EDtfA ep »gorfntski ttsk« »UREJUJE URBDN1SK.1 ODBUR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZ.VDC • ODGOVORNI URED MK GREGOR KOČIJAM - TEL. ttEDNISTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 • TE-KOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 Glasilo so LETO XV. KPANT, "PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 1962 ŠT. 104 PRED PRIHODOM VLAKA »BRATSTVA I\T ENOTNOSTI« \A GORENJSKO Gorenjska v zastavah V petek, 14. septembra, bo pri-M ob 11. uri na kranjsko želez-*■» postajo VLAK BRATSTVA M i:\OTNOSTI z grosti Jz Srbije, fc vseh krajih na Gorenjskem se ! liodje posebej pripravlja.jo, tako ii bodo kar najbolj slovesno »prejeli drage goste. Posebna de-Itfarija okrajnega odbora Zveze »druženj borcev Kranj bo vlak z r*>ti sprejela že na železniški porta ji v Zidanem mostu, kjer sc h del vlaka odcepil v Celje. Vsi iknpaj bodo potem prišli v Kranj. Izredno živahne so priprave po AhMkfh centrih, kamor 'bodo prtfH nekdanji gostitelji okoli 14. »re. Posebne komisije, flci skrbijo H sprejem gostov iz Srbije v ©b-^flHkem merilu, pripravljajo še (Toje programe. V Tržiču bodo na fmrr organizirali še izlet v Pod-Ijobelj k spomeniku nekdanjim 'ijternlrancem. Posebej za io se pripravljajo na Jesenicah, kjer V bo program bivanja gostov iz grbfje odvijal v nedeljo. Pripra-rfb' jhn bodo ogled največjega prijetja — Jeseniške Železarne po kosila bodo odšli na izlet, če i*> vreme lepo, na Vršie. Zvečer &59 pa bo VLAK BRATSTVA ENOTNOSTI odpeljal z Jese 0, Skof jeločani bodo vse svoje («*« peljali na og-led gradu. Vse ^►zniške postaje od hrvaško-,! bivali v našem okraju gft 14. in 16. septembrom, ta-Lg k tudi v Tržiču. Podrob-o tem smo se v soboto ^svorlli 9 predsednikom r>ri-l^vljalnega odbora v tržiški ,J'TA Francem Markljem, ki (.>od! član okrajnega priprav-j^Aega odbora za sprejem go-^0) iz Srbije. „Vaia sekcija izseljencev.-« u »cel pripovedovati tovariš j^kelj ln nadaljeval, »deluje . *kriru občinske organizaci je »a. Za sprejem gostov iz Sr-Sj «*• pripravljamo že pre-J fa»a, zato sem prepričan, r. bo vse dobro pripravljeno H da se bodo gostje počutili 'rf nami kar najbolje. Kaj j* v pripravah naredili, pa bomo dokončno pogovorili J ponedeljek (t. j. danes).« 0 -Koliko gostov pričakajje- ■ „Po dosedanjih predvideva-jfj računamo, da bomo imeli ypt«kl občini okoli 30 go-jjfl ki bodo bivali v večini v fr^eo. le nekaj na jih bo tudi J „ItolIsTdh krajih.« 1 »Kako boste sprejeli goste ili jim pripraviiate kakšno M ^bno prireditev?« , Tovariše iz Srbije bomo ,/alcali v gorenjskih narodno nofoh na avtobusni postati, '■,.1 bomo vsukemu gostu pri-jfi rorenlski »pušelc-« — na-A in rožmarin, zatem pa bo ^rtnja slovesnost pred po-i0fkm občinskega ljudskega iD*ra. Sicer ne pri nravi jamo Jjfalb večjih prireditev, ven-/tl pa bomo goste, če bo lepo septem-Podl ui-položili žrtvam, v 'jfikajinipm gostišču pa jih ^ »prejel predsednik ObLO Milan Ogris. Ce pa bo nagaialo. si bodo gostje ^/iali BPT In film »-Pohod ^'Aega odreda-. Skratka. friiča smo pripravljeni in j^/Oo pričakujemo dni, ko Jft med nami gostje iz Sr- |T<-B.F. UDSTVA ZA I7.HATA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK OL) l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK . OD l.JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TE-DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1100 DIN. MESEC NA NAROČNINA 110 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Pelo in načrti PPM v našem okraju Varstvo in vzgoja — ne le socialni, ampak tudi ekonomski in družbeni problem — Ali se bodo izkušnje jeseniških enodnevnih izletov uveljavile tudi v drugih krajih? Dnžtva prijateljev mladine sol Razvoj in uspeh sedanjih DPM se v zadnjih letih močno razširila.' je bil v precejšnji meri pogojen Jesen že trka na vrata. Hladno vreme Je z bregov naših rek pregnalo še zadnje kopavce. Svoje zadoščenje bodo v teh septembrskih dneh našli le še na morju. Tudi v mestu med obema Sorama — škof ji Loki — je tako. Ostal je samo star most, ki mogočno povezuje oba bregova. — Foto: F. Perdan Nekaj ugotovitev o gibanju gospodarstva v prvih sedmih mesecih kupno je v okraju že 24 društev z 2215 člani. Te organizacije skrbijo za varstvo in vzgojo otrok. To se zlasti uresničuje v okviru ustreznih vzgojno-varstvenih ustanov, ki imajo skupno zmogljivost za približno 1400 otrok. Dosedanje oblike dela teh društev je treba bolj elastično prila-gojevati splošnim ekonomskim možnostim in potrebam družbenega razvoja. To je med drugim ugotovija predsednica Zveze prijateljev mladine našega okraja, Smilja Gostiševa na skupščini te organizacije, ki je bila v soboto, 8. septembra v Kranju. Skrb za varstvo in vzgojo otrok ni več le socialni problem, marveč postaja vse bolj pereč ekonomski in družbeni problem. Od vzgoje in usmerjanja človeka v njegovih otroških letih je namreč zelo odvisna njegova sposobnost v proizvodnji in še posebno njegova pripravljenost za aktivno sodelovanje v našem družbenem mehanizmu samouprave. Z zalogami ne bo težav Julijski uspehi enaki junijskim — čeprav se je stanje sredstev na žiro računih gospodarskih organizacij precej povišalo, pa se v mnogih podjetjih stvarna gospodarska aktivnost ni povečala ^e, v soboto (15 peljali na izlet v ^j. kjer bodo gostje na spomenik Gospodarstvo okraja Kranj je v mesecu juliju doseglo približno enake uspehe kakor v juniju. Prav tako se ni bistveno spremenilo niti razmerje med unovčeno realizacijo, materialnimi stroški in osebnimi dohodki. Najosnovnejši finančni pokazatelji o gibanju gospodarstva na Gorenjskem do konca julija pa nam dajo v primerjavi z letom 1961 naslednjo sliko: Vplačila od prodanega blaga in izvršenih uslug so se povečala za 17 odstotkov, medtem ko so bili dohodki, ki niso sestavni del skupnega dohodka, letos za pet odstotikov manjši. Denarni izdatki za nabavo surovin, materiala, blaga in uslug so se povečali za 32 odstotkov, ostali materialni stroški pa so bili za en odstotek manjši. Znatno — ln sicer za 27 odstotkov — pa se je povečala amortizacija. Izplačani neto osebni dohodki so porasli za devet odstotkov, medtem ko so za 21 odstotkov porasla ostala izplačila, ki nimajo značaja osebnih dohodkov. V juliju je gospodarstvo okraja Kranj zaznamovalo dokaj intenzivno finančno poslovanje; precej se je povečala unovčena realizacija, še bolj pa stroški za materialne nabave. Stanje sredstev na Gledati je treba na vsak dinar Doseženi čisti dohodek je bil v polletju v jeseniški občini znatno pod družbenim načrtom. Od planiranega 7.714,614.000 dinarjev je bilo ustvarjeno le 2.637,196.000 dinarjev ali 34,2 odstotka. V Železarni na primer niti ne zadošča za kritje osebnih bruto dohodkov. Zaradi tega je morala Železarna koristiti sredstva rezervnega sklada v znesku 122 milijonov dinarjev. Ker je višina čistega dohodka odvisna po novem le od plačane realizacije, podjetja pa so, razumljivo, plačala delavce po doseženi realizaciji, je prav lahko pri Io do takega stanja, 6aj je imela Železarna preko 6,3 milijarde dinarjev dolžnikov v polletju. Zaradi tega stopa v ospredje finančna zmogljivost gospodarskih organizacij, ki zahteva hitrejše obračanje zalog, večjo elastičnost pri razporejanju obratnih sredstev itd. Se vedno nezadostna finančna disciplina kupcev povzroča, da imajo nekatera podjetja v jeseniški komuni zaradi sodnih izvršb tudi po več mesecev blokiran račun, kar občutno moti redno poslovanje. Ce bi se zadovoljili z doseženim čistim dohodkom ob polletju (velja le za Železarno, ker so ostala podjetja dosegla predvideni čisti dohodek) potem, vsaj kar zadeva Železarno, ni računati, da bodo ustvarjena potrebna sredstva za sklade. Ker pa se v skladu s predpisi o delitvi čistega dohodka mora del sredstev prenesti na sklade, se prav lahko zgodi, da kljub doseženi realizaciji po načrtu ne bo dovolj sredstev, da 6e obdrži predvideni nivo osebnih dohodkov. Prav zaradi tega bodo morala podjetja poiskati vse notranje možnosti, gledati prav na vsak dinar, ker bo le na ta način dana možnost, da bo podjetje uspevalo. — M. Z. žiTo računih gospodarskih organizacij se je tako precej povečalo, medtem ko se stvarna aktivnost v mnogih podjetjih ni povišala. Celotna industrija v okraju sicer izkazuje konec julija letos v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem 2,53-odslotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje, vendar planske naloge v posameznih strokah niso dosežene. V samem mesecu juliju je bila ponekod nižja proizvodnja delno tudi na račun dopustov, vendar to velja izključno le za julij. V juliju je (Nadaljevanje na 2. strani) z obstojem stanovanjskih skupnosti. Stanovanjske skupnosti so v večini primerov ustvarile osnovo za delo DPM. To so zlasti poudarjali udeleženci skupščine iz jeseniške občine. Tam so v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi ob letošnjih šolskih počitnicah celo začeli z novo obliko dejavnosti — organizacijo enodnevnih izletov za otroke. Ob minimalnem prispevku, ki so ga dali starši, so organizirali izlete na Sobčev ba-jer, na Bled, v Bohinj itd. Taka izlete nameravajo organizirati zlasti še v zimskih počitnicah, in sicer na razne smučarske in sanka-ške terene. Prav glede na izkušnje jeseniških društev so na skupščini poudarjali potrebo po bolj elastič-nih in cenejših oblikah dejavnosti. DPM bi morala najti svoje torišče dela predvsem v okviru stanovanjskih skupnosti, kjer DPM še sploh niso zaživele. Spričo hitrih sprememb socialne strukture prebivalstva, pa se tudi kaže potreba, da DPM razširijo svoje delo v sleherno stanovanjsko naselje, v sleherno vas na deželi. Hkrati bodo morala DPM hitreje razširjati svoje delo izven šol in varstvenih ustanov. Po športnih in vzgojnih organizacijah bodo skušali najti človeka, prostor in oblike dela, ki bodo pffvftične /a mladino. Na splošno, kot so ugotovili, so društva že dobila bogate izkušnje v sedanjem delu. Ena Izmed najpomembnejših ugotovitev na skupščini pa je bila, da Je treba vse probleme in težave v sklopu vzgoje In varstva otrok reševati v najtesnejšem sodelovanju z vsemi političnimi in družbenimi organi in pri tem zasledovati splošne cilje — vzgajati državljane v duhu socialističnega humanizma. - K.M. Posvetovanje jugoslovanskih proizvajavcev čipk in vezenin__ Čipkarji želijo več načrtnosti Potrošnja čipk je še vedno v porastu — Potrebna je specializacija ustreznih gospodar-skih organizacij — Obstajajo možnosti za nekatere skupne službe BLED, 8. septembra — Včeraj sti proizvodnje. Toda tudi pred dopoldne so se na Bledu zbrali predstavniki dobršnega dela jugoslovanskih proizvajavcev ttpk in vezenin ter nekaterih sličnih proizvodov. Pobudnik posvetovanja je bila blejska tovarna čipk in vezenin, namenjeno pa je bilo razpravi o možnostih za večjo ekonomičnost v tej stroki, o večji načrtnosti, specializaciji In potrebni okrepitvi proizvodnje In Robnem. Tovarna čipk in vezenin Bled je edini specializirani proizvajavec v tej stroki in tako tudi najbolj zainteresiran za ureditev nekaterih pomanjkljivosti, predvsem pa za odpravo močne razdrobljeno- stavniki podjetij, ki jim je izdelovanje čipk in vezenin bolj ali manj postranska stvar, so na včerajšnjem posvetovanju pokazali precej zanimanja in pripravljenosti za sodelovanje pri iskanju novih, boljših načinov, po katerih naj bi se delo odvijalo v prihodnje. Razprava se je razvila na osnovi predloga direktorja blejske tovarne, Mira Rozmana, naj bi tovarna, ki imajo samo po en ali dva stroja za izdelovanje čipk, lete odprodale tovarni čipk ln vezenin, denar pa uporabile za okrepitev proizvodnje svojih osnovnih proizvodnih predmetov. Tako M pripomogli k strnltvl proizvodnje čipk In vezenin, kar pa Je tudi osnovni pogoj za njeno dobro organizacijo. Pri majhnem številu strojev namreč nI mogoče organizirati dobre priprave dela, analiz tržišča, vzorčnih ateljejev, večje izbire itd. Udeleženci posvetovanja so se strinjali v tem, da je specializacija proizvodnje tudi v tej veji nujno potrebna in da bodo morali najti obliko za močnejša sodelovanje. Razdrobljenost in nepovezanost sta onemogočali tudi neposreden nastop na tujih tržiščih, kjer je mogoče nastopiti le z velikimi količinami (posredno gredo (Nadaljevanje na 2. 6trani) Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi g Obrazi in pojavi + Obrazi in pojavi» Obrazi in pojavi « Obrazi čas- ne- jetja s premajhnim odstotkom, danes razpravljamo samo o delitvi ki s kretnjami ali pogledi pritrju- delav- in nii več!« , jejo govornikom. Izmed njih se Krai: sejna dvorana — ---- •• kaj minut čez drugo uro popoldne Toda ko sem na zasedanju -za deva: seja sveta ekonomske skega sveta skušal ta odstotek po-enote - dnevni red: delitev do- višati so me razorožili z J>™**-hodka - udeležba: nadpovprečna, mi, da ,e nasa udeležba popolnoma ' »Tovariši! Spričo tega, ker je delitev dohodka zelo obsežna^ m pomembna naloga, smo se včeraj odločili, da bomo razpravo o proizvodnih problemih in najetju dolgoročnega kredita odložili za nekai časa. Ker menim, da se s tem vsi strinjate, bi kar prešli na delo.* V dvorani prikimavanjef Mož, ki je pričel sejo, nadaljuje: »Veste, tako je! Kakor jaz vern^, je nasa ekonomska enota udeležena Besedo ima drugi mož. S svinČ-v skladu z našimi proizvodnimi nikom za ušesom si ustvarja urad- V dvorani nekateri prikimavajo, javi k razpravi tretji, četrti, peti drugi zmajujejo z glavo. mož ... Ko je zmanjkalo tistih, ki so takim besedam prikimavali, }» prevzel besedo nekdo izmed tistih, ki so nad dosedanjo razpravo zmajevali z glavami. Njegove besede so bile kratke, a jedrnate. V nekaj stavkih je povedal vso resnico, ki so se je njegovi predhod* niki zavestno ali nezavestno izogibali; namreč — da ni dovolj samo Delitev in nic več uspehi. Taka utemeljitev me ni za- niski videz. Njegova razprava se dovoljila, zlasti pa se mi ni zdelo ujema z mislimi prvega govornika, prav, da smo razpravljali o pro- Končuje z besedami, da naj proizvodnih problemih in ne le o de- izvodne probleme obravnavajo litvi, kakor je bilo napisano na drugi. Oni bodo obravnavali samo razprava, kako bodo delili, tem- vabilu za sejo delavskega sveta- delitev in nič več. vec* tudi razprava, kako boda pri delitvi dohodka celotnega pod- Osebno namreč priporočam, da V. dvorani so še vedno nekateri, ustvarili. — P. FfTSEDEOEK; 1». 5» trn m OB DVAJSETLETNICI NAŠE VOJNE MORNARICE 10. september -Dan mornarice Ob kapitulaciji nekdanje našo vojne mornarice ko bile 17. aprila 1941. leta spuščene zastavo na vseh ladjah vojne mornarice. Vse vojno ladjevje, razen ene podmornice in dveh motornih torpedovk, ki so odplule na Malto, j« bilo predano sovražniku. Bd+nfl raMvec ►-Zagreb« ni spustil zastave po izkrcanju posadke, ker sta to preprečila mlada oficirja pbb. Serqoj Mašora in pbb. Milan Spasi č. Minirala sta rusivec in z njim odletela v zrak. Okupator je mislil, da Je vojna na morju končana. Na poziv C K. RPJ so naši narodi začeli boj proti sovražniku. V avgustu leta 1941 je bila zažgana prekooceanska ladja »Niko Matkoviič«, ki jo bila v službi fašistične Italijo. Prva partizanska akcija je bila na morju izvršena 23. januarja 1942. leta pod: Biokovim, ko je bila Ujeta motorna jadrnica -Merkur. . fcd je vozila pod italijansko zastati*. Čeprav so je borba na morju Saeela že 1941. leta, jo rojstni dan ttaae vodne mornari o o in. septem-her 1942. leta. Tistega dno je vr hovmi komandant. NOV farM Tito Izdal ukaz, da se ustanovi Vojna mornarica. Za bazo mornarice je bila določena luka Pod-sjora. 'Prvi ladji' tedanje vojne iMcnarice sta bili »Partizan* in »"Pionir«. Oboroženi) sta bili le i nekaj puSkomitraljezi. Bili sta le-«eni ladjici, lahko bi raje rokli le večja čolna kot pa ladji. Vendar je »Pionir« sam leta 1942 zajel dve sovražni ladji in še štiri motorne jadrnice. Tako je rasla partizanska mornarica. To je prisililo sovražnika, da je moral spremljati vsako svojo trgovsko 'arijo s torpedov kam i in celo hi-droplani. Do kapitulacije Italijo je partizanska mornarica napadla 80 in zajela 32 sovražnih ladij. Vendar je imela tudi ona žrtve. Od 16 oboroženih ladij, jih je sovražnik potopil 10, a od 57 patrolnih ladij, jih je bilo uničenih 20. Po vojni so tudi pri na« zgradili sodobno mornarico. Današnja mornarica razpolaga s strokovno usposobljenim kadrom. Ta je sposoben, da upravlja I najbolj sodobnimi ladjami, 2e leta 1958 smo se uvrstili med 16 sodobnih malih vojnih mornaric dr/.av Evrope, Azije in Afrike. Naše ladjedelnice so v zadnjih letih zgradile okoli 60 vojnih ladij raznih vrst za potrebe prijateljskih drŽav v Aziji in Afriki. Za te mor- V enotah mornarice se je usposobilo v povojnih letih za naše gospodarstvo 3000 strojnikov, 7000 motoristov, 2400 električar j ev, 8000 strokovnjakov za radio in telefonijo, 1200 mehanikov itd. Razen tega naša vojna mornarica ne-nenehno pomaga našim ljudem, s tem da na primer prevaža težke bolnike z oddaljenih otokov do bolnic, pomaga pri požarih, oskrbuje otoke « pitno vodo itd. Prejšnja je bila na primer pomoč pri potresu v Makarskom primorju. Pripadniki mornarice so dali okoli 3000 litrov krvi in okoli 25.000 civilnih bolnikov se je zdravilo v mornariških bolnicah. Z ladjami naše vojne mornarice tle maršal Tito obiskal Veliko Britanijo. Turčijo, Grčijo, Indijo, Burmo, Etiopijo, Združeno arabsko republiko, Indonezijo, Cejlon, Sudan, Gano, Liberijo. Gvinejo, Maroko, Tunis, Togo in Mali. - Ljudje in dogodki ® Liudie in dogodki« Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki« Ljudje in dogodki L-1udj|e in d Ameriška Jez* sc jo skuhala v karibskem zalivu, šc nreden so v kubanskih pristaniščih zabeli na veliko Ir.tovarjati sovjetsko težko orožje. Jeza je bila hkrati dvojna. Američani >, niso mojH preboleti, da so to orožje razkladali z ladij zavezniških držav, ki so nekatere šc na noti in imajo nad krovom razobešene angleške, nem*Re in francoske zastave, še bolj pa jih je seveda potilo spoznanje, da je Tr| leta se Američani počasi pripravljajo na »križarsko vojno proti Kubi«. Zakaj povzroča »kubanski bacil« Američanom takšno živčno zaskrbljenost? Za razlago ameriških skrbi je treba pogledati v ozad.'e »velikih sprememb, ki so sc zgodile na Kubi«. Revolucio-nami potres okoli 90 milj oddaljen od Pentagona je pomenil za ><-»m?r?skl način življenja« toliko kot zanko na vrat. In ni noben Hruščevom sovjetski premier krepko stisnil roko Kcnncdvju, da bi sc zahvalil za uslugo v »kubanskem primeru«. Ameriška politika je v igri s Kubo doživela že več sramotnih porazov, Zadnji jc prišel s pošiljkami sovjetskega orožja Kubi. Ta dežela, ki se je po triletnih grožnjah |n pritisku naveličala gledati »s praznimi rokami«, si je naposled zavarovala hrbet, tam kjer je našla razumevanje. Histerični kuci iz poslanskih klopi in ameriŠKa politika vseh mogočih izvirnih oblik, da bi Castrovo vlado prlsl- Ameriška jeza vojaški poseg v Kubi postal tvegan ln prepozen. Kuba jc Amcri-čanom žc tri leta »trn v peti«, ki so ga poskušali izkopati najprej z odkritim vojaškim vmešavanjem in zunanjimi poskusi strmoglav-ljenja Castrove oblasti, pozneje pa s številnimi drugimi oblikami pritiska in slabitve gospodarskega položaja v tej sosednji dežcil, ki so jo Američani i/trgali iz španskega kolonialnega carstva. Amerika dolgo nI vedela, kaj sc dogaja na Kubi. To svojo malomarnost je »plačala« z visokim računom. čudež, da so prvi proti kubanski Izvirnosti planili vojaki s svinčniki na vojaških zemljev'dlh. Celoten ameriški obrambni načrt »pred vdorom komunizma« jc bil s Kubo razrahljan. Američani, ki sc nikoli niso dovolj trudili, da bl razumeli premike v kubanskem notranjem razvoju, so ostali brez sape. Kubo so označevali kot nenormalen izrastek na ameriškem telesu ln sklenili, da to novotvorbo, kar po svoje odstranijo. Pri tem so Izpadli sila nevešči In površni: Pravijo, da je na dunajskem sestanku med Kennedvjcm ln Fidel Caslro lili na pokorščino. n| h„ • la. Kuba je v treh 1«,^ ■■■£ precejšnji vojni stroj. t0 zgr,dl 1 da preobrat na Kubi m TK,mCT' lahek, kot mislijo ril SEL1 amcrisl"h -*KUJ Razkladanje orožja v k. v pristaniščih je posledic *mk* in napadalne politike ^ ^mti* Izhaja iz starega z *uy čela nepriznavanja prav-^* ** moodločbe in lastneSa, *° * razvoja, ki ustreza k,1.0,r,n^ ljudstvu. To orožje bi sn ^ no In pustolovsko, ce Hi Det*" kladah za maščevan jc 1 » raf V tem primeru pa gre JT, .ščlto in obrambo, saj u 1 81 * politika do Kube n«D an^li^' kazovala znake nestrrm SUno * silnega vmešavanja. Nek*51' ta ** i iškl senatorji so že dal poročali, da bi kubai\?** peti odstranili z bajor? tn 4 je po sedanjih tovorih"1, skih pristaniščih videti * ***** ta cena previsoka tudi * čane. Vojna rešitev v »iJ* *mefi' primeru« ni več lahk* n*'1*^ nom s pcntagonskiml t" Am«*č< brž ne bo uspelo ,rKM'**,v«t ftaf ske hiše«. """»titl Vojaška diploniHci j. skem zalivu je po ,{J| v kan* su zastarela. Amerik« i'111 ,: ša ukrepati t„di Do .Mcer potk/ / učinkovito izolaciiou^ stri-vzroča v državi go5po^»* ✓ ie. kar pa ne more nTT e ^ dodarnega odpiranja ,\^Pr^tl rf Vzhodu. Kubanci se Pt** ki so Ba morali Md 'K'J«ih p^. niti, niso Pripravljen; 'eto **W do. - Zdravko fom.) -a,i v Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • LUid*e in dogodki* Ljudje in dosrodki • L*,,,*- Okrajno tekmovanje traktoristov in kmetijskih tehnikov šele jeseni Tisti, ki vsako leto spremljajo potek in rezultat tradicionalnih okrajnih tekmovanj traktoristov in kmetijskih strojnikov, se upravičeno sprašujejo, ali bo to pomembno in zanimivo tekmovanje letos odpadlo. Letos ne bo republiški'«3 movanja oizroma festivala kmetijskega strojništva, ker bo po sklepu republiških organov takšno tekmovanje vsako drugo leto.. Upkarji želijo več načrtnosti (Nadaljevanje s 1. strani) ti izdelki v tujino kot sestavni del nekaterih drugih artiklov, na primer elastike s perilom, trakovi za izolacijo /. izdelki elektroindustrije, vezalke pri čevljih, vrvice itd.) Da bi lahko izdelali dober program specializacije, ki bi ga potem postopoma uresničevali, so se na včerajšnjem posvetovanju domenili, da bodo najprej skušali dobiti seznam razpoložljivih strojev v državi in analizo artiklov, ki jih pri nas sedaj izdelujemo. Izredno pomembno jc tudi ugotoviti kapacitete vseh strojev in poiskati predmete, ki gredo vedno slabše v promet. Na splošno jc namreč potrošnja predmetov te vrste v stalnem porastu. Udeleženci posvetovanja so sicer menili, da sedanji strojni park zadošča jugoslovanskim potrebam (kot jc bilo razvidno iz nekaterih razprav, je šc veliko strojev samo delno izkoriščenih) in ga zato v prihodnjih letih ne bi kazalo več širiti. Včerajšnji sestanek izdelovavcev čipk in vezenin ter podobnih izdelkov je bil prvi poizkus njiho- vega zbližanja in zato vsekakor vreden pohvale. Izvršitev naloe, o Katerih so včeraj menili, da bi Torej bo republiško tekmovanje šele naslednje leto. Vsako leto pa bodo okrajna tekmovanja. V zvezi s to spremembo bo letošnje okrajno tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov jeseni, Verjetno V okolici P-odoselj. Zvedeli smo tudi, da bodo v nekaj dneh prejela vsa društva traktoristov in kmetijskih strojnikov na Gorenjskem potrebna navodila in propozicije za tekmovanje. Glede na to, da bodo imeli traktoristi in kmetijski strojniki za ih bilo potrebno opraviti, bo zah-Lseboj že precej teoretinčega. pred-saj bodo o! vsem pa praktičnega znanja, bo tevala daljše obdobje vsem tem razpravljali še posamezni kolektivi, obrazložili svoja mišljenja in sprejeli določene zaključke. — M. S. letošnje jesensko tekmovanje še bolj zanimivo kot v prejšnjih letih. O pripravah na tekmovanje bomo še poročali. — R- Z zalogami ne bo težav (Nadaljevanje s 1. strani) na primer Železarna Jesenice dosegla proizvodni plan z 99,3 odst. Resnejši problemi, ki so>v sedemmesečnem obdobju vplivali m* proizvodnjo, so bile težave pri nabavi reprodukcijskega materialu. Težave so sc nanašale na kvaliteto kakor tudi na zvišanje cen in pomanjkanje deviznih sredstev. Tudi prodaja ni potekala nemoteno. Posamezne gospodarske organizacije so velik dol svoje proizvodnje zadržalo na zalogi. Vendar pa to zaloge podjetjem ne bodo povzročale težav, ker imajo že sklenjeno pogodbe za prodajo oziroma izvoz. Zlasti velja to za tekstilno in lesno industrijo. Verjetno pa bodo določene težave nastopile v kovinski industriji (Veriga Lesoe in Plamen Kropa). -Edino za Kovinarja pristojni predvidevajo, da tudi v prihodnje ne bo imel težav s prodajo svoje proizvodnje. Posamezni problemi se sicer po gospodarskih organizacijah precej razlikujejo, ker pogasto izvirajo iz določenih specifičnosti. V glavnem pa lahko pričakujemo, da se bo stanje v preostalem delu leta izboljšalo. - P. Razvaline Smlednika razkrivajo svojo nekdanjo podobo Ze lani smo poročali o očiščevalnih delih na razvalinah smlcd-ni.'kojra uradu. Akcije sc je lotilo smledniško Turistično društvo, strokovno vodstvo pri očiš V prvi fazi, ki ro ■ lansko jesen, so očJ^. u*iju!i* valili in tjakaj so^TT,1 x* —,w JZ . —« m maja pa so z očijA-Z; :n<>« Let* nadaljevali. Ze be^^mi de; kulturno.zgodovinskiL?81** tw Pove, da so opraviH**, Čeprav je očiščevan*^ ****» ^ ke strukture zidovja , kr> no, sc že kažejo r-?10 tektonske oblike aJ^V^e ajUk razdelitev grajskih <*N* Nekateri odkopani w*t<*^ -jekti prav prese^e^^aiti » Hkrati so naleteOj a. nimive arheološke erim| vzbujajo^pc^^i menti keramike, ŽelST^**« fcv pećnice z ornamentik * P*kfcft Najdbe sodijo v fcctt: - vek - v 15. ali 16. ***Jt sred,, najdbami še posebno etj*- >W f ragmenti krožnikov P*"8«*l}» ohranjeno barvno. z defc« Prav gotovo pa kg ar^^^t** Program letošnjega h \ kri van ju razvalin j **** pri <* Knvanju razvalin je ^* pri <* odvisen od premena v pr*<*v«t» nameravajo do zim*' tiu***** > i ve plombirati; precei^T^* **• Pred prihod om vlaka »Bratstva in enotnosti« na Gorenjsko V bojo z okupatorjem Zapis o nastanku in delovanju I. slovenske partizanske čete »Ivana Cankarja« v Srbiji — 1941 Vpolovici septembra 1941 sem odšel iz UžlSke Požege v partizane, in sicer v po-ieiko (užičko) četo in v njej dobil ie tri Slovence: Albina Ptberni-ka, Ivana Mužika in Blaža Kralja. Ze v samem začetku smo bili vsi štirje Slovenci v istem vodu, celo v isti desetini. S požeško četo smo bili v nekaj akcijah - na Trešnjeviei proti četnikom, ki so prodirali lz Požege, nadalje po nekih vaseh, katerih imen se ne spomnim — vse to na področju Užica - Kosjerič in končno v dokaj veliki akciji proti četnikom, ki so zasedli Kosjerič in s tem pretrgali cestno zvezo med Užicom in tako imenovanim »valjevačkim frontom«'. Naj že tukaj pripomnim, da jo značilnost te. kakor tudi drugih partizanskih •not bila v moeno poudarjeni discipliniranosti, predvsem do civilnega prebivavstva. Ne poznam primera, da bi kdo trgal sadje ali celo nasilno jemal hrano ali pijačo. Ze takrat je bil ves denar V skupni blagajni in se je tudi skupaj kupovalo, kav so borci potrebovali. Poseben poudarek je veljal tudi dostojnemu vedenju tako do prebivavcev kakor tudi do tovarisic v četi. Ko smo zavzeli in osvobodili Kosjerič, smo obiskali tudi nekaj Slovencev, ki so bili tam — v izseljenski koloniji. Tako smo bili nekega dne pri Oskarju Hu-dalcsu in je padel predlog, da bi bilo pravzaprav zelo dobro, če bi se zbrali v posebno četo vsi Slovenci, ki so bili raztreseni po raznih srbskih enotah. Vzrokov za naše mnenje in misel je bilo več: zdelo se'mi jc, da bi bila dolžnost vseh - predvsem izseljenih -Slovencev, da bi sc tudi v Srbiji bojevali proti okupatorju in ostalim sovražnikom, šc prav posebej zato, ker so bile družino izseljencev breme civilni oblasti. Razen teca pa nas jo vse seveda vodila želja, da bi kot posebna slovenska četa lahko odšlis z orožjem v Slovenijo in se tako doma bojevali proti okupatorju. Ker je bil Oskar Hudales takrat bolan -mislim, da jo bila sklepna revma - dn zato ni mogel biti v partizanih — smo mu zaupali nalogo, naj odide v Užice, v vrhovni štab in tam predloži ustanovitev slovenske čete. Medtem ko je bil tovariš Hudales v Užicu, smo bili mi štirje Slovenci v različnih akcijah skupaj s požeško četo. Predvsem so bile to očiščevalne akcije proti četnikom v smeri sever nad Kos-jericem. - Ko smo se vrnili v Kosjerič, nas je že čakal tovariš Hudales in dejal ,da je ustanovitev slovensko čete Rotova stvar — mi štirje naj se vrnemo v Užice kakor hitro je mogoče. Vrnili smo se skupaj s požeško četo. Po prihodu v Užice pa smo dobili nalogo ,da moramo mobilizirati Slovence za našo novo enoto. Tovariši Pibernik, Mužik in Kralj so odšli proti Ivanjici ln v okolico, jaz. jte. v Cačak, Gornji Milanovac in okoliške kraje oziroma enote. Dogovorjeni smo bili, da pripeljemo borce v Užice in potem spet odidemo naprej. Iz Užičke Požege je prišla v našo enoto samo tovarišica Neva Majcen, .njena sestra Zdenka pa je kot medieinka takoj odšla v bolnišnic« in tam delala vse do prve* ofenzive. Najprej som se po obisku Užičke Požege zglasil v Cačku na komandi mesta. Tam me je sprejel komandant Milcnko Nikšič. Zvez s partizanskimi enotami s tega področja nisem mogel dobiti, ker so bile tc, kolikor se spomnim, v akciji okrog Kraljeva, Vrnjcev ln Vrnjačkc Banje. Obiskal sem le slovensko kolonijo v samem Cačku in imel tam z izseljenci sestanek, na katerem ecm jim razložil pomen in važnost ustanovitve slovenske čete in njenega boja. Bilo jc nekaj burnih razprav, ker so - enako kot mi -mobilizirali tudi četniki, s katerimi takrat šc ni prišlo do očitnega spopada, ampak le do prask — kar pa so sicer znane stvari. V tem času sem pridobil za slovensko četo le enega tovariša: Zane-ta Dolharja, ki je bil takrat že vključen v partizane in jc delal pri preskrbi v komandi mesta. — Vendar on ni mogel takoj, zapustiti svojega mesta in zato sem odšel dalje - v Gornji Milanovac, da bi od tam opravil svoje delo. Spomnim se zanimive podrobnosti o delu četniških organizacij. Ko 6cmsse peljal z vlakom, se mi je pridružil neki Boris Rihtaršič (ali je ime pravilno, tega ne jamčim, vendar mislim, da je — vsaj tako se mi je mož predstavil in dejal, da je on na enaki poti kot jaz, šel je mobilizirat Slovence za četniško organizacijo). Pozneje sva z Dolhar-jem ugotovila ,da je počel res to in je imel med Slovenci v Mila-novcu še kar precej uspeha, zakaj kdor se je prijavil za četnike, je dobil pouxhlo, da jo mobilizi- ran, da je dodeljen določeni enoti in Rihtaršič je celo izplačal vsakemu določeno vsoto in izdajal potrdila, da jc tisti »na dopustu«. V Gornjem Milanovcu sem se prav tako kot v Cačku oglasil na komandi mesta, ki pa je bila nekoliko zunaj mesta. Tam sem zvedel, da jc Gornji Milanovac zelo četniški. Kljub temu sem so oglasil v precej močni slovenski koloniji, ki jo je vodil dr. Reiss. mann, odvetnik iz Maribora. Sprejel me je kar prijazno in kmalu nato sem imel sestanek s Slovenci iz Milanovca.-Tega se je udeležilo precej ljudi, vendar za boj niso bili preveč navdušeni, ker se je pač večina hotela zadržati 'nekako »nevtralno«. Prav v tem času pa jc prišlo tudi do razorožitve četnikov, pri čemer sem sodeloval s komando mesta. To je stanje spremenilo V toliko, da je prišlo v Gornji Milanovac nekaj partizanskih enot in v njih sem našel Franca Simeka in Ivana Kirbiša ter ju oba pridobil za slovemko četo. V bližini Gornjega Milanovca- sta bila tudi oba Volhcina - oče in sin. Odšel sem ponju in ju prav tako pripeljal do Gornjega Milanovca. nnto pa smo skupaj odšli v Užice. Pavle Zaucer je bil v neki enoti v bližini Gornjega Milanovca, v vasi Bell potok. Takrat sem ga obiskal, vendar on ni mogel takoj zapustiti svoje, enote, pobral v Gornjem Milanovcu in v Cačku tovariše, ki so šli v slovensko četo in odšel v Užice. Dan ail dva nato so se vrnili tudi ostali tovariši s tega mobilizacijskega potovanja in tako jo nastal začetek slovenske >otc - bilo nas je ok je bil namen tc enote18l 2* vsi še enkrat na t«re\T* bi «d* ljah šc več Slovencev • m noto To pa * ni to i»» zakaj slovenski«, četa • Ufc« nekaj akcij v nepo,riT <*•*:* Užica. Sodelovali 555* Trešnjeviei proti četniic,**^ » v polovici oktobra ti * Potego in ovirali, ufce* enoti, še posebej pa V^t n*. vojaškega materiala ^*krbt :s Užice - Cačak. TaJcrat prvimi borci slovensk« L * drli do Skrapeta pran jT*4* pr*-sodelovali v boju z* «s i**0 " mesta. Kmalu nato ^^n-' spet na Trešnjevico rv** "»"rsu je bila četa zaposlena *li ™* imenovano -protlavionsk " Jo«. Na hribih okr0g m° v zaklonih čakali na lata!** *"* *> ta prišla v strelno ** snopih streljali nanj« J!j*^*> * no je bila to še kar' uJ* obramba. ^»kov.u Kmalu .smo spet prifli - Zane Dolhar in jaz sj^* ^ ko Cačka in Gornjega M^*** **** Obiskala sva različne loa^10*'*' Takovo, seveda pa »pet ^^*U(i v Gornjem Milanovcu q7^'* sem se spet v Beli potc^^V se pogovoril s tovarišem -»^ T jem o njegovem odhodu vensko Četo. Zadevo ava urJ|'.V in on je zapustil «vojd s^r1 enoto, Zane Dolhar pa ja ^j^j terenu okrog Gornjega MiJaao*^! in kmalu nato (nekaj dni) as* M vsi zbrali v Užicu - ufcrat t* naša četa že precej nara*!« MUcoke v.,r v. mali"oglasi •-mali oglasi prodam Prodam 6 tednov stare pujske. - Zemlja, Selo 35, Žirovnica 3591 Prodam takoj vseljivo hišo z nekaj zemlje v okolici Kranja, ob avtobusni postaji. - Informacije Kokri ca 96 3611 Prodam pekovski mešalni .»roj ^komplet. — Lesce 28 3616 Prodam dobro prešo za most. -Cuderman, Zg. Duplje 5 ' 3659 Prodam osebni avto Fiat - 600, tip 1980, 24.5 KS, bele barve. -K. M., Skofja Loka, Partizan-«ka 5 11. - Ogled vsak dan od 8. ure dalje 3090 Prodam lepe, male pujske. -Zalog 30, Cerklje 3WI Prodam rabljen avto v voznem (Unju. registriran za leto 1962. -Ivan Zupan. Hudo Križe 3662 Prodam Opel-OIvmpio, v dobrem stanju. — Naslov v oglasnem oddelku 3663 Prodam otroško posteljo. - Ljube Tercon. Kranj, Cesta Kokr-kaega odreda št. 10 3664 Kravi h telfr koma prodam. -Franc Kalan. Jama 3, Kranj 3665 t>odno prodam otroški voziček (globok). - Horvat. Gosposvet-•aa 15 m6 ostalo kupim pločevinasti tezi, Kranj peči. — Kern, avto-3667 Obveščamo cenjene potrošnike, da smo znižali cene vsem vrstam pohištva, posebno sodobnim kuhinjam In kredencam. Na zalojrl imamo tudi parket vseh dimenzij. — Sp priporoča trgovina »Sipad« v sindikalnem domu v Kranju 3569 Upravni odhor DIH -Slavec Ivo-Jokl« Zlato polje Kranj sporoča staršem — interesentom za popoldansko varstvo otrok, da bo od 15. septembra dalje posloval vrtec do 18. ure oziroma do 19. ure •večer. 3646 Tovariša Logar iz Šenčurja in Mrak i Jesenic naj se zglasita v oglasnem oddelku zaradi izgubljenih predmetov 366R Francu Prrnušu za opravljen sobopleskarski in pleskarski i/pit čestitajo — kolegi in kolegice 3669 Zavod y.a napredek gospodinjstva Kranj organizira tečaj za pridnhitev kvalifikacije in pol-kvalifikacije kuharic. — Prijave pošljite do 20. 9.1962 na zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6 3670 Zamenjam enosobno stanovanje za enako v 3. ali 4. etaži. — Naslov v oglasnem oddelku 3671 OBČINSKA BALETNA SOLA Obveščamo starše in bivše gojence baletne sole. da bo vpisovanje v šolsko leto 1962/63 od ponedeljka. 10. P. 1962 dalje vsak dan od 18. do 19. ure v Sindikalnem domu vhod 4. Vpisovanje je predvideno za I. grupo, otroci od 7. do 10. leta. v II. grupo, otroci od 10. do 15. leta. v III. grupo ostali. Ob zadostnem številu prijavljenih bo pouk lahko tudi v dopoldanskem času. Obstoji možnost, da bo šola dobila pravico javnosti kot podružnica državne baletne šole, Ljubljana. -Vpisovanje bomo zaključili 15. septembra 1982. OBČINSKA PLESNA SOLA Pripravljamo plesne začetne in nadaljevalne tečaje za šole, ustanove, podjetja in tovarne. Organiziramo tudi posebne plesne tečaje za odrasle in starejše osebe, zaključene tečaje za sindikate in specialne tečaje. V tej sezoni se zaenc tudi vpis v plesno-športni klub. Vpisovanje je vsak dan od 18. do 19. ure od ponedeljka. 10. 9. 1962 naprej v sindikalnem domu vhod 4. Tam lahko tudi kupite vstopnico Za evropsko plesno prvenstvo, ki bo v Ljubljani na gospodarskem razstavišču dne 22. septembra letos. S tečaji bomo začeli takoj, ko bo zadostno število prijavljcncev. Pouk bo vsak dan. Pričnite takoj z vpisovanjem. ORKESTRI Občinska plesna in baletna šola bo za nedeljske popoldanske p.e*V"potrebovala dober PLESNI ORKESTER Orkester bi igral vsako nedeljo od 17. do 21. ure. mo-da tudi ob sobotah po dogovoru. Sestav orkestra in ostale pogoje dostaviti v ponudbi na občinsko plesno in baletno solo, Kranj, Sindikalni dom. OPOZARJAMO PREBIVAVCE MESTA IN OKO-LICE NA ODLOK O ZUNANJEM VIDEZU MESTA KRANJA, KI JE BIL OBJAVLJEN V URADNEM VESTNIKU OKRAJA KRANJ ŠT. 29, DNE 7. AVGUSTA 1960. POSEBEJ OPOZARJAMO HIŠNE SVETE, LASTNIKE ZGRADB IN PODJETJA NA L, 2. IN 3. ČLEN ODLOKA, KI SE NANAŠAJO NA POPRAVILO OZ. VZDRŽEVANJE PROČELJA ZGRADB, IZLOŽBENIH OKEN, KIOSKOV, BARAK ITD. Oddelek za gradnje ln komunalne zadeve ObLO Kranj Grigorij BAKLANOV Se žen j zemlje Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga bo izdala v knjigi. Pokličem Kozinceva in mu ukažem, naj s tremi bobni kabla položi nov vod prek močvirja in zvije etaro žico. Pokažem mu zemljevid ter poj asm im še na prostem. Ukaz sprejme kot kazen. Tresne a petami, reče »»dal« in strmi v zemljo. Tenkonog od šepa v temo in se opotelta pod tremi bobni in telefonskim aparatom. Cez nekaj časa začnejo streljati. Naravnost v močvirje. Granate ee razletavajo z značilnim, mlaskajočim pokom. Pogledam na uro. Sodeč po času, bi Kozincev žo moral biti tamkaj. Včasih izstrelek dolgo tuli ter nenadoma utihne. Nobenega poka ni slišati. To so rušilne granate. Zarijejo se globoko v močvirna tla in ne morejo pokazati arvoje moči. Pod zemljo se razletijo skoraj neslišno. Prav Je bilo, ko sem ukazal, naj prestavi vod v močvirje. Zioa bo varna pred drobcL nepovredni zadetki so redkost. In v močvirju ni drobcev. m Obstreljevanje ne traja dolgo in ko se unese, je s severa spet atisati bojni trusč. Nenadoma me pokliče Jazenko z drugega brega Dnjcstra. Govori z veselim glasom: -Motovilov? Kje imaš tistega... kako se že imenuje, no, tvojega trobentača?-. Molče prisluhnem. •Motovilov, 6i se zgubil?« -Visem se zgubil.« -temu ne odgovarjaš? Tvoj trobentač, pcavim, kje ga Imaš? Tvojega glasbenika? Slišiš?« •JBUgOa« Namesto krožka -dve društvi Minuli teden je imel občinski odbor Ljudske tehnike v Skofji Loki redno sejo, na kateri 6o obravnavali program dela za šole na področju tehnične vzgoje v letu 1962/63, nov način poslovanja servisa, delo in reorganizacijo letal-sko-brodarskega krožka in še nekatero druge zadeve. Program dela za sole na pod-točju tehnične vzgoje temelji predvsem na programu in akciji jugoslovanskih pionirskih iger. Zato je bil izdelan podroben delovni načrt, ki ga bodo posredovali vsem šolam in njihovim tehničnim krožkom. Ko so govorili o poslovanju servisa, so ugotovili, da bo treba nje- objave RAZPIS živilske stroke vis. kval. delavec Sprejme se: 1. Poslovodja (moški - pogoj v trgovini; 2. kuharjca za pripravo toplih in hladnih jedil - pogoj kvalificirana kuharica Placa po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop možen takoj. Delovna mesta so v samopostrežni trgovini Stražišče pri Kranju. Ponudb«- pošljite na ve-vetrgovino PREHRANA - direkcija samopostrežb, Ljubljana, Kersnikova 2. govo poslovanje urediti tako, da bo lokal odprt dopoldne in popoldne. Da bi bila izbira še več-ja, se bodo povezali z nekaterimi podjetji, kot so tovarna igrač v Izoli ln drugimi. Tako bi si priskrbeli še več potrebnega materiala. Servisa 6c največ poslužuje mladina, ki je zelo zadovoljna, saj dobiva material zelo poceni. V okviru občinskega odbora LT je dosedaj zelo uspešno deloval letalsko-brodarski modelarski krožek. Delo krožka se je tako razgibalo, da v sedanji obliki ne more več uspešno delovati. Zato so sklenili, da bodo do pričetka novega leta pripravili vse potrebno, da bodo namesto krožka ustanovili dve samostojni društvi, ln si-cer »AERO KLUB« in BRODARSKO DRUŠTVO«. Ob koncu so razpravljali še o delu društva Ljudske tehnike v Trebi j i v Poljanski dolini. Ugotovil so, da bo treba vključiti več mlajših kadrov, saj kažejo tudi v tem delu občine precejšnje zanimanje za delo LT. - R. C. H5 JE UGAJAL Pred kratkim smo poročali, da je instrumentalni kvintet^ H 5 iz Hlebe pri Begunjah gostoval v Locah in nekaj dni pozneje še v Plibergu na Koroškem. S svojimi nastopi so fantje poželi presenetljivo mnogo priznanja. Razen tega jih vabijo, da bi prihodnje leto prihajali na gostovanje v zamejstvo vsaj vsakih 14 dni. Igrali bi ob Zablaškem jezeru. Cesta, ki pelje iz škofje Loke proti Poljanski dolini, sc je začela na nekaterih mestih pogrezati. To pa Je seveda precej oviralo pro-met, tako da so Jo morali ob slabem vremenu, ko so sc nanjo posipali zemeljski plazovi, celo zapreti. Cestno podjetje iz Kranja Je te dni začelo popravljati tiste odseke cest, ki so najbolj nevarni, da bi se ob slabem vremenu spet pogreznili. Delovna vnema Sedanja jeseniška knjigarna in papirnica ne zadovoljuje več potreb. Posebno Je kritično takrat, ko Je naval največji — to jc ob začetku šolskega leta. Tega se Je zavedla tudi Državna založba Slovenije, ki je že prenovila lokal ob Cesti maršala Tita. Lokal bo kmalu gotov. Opraviti je treba še nekatera obrtniška dela. Računajo, da bo nova knjigama na Jesenicah odprta še ta mesec Državljan Siratka ni ničesar bolj sovražil kot konve dopusta, zavest, da bo moral spet v službo, ga je spravljala ob pamet. Tako jc bilo tudi onda>i, ko sc je po štiritedenskem »sladkem življenji*« ob morju vrnil domov. Ko jc dan pozneje ves betežen in mrk stopil v pisarno in sedel za pisalno mizo, se mu jc vzdignilo Na mah mu je postalo vse neskončno zapmo. Pisarna, oprema, ljudje okrog njega, zatohli pisarniški zrak ... Pogled mu je ušel skozi odprto okno v sončno jutro in nekje iz globine sc mu jc iztrgal obtožujoč vzdih. »Ko bi imel le šc en teden dopusta!* si jc mislil. Potem je začel krčevito razmišljati, od kod bi izpulil vsaj šc nekaj prostih dni. »Bolniški dopust!* mu je zdajci šinilo v glavo. Za vsako ceno mora prepričati zdravnika, da je bolan. Ic bolezen mora še iztuhtati, tako da ji bo zdravnik nasedel. Kaj ko bi poizkusil kar z vegetativnim živčevjem. Simptomi! slabo počutje, vrtoglaviia, prekomerno potenje, noči brez spanja, nekakšni vročinski valovi po telesu, nabijanje srca ... še tisto popoldne .se ic Siratka oglasil pri zdravniku. Ves živčen te našteval bolezenske znake, zraven pa ie jadikovjt, češ da sploh ni en za delo. Zdravnik ic resno prikimaval, potlej je Siratki zmeril krvni pritisk in poslits.i! srce. »Koliko ste stari?« »V dvainpetdeseto grem,« je Si-ratka mučenitkn zavil oči. »Pa sc tc motnja pogosto pojavljajo?« »Seveda, zelo pogosto,« jc vneto prikimaval. »Hja,« jc pokimal mož v beli halji, "vegetativne motnje...« »Le nič nc skrbite,« ga jc pomiril, zdravnik. »Šest dni boste, ostali doma.« — Siratka je dobre voije in z receptom za pomirjevalna sredstvo odplesal proti domu. Potem jc sporočil v službo, da ga šest dni ne bo na dclo^ Ko jc dva dni pozneje užival v senci na vrtu, ga je obiskal tovariš iz službe. »Slišiš, Siratka,« jc začel namesto pozdrava. »Škoda, da si prav zdaj zbolel. Pojutrišnjem bi moral službeno odpotovati v Zahodno Nemčijo. Zelo nujna stvar. Gre za nekakšne stroje« Prihodnje jutro je Siratka planil v direktorjevo pisarno. »Kdaj bo treba odpotovati v Nemčijo?* jc ves zadihan pozdravil'. »Kaj >iistc bolni?« je začudeno pogledal direktor. »Kje neki,* jc odmaknil Siratka. ,*Lc trenutna slabost. Je že prešlo.* . \' »No, mi veseli. Sicer pa prihajate ravno o pravem času. Preglejte in dopolnite tele specifikacije. Do jutri morajo biti gotove. Prece) dcla^ bo. Pišite si nadure!* ■ »Torej odpotujem...» »Nc, vi ostanete. Odpotoval bo tovariš Slincc. Zaradi bolezni nt vas nismo računali...«/ In Siratka jc s polnim naročjem >f>cafika berić 3, Vuksanovič, Bilas, N. žogo že izgubil (!) in je Kocmur I Manjič. Hajdukovic, P. Manj.c: pripravljal napad. Iz igre je bil izključen tudi Besedic, tik pred koncem pa še domačin Brandner. Medveščak je imel tako igravca več, vendar je sodnikov žvižg triglavane obvaroval izenačenja. — V tretji četrtini so Zagrebčani najprej izenačili, nato pa je Tonković šc enkrat premagal slabega vratarja Rebolja. C. ZVEZDA : KORČULA 3 : 3 (1:2, 2:1, 0:0, 0:0) CRVENA ZVEZDA: Radan, Su- KORCULA: Radovan I. Mantina, Radovan II 1, Segedin, Arneri, Depolo, Tedeschl Z. Kranjčani verjetno ne bodo imeli tako kmalu priložnosti videti vaterpolsko tekmo na taki ravni kot je bila sinočnja med Crveno zvezdo in Korčulo. Odlični Arneri je že v prvih sekundah zaposlil vratarja Zvezde Radana, potem je prva povedla Zvezda, izenačil (s parabolo) in vodstvo za svoje (s strelom od blizu z igrav-cem več) pa je še v isti četrtini dosegel Tedeschi. Korčulanci so v drugem delu z igravcem več zvišali rezultat na 8 : 1. Dva gola berić — obakrat z igravcem več; za Zvezdo je potem dosegel Su-pri drugem zadetku je bil izključen vratar Radovan. - Najbolj zanimiva je bila zadnja četrtina, ko so številčno nadmoćni Korčulanci (šest na pet) zaman oblegali vrata izrednega Radana, ki ima največje zasluge za to, da bo prihodnje leto Crvena zvezda nastopila v I. zvezni ligi. KONČNA LESTVICA C, zvezda Korčula Medveščak Triglav 8:5 14:7 6:7 3:12 J. 2ontar VATERPOLISTI CRVENE ZVEZDE so si s prvim mestom na kvalificijskem turnirju v Kranju pridobili pravico nastopanja v I. zvezni vaterpolski ligi. Za uspeh im a največ zaslug izvrstni vratar Radan, ki ga, vidimo, kako v zadnjih minutah igre s Korčulo drugo za drugo odstranjuje preteče nevarnosti. Foto: F. Perdan R o k o m e t Republiška liga — moški Zmaga Mladosti in Tržiča TRZlč : AJDOVŠČINA 14 : 13 ( 5 : 8J» Tržič, 9. septembra. — V I. kolu zahodne skupine republiške lige so Tržičani dopoldne na domačem igrišču tesno premagali rokometaše iz Ajdovščine s 14 : 13 (5 : 8). Polčasa sta bila povsem različna in so si domačini v drugem delu priborili zmago. V prvem delu je Vidovič dvakrat zapravil izredno priložnost, ko je s 6 metrov lahno streljal v vratarja. - Silno borben je bil drugi polčas, v katerem so domačini s tremi zaporednimi zadetki najprej izenačili, nato pa v enakovredni borr>i uspeli zmagati. Najboljši na igrišču je bil domači vratar iJatnar. AJDOVŠČINA: Jejčič, Marc. Ipavcc, Furlai*. Lulik, Krapei, Plccinini 3, Štorkelj 3, Kalin 1, Er-gaver 6, Kete; TR2IC: Hafnar, Mencinger, CSodnov, Vidovič 7, košev in se tako .še bolj utrdile Čadež, Gros, Cufar 2. Jakšič, na vrhu lestvice. - L. S. Hladnik 5, Teran, Meglic. Sodil je Petrovič iz Ljubljane — dobro. — J. 2. MLADOST 32 I 17 (16 SVOBODA :8) Kranj, 9. septembra. — Brez večjih težav so igravci Mladosti visoko premagali goste iz Ljubljane z 32 : 17 (16 : 8). Sprva so zavodili gostje, kmalu nato pa so domačini izenačili. S slabo igro so igravci Mladosti dovolili novincem v ligi, da so vse do 15. minute obdržali neodločen rezultat. Kranjčani so se razživeli žele proti koncu prvega, zlasti pa pred zaključkom drugega polčasa, ko so si z nekaj hitrimi protinapadi in uspešnimi proboji skozi nasprotnikovo cono zagotovili solidno zmago. SVOBODA: Gršič 1, Piligram, Aljančič 2, Kocjan 1, Jeras 6, Jamnik 5, Vrhovec, Sušteršič, Frbežar 1, M. Palčič, B. Palčič 1: MLADOST: Zavrl 1, Krampelj 6. Poljka 6, Zun 6, S. Bregar 1, Bevk 2, Arh 7, Soieljšek 2, J. Bregar 1, Cebulj. Dobro je sodil Mavric iz Ljubljane. — J. J. » KRIM : ISKRA 33 : 5 Ljubljana, 9. septembra - Odlično moštvo Krima je danes na domačem igrišču visoko porazilo novinca v ligi — kranjsko Iskro. Rezultat je 33 : 5 za Krim. Najuspešnejši igravec Iskre je bil Bartolj z 2 zadetkoma. — J. J. Republiška liga — ženske MLADOST : MTT 13 : 5 (4 : 2) Maribor, 9. septembra — V prvem kolu republiške rokometne lilge je danes kranjska Mladost v Mariboru z visokim rezultatom premagala novinca v ligi MTT. Kljub zmagi Kranjčank pa z njihovo igro v tej tekmi ne moremo biti zadovoljni, saj so Šele v drugi polovici drugega polčasa zaigrale tako kot smo jih vajeni gledati. RAZGOVOR Z JANEZOM OTRINOM Se eden z mirno roko re-'iGir. Kot član strelske druži« Javorniku pri Jesenicah ' JANEZ OTRIN srečal | ,t** * orožjem, ko je hodil v tr ^ četrti razred, sedaj, k« % 19 let, pa je že drugo leto J* Mlr stalni član mladinske dr*» 8"*r'* prezentanre. Menda so m r** na roka. dobri živci in ©!* gled- (dober strelec mif1 vse te vrline) prirojeni 7ai Otrinova družina s© ukvarja s strelstvom oče je že dal« časa oiJi ?w javorn^ki strelski druži i opravlja tam tajniška ' "»»ti stra Vera jc tudi porn.JT*1,* «*-velikokrat pa ra zabav« orožju tudi mlajši brat »• mati sta še prod petami" , °*f >» movala na državnem o !*** potem pa sta ju v nI***81** letih odlično zamenjala ?»S,fy,n*h Vera. predvsem v st'ri« malokalihrsko precizno » svojo (ki je last stre!^^^ S Slovenije) je Janez Otri *v*w> prvi večji uspeh 1980. \ *t dos**el z državnega prvenstva J** k° if prišel kot dvakratni urT Sko&in mladinci (olimpijski ^ k **« trostav). Lani je bil dvafc h i* gi. letos v Zagrebu pa f!r*» cm>emJ.te!^ go, saj strelski šport S^0 Manever j etno utrudi ^^v*«« 9 svojimi odličnimi rt je Jenez Otrin pridob?,'***} « nastopa na številnih J ^Vin strelskih tekmovanjih b***«*«* Ziirichu, dvakrat v va 11 j* v tembra lani je na evro^V! *t venstvu v Budinip^T*«* deseto mesto v trostavu ***** pa se je seveda i udi ^rif* membnejših tekmovanj Vse* H- - In načrti za bodoče* -S treniranjem bo no nekoliko teže. ker v*rjet-redno vpisal v jesenijv' N Šolo. Rad bi le obdrt«, hnu^' pripravljenost____ s*d obdria, J°^- 20NT VI. festival na Bledu Prva Novinar in Ljiljakova Bled, 9. septembra - Sinoči je bil v Kazini zaključen VI. med-nraodni šahovski festival, na katerem so favoriti zanesljivo premagovali svoje nasprotnike. Največji uspeh so tokrat dosegli šahisti Jesenic, ki so osvojili dve prvi in eno drugo mesto. — Pri ženskah je zmagala Milka Ljiljakova ,ki je premagala vse svoje nasprotnice. Končni vrstni red: I. skupina — 1. Novinar (Ljubljana) 18,5, 2. Jesenice 17,5, 3. Maribor 14,5, 4. Mladost (Zemun) 14,5, 3 f*. les 13 točk itd.; II. akupjT^' V<" Jesenice II 15, 2. Pirničei>r l' -4. Rogaška Slatina in r£LX (Maribor) 12,5, 5. 2el*,s£?r^ (Ljubljana) 12 točk itd; Dj.' ^ ' pina - 1. Jesenice III J^J* Studentovsko naselje Ljublja^a^T 2elezničar (Knin) 14,5, 1^ g* ^njčan (2alec) in Žalec 14 itd,; ženske — 1. Ljiljak S, ^ Mileusnlč 4, 3.-4. Balaban la r^, ren 3,5, 5.-6. Kudma m Titnofa. jeva 3 točke itd. - L. DJertJeri*