Krajevni aktivi vrtičkarjev
Strpnost odpravlja probleme
Mnogo je zavzemanja za vrtičkarje in proti njim. Za oboje obstaja dosti utemeljenih razlogov, vendar moramo pogledati resnici v obraz. Na Zahodu je že več kot 120 let vrtičkarstvo organizirano na velikih zemljiških enotah. Enako tudi na Vzhodu. Ljubljana v tem ne more biti izjema, zato so potrebni določeni dogovori, sporazumi, ukrepi. Kakšni?
Pred leti je bilo skoraj polovica Ijubljanskih vrtič-karjev starih nad 55 let. Z vrtidkarstvom so se ukvar-jale pretežno družine z več družinskimi člani ter s podpovprečnimi mesečnimi dohodki. Drugi so raje svoj prosti čas, zlasti ob koncu tedna preživeli daleč od doma.
Z omejitvijo in podražitvijo bencina so se avtomo-bilski izleti skrčili. Ljudje so prisiljeni, da svoj teden-ski in dnevni prosti čas prežive v svojih stanovanjih, v asfaltni džungli svoje soseske, ob vedno večjem hrupu in zasmrajenem ozradju. Vrtičkarsfvo je tako postalo zanimivo za pretežno večino prebivalstva.
Mnogojerazburjanjazaradinaraščanja»divjega« vrtičkarstva, črne gradnje na njih, reje kokoši itd. kar vse kazi naše okolje. Na drugi strani pa so vrfičkarji vznemirjeni zaradi negotovosti glede nadaljnje upo-rabe zemljišča, ki ga obdelujejo, ki jim pomeni ne samo rekreacijo, temveč v sedanji draginji tudi bi-stvenc vitaminsko obogatitev dnevnih obrokov hrane. Problemov je torej več kot preveč, toda s ( strpnostjo, večjim medsebojnim razumevanjem, redom in disciplino bi se dalo marsikaj vseeno urediti v obojestransko zadovoljstvo.
NUJNO JE SPREJETI DOLOČEN VRTIČKARSKI RED
Nujno je, da občinski zbor krajevnih skupnosti, kakor tudi mestni zbor občin sprejmeta določen vr-tičkarski red, lako kot smo nekož sprejeli že odlok o hišnem redu. Samo tako se bomo lahko postopoma lotili urejanja vseh vrtičkarskih enot (kompleksov), tako da bodo postale sestavni del Ijubljanskega ze-_ lenja. Za vse to pa je potrebno tudi samoupravno pri-zadevanje samih vrtičkarjev, ki naj bodo združeni v enotni organizaciji vrtičkarjev Ljubljane, kjer naj se o vsem samoupravno dogovarjajo po delegatskem si-stemu ter si tudi sicer prizadevajo za splošno in hor-tikulturno urejenost naših KS, občine in celotnega mesta.
V tej smeri je bilo letos že precej uspešnih ukre-pov. Naj navedemo samo nekatere: na podlagi spo-razuma so se 24. aprila združili vrtičkarji Ljubljane v Društvo Emona vrtlček. Svet za varstvo okolja pri predseds^u republiške konference SZDL Slovenije je na svoji seji 14. junija podprl prizadevanja organi-ziranih vrtičkarjev Ljubljane, s tem da je potrebno v t     prostorskih dokumentih opredeliti površine, ki bodo I     trajno (ali začasno) namenjene organiziranemu vr-tičkarstvu itd. Pri tem je svet poudaril, da se v reše-
vanje teh problemov morajo — obvezno — vklju-čevati predstavniki vrtičkarskih društev
POMEMBNA STALIŠČA MESTNE KONFERENCE SZDL
Tudi MK SZDL Ljubljana je 28. junija letos raz-pravljala o organiziranem vrtičkarstvu Ljubljane ter med drugim sklenila, da organizirani vrtičkarji Ljub-Ijane delujejo v Društvu Emona vrtiček pcpolnoma samostojno in necdvisno. Za pravilnost svojega po-slovanja so odgovorni samo koordinacijskemu od-boru za družbene organizacije in društva pri MK SZDL Ljubljana.
Z vsem tem so dokončno urejena pravna in druž-bena vprašanja organiziranega vrtičkarstva na ob-močju našega mesta. Zdaj je vrsta na nas, da tudi mi sami v vsaki KS prispevamo svoj del k uspešnej-šemu razvoju organiziranega vrtičkarstva pri nas.
PREDVSEM SE MORAMO DOBRO ORGANIZIRAT1
Brez samoupravne organiziranosti, delegatske povezanosti od KS prek občin vse do mesta, sprot-nega medsebojnega obveščanja in dogovarjanja o ustreznih ukrepih vrtičkarjev samih, ni in ne more biti tudi na tem področju pravega uspeha.
Najprej bo morali v vsaki KS izbrati v dogovoru s predsedstvom KK SZDL krajevnega poverjenika za vrtičkarstvo. Njegova najpomembnejša naloga bi bila, da ob sodelovanju potrošniškega sveta, ko-munalne komisije itd. zbere vse vrtičkarje oziroma interesente za vrtiček ter jih združi v krajevni aktlv vrtičkarjev z najmanj 3-članskim odbororn.
Naloga krajevnega aktiva vrtičkarjev bi bila predv-sem, da ob sodelovanju z organi KS popiše vse ob-stoječe vrtičkarske celote (komplekse) na območju KS. nadalje ugotovi število in velikost vrtičkov, razne sedanje slabosti v zvezi s tem in da da predloge za potrebno postopno izboljšanje obstoječega stanja.
Pomembno je tudi dejstvo, da je komite za ureja-nje prostora pri skupščini naše občine sestavil obse-žen spisek parcel splošnega Ijudskega premoženja, za katere meni, da bi bile primerne za organizirano vrfičkarstvo. Tako so dane možnosti. da se tudi na območju naše občine ob sodelovanju vseh pristojnih in zainteresiranih dejavnikov končno lotimo enotno organizirane vrtičkarske akcije. Seveda bo treba poprej še izvoliti izvršni odbor Občlnske skupnost) vrtičkarjev ter se po enakem delegatskem sistemu vključiti v enotno organizacijo Ijubljanskih vrtičkar-jev.
Za začetek pa so potrebni predvsem zainteresi-rani soorganizatorji, dobri operativd. In prav te zdaj iščemo! Informacije na telefon št. 571-737
Pavle Šegula