Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 1. februara 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par., med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 5. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Našim sezonskim delavcom. Približava se čas, kda do šli naši delavci na polsko delo i to v Francijo, Nemčijo i tüdi v naše slavonske kraje. Gučao sem z več delavci i so mi povedali, kak so živeli posebno v Franciji. Zatoga volo napišem par reči, štere naj delavci, pa tüdi starši delavcov, dobro preštejo. Valá pa to posebno za delavce, šteri idejo v Francijo. „Oglasnik lavantinske škofije“ štev. IV. od l. 1930. je prineso od delavcov v Franciji, posebno tüdi od naši prekmurski delavcov med drügim tüdi te reči: Najzadnji slovenski izseljenci so prišli s Prekmurja i to kak sezonski delavci. V lanskom leti (1929) jih je bilo nad eno jezero. Kda pridejo v Francijo, se delavci raztalajo na vekše partije tam, kde je cukorna fabrika ali velke poledelske kmetije, na drügih menših kmetijaj pa delajo posamezni delavci, včasih se zgodi, ka daleč naokoli nega niednoga drugoga Jugoslovana. Pokazalo se je, ka so prekmurski delavci dobili največkrat dobra mesta, kde je bilo istina dosta dela, pa so bili tüdi dobri gospodari i lepi zaslüžek. Potrebno de, pri sezonskom izselüvanji, posebno pri nabiranji delavcov v Prekmurji, paziti na to: 1) Ka nieden sezonski delavec ne podpiše kontrakta, če se njemi ne zagvüša v kontrakti, ka ostane bar s petimi delavci vküper pri ednom gospodari. 1.) Ka dekline ostanejo do 25 leta doma, če bi pa že mogle iti, te pa naj samo z očom 1 če se njim da čarno na belom, ka de bar v partiji po pet jugoslovankih delavcov, med šterimi bo še drüga ženska. S tem se zabranijo moralni neredi i izselüvanje deklin nede tak nevarno za nje i nej za domače, kda se delavci povrnejo. Ka se dotika verskoga živlenja, je potrebno povedati, ka je v kontrakti, šteri se da delavcom v podpis, tüdi to povedano, da morejo meti delavci po nedelaj i svetkaj zadosta časa za izpolnjüvanje verske dužnosti. Leta 1929; je prišlo na Jugoslovanski urad Izseljeniškoga komisarijata v Pariz več pritožb, ka se prej delavcom ne da prilike za slüžbo božo i ka morejo po nedelaj delati kak delavne dni. Komisarijat je sam ali po francoskom ministerstvi za poledelstvo napravo pozvedavanje i se je skazalo, ka so te pritožbe največkrat bile neistinske i so delavci te pritožbe delali iz drüge špekulacije. Pokazalo se je, ka francoski gospodar ne delao nikši težav pri obiskavanji sveti meš, ja celo se je zgodilo dostakrat, ka je gospodar silo delavce k meši, pa so delavci ne šteli iti. So tüdi izjeme kak pri gospodaraj tak pri delavcaj. Lehko se brez skrbi povej, ka velka večina prekmurskih delavcov ne hodilo k nedelskoj slüžbi božoj. Od kakše domače medsebojne pobožnosti pa nemre tüdi biti guča. Prekmurec je preveč dostopen za razne obzire i preveč neodločen v opravlanji verskih dužnosti. Ar hodijo zdaj delavci s Prekmurja stalno v Francijo v katoličanske kraje, je vsakojački potrebno, ka se prekmurske delavce obrani pred francoskov verskov brezbrižnostjov, ki nede škodila samo delavcom, nego tüdi domačemi lüdstvi, med šteroga do delavci raztrosili versko brezbrižnost. Delavci bi mogli znati prle kak odidejo, to: 1.) Da majo vsi delavci v kontrakti, šteroga so podpisali, ka po nedelaj i svetkaj lehko hodijo k slüžbi božoj. 2.) Ka se pa dotika nedelskoga dela, je dodati, ka se od naši delav- cov zahtevle ob nedelaj samo tisto delo, štero je potrebno pri gospodarstvi i tü pa tam kakše polsko delo če je sila, za štero pa francoske cerkvene oblasti itak dajo dovolenje. 3. Francozi so katoličanski narod. Istina, ka je brezverska šola v zadnji tresti letaj dosta naroda odvrnola od verskoga živlenja. I če zato v Franciji lüdje na kmetaj ne hodijo k meši i delajo hlapčevska dela na poli, s tem je ešče ne povedano, ka je Francoz veri protiven. Kriva je tomi nevednost. Več kak polovina dece ne pride v verske šole i tak odrastejo, ne ka bi znali, ka je dobro i ka hüdo. 4.) Jugoslovani so v Franciji na dobrom glasi kak dobri delavci i pobožen narod i je radi majo. Zato je tüdi radi zovejo na delo. Če pa naš delavec pokaže s svojim živlenjom, ka je ne pobožen, pa nej trezen delavec, tak se napravi nekše nerazpoloženje proti našim delavcom. I s toga pride, ka do naše lüdi zvali v Francijo samo za najbole žmetna dela. 5) Naši delavci zato morejo varvati svoje düševne moči i dober glas, šteroga majo v Franciji. To je napisao šef-pomočnik našega izseljeniškoga urada v Franciji, vlč. g. Alojzij Kühar, šteromi so delavske razmere v Franciji dobro znane. Nadale se priporoča naročanje domačih katoličanskih novin, dopisüvanje z domačimi. Pred odhodom pa sv. spoved i obhajilo. „Slovenec“ od 4. januara 1931. je tüdi napisao od Slovencov, posebno od izseljencov šteri delajo po fabrikaj i rüdnikaj par reči. Tüdi naši delavcov je že preci po fabrikaj v Franciji, zato ešče vsem par reči iz „Slovenca“, šteri pravi: Med temi delavci so tüdi takši, šteri zaslüžijo na 14 dni po 1000 frankov, pa to tüdi v štiri dnevaj za- 2 NOVINE 1. februara 1931. pravijo. Pri teh delavcaj ne nikše čistosti. Vse je na stanüvanji zamazano kakti pod, stene, blazine, posoda, gvant i posebno düše. Divji zakoni so nekaj navadnoga. Nišče se skoro nad tem ne spotikavle. Tri dekline so prišle pred kratkim iz domovine. Vse tri so bile doma v Marijinoj drüžbi. Za par tednov so vse tri živele v kukurčnom zakoni. Pa to se hitro menjavle. Mož se navoli edne i si poišče drügo. Siromaška je mladina, štera tü dorašča. Tak je napisao nekak iz Francije. Srce more boleti nas Prekmurce če vidimo, da živi naša mladina v tüjini na takši način. Zdaj lehko razmimo tiste opomine, da do velke sile ne iti v tüjino. Ka je napisao g. Kühar od naših delavcov, je gola istina. Sam se od toga osvedočo. Več delavcov mi je to potrdilo. Eden mi je povedao tak: „Trije smo bili mi Prekmurci v ednoj partiji. Do cerkve smo meli samo pet minut. Tam smo bili skoro sedem mesecov. V nedelo smo bili vsikdar prosti, če je ne prišlo kaj posebnoga. V teh sedmih mesecaj sem bio jaz kak tüdi ostaliva dva samo trikrat pri meši.“ To mi je povedao takši, šteri se drži ešče za dobroga katoličana. Tej trije so dobro zaslüžili, gospodar je bio dober, pa za cerkev so se ne brigali. Žalostno! — Več deklin je zgübilo tam svojo deviško korono. Pa dosta i dosta je takših, šteri so ne prisiljeni iti v tüjino, pa li silijo. V ednoj vesi bi lehko našteo nad 10 takših. Ja takši so celo šli, ka so njim doma branili, pa so zavolo toga mogli meti drüge delavce. Delavci, posebno mladina! Če že resan morete iti v tüjino, ostanite tüdi tam dobri. Ne pozabite, ka mate tüdi düše. „Ka pomaga človeki, če si celi svet pr dobi, na svoji düši pa zgübo trpi.“ Te reči Kristušove nesite s sebov v tüjino. Verske dužnosti vam naj bodejo glavna skrb. Ka nam pomaga, če nam prinesete miljone, če pa pridete domo slabi, pokvarjeni, če nam prinesete kügo, štera ešče drügo mladino pomori. Pazte zato posebno dekline. Ne zavüpajte nikomi. Pridite domo, kakše ste odišle — čiste, nedužne i veseli bodejo vaši starišje i celi narod. Stariši dobro prle premislite, kak püstite svojo mlado hčer, svojega mladoga sina v tüjino. Vi ste odgovorni pred Bogom za njeno, njegovo düšo, če ste ne pazili na svojo deco, kak bi mogli. Siromaški je naš narod, zato pa ide v tak velkom števili v tüji svet. Velka nevarnost je posebno za našo mladino, pa to ne samo v Franciji, liki tüdi v Nemčiji, pa ravnotak v Sloveniji. — nj.— Krao i kralica v Zagrebi. V nedelo je doživo Zagreb i z njim vred ves hrvački narod čast i radost, kakše dozdaj še ne meo. Predpoldnom sta se pripelala Njihov. Veličanstvi krao i kralica, ki ta se duže časa zdržavala v Zagrebi. Zagreb je sprejeo Veličanstvi s častjov i veseljom, kak dozdaj še nikoga. Celi varaš je bio pun zastav, vencov i cvetlic. K sprejemi se je zbralo do 160 jezer lüdi. Kda je privozo na postajo vlak, so vse te vnoge jezere zakričale „Živeli“. K sprejemi so se zbrali zastopniki vseh oblasti i vseh drüštev. Pozdravni govor je meo Zagrebečki župan, dr. Srkulj. Njeg. Vel. krao se njemi je zahvalo i se je nato začno razgovarjati z zastopniki, med drügimi tüdi z nadpüšpekom dr. Bauerom. Njen. Vel. kralico je pozdravila županova žena. Podarila njoj je jako lepi šopek korin. Po sprejemi sta se krao i kralica med vnogimi jezerami naroda pelala v bansko palačo. Ves narod se je sipao za njima i navdüšenomi pozdravlanji ne bilo ne konca ne kraja. Nad obiskom Njih. Veličanstev se ves narod neizmerno veseli. Te obisk si je Zagreb že davno želo. Zdaj se njemi je žela spunila. Seje banskoga sveta v Ljubljani. Dne 20. decembra se je v Ljubljani pod predsedstvom bana dr. Marušiča zbrao banski svet k sejam, na šterih razpravla od banovinskoga proračuna za leto 1931/32. Te proračun znaša 120 miljon Din. i je za 16 miljon menši od lanskoga. Pomenkanje prostora nam ne dopüšča, da bi pisali od toga zasedanja banskoga sveta na tenci, za volo toga sporočimo samo to, ka je za našo krajino važno. Sej se vdeležüjejo tüdi naši banski svetniki gg.: Faflik Franc, plebanoš, Benko Jožef, župan v M. Soboti i Litrop Štefan župan v Turnišči. Vsi trije se pri razpravaj odločno zavzemajo za naše zidanje nove potrebe i to: za bolnice v M. Soboti, znižanje količnika, rešitev agr. reforme, postavitev mosta na Petanjcih, razne podpore itd. Velko pozornost je zbüdo posebno govor g. Faflika, v šterom je zahtevao popolno gimnazijo. Objavimo ga v prišestnoj številki. Gg. ban i podban se za vse naše zadeve močno zanimata i sta obečala, da včinita vse, ka de le mogoče. Kalendar. februar (28 dni) 6. teden. Senje: 3. febr. G. Radgona. Vreme: Mrzlo i vetrovje. Murska Sobota — Povišana oskrbnina v bolnici. Po naredbi banske uprave se je oskrbnina v bolnicaj zvišala. V našoj bolnici je trbelo dozdaj plačati dnevno za III. razred 30 Din., od zdaj naprej de se pa moralo plačüvati 32.50 Din. Za II. razred de se plačüvalo 100 Din. Odhod delavcov. Potom Borze dela je odpotüvalo 97 delavcov i delavk. Med temi se je odpelalo 77 v Francijo, 20 v varaše po Sloveniji na gradbena dela. Spitavanje po deli je jako velko. — Trgovina Čeh—Gašpar ma odzdaj naprej samo ednoga lastnika. Gašpar se je odselo i bo trgovina mela naslov ,,Čeh Franc, trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki na debelo in jajci na debelo Murska Sobota.“ — Občinski proračun za leto 1931/32. je nekelko nižiši kak lanski i znaša okoli 1 miljon 690 jezer Din. i to polovico dohodkov i polovico izdatkov. Največ dohodkov ma občina iz davčin i od električnoga podjetja. Med izdatki pa je na prvom mesti šolstvo, potem pride uprava, redarstvo, javna dela, kmetijstvo itd. Doklada na državne neposredne davke se je znižala za 4% i to od 72% na 68%. 13 letna ponarejüvalka penez. V ednom menšem austrijskom varaši so prišli na sled ponarejenim bankovcom po 50 šilingov. Začnola se je preiskava i ta je dognala, da je te peneze delala edna 13 letna deklica. Če ravno jih je delala brez mašina, so bili tak dobro ponarejeni, da so jih komaj ločili od pravih. Deklico so spravili v pobolševalnico. 1. februara 1931. NOVINE 3 Slovenska krajina. — Prireditev v Našem Domi v Črensovcih. Dnes tjeden 25. jan. je priredila mladina iz Žižkov v Našem Domi v Črensovcih prav lepo uspelivi dve igri. Dekle so igrale „Goslarico naše Ljube Gospe“, šolska mladina pa „Siroto Jerico.“ Obe igri sta bili dobrivi, ali ona šolske dece je še prekosila prvejšo. Palčki i vile so nüdile krasen prizor. Naj nam šolske sestre spravijo več takšega nedužnoga veselja. — Hvale vredno. Predzadnjo nedelo je bilo pri Peterkovih v Krogi gostüvanje. Starešina sta bila Gabor Franc i Marič Franc. Med veseljom sta se ne spozabila tudi z dobrih del. Začnola sta med gosti nabirati za misijone i sta nabrala 142.50 Din. Takše delo se mora pohvaliti. Zednim pa prosimo tüdi vse drüge gostüvančare, naj mislijo na takše stvari. Podporo nüca Martinišče, Frančiškov dom itd. Par sto dinarov bi se za edno i drügo lehko nabralo. — Dvè nesreči v Rakičani. Pred nedavnim sta Taljan Janez i še eden drügi moški na marofi kalala meterska polena. Vsaki je stao na ednom konci i je ednok eden vsekeo ednok drügi. Eden falat je bio počeni. Taljan je vsekeo, sekira se je poškalila skoz falat i se je zasekala Taljani v nogo. Presekala njemi je pet žil. — Škafar Štefan se je pelao z biciklom v nedelo k meši. Kak se je zgodilo kak ne, naednok se je biciklin poškalo i Škafar je spadno z njega. Pri tom se je tak pobio na nogi, da se več ne mogeo postaviti na nogo. Pelati so ga morali k doktori. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 4 — Dokležovje. Dobili smo novoga šolskoga upravitela i to g. Čeha, ki je bio prle nekdi v Slovenskoj Bistrici vučiteo. — Resen opomin, ki nas spominja, da je skrajni čas tüdi za zdravje kaj včinoti, so — bolečine. Vnoge lüdi mantra revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, smicanje, glavobol, zobobol itd. drügi trpijo od slabosti i drügih obolenj, ali itak mamo dosta takših lüdi, šteri so se znali vsega toga mantranja obarvati. Že prek 34 let držijo v vnogih krajih stalno v hiši Fellerov bolečine oblažüvajoči Elsafluid i se vsigdar znova veselijo njegovomi zaneslivomi pomaganji. V apotekaj i sorodnih trgovinaj se dobiva Fellerov Elzafluid v posküsnih steklenicaj po 6 Din. v dvojnih steklenicaj po 9 Din. ali pa v velkih steklenicaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima steklenicoma pošila za 62 Din. brez vseh dalnih stroškov, Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. — „Pilo pred prečiščavanjom“ Na konci pripovedke Č. Cv.: „Oženo se je . . .“ je zapisano, da so po zdavanji pili vino, potem pa je bila meša, med šterov sta bila mladoženec i sneha pri prečiščavanji. Dobili smo pitanje, kak to mogoče. Da ne de nesporazumlenja, povemo, da je blagoslavlanje vina po meši. V povesti sta se odstavka nekak prenašala. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. — Belice za valjenje. Okrajno načelstvo v M. Soboti je razposlalo občinskim uradom, kmetijskim odborom, rodovniškim drüštvom itd. okrožnico, v šteroj sporoča, da bo po ceni 1 Din. delilo valilne belice dobre štajerske fajte. Što šče dobiti belice, se naj oglasi do 5. februara ino izroči telko penez, kelko belic šče meti. Novo „Rodovniško drüštvo“ G. Lakoš-Kapca. V nedelo, 18. I. je bio v Gornjem Lakoši ustanovni občni zbor „Rodovniškoga drüštva.“ Predavao je sreski kmet. referent ing. Wenko. Navzoči so bili kmetovalci iz občin Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca i Mala Polana. Tüdi Vučitelstvo iz Kapce, Gaberja i Gor. Lakoša je bilo prisotno. Pristopilo je 40 kotrig. Izvoljen je bio odbor, v šterom so zastopane vse naštete občine. Predsednik je šol. upraviteo v Gor. Lakoši Šömen Janez, ki je dao pobüdo za ustanovitev organizacije i prestavo predavanje na madjarski jezik. Tajništvo i vodstvo rodovne knige je prevzela vučitelica Poljanec Franja. — Velka hvala ide smotrenomi delüvanji kr. banske uprave, ki je mladomi drüštvi podelila izvrstnoga bika — originalca iz Švice. — Tak se varčüje! Ne trbe küpüvati prenaglo, a posebno ne vüre, ar nas tüdi najcenejša vüra dosta košta, če se mora vsigdar popravlati. Najbole se varčüje, če se ne küpüje samo po fal ceni, nego tüdi dobro. Zato vam znova ponavlamo, zahtevajte novi letni cenik s prek 1000 slikami od fabrične hiše vür H. Suttner v Ljubljani št. 945. dobite ga popunoma brezplačno. V njem najdete žepne vüre že za 44 Din., vüre zapestnice za 98 Din., büdilke za 49 Din., kak tüdi razno ztatnino i srebrnino, vse takrekoč po originalnih fabričnih cenaj. — Dete v vodi. Preminočo nedelo je šo 7 letni dečkec Forstnera v Puconcih na led se čujskat. Ar je bio led preslab, je dečkec do guta spadno v vodo. Na srečo so šli domo iz cerkve lüdje i so ga rešili. Ka novoga v Belgradi? Predsednik vlade proti lažem. Nešterni inozemski listi so prinašali od naše države slabe vesti, ki ne odgovarjajo istini. Na vse to je predsednik vlade dao zastopniki „Wolfa“, nemškoga dopisniškoga, urada izjavo, v šteroj vse te vesti pobije kak lažlive. Zakon od zdravnikov. Njeg. Vel. krao je podpisao novi zakon od zdravnikov. Blagoslovitev šole. V nedelo so blagoslovili novo osnovno šolo, ki nosi ime: „Osnovna šola Nj. Vel. krala Aleksandra“. To je v Belgradi edva najlepših šol. Svetovna politika. Vladna kriza v Franciji. Steegova vlada, štera je mela popunoma brezverski značaj, je doživela poraz i je zavolo toga odstopila. Protikatoličanski šolski zakon v Angliji — zavržen. Angleška vlada je stopila pred parlament s šolskim zakonom, ki je bio nasproti katoličanom krivičen, ár je katoličanskim šolam odrekeo vsako podporo. Parlament je s 33 glasovi večine te protikatoličanski šolski zakon zavrgeo. Austrijsko-vogrska pogodba. Preminočo nedelo je prišeo v Beč vogrski ministerski predsednik Bethlen. Pri toj priliki je bila podpisana avstrijsko-vogrska prijatelska, poravnalna i razsodiščna pogodba. ZA NEDELO. Po Treh Králaj štrta. (Evang. sv. Mat. v 8. tali.) Vu onom vremeni: Kda bi Jezuš stopo v ladjico, nasledüvali so ga vučenicke njegovi: i ovo veliko gibanje je nastanolo na morji, tak, da bi se ladjica pokrivala z valmi: on je pa spao. I pristopili so k njemi vučenicke njegovi, i obüdili so ga govoreči: Gospodne, zdrži nas, ar prejdemo. I veli njim Jezuš: ka se bojite, male vere? teda gori stanovši, zapovedao je vetrom, i morji; i včinjeno je veliko ftisanje. Lüdstvo se je pa čüdüvalo, govoreče: kakši je ete? ka so vetrovje, i morje njemi pokorni. Pošta uredništva. Koloman L. Francija. Bog plati za poslani članek. Objavimo ga v prišestnoj številki. Le pošlite, če še mate kaj! Svoje tovariše i tovarišice vtrjüjte v dobrom! 4 NOVINE 1. februara 1931. Razgled po domovini. Smrt v plameni. Kmetica Bušič iz nekše vesi pri Križevcih je prišla pred dnevi na prav tragičen način od živlenja. Večer je prala pri ognjišči, pri šterom se njoj je vužgala obleka i kda so pribežali na njeni krik sosidje na pomoč, je bila že cela v plameni, kak živa baklja. Po strašnom trplenji je nekaj minut nato vmrla. Hüdodelstvo v pijanosti. Delavec Morokvašič iz Čipa pri Novom Sadi je bio na ednom gostüvanji. V gojdno je šo domo ščista pijen. Namesto v svojo hišo je pa zavdaro v stan svojega prijatela Miše Dovičina. Tam se je sleko i legeo v posteo poleg Mišine žene. Miša je pijanca s težavov obleko i ga šteo zagnati iz hiše, te je pa Ilija zgrabo nož i z njim žmetno rano Mišo, ki je malo na to v bolnici vmro. Automobilska nesreča. V nedelo ponoči se je zgodila blüzi Konjic grozna nesreča. Eden automobil iz Maribora se je zaleto v železniško lokomotivo. Pri tom se je popunoma razbio. Gospodar je obležao na mesti mrtev, dva drüga potnika i šofer pa so dobili močne poškodbe. Žalostna smrt mladenca. 22 letni dečko Štuhec Franc od Male Nedelje, je šo pred par dnevi večer na ves. Naednok je iz skrivališča počilo i dečko je začüto v hrbti kroglo. Spravili so ga v ormoški špitao i tam je vmro. Iz sveta. Gandi spüščen na svobodo. Podkrao Irwin je v pondelek odredo, naj se spüstijo iz voz na slobodo Gandi i drügi voditeli indijskoga narodnoga gibanja. Spüščenih je bilo iz voz 54.000 obsojencov. Petletni dečkec z bradov. V Beči so kazali 5 letnega dečkeca, ki je meo mustače i brado kak odrasli moški. Tudi glas je meo takši kak starejši lüdje. Pošta upravništva. Denša Ivan Chicago. Naročnino od vseh vaših naročnikov za celo leto sprejeli. Ravnotak sprejeli dare za Marijinoga Lista fond i za Dom sv. Frančiška. Oboji dari se objavijo v Marijinom Listi. Ravnotak objavimo imena tistih ki so za stari kraj plačali i za koga so. Najlepša hvala za trüd obema širiteloma. Srčni pozdrav vašim familijam i vsem našim dragim naročnikom. Iz Chicage so plačali Novine i M. List za I. 1931. za stari kraj: Vuk Helena za Vuk Ano v Žižkih i Sarjaš Ivana v Trnji. Špilak Ivan i žena sta plačala: za Cigan Ago na D. Bistrici v Laštataj i za Gjura Pavla na Srednjoj Bistrici. Grüškovnjak Matjaš i žena sta plačala za Horvat Marijo Kovačko v Trnji. Stojko Jožef je pa plačao za Stojko Margareto pri Sv. Martini v Medjimurji. Oprosijo se širitelje, da od tü navedenih ne terjajo letos naročnine. Škaper Treza Dolič. Dar na Dom lehko pošljete z naročninov, samo te nam javite keliko i od koga je za Dom sirot. „Pripravo na smrt“ dobite, kda jo začnemo razpošilati. Ne trbe domačim januara plačati naročnine. To se tiče onih, ki so v Ameriki. Ka pride na eden mesec naročnine, to je za M. List dinar i za Novine 2 Din. to se vsaki mesec naj pobere i po čeki pošle notri. Kodila Št. Andrejci. Kolmanko Alojz Korovci. Prošnja se poslühne do junija. Vsem, ki so več Novin dobili kak majo naročnikov. Višešnje Novine prosimo pošlite nazaj na upravo v Črensovce. Vsaki, ki je prvivi dve številki Novin sprejeo i ne poslao nazaj, je postao naročnik Novin i je dužen plačati. Mi je najmre samo tistim pošilamo, ki je naročijo. Jakob Karol Zagreb. Piši vlč. g. Faflik Franci plebanoši v Kančovce p. Križevci, Slov. krajina. F. Š. Topolovci. Zadevo more jedino srezko načelstvo rešiti. Lutar Terezija, M. Sobota. Dali smo vam kalendar poslati. Če ga ne bi dobili, nam javite. Nešterno leto neste naravnost na upravo poslali naročnine, tak je nastao stari dug. Ali da se nam je trdilo od zanesljive strani, da ste tistoj plačali naročnino, zato smo stari dug zbrisali i zdaj je vse v vredi, Kološa Martin, Villers-Cotterets. Po nakaznici dobili 76 Din 08 p. Kalendar tüdi poslali. Je brezplačen. Korpič Franc Markovci 82. Kalendar smo vam dali poslati. Če bi se prle zglasili za njega, prle bi ga dobili. Mi zato ne pošilamo brez naročitve nikomi kalendara, ar ne vemo, komi ga trbe. Če se što naprej javi, zabeležimo v knigo i kda so gotovi, njemi ga pošlemo brez nove prošnje. Tak napravite tüdi vi. Miholič Štefan, Večeslavci. Na pol leta ste plačali Novine i M. List. Kda de polleta proti konci, dobite ček. Vsem. Čeke smo vsem poslali, prosimo, da od vseh dobimo en deo naročnine. Ar je eden mesec mino, najmenj za dva meseca mora vsaki poslati naročnino. Uprava nema penez, ne more mesto naročnikov plačüvati proti poštnine i tiskarne stroške. To more vsaki zarazmeti. Za smeh. Na velkoj lovini je eden logar strelo ednoga poganjača. Logar pravi poganjači: „Žao mi je, ka se je to zgodilo, zdaj mi pa povejte, kak se pišete?“ Poganjač pravi: „Zavec“ Logar pravi dale: „No hvála Bogi pa sam li ednoga zavca zadio!“ Eden tihinec je prišeo v Soboto. Srečao je ednoga gospoda i ga pitao „Povejte mi gospod, kde bi se jaz lehko dao obriti?“ „Po brádi!“ Njemi je odgovoro gospod. Dva kmeta sta si v ednoj krčmi razlagala sv. pismo. Či te tvoj bližnji za vüha poči, podrži njemi še drügo lice. Eden pravi ovomi naj se to istinsko razloži. Drügi pa stane gori i dá ovomi edno plüsko. Ov se obrne i podrži ešče drügo lice. Tüdi na tom kráji dobi edno. Zdaj sta prišla do . . . Po meri štero ti drügomi daš se tebi tüdi tak povrne. Zdaj prvi kmet skoči gor i da drügomi dve plüski nazaj. Drügi krčmara pitajo ka mata med sebov teva dva kmeta? Krčmar odgovori: „Sveto pismo si razlágata!“ Kde se skriva zrok? V revmatizmi, trganji v sklepaj, živčnih bolečinaj? Mogoče posledice prehlajenja? Večinoma je vzrok v takših slučajih nezadostna nega tela. Dosta lüdi že prek 34 let nüca okrepčüjoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo i kozmetikum: Fellerov „Elsafluid“ i si zna ohraniti stalno zdravje. Nücajo ga za mazanje i cenijo njegovo delüvanje tüdi proti kašli, hripavosti, bolečinaj v grli i pršaj ino proti gripi i našeci, nücajo ga tüdi notranje pri neugodnom občütki itd. Včinite tüdi Vi tak i pomagalo bo tüdi Vam! Fellerov „Elsafluid“ dobite v lekarnaj i sličnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din., dvojnih glažkaj po 9 Din. ali v špecijalnih velkih glaškaj po 26 Din. Poštni paket vsebüjoč 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velka špecijalna glažka 62 Din., trije takši paki samo 139 Din. pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina. 1. februara 1931. NOVINE 5 KMETSKI GOSPODAR. Mesečna priloga Novin. Spomenica Kmetske zveze v Mariboru. Ko se je mudil g. ban dr. Marušič ob priliki svojega obiska v Mariboru, mu je vodstvo Kmetske zveze izročilo spomenico, v kateri prosi njegovo pomoč v vseh panogah gospodarstva in sicer: v kmetijstvu, zadružništvu, vinogradništvu, sadjarstvu, hmeljarstvu, pri živinoreji itd. Spomenica govori tudi o melijoracijah, o ureditvi potokov, rek in hudournikov, o elektrifikaciji, o cestah in o kmečkih občinah. Ob koncu se peča spomenica z našo krajino. Ta del spomenice se glasi: 1. Olajšave pri odplačevanju žita. Elementarna katastrofa je l. 1928 zahtevala v Prekmurju hitro in izdatno pomoč tamošnjemu kmetskemu prebivalstvu. Bivši oblastni odbor mariborski je v to svrho dal za setev velike vsote, ki se odplačujejo v obrokih. Od tedaj je cena žitaricam padla za več ko 100%. Vsled tega je potrebno da banovina, kot pravna naslednica bivšega oblastnega odbora, da Prekmurskemu prebivalstvu pri odplačevanju teh vsot primerne olaj- šave in prosimo, da se to v proračunu za leto 1931/32 predvidi. 2. Kolonizacija z domačini — Slovenci. Ojačenje kmetskega nacijonalnega elementa z domačini potom kolonizacije obmejnega veleposestva v Prekmurju smatramo za izredno važno zadevo za državo in za oblažitev težkega gospodarskega in socijalnega stanja našega prekmurskega nacijonalnega elementa. Zato prosimo, da gospod ban uporabi svoj vpliv v tem smislu, da se kolonizacija izvrši čim prej in to samo s prekmurskimi domačini-Slovenci. 3. Zemljiški davek. Z uvedbo novega zakona o direktnih davkih so Prekmurci kot kmetje prizadeti sorazmerno bolj nego prebivalci ostalih slovenskih krajev, ker se je količnik določil višje, nego za ostale dele naše banovine. Prosimo gospoda bana, da informativno uporabi svoj vpliv s tem ciljem, da se Prekmurje glede zemljiškega davka izenači z ostalimi kraji dravske banovine. Na znanje članom agrarne zadruge. Članom agrarne zadruge se naznanja, da imajo pravo na brezplačno oglaševanje v Kmetskem Gospodarju vsak mesec, če se izkažejo: 1) da so plačali 200 Din. kot vlogo zadružne samopomoči v celoti; 2) da so plačali celoletno naročnino Novin. To ugodnost nudimo članom agrarne zadruge. UPRAVA NOVIN. Kmetski dom. Mirno lahko trdimo: Kak je kmetski dom in kakršno je kmetsko družinsko življenje, tako je kmetsko gospodarstvo. To troje je v tesni zvezi. Prvi je dom, radi tega tudi treba predvsem domu posvečati pozornost. Kmetski človek nima kraljevske palače, ne grofovskega gradu, marveč ima večji del hišo, ki je tako velika, da nudi vsem, ki spadajo k eni družini, streho. Skromen, majhen je kmetski dom. To ni nič hudega. Glavno je, da je prijeten in najdejo v njem vsi člani družine zadovoljnost. Če vlada v domu zadovoljnost, je vse dobro. Za zadovoljnost ni potrebno, da bi bil dom lep in bogat. Vsakdanja izkušnja nam kaže, da je često več zadoljnosti v revnih hišah kakor pa bogatih zidanih domovih. Mnogo pripomore k zadovoljnosti snaga, red in zdravje, — Prvo, na kar morajo zlasti gospodinje paziti, je da vlada v domu snaga. Ako je kozarec umazan, človek tudi najboljšega vina ne pije rad iz njega. Nasprotno pa izpije iz lepega snažnega kozarca tudi slabo vino. Tako je s hišo. Kakorkoli je hiša zidana in velika, človek ne biva v njej z veseljem, ako se vsakega predmeta drži nesnaga. Zato pa gospodinje rade rabite metlo za pometanje smeti in krpo za brisanje prahu. To dvoje treba imeti v rokah vsak dan. Ni pa dovolj, da skrbite samo za snago (čistost) v sobah, marveč mora ta vladati tudi v kuhinji, v kleteh in sploh v vseh prostorih doma. Snažne morajo biti tudi stene, radi tega je potrebno na leto vsaj dvakratno beljenje (mazanje). — Drugo na kar treba paziti, je red. Vsak predmet mora biti na svojem pravem mestu. Smešno bi se nam zdelo, ako bi kdo postavil železne vile (rasoje), s katerimi se kida (meče) gnoj iz hleva, k sodu (lagvu), ki je poln vina, liter, v katerem stoji vino, pa h kupu gnoja. Ravnotako izgleda, če najdemo predmete, ki spadajo v kuhinjo, klet, v sobi, one, ki bi morali biti v sobi, pa bi našli v kuhinji, kleti ali kje drugod. Zapomnite si torej to, da se mora vsak predmet hraniti na prostoru, kamor spada. Ako vlada v kmečkih domovih snaga in red, bo vladalo tam tudi zdravje, kajti snaga in red sta važen pogoj za zdravje. Kjer pa vlada vse troje, smo rekli, da je navadno tudi zadovoljnost doma. Travniki rabijo gnoj. Skoraj ni gospodarja, ki ne bi tožil, da mu travniki slabo rodijo in ima radi tega premalo krme. Krivdo zvračamo navadno na sušo, ako pa je preveč dežja, na mokroto. Na pridelek sena res vpliva prvo in drugo, toda glavni vzrok je drugo in če ta ne odpravi, ne bo dobrega in dovolj sena, če tudi travnikov ne bo mučila ne suša, ne mokrota. Ta vzrok leži v tem, da večina gospodarjev travnikom sploh ne da gnoja ali pa ga da premalo. Napačno je mnenje, da samo polja rabijo gnoj in gnojnico. Ravnotako rabijo oboje tudi travniki. Istina, nekaj trave zraste tudi brez gnojenja, toda kaka je ta trava in koliko je zraste? Vsako leto je slabša in manj je je, nazadnje se skoraj kositi ne izplača. V naši krajini je živinoreja prvi vir dohodkov. Da si živinorejo ohranimo na tej višini in jo celo dvignemo, je potrebno, da posvetimo več brige travnikom. Privoščiti njim moramo od časa do časa nekaj gnoja ali gnojnice. Lahko je pisati, si bo mislil ta in oni, toda storiti je težje. Priznamo 6 NOVINE 1. februara 1931. to. Vemo, da ima mali kmet često celo za njive premalo gnoja. Bodi kakorkoli, a dejstvo je, da mora nekaj gnoja in gnojnice prihraniti tudi za travnike. Da bo več gnoja, priporočamo sledeče: Gospodinje naj zbirajo pepel, ki ga dan za dnem izkopajo iz peči. Ravnotako zbirajte saje, smeti in druge drobne odpadke. Ko se nabere malo takih odpadkov, jih naložite v primerno posodo, in na travnik z njimi. Če bode to zadostovalo tudi samo za par kvadratnih metrov, bo tudi nekaj. Ob drugi priliki zopet potrosite drug košček in tako bo počasi ves travnik pognojen. Včasih gospodarju ostane kak dinar, ki mu ni neobhodno potreben. Bolje takega denarja ne more naložiti, kakor če stopi v trgovino in kupi par kil umetnega gnojila in s tem potrese kos travnika. Gospodarji, zapomnite si: Kakor bodete vi skrbeli za travnike (senožeti), tako bodo oni vam plačevali. Ako hočete imeti mnogo sena in lepo živino, morate travnikom privoščiti gnoj in gnojnico. Kako pridemo do močnih svinj? Vrstice, ki jih tu zapišemo, priporočamo zlasti našim gospodinjam, ki doma gojijo svinje. Vnaprej naglasimo, da bomo govorili o tej zadevi samo zato, da bi se naša svinjereja dvignila na višjo stopnjo kakor je sedaj in da bi imeli na ta način od nje tudi več koristi. Gospodinja, ki pripušča svinjv k mrjascu (kanžarju) in ki redi doma svinje, mora paziti na več stvari. Kar je najvažnejše, bomo navedli na tem mestu. Pripuščanje svinje. Kaka svinja se naj pripusti k mrjascu? Prva zahteva je, da je svinja stara najmanj že 9 mescev. Mlajše svinje se naj nikdar ne pripuščajo, ker nam ne dajo dovolj močnega zaroda. Plemensko svinjo treba čim dalje ohraniti. Nekateri pripustijo svinjo enkrat ali k večjemu dvakrat k mrjascu, potem pa jo opitajo (popravijo) in odajo ali zakoljejo. To je napačno, ker so šele pujski od tretjega gnezda naprej lepše razviti, ravnotako pa ima tudi šele starejša svinja več mleka. Vsi svinjerejci si torej naj zapomnijo, da ohranijo dobre svinje čim dalje (do 4 ali celo 5 leta) za pleme. Prehrana plem. svinje. Od prehrane je mnogo odvisno. Sploh lahko rečemo: Kaka je prehrana, taka je svinja in taki so prasci. — V času brejosti svinja ne potrebuje posebne hrane. Kakršno krmo dobivajo druge svinje, tako naj dobiva tudi breja. Šele kake tri tedne pred skotitvijo treba dati svinji nekoliko boljšo hrano. K navadni se pridene žitni zdrob (šrot). Zelo dobro je. ako se temu še dodajo lanene tropine in 1 do 2 žlici klajnega apna. — Po skotitvi mora dobiti svinja še boljšo hrano in sicer tako, po kateri dobi svinja več mleka. K prejšnji krmi treba dodati še pšenične otrobe in zlasti sladko posneto mleko. Prehrana pujsekov. Ni dovolj, da gospodinja skrbi samo za svinjo, marveč se mora brigati tudi za mladi rod, za — pujseke. Prve dni pujsekov ni treba krmiti. Ko pa so stari dva do tri tedne, njim treba dajati hrano. Za začetek priporočajo strokovnjaki mešanico ječmena in ajde. Pozneje lahko dobijo drobno zrezano peso (rdeča repa). Glavno pa je za pujseke sveže (friško) sladko mleko. Mrzlo in kislo mleko jim škoduje, radi tega se jim naj ne daje, ker lahko dobijo drisko in druge bolezni. Snaga in gibanje. Ni dovolj, da skrbimo za svinjo in pujseke samo s hrano, marveč treba gledati na to, da so svinje v snažnem toplem, suhem prostoru. Na prepihu ne smejo biti. Skrbeti treba tudi za primerno gibanje. Gibati se mora breja svinja, ker potem lažje skoti. Zelo pa je potrebno gibanje tudi pujsekom. Razen gibanja morajo imeti tudi priliko za to, da rovajo z rilcem v zemlji. Kdor hoče imeti lepe svinje, se naj ravna po navodilih, ki smo jih tu podali. Kmetijske zbornice. Obrtniški in trgovski stan sta si že v srednjem veku ustvarila močne organizacije, ki so v cehih in gildah dobile javnopravni značaj. Kmetijstvo se organizira, ko se zasvita zemljiška odveza, kmetski stan pa šele, ko ga zadolženost ter konkurenčni boj k temu prisili. Z zemljiško odvezo, ki je kmeta osvobodila tlačanstva, so grajščaki, — veleposestniki izgubili ceneno delovno moč in so si morali po svobodni pogodbi dobiti dražje delovne moči. Produkcijski stroški so se zvišali. Treba je bilo torej misliti na to, kako bi se zakritje višjih produkcijskih stroškov množina kmetijskih pridelkov zvišala. Zemljiška odveza je veleposestnike silila k naprednejšemu kmetovanju. V ta namen so se začeli veleposestniki združevati v „Kmetijske družbe“ za pospeševanje naprednega kmetijstva. Kakih trideset let po zemljiški odvezi nastane za kmeta nov, težek položaj: Vsled zadolževanja so začeli kmetje silno propadati. Posledica tega je bila uvedba organizacij kmetskega stanu: zadružništvo in ustanovitev Kmetske zveze kot gospodarskostanovske organizacije kmetskega stanu kakor so podobne organizacije imeli že obrtniki, trgovci in drugi stanovi. Vedno močneje pa se je oglašala zahteva po kmetski korporaciji, ki bi opremljena z večjo avtoriteto in tudi z večjimi gmotnimi sredstvi mogla veljati kot oficijelna zastopnica celokupnega kmetijstva in kmetskega stanu. Iz dotedanjih kmetskih organizacij: Kmetijskih družb, zadrug in zlasti iz Kmetijskih zvez so izšle prve močne pobude za ustanovitev kmetijskih zbornic. Prva kmetijska zbornica je bila osnovana v Španiji leta 1890. Po svetovni vojni se pokret za ustanovitev kmetijskih zbornic javlja močneje nego kedaj poprej. V Franciji je bil sprejet zakon o kmetijskih zbornicah takoj po zaključitvi miru leta 1919; v Italiji je bil tozadevni načrt zakona predložen parlamentu leta 1920, v Čehoslovaški istega leta, v Belgiji 1922. Španija je dekret o kmetijski zbornici iz leta 1890 izpopolnila z dekretom leta 1919. Po vzgledu Prusije, ki je leta 1920 predložila nov modern projekt zakona o kmetijskih zbornicah, so si tudi druge nemške dežele ustanovile kmetijske zbornice; za vso Nemčijo pa je „Nemški kmetijski svet“ zakonito priznan zastopnik vseh kmetijskih zbornic. V Avstriji je vzorno kmetijsko zbornico ustanovila najprej Nižjeavstrijska leta 1922; njenemu vzgledu so v naslednjih letih sledile ostale dežele. Silno raznoličen in mnogovrsten je delokrog kmetijskih zbornic. a) Kot interesno zastopstvo daje kmetijska zbornica zakonodajnim činiteljem svoje mišljenje o zakonskih načrtih, tičočih se kmetijskih interesov: upravnim organom predlaga želje in zahteve kmetskega stanu. V delokrog kmetijske zbornice kot interesne zastopnice spadajo vsa vprašanja agrarne, trgovinske, carinske, ta- 1. februara 1931. NOVINE 7 rifne politike, davčne in pristojbinske zadeve, vprašanja kmetskega delavstva, kmetskega socijalnega zavarovanja, pospeševanje zadružništva itd. b) Poseben delokrog kmetijskih zbornic tvori kmetijskih pouk ter pospeševanje kmetijstva. Ponekod so kmetijske šole že izročene kmetijskim zbornicam, a tudi kmetijske zbornice same ustanavljajo nove kmetijske šole. c) Seveda s povečano produkcijo še ni nič pomagano. Kmet lehko zvišuje produkcijo le, če mu je zasigurana tudi razpečava njegovih pridelkov. Pospeševanje razpečave ter organizacija vnovčevanja spada k najvažnejšim nalogam kmetijskih zbornic. Ravno v sedanji dobi vstajajo kmetijskim zbornicam na tem pod- ročju popolnoma nove naloge. Vinarske in sadjarske zadruge, zadružne mlekarne, žganjarne, vnovčevalnice za živino, standarizacija kmetijskih pridelkov, kvalitetne znamke za domače kmetijske pridelke itd. spadajo sem. Naša Kmetska zveza je v vseh dosedanjih spomenicah na osrednjo vlado in bansko upravo 18. junija, 4. septembra ter 12 novembra povdarjala potrebo kmetijske zbornice ter pozvala državno kakor bansko oblast, da čim prej ukrene vse, da se za dravsko banovino ustanovi kmetijska zbornica kot oficijelna zastopnica kmetskega stanu. Isto je storila Jugoslovanska Kmetska zveza v Ljubljani. Z veseljem in zadoščenjem moremo danes ugotoviti, da ti koraki niso bili brezuspešni. Ministerstvo poljoprivrede je namreč že izdelalo „Pojekt zakona o kmetijskih zbornicah “. Naša želja in predlog je, da kr. vlada čim prej izda moderen zakon o kmetijskih zbornicah, ki bo temeljil na načelu najširše direktne, tajne in proporcijonalne volitve v kmetijske zbornice. Odločujočo besedo v zbornici naj imajo samo izvoljeni zastopniki; strokovnjakom nameščencem naj pripade le posvetovalna pravica. Posameznim banovinskim kmetijskim zbor- nicam, pa naj omogoča zakon najširši razmah, da bodo mogle vršiti svoje razne naloge v skladu s stanjem kmetijstva svojega okoliša. (Iz predavanja g. Marka Kranjca v Mariboru.) Spremenjena in registrirana pravila Agrarne zadruge v Črensovcih. § 1. Na temelju zadružnega zakona se ustanavlja zadruga pod imenom: „Agrarna zadruga za dravsko in savsko banovino v Črensovcih reg. zadruga z neomejeno zavezo.“ § 2. „Obseg agrarne zadruge se razteza na dravsko in savsko banovino.“ § 3. „Namen agrarne zadruge je s skupnim, iz medsebojne ljubezni izvirajočim delom svojih članov pospešiti, da se agrarna reforma, upoštevajoč vse zakone pravičnosti, čim pravičneje, hitreje, lažje in za interesente koristneje izvede. Namen zadruge je tudi skrbeti za pospeševanje gospodarstva in gospodinjstva svojih članov. Na podlagi tega svojega namena bo agrarna zadruga: 1. zastopala, ščitila in pospeševala skupne interese svojih članov, predvsem se pobrigala, da se interesentom agrarne reforme pod najugodnejšimi pogoji odkupi veleposestniška zemlja. 2. V svojem glasilu dajala odgovore na njihova vprašanja ter nasvete v skladu s cilji agrarne reforme in prirejala shode in tečaje, na katerih bi se razmotrivalo stanje agrarne reforme in druga vprašanja, ki so z njo v zvezi. 3. da sprejema od članov denar za odkup veleposestniške zemlje in posojilne vloge. 4. Da daje članom posojila za odkup zemlje. 5. Da jemlje zemljo v zakup ter jo skupno obdeluje ali jo daje v podzakup svojim članom, odnosno, da jo kupuje in prodaja. 6. Da oskrbuje svojim članom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste, ter otvarja za nje brezalkoholne gostilne. 7. Da posreduje pri prodaji kmetijskih pridelkov, obrt- nih pridelkov, zlasti pa izdelkov domače obrti svojih članov. 8. Da snuje naredbe in naprave za povzdigo kmetijstva in domače obrti. 9. Da v slučaju nezgode in nesreče nudi svojim članom podporo na podlagi vzajemne samopomoči. Radi lažjega poslovanja ima zadruga pravo, da snuje po potrebi poslovalnice. Poslovanje je omejeno na same člane. § 10. Izključitev zadružnika določi načelstvo iz sledečih razlogov: a) ako se član brez privoljenja zadruge pogaja za odkup ali zakup veleposestniške zemlje; b) ako v 4 letih ne plača 200 din. vloge; c) ako se noče pokoriti določilom teh pravil in sklepom zadružnega načelstva ter rovari proti agrarni zadrugi ali širi nemir, mržnjo, razdor med člani. Izključenje se takoj javi zadružniku s priporočenim pismom. Izključenec se lahko pritoži proti sklepu načelstva na občni zbor po § 6. teh pravil. § 15. Vsak zadružnik ima dolžnost natančno izpolnjevati vse obveznosti, ki mu jih nalagajo ta pravila, sklepi občnih zborov, načelstva, nadzorstva, delegatov in a) da jamčijo za obveze agrarne zadruga po teh pravilih in po zakonu; b) da pri vstopu plačajo vstopnino ter 200 Din. vlogo. Ako vloge od 200 Din. ne bi mogli naenkrat plačati, plačajo pri vstopu 50 Din., ostalih 150 Din. pa v enakih obrokih v teku treh let ali tudi preje. c) da sodelujejo v poslovanju občnega zbora, ako niso iz upravičenih vzrokov zadržani, d) da na določeni rok redno plačajo dolgove agrarni zadrugi, e) da sprejmejo in brez važ- nega razloga ne odklanjajo funkcije načelstva, nadzorstva, ko jih izvoli občni zbor in da zvesto vršijo njim poverjene posle; f) da se ne bodo na škodo drugega agrarnega interesenta potegovali za več zemlje, kakor njim po zakonu gre. g) da medsebojne spore odpravijo mirnim potom brez sodnijskega postopanja v območju zadruge in da na pot sodnije stopijo samo z odobrenjem zadruge, ko drugega izhoda ni. h) da se razsodbi zadruge podvržejo, i) da se za zemljo posebej ne pogajajo, njene cene ne povečajo, ampak jo z vodstvom zadruge skupno določijo, k) da pogodbe brez odobrenja zadruge ne sklepajo in ne podpišejo. § 18. Denarna sredstva zadruge so: a) deleži. Delež se določi na 15 Din. Plačuje se v celoti pri vstopu. Deleži se izplačujejo po določilih zadružnega zakona in po §§ 5—13 teh pravil. Ob izplačilu si sme zadruga svoje še obstoječe morebitne terjatve do imetnika deleža — odtegniti. Vplačani deleži se iztopivšim članom izplačujejo v celoti v znesku kot so bili plačani brez obresti mesec dni po odobrenju zaključnih računov za poslovno leto, v katerem so izstopili. Deleži se ne smejo zastaviti, niti jih ne morejo zasebni upniki članov do končnega obračuna izplačila in članom zarubiti, niti se ne morejo deleži za trajanja članstva podigniti, niti prodati, niti na kak način obremeniti. Delež ne daje nikake dividende. b) Vsak član je dolžan, da plača enkrat za vselej 200 Din. vlogo, in to ali ob vstopu, ali v obrokih. 8 NOVINE 1. februara 1931. Ob vstopu se mora plačati najmanj 50 Din., ostanek pa v enakih obrokih v treh letih ali tudi preje. Obresti teh 200 Din. vlog se ne izplačujejo, ampak se porabijo v namene zadružne samopomoči in pospeševanja kmetijstva po določilih 56. §. teh pravil. Vloge izven teh 200 Din. se tudi sprejemajo in obrestujejo po lokalni obrestni meri. Obresti teh vlog pa se izplačujejo. §. 56. Obresti od 200 Din. vlog se uporabljajo kot prispevek zadružne samopomoči in za povzdigo kmetijstva po določilih § 3. in sicer tako, da kdor nima plačano celotno vlogo v znesku od 200 Din, v slučaju nesreče nima pravo do celotne letne podpore, nego samo do delne, katera odgovarja obrestim njegove vloge. Iz te vsote se porabi 65% za podporo tistim, ki jih je doletela nesreča, 35% se pa porabi — po odbitku upravnih stroškov — za pospeševanje kmetijstva (nabava dobrih semen, kmetijskih strojev, plemenske živine, melijoracije itd.) in za povečanje zavarovalne podpore ob času velikih nesreč. Prvi del podpore se bo delil na koncu vsakega meseca, ostalo na koncu leta. Podpore ne morejo presegati v nobenem slučaju 60%, vrednosti, ki jih ima zavarovalni predmet, sicer so za vsakega enake. Višino podpore, ki se bo plačevala koncem vsakega meseca ter višino doplačil koncem leta — določi načelstvo vpoštevajoč višino zavarovalnega fonda in število slučajev nezgod, oziroma nesreč. Kdor povzroči škodo zlonamerno, nima pravice do podpore. Načelstvo bo določilo ukrepe, potrebne za kontrolo in poslovanje zavarovanja. § 57. Po preteku desetih let, to je 1. jan. 1938. se zadruga ne likvidara. Zadruga se polagoma spremeni v prodajalno, nabavno in strojno zadrugo s pravili, ki bodo za dosego gornjega namena primerna. Leta 1938. jan. 1. se polovica aktiva izroči v podporo „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih. § 16. Vsak zadružnik ima pravico: a) posluževati se vobče vseh zadružnih naprav na podlagi določb v pravilih, sklepov občnih zborov in določb načelstva, nadzorstva in delegatov-pooblaščencev. b) Vdeleževati se občnih zborov in predavanj, kakor določa zbor delegatov (pooblaščencev), ki jih izvolijo vsake občine agrarni interesenti — po številu 1-3 s pravico enega glasu — voliti in voljen biti. 23. §. Zadruga obrestuje za odkup veleposestniške zemlje vplačane svote v polni veljavi. Obresti, od časa do časa določa načelstvo po meri zadružne zveze in ki odgovarjajo lokalnim razmeram. Zadruga privoli v odobritev pogodbe za odkup veleposestniške zemlje in izplačuje vloge kot odplačilo kupljene veleposestniške zemlje samo pod temi le pogoji: a) če veleposestnik plača vse pri sklepanju pogodb in vkniženju agrarnih interesentov nastale stroške, b) Če je zemlja popolnoma brez vseh bremen vknjižena na agrarnega interesenta, c) Če se v pogodbi zaveže veleposestnik, da se plačila bodo vršila v zlati valuti in da pogodbe ne bode razveljavil, če kupec slučajno plačilnih obrokov ne bi mogel izpolniti, ampak si bo računal le obresti od neplačane svote. d) najemnina agrarne zemlje se vračuna v odplačilo kupljene veleposestniške zemlje. Kakor je razvidno iz teh sprememb, se je spremenilo le tisto, kar je potrebno, da zadruga preide iz čisto agrarne v kmetijsko. Vsa določila, ki se tičejo agrarne reforme, so ostala kot so bila, in se spremenijo le takrat, ko se razglasi in izvede stalen agrarni zakon. Za kmetske gospodinje. Kolikokrat se primeri, da pridejo na obleko ali na druge predmete madeži! Gospodinje se trudijo, da bi jih odstranile, toda često je ves trud brezuspešen, ker ne odpravljajo madežev na pravi način. Na tem mestu podamo za čiščenje nekaterih predmetov par navodil. Mnogo truda stane izpipanje mastne steklenice. Pri tem se mnogi poslužujejo kopriv, pepela itd, Najlaže se steklenica opere na sledeči način: Nalij jo z mrzlim čajem. Ta čaj nekaj časa pusti v njej. Potem ga izlij in steklenico izplaknis čisto vodo. Bo popolnoma čista. Za čiščenje rjavih jeklenih predmetov sta zelo dobra kis in sol. Najprej se obribajo s tem dvojim, nato pa obrišejo z mehko kmico. Za umivanje oken je zelo dobro sredstvo kis. Ako z njim umivaš okna se obvaruješ tudi muh, kajti one kisa ne marajo. Često se zgodi, da usnje dobi madeže, o katerih mnogi mislijo, da se ne dajo odstraniti, dasi temu ni tako. Osnažijo se na ta način, da se namažejo z mešanico skuhanega in ohlajenega lanenega olja in kisa (vsakega pol), potem pa se zbrišejo z mehko krpo. Vsem prijateljem kmetijstva Da pomagamo našemu kmetskemu narodu z nasveti in da mu od časa do časa podamo sliko o sedanjem gospodarskem položaju, smo se odločili, da damo Novinam mesečno prilogo „Kmetski gospodar“. Ta priloga bo vedno posvečena kmetskemu gospodarstvu in zadružništvu, ki je s kmet. gospodarstvom tesno združeno. Sedaj, ko prvič stopamo pred svoje prijatelje s to prilogo, se s prošnjo obračamo do vseh. Prevzeli smo nase težko nalogo, kateri bomo mogli zadostiti le s pomočjo svojih prijateljev. Uredništvo nima na razpolago niti kmetijskih ni zadružnih strokovnjakov in delavcev. Radi tega prosimo vse, ki se pečajo s kmetijstvom in zadružništvom in katerim je na srcu, da se naš narod v kmetijskem in zadružniškem oziru dviga, da nam pomagajo. Za njih ne bo velika žrtev, da napišejo par vrstic o stvareh, o katerih so dobro poučeni, nam in našemu narodu pa bodo v neprecenljivo pomoč. Dela jim mi sicer ne bomo mogli honorirati, a poplača jih naj zavest, da delajo za svoj narod in s tem vred za blagor domovine. V upanju, da naša prošnja ne bo brezuspešna, vnaprej pozdravljamo vse bodoče kmetijske in zadružne sotrudnike. Popolno jamstvo za dobroto prvovrstne švicarske Suttnerove vüre davajo dober glas, že 33 let znane fabrične hiše vür Suttner, od štere dobite tüdi Vi na zahtevanje popolnoma k šenki velki ilustrirani letni cenik. V njem najdete najlepšo izbiro žepnih vür, zapestnih vür, stenskih vür, büdilnico, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč originalnih fabričnih cenaj. Že za 44 Din. dobite švicarsko Anker Remont. vüro št. 120, ar košta kovinasta Anker vüra št. 122 s kazalcom za sekunde svetlečimi številkami i kazalci, poniklana samo 94 Din. Vüre zapestnice že od 98 Din. naprej. Büdilnice od 49 Din. naprej. Nikša rizika! Dovolüjemo zamenjavo ali nazaj damo peneze! Zahtevajte taki brezplačni letni cenik od tvrdke H. SUTTNER LJUBLJANA št. 945. 1. februara 1931. NOVINE 9 Za naše male. Vogrin Štefan, Rakičan: Večér. Sunce zahája tmica nastája. Sunce že ide za goro i vzeme od nás slovo. Svojo pot je obhodilo svoje delo dopunilo odišlo je zdaj spát na drügi dén pálik vstàt. Zvezde že miglàjo vse stvári se spát podajo vse tiho je že i vse na počinek gre. Zvon večerni že zvoni prekrižaj človek se ti molitev večerno opravi i spat se odpravi. Pogovor vrablov. Bili so mrzli zimski dnevi. Mrzeo sever je pihao. Vrabli so se skrivali v streji. K našima je prišeo sosedov Pok. Komaj se je malo segreo, že ga je nagovoro sosed. Bili so naš Pik, njegova žena Cika, njeni sin Čivko i sosedov Pok. Pok: „Čüj, prijateo, jaz mislim, da šče letos pozabimo jesti; kak se vidi, nindri nega nikaj najti“. Pik: „A ka bi, še zadosta hrane najdeš, samo malo moreš gledati okoli“. Pok: „Gledaš gor, gledaš dol, nindri nega nikaj.“ Pik: „Znaš, sosed, naš Čivko je včera hodo na sosedovo dvorišče. Gospodinja je ravno krmila golobe zleto je med nje, da bi tüdi on dobo svoj delež. Ali ne je meo sreče. Stari golob ga je tak klükno, da je vido osemnajst sunc. Zdaj je pa betežen.“ Pok: „No vidiš, sama nevola. Jaz mislim, da je v varaši bolše, tam dobra deca napravijo lepe hišice i nas bodo hranili z drobtinami.“ Pik: „Tüdi jaz sem vido na vesi dečke, kak so torili jesti. Ali hüdobni so tüdi. Mojega brata so zgrabili i ga bujli.“ Pok: „Tak je tak, povsedi nas preganjajo.“ Pik: „Stara, kde pa si? Vej vidiš, da maš gosta.“ Cika: „Dober den, sosed Pok, no kak je kaj pri vas“. Pok: „Nekak že ide“. Cika: „Tüdi jaz mislim tak, samo potrplenje mora človek meti. Čivko, kde pa si, vidiš sosed so nas prišli gledat. Pik: No dečko, kak se kaj počütiš. Čivko: Čisto dobro atek samo lačen sem pa mrzlo mi je. Pik: Potrpi, potrpi lübo dete, ve že pride sprotoletje. Čivko: Oča, zakaj pa mi ne letimo v jüžne kraje. Pik: Lübi dečko, toga me ne pitaj, to boš znao, kda zrasteš. Čivko: Mama, meni je mrzlo. Cika: Potrpi dete, ve de naskori bolše. Čivko: Znaš oča, včeraj sem vido sosedovoga Živka, bio je vse čaren. Kak to? Pok: Ja, spao je v dimniki. Pik: Mislim, da bo letos bole toplo kak lani. Pok: Mogoče. Kesno je že, idem domo. Z Bogom. Tak so se razišli vrabli vsaki na svoj kraj i mirno čakali veselo sprotoletje. G. Cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2∙90, pengő Din 9.80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2∙20. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din l90, mešani Din. 120, HALO! HALO! Dobro čarno dalmatinsko vino — priporočlivo tüdi za slabokrvne — se dobi v gostilni BANFI JOŽEF, Murska Sobota. Cena litri 15 Din. Opomin. Opominam vse v D. Lendavi i okolici, ka neda nikše posojilo Horvat Jožefi Dolgavas, gorice št. 209. ar nesam plačnica za njim. HORVAT ANA. Na odajo je mlatilnica s pečjov, ki ma 3 HP. za ceno 25.000 Din., potom je šče edna sama peč s 5 HP cena 12.000 Din. Več se poizve pri JAKIČ JANOŠI v Markovcih p. G. Petrovci. Odam 10 oblüdenih panjov z mladimi maticami dunajske mere z etažami. Cena po dogovori. HIRCI FRANC, posestnik Šratovci pošta Slatina Radenci. HRANILNICA i POSOJILNICA v BELTINCIH ma dne 11. februara 1931. ob 14. (2) vüri popoldne v hranilničnih prostorih svoj Vl. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora; 2. ) Poročilo načelstva i nadzorstva; 3.) Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1930; 4.) Poročilo od izvršene revizije; 5.) Volitev načelstva i nadzorstva za dobo 3 let; 6.) Slučajnosti. (Opomba: če v določenom časi ne bi bilo navzočih zadostno število kotrig, se vrši pol vüre potom zbori na istom mesti i z istim sporedom, ki je v smisli pravil sklepčen, brez ozira na število navzočih kotrig.) Odata se dve posestvi v občini HRASTJE MOTA. Ednoga je 10 plügov, drügoga pa 20 plügov. Pri obema posestvoma je vse zidano i s črepom pokrito. Küpci naj se zglasijo pri FRANC BERDENI v občini Hrastje Mota p. Slatina Radenci. 2 Prave žajfe zdravja i lepote z znamkov „ELSA“. Lilijina mlečna žajfa posebno fina cvetna žajfa. Lilijina krema žajfa zelo blago delüjoča. Rumenjako-va žajfa, tüdi za deco. Glicerinova žajfa, tüdi za razpokano kožo. Boraksova žajfa, za sunčne pege. Katranova žajfa, za glavo i vlase Žajfa sa britje, higijensko čista — vsebüjejo medicinsko dobro delüjoče sestavine, ki so potrebne za zdravje i lepoto. Što jih ednok sproba jim ostane veren. Včinite tüdi Vi tak, Pomagalo de tüdi Vam! S poštov 5 falatov žajfe v polübnoj izberi, če se pošlejo penezi naprej 52 Din., brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 62 Din. Poleg Fellerova „Elsa-Creme“ pomada sa zaščito lica i kože, Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi, za naprej poslanih 40 Din. 2 lončka brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 50 Din. Elsadont krema za zobe 8 Din. 80, Elsa— Shampoo za pranje glave 3 Din. 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din. 60. Naroča se pri apotekari EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina. 10 NOVINE 1. februara 1931. Računski zaključek HRANILNICE in POSOJILNICE v BELTINCIH registrovane zadruge z neomejeno zavezo za VI. upravno leto 1930. Zadruga je član „Zadružne zveze“ v Ljubljani, koja je izvršila zadnjo revizijo dne 19. in 20. novembra 1930. Datum sklepa, s kojim se je zadruga vpisala v zadružni register: 20. decembra 1924. Datum pričetka poslovanja: 1. januarja 1925. Delokrog zadruge se raztega na župnije (občine): Beltinci, Bogojina, Črensovci, Turnišče. Uraduje se vsako sredo in soboto od 8 do 12 ure dopoldne. — Obrestna mera hranilnih vlog: 8%, obrestna mera posojil: na osebni kredit 11%. Člani: Število članov začetkom leta 1930. ............ 558 Deleži: Število deležev začetkom leta 1930 . . . . . . . . . . . . . . 558 V upravnem letu pristopilo . . . . . . . . . . . . . . 141 V upravnem letu prirastlo . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 V upravnem letu odpadlo . . . . . . . . . . . . . . 48 V upravnem letu izplačano . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Število članov koncem leta 1930. . . . . . . . . . . . 651 Število deležev koncem leta 1930. . . . . . . . . . . . . . . 651 V upravnem letu odpovedano . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Denarni promet: Prejemki: Din. 3443232. Izdatki: Din. 3349017. Skupaj Din. 6792249. PREDMET Stanje začetkom leta Din P V upravnem letu prirastlo Din P odpadlo Din P Stanje koncem leta Din P Deleži . . . . . . . . Posojila. . . . . . . . Hranilne vloge . . . . . Tekoči račun z Zvezo Rezervni zaklad . . . . 2790 1952163 2144831 116738 1026 16 94 705 1552570 1577146 830359 46 240 487478 788224 765000 3255 3017255 2933753 182097 1072 16 94 Na hranilne vloge odpadajoče davke plačuje zadruga sama. Rašun izgube in dobička. Izguba (Debet) Obresti hranilnih vlog, izplačane Obresti hranilnih vlog, kapitalizovane Predplačane obresti posojil Zaostale obresti posojil prejšnjega leta 1929. Obresti tekočega računa % odpis nepremič. inventarja Upravni in uradni stroški Čisti dobiček Din 4594 199427 64589 2853 10359 39200 23164 46 skupaj 349671 Dobiček (Kredit) Obresti posojil, plačane Obresti posojil, zaostale Predplačane obresti posojil prejšnjega leta 1929. Pristopnine Upravni in uradni prispevki Zamudne obresti skupaj Din 281155 4524 42874 705 18397 2016 349671 Beltinci, dne 31. decembra 1930. Denarni promet. Prejemki (Debet) Deleži — vplačani Hranilne vloge: vloženo: Din 1577146 kapitaliz. % Din 199427 Vrnjena posojila Tekoči račun z Zvezo Plačane obresti od posojil Upravni in uradni prispevki Pristopnine Zamudne % Gotovina začetkom leta 1930 Din 705 1776573 487478 830359 281155 18397 705 2016 4 5844 skupaj: 3443232 Izdatki (Kredit) Deleži izplačani Vzdignjene hranilne vloge Obresti hranilnih vlog, izplačane Obresti hran. vlog, kapitalizovane Dana posojila Tekoči račun z Zvezo Obresti tekočega računa Upravni in uradni stroški Rentni davek Drugi davek Gotovina 31. decembra 1930. Din 240 788224 4594 199427 1552570 765000 10359 23164 3868 1571 94215 skupaj 3443232 Bilanca. Imetje (Aktiva) Posojila Zaostale obresti posojil Inventar premični Inventar nepremični Delež pri „Zadružni zvezi“ Vrednostne listine Ček zavod Gotovina 31. decembra 1931. Din 3017255 4524 50000 208900 5000 4200 100 94215 P 10 skupaj 3384194 10 Dolgovi (Pasiva) Deleži Hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi Predplačane obresti posojil Tekoči račun z zvezo Rezervni zaklad Din Čisti dobiček Din 3255 3133180 64589 182097 1026 46 P 16 94 skupaj 3384194 10 NAČELSTVO in NADZORSTVO. 1. februara 1931. NOVINE 11 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Ravno zavolo toga — jo prekine mati — je potrebno, da me bogaš i se oženiš z njim. — Ali če se povrne? zdihavle Marta boječe. — Što se povrne? — Mrtvi se ne vračajo! I če tüdi se povrne, pod mojov strehov ne bi bilo mesta za tvojega Petra. Ali on ali jaz bi se selila iz hiše! Zadnje reči je povedala s tak srditim naglasom, da je Marto zazeblo v dno düše. — Gučala sem s pastorom K. — je nadalüvala bole mirno — on ne vidi nikakše ovire, da se oženiš z Emilom, nasprotno, svetüje ti, da se ne obotavlaš, ar je Emil vreden tvoje roke. — Ali naj tak lehko pretrgam nit, štera bi me morala vezati do smrti! — zaihti Marta i zakrije obraz z dlanmi. — Ti si nora, ti pravim, kda šče misliš na njega! — se znova razčemeri mati. — Ali bode Emil zadovolen, če njemi dam samo roko i nikaj drügo? — Zadovolen bode! Srce njemi daš kesneje, kda ti zacelijo rane, štere ti je vsekao oni nesrečnež. — O, mama — se bridko nasmehne Marta, — Žao mi je, da me tak slabo poznaš. — Šče nekaj je štela povedati, ali pri dveraj se je prikazala Lenčka. — Milostliva, Kata je prinesla mleko. — Taki, taki, — beži gospa v kühnjo i za sebov zapre dveri. II. Bridki spomini. Marta je ostala sama v hiši. Mračilo se je vedno bole. Pod oknom je šümeo Vrbas razdraženo i zlovolno, a deževne kaplice so vedno močneje škropüvale po okni. Tüdi Martino srce je utripalo nenavadno močno. Več ne šivala. Z rokov se je naslonila na okno i se je zamislila. Spomini na pretekle dogodke njoj neso bili nikdar tak živi kak dnes. Peter njoj je celi den pred očmi. Vidi ga bledoga i pobitoga kak je bio tisto jütro, kda se je zadnjokrat poslovo od nje. Oh, Peter! Dobro se spomina onoga dneva, kda sta se prvokrat srečala. Ona je bila stara štirnajst let, v T. je končala višjo dekliško šolo, Peter pa je bio šestošolec. Srečala sta se v kostanjovom drevoredi, kda se je ona nešternoga novemberskoga popoldneva vračala s pokopališča. Nad njenima glavama je šümelo ovenelo listje. V tom prvom srečanji ne bilo nikaj nenavadnoga, ali več nesta mogla pozabiti eden ovoga. Srečanja so bila vsikdar pogostejša. Doznala je, da se on imenüje Peter M. i da je semeniščnik. Čüdno njoj je bilo pri duši, ali bila je tak nedužna, da v tom mladostnom nagnenji ne vidla nikakše ovire Petrovomi poklici. Kda je končala višjo dekliško šolo, se je poslovila od tetice i se je vrnila k materi v J. Peter je meo v J. prijatela, šteroga je vsikdar med počitnicami obiskao. Tak sta pa najšla priliko, da sta se videla i se razgovarjala. Priznati si mora, da je bila njegovoga prihoda vedno vesela, a to je bilo popunoma nedužno dečinsko veselje. Peter je spremlao njo i njeno prijatelico na sprehod, sküpno so trgali korine, on je znao od vsakše korine pripovedavati kakšo zgodbico, a njo je to veselilo. Kak so se veselili, kda so bežali za kakšim metülom, ali kda so nalovili puno škatülico hroščov i so poslüšali njihovo igranje pritiskajoč škatlico k vüham! Njihove düše so bile sorodne. Peter je bio žalosten, kda se je vračao v T. Od njegovoga bodočega poklica nesta nikdar gučala. On je bio katoličan, ona protestantkinja. Kda je Peter po dveh letaj končao gimnazijo, je doznala od nekše prijatelice, da je zapüsto semenišče i slekeo kleriški talar. Vsi so gučali, da je napravo to zavolo nje, ali ona ne vervala. Ona ne razmila njegovih pogledov, ne doumela njegovih besed. Peter je tüdi tekom teh počitnic prišeo v J. Dozdevalo se ji je, da je bio vnogo veselejši kak navadno. Vsakši večer sta se sprehajala, on je trgao kresnice i jih je s šaljivimi pripombami metao v njene vlase. Nekega dne že proti konci avgusta, kda sta se kak navadno sprehajala ob obali Vrbasa, njoj je odkrio svojo prošnjo i želo, da bi postala njegova. Ona se dugo ne mogla znajti, kda pa je naposled razmila, ka želi, je pristala. Bila sta srečniva ona i Peter. Ali njena mati ne štela niti čüti od ženitve, dokeč se Peter ne dokopa do kakšega dobroga mesta. Kda so za leto dni Petra namestili pri nekšoj banki v S., je tüdi mati pristala na njüno ženitev. Videlo se je, da njüva sreča več ne more meti nikakše ovire. A žal ni bilo tak. Tüdi Peter je meo mater. Bila je sirmaška vdova. Peter je bio edinec. Marta je slišala od drügih, da je pobožna i dobra žena, Peter pa pred njov ne nikdar gučao od matere. Marta je tüdi to znala, da je mati zbetežala od žalosti, kda je on zapüsto semenišče i vrgeo doli sveti talar, ali pred Petrom si ne vüpala od toga črhniti niti besede. Tüdi sama je trpela radi toga, ar se ji je dozdevalo, da tüdi ona nosi del krivde. Samo ednok je izrazila pred Petrom želo, da bi rada videla njegovo mater. Peter, njoj je to odločno odbio i jo je proso, naj potrpi, dokeč ne bo bole prikladne prilike. Teda je Marta prvič opazila na njegovom obrazi, keliko trpi radi matere. Sklepala je iz toga, da jo zelo lübi. Kda je za nekelko mesecov Peter prišeo v J. na dopüst, so določili den ženitve. Ali kak! On katoličanec, ona protestantkinja. Peter bi jo bil lehko nagučao, da bi prestopila v katoliško vero, tüdi ona sama je že večkrat mislila na to, kda je še pohajala dekliško šolo v samostani usmiljenk v T., ali njena mati je ostala trda nalik kamni. Ali se oženita pred protestantskim pastorom ali ona razdere ženitev. Peter je morao odločiti. Strašno se je borio. Marta je videla na njegovom čeli drobne kaplice znoja. Tüdi ona ne trpela nikdar v življenju telko kak tistokrat. Oh, da bi mogla njemi pomočti! Ali mati je bila trda, ne mela niti mrvico srca za sirmaškoga Petra. Naposled je Peter pristao, a jasno se je videlo, keliko je trpo zavolo toga. Te je Marti prvič bilo žal trenutka, kda sta se srečala i spoznala, te je prvič začütila, da je zamorila srečo Petrove düše. Zelo je bila nežna i občütliva, zavolo toga je vnogo trpela, ali pred Petrom je spretno zakrivala svojo bolest. Tolažila se je z nadov, da bodočnost vse popravi. En teden pred ženitvov je Petrova mati vmrla. To je bilo za oba nekaj strašnoga. Gučalo se je, da je vmrla od žalosti, ar je Peter pristao na to, da se oženi v protestantskoj cerkvi. I to ne bilo prazno natolcevanje. Nekoga jütra ji je tüdi Peter sam pripovedavao, da njemi je mati na smrtnoj posteli pravila: „Nesrečni sin, zadela te bo boža pravica!“ Pri teh rečaj se je trüdio, da bi ostao miren, ali glas se njemi je čüdno treseo. Bio je smrtnobled. Marta je občütila vso težo njegovoga položaja. (Dale.) 12 NOVINE 1. februara 1931. Naznanilo. Pisalne mašine vseh vrst nove, rablene z več letnov garancijov, odava po ugodnih cenaj i se priporoča v naküp vsem cenj. interesentom kak p. n. župniščom, občinam, šolam, drüštvom, posojilnicam, obrtnikom, trgovcom i industriji. STALNA ZALOGA! ZMERNE CENE! DRAGOTIN HERZOG CELJE. Lava 26. 1 UPRAVA VELEPOSESTVA v RAKIČANI ma k odaji jaličove droge različne debelosti (za lestvice, žrde, rante, lemeze itd.) Küpijo se lehko vsaki den pri veleposestvi v Rakičani, kak tüdi v Vadarcih. 2 Rojari naj pošlejo vzorce meda na naslov PAVLIČ LOJZE, profesor Celje, Vila Žuža. Cena 10 Din. Lani pomagao razodati 1200 kil. 1 Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nssproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. Fran Rešek 1 trgovec BELTINCI. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v Črensovcih, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vso pojasnilo brezplačno! GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 4 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC