Stev. 239.__ Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L'r«ze nlju sledeče posareznosti: Južno prelaza Tonale je bil napad italijanske patrulje odbit. Pri Buchensteinu je bila po naši artiljeriji razpršena ena sovražna pehotna kolona jugovzhodno Pieve. Pri Col di Lana smo zavzeli nasproti se nahajajoči italijanski strelski jarek, pri čemer je imel sovražni pešpolk št. 52 o-koli 30 mrtvih. V dolini Sexten je italijanska četa, močna približno eno stotnijo, prodirala proti Seikoflu, a je morala po kratkem infan-teriiskem ognju pobegniti. Porotno Codorne. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 25. avgusta. — V oddelku Tor^e se polastile naše čete po primerni artiljerijski predpripravi dne 21. avgusta gornjega dela doline Strino in prisilile sovražne oddelke, ki so se nahajale tamkaj, da so se umaknili, pri čemer so pustili v naši posesti osem barak. Na osvojene postojanke je pričel sovražnik takoj ofenzivno streljati, nakar je poslal v boj oddelke pehote in oddelke strojnih pušk, a je bil odbit z občutljivimi izgubami. Uplenili smo mnogo orožja, municijo in materijala. V gornji dolini Cordevole je poskušal sovražnik včeraj s topovskim ognjem in napadi z ročnimi granatami prizadejati šk'>do našim postojankam od Col di Lane do Saiesei in Agai, a je moral svoj načrt vsled našega uspešnega ognja opustiti. Ob Soči in posebno pri Tolminu, Pla-vah in na kraški planoti je sovražnik zelo živahno obstreljeval naše zakope. Poizkus sovražnika* da bi vzpostavil vzhodno Tržiča po ■ ?s pretrga " ' režin-' - "-to, se je i'.j a'ovi I vsled posebne pa-/,ijivo>ii naših čei. Danes zjutraj se je eno sovražno letalo pojavilo nad Brescio, a je srečno ušlo o-gnju naših obrambnih baterij in vrglo štiri bombe, ki so ubile 6 oseb, nekaj drugih, vsi civilisti, pa so bili ranjeni. Z nemSko-riiskega bojišča. BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. avgusta 1915: (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) V bojih severovzhodno Bavska in Schonberga je bil sovražnik vržen. Nad 2.000 Rusov je bilo ujetih, u-plenjena 2 topova in 9 strojnih pušk. Sovražni napadi na dele naše fronte med Radziwiliski in Swjadvsze so bili odbiti. Jugovzhodno Kovna čete generalober-sta Eichhorna nadaljujejo z zmagovitim prodiranjem. Med Bobrom in gozdom Bje4owiesko se vrši zasledovanje. Mesto Narew je zasedeno. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Armadna skupina nadaljuje s prodiranjem v gozdu Bjelowieska in preko Ljesne - Prave, koje vzhodni breg ob dolniem toku je že v naših rokah. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackenseua.) Na zasledovanju je bila prekoračena cesta Kamleitlec-Litowski--Myščice. Med rekama Muchawiec in Pri-pjet preganjajo naše čete sovražnika pred seboj. Nemška konjenica je včeraj pri Samarih (ob cesti Kovel—Kobrin) vrgla eno sovražno konjeniško divizijo. Jugovzhodno bojišče. — Pri vodstvom generala grofa Bothmerja so nemške in avstrijske čete včeraj prebile ruske postojanke ob Zloti Lipi severno in južno Brzezanov. Ponočni sovražni protinapadi so bili krvavo odbiti. Danes zjutraj je sovražfllTk vsied nadaljnih neuspehov onu stil odpor. Vrši se zasledovanje. Vrhovno armadno vodstvo. General Beseler — guverner v osvojenem ruskem ozemlju. POZNANJ, 28. (Kor.) »Posener Tag-blatt« poroča: Za vse pod nemško upravo se nahajajoče osvojeno czemlje r i vzhodu je bil določen generalguverner in sicer general Beseler. Za šefa njegovega štaba je bil imenovan generalinajor von der Esch, ki je pripadal dosedaj kot vojaški poblaščenec višjega poveljstva na vzhodu civilni upravi na Poljskem. Dosedanja civilna uprava Poljs e levo Vi sle bo preložena v Varšavo in ji bo podrejena vsa Rusko - Poljska. PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepia — Sedaj mislim, da je rešena, — je dejal zdravnik, ki je stopil k postelji in po-tipal bolnico za čelo. Mignonne. ki jo je premagala slabost, je zopet zaspala. — Ce me ne moti vse, — je nadaljeval zdravnik. — se mi zdi, da je ozdravel tudi njen duh, in trupJo, kakor upam, bo okrevalo tudi ob primerni zdravniški o-skrbi. Da, Mignonne je bila rešena. Narava je napravila enega onih čudežev, ki ga ne more napraviti umetnost in znanje največjih zdravnikov. Po par urah se je Mignonne zopet Drebudila znatno okrepčana. Karel je sedel ob njeni postelji. — Torej me nisi zapustil? — je rekla po nekaterih trenutkih, v katerih je oči-vidno zbirala svoje misli. — O ne, draga moja, kako bi te bil mogel zapustiti? — je odgovoril Karel v veliki zadregi. Toda odšel si, da se____ne povrneš več____in pustil si mi... denarja ... Zajokala je, ko je izpregovorila zadnje besede. — Da, moja ljuba Mignonne, toda pustil sem zate tudi pismo, in to pismo po nesrečnem slučaju ni prišlo tebi v roke. Moral sem nemudoma odpotovati domov. Vrnil sem se pred par dnevi in sem te našel težko bolno. No, pa z božjo pomočjo si sedaj ozdravela. Vendar pa si sedaj še preslaba, da bi ti mogel povedati vse. Pomiri se torej. Nahajaš se v hiši spretnega zdravnika, ki te kmalu ozdravi popolnoma, in jaz bom vedno v tvoji bližini. Kakor se je zdelo, je Mignonne verjela to jej tako blagodejno laž in prav tedaj Šanse Rusije v sedanjem vojnem položaju. STOCKHOJLM, 26 (Cenz.) »Aftonbla-det« poroča ^.z Londona: Znani vojaški sotrudnik »Standarda«, major Maude. piše o vojnem položaju na vzhodu: 2e začetkom so si bili Nemci svesti težkoč, ki jih bo treba premagati pri njihovem prodiranju proti Moskvi ali Petrogradu. Toda oni so zaupali v izredno gibčnost svojih armad in bili prepričani, da se jim posreči prisiliti Ruse v odločilno bitko in rusko armado na ta način popolnoma demoralizirati. Svoj namen zamorejo doseči predvsem s konjenico, kajti nemška konjenica brezdvomno nadkriljuje rusko. Nemškim kavalerijskim brigadam bi se izvedba te^a načrta na vsak način tud? posreči'". f,mo da bi dobila enkrat priložnost za popolno razdejanje ruske ir-madne organizacije. Nasprotno je pri sedanjem velikem u-mikaniu glavna naloga ruskega armadne-vodstva, da še pred deževno perijodo, ki nastopi običajno v oktobru, izogne glavno armado odločilni bitki. Če že ne kaj drugega, se je mskemu armadnemu vodstvu dc sedaj vsaj to posrečilo. Vendar pa je vprašanje, če se mu posreči to tudi vnaprej. Vrh tega pa ostane tudi še vprašanje, ali bodo v očigled nepričakovani zmožnosti in delavnosti nemških inženirjev, ki zgrade v najkrajšem času moste in železnice preko rek in močvirij, za sedpnjo fronto prtčenjajoča močvirja in deževna perijoda zamogli nuditi ono zadostno zaščito, na katero pravilno računa rusko armadno vodstvo. Ruskim vojaškim krogom je dobro znano, da prodirajo Nemci z mnogoštevilnimi tonovi. - Major Maude iz-aža tudi prepričanje, da bodo N?mci za svoje mnogoštevilne topove zamogli z lahkoto in v zadostni meri dobavljati in dovaževati municijo, čeprav izstrele Nemci na nekaterih dneh s topovi nad četrt milijona projektilov. Iz Rusije. LONDON, 27. (KorJ Po neki vesti lista »Times« iz Petrograda se je zbralo v zadnjih dneh štiriindvajset vplivnih ^članov dume in državnega sveta, da se posvetujejo o vprašanju, kako bi se dala najboljše reorganizirati vlada dežele. Pretresalo se je troje glavnih vprašanj: potreba imenovanja sposobnega ministrskega predsednika, dogovor ustavnih strank, da ga podpirajo, in določitev ter omejitev programa, ki se ima zahtevati od vlade njegova takojšnja izvršitev. Kar se tiče osebe bodočega ministrskega predsednika, je samo eno ime na jeziku vseh, namreč Krvosejin. Toda le-ta se menda trdovratno upira, ker misli, da mu ne bi bilo dano zadostno jamstvo, da bi zaino-gel obvladati položaj. Opravičena pa je domneva, da se bo posrečilo, premagati njegov odpor. KOPENHAGEN, 28. (Kor.) »Berling-ske Tidende« poroča iz Petrograda: Prvi velik k*rak k praktični izvedbi reform je storjen. Osvobojenje Židov je postalo dejstvo. Ministrski svet je sklenil včeraj, da končno dovoli Židom, da se sinejo nastanjevati in pridobivati nepremično lastnino povsod v Rusiji, izvzemši v Pe-trograd", Moskvi in gotovih drugih mestih, kakor tudi v Turkestanu in kozaškem okraju ob Donu. Nemški državni zbor. BERLIN, 27. (Kor.) Državni zbor je bil odgoden do 30. novembra. V sklepnem govoru je predsednik dr. Kaenipi poudarjal enodušenost, s katero je državni zbor dovolil sredstva za krepko nadaljevanje vojne. Predsednik je iz- je tudi vstopil zdravnik, ki jej je dal okre-pljajoče zdravilo, a jej obenem svetoval, naj bo kar najbolj mirna in naj se varuje vsakega najmanjšega razburjenja. Prihodnji dan jo je obiskala miss Ana Dudleveva, katero je Karel obvestil o nepričakovano srečnem izidu bolezni. Mignonne je očividno ni spoznala. Par-krat je pač obstal njen pogled po nekoliko trenutkov na Aninih potezah, potem pa je nalahno zmajala z glavo, kakor bi hotela reči sama sebi: »Ne, ni res!« Zdelo se je le, kakor da bi jej Anino lice vzbujalo slab, temen spomin daljne podobnosti, za^ katero pa ni mogla vedeti, kam naj bi žnjo. Mignonne Je pozabila vse, kar se je zgodilo žnjo po njenem skoku v Seno pa do tedaj, ko se je prebudila iz globoke omedlevice. Prav tako ni niti najmanje slutila, da je bila v drugem stanu, in ni imela niti najmanjše slutnje o prezgodnjem porodu. Vsi, ki so bili okoli nje, so si prizade- javil med živahnim odobravanjem zbornice, opozarjajoč na padec Kovna in Bresta - Litowskega, da pričakuje Nemčija brez prevzetnosti, zaupajoč v svojo silo, z zaupanjem velikih, odločilnih bitk, ki bodo pospešile konec vojne. tla Poljesju. Za Varšavo najvažnejša ruska trdnjava ob rusko-poljski meji, Brest-Lito\vsk, je v rokah zaveznikov in tako bi bila odprta pot v Rusijo skoraj popolnoma, ko bi ne bilo sedaj ene največjih ovir, ki se more zoperstavljati prodirajočiin armadam. Proti vzhodu prodirajoče zavezniške če-made so namreč dospele do onega čudnega ozemlja, ki ie znano pod imenom Ro-klienskih ali Pripjatskih močvirij. V Vol-hiniji, kjer so se ustanovile nemške m av-strijsko-ogrske čete na vzhodni obali reke Buga, se umikajo Rusi sedaj polagoma proti tem velikanskim močvirjem. — Močvirno ozemlje sega sicer tudi na zapadu čez reko Bug, vendar pa je tamkaj med posanfleznimi močvirnimi predeli vendar še precej trdne zemlje, dočim pa je ozemlje, kamor se umikajo Rusi sedaj, pravo, nepretrgano, zaprto močvirje, preko katerega vodijo le redka pota. Rusi in Poljaki imenujejo to močvirje tudi Polje-sje po velikanskem gozdovju Poliesju, ki se nahaja na oni strani reke Buga. Našim čitateljem je znano Poljesje gotovo iz zgodovinskih romanov poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza. Poljesje ima nekako obliko trikotnika, ki ga tvorijo mesta Brest-Litovvsk, Kijev in Mohilev. Največje mesto v tem močvirnem ozemlju je Pinsk in zato imenujejo Rusi tupatarn to močvirje tudi po tem mestu . Potniku, ki se vozi po železnicah po tem ozemlju, preko katerega pa so. kakor smo že rekli, zelo redke ne samo železniške proge, temveč tudi ceste, se nudi čuden pogled, ki pa je vkljub svoji enoličnosti vendarle zelo učinkujoč. Kilometer za kilometrom drvi vlak skozi te močvirnate pragozde, kjer se vidi Ie tupatarn kaka kmetska kočica, ki kaže, da žive tamkaj ljudje, dočim pa je ves ostali svet daleč, daleč naokoli neobliudena pustinja. Po drevju se vidi veliko košnatih panjev, ker se prebivalstvo precej živahno bavi s čebelarstvom. Ruska vlada je temu velikan' f:e^u o-zemlju začela posvečati svojo pozornost šele v sedemdesetih letih prošlega stoletja. Dala je znanstveno preiskati ves ta svet in potem se je pričelo osuševanje, ki je obrodilo prav lepe uspehe. Znanstveno se je dognalo, da ima Poljesje v glavnem obliko plitve sklede z vzdignjenimi robovi. Južni rob Poljesja tvori Podolska ravnina, ki se razteza vse do vzhodne Galicije in pravzaprav do Karpatov. S te ravnine, izvirajoč severnozapadno od Kovve-la. prihaja reka Pripjat (Pripet) In tudi večina njegovih pritokov na desnem bregu vse do njegovega zaliva v Dnjepr. Ti pritoki na desnem bregu so med drugimi manjšimi: Turija, Stohod, Stir, Gorin s Slučem, Stviga in Uša. Pripetovi pritoki na levi strani pa so: Pina, ki se izliva v Pripet pri Pinskem in je po prekopu zvezana z reko Bugom, tvoreč zvezo med Bugom (Visto) in Dnjeprom in Laku med Baltskim in Crniin. morjem, potem Jas-siolda, Cna, Lan, Sluč Litevski, Ptič, I pa. Vic. Na severu namaka Poljesje reka Be-rezina s svojimi gostimi pritoki, na jugu pa Teterev in drugi manjši Dnjeprovi pritoki. Vse reke, ki prihajajo s Podolske ravnine, so v svojem gornjem teka bolj gorske reke z močnim padcem in visokimi bregovi, kakor pa dospejo v nižino, se vali na vse moči, da bi je ne spominjali preteklosti, in posebno se je trudila ljubezniva mlada soproga doktorja S., da bi jo zabavala in razvedrila. Po osmih dneh je že mogla vstati s postelje in kmalu potem je ob lepem vremenu tudi že smela na vrt. Karel je bil večji del dneva pri njej in Mignonne se je čutila neskončno srečna v njegovi družbi in po njegovi ljubezni, o kateri je bila prepričana. Vkljub temu pa se je pojavila očividna izprememba v njeni duši in njenem duševnem razpoloženju. Bila je mnogo resnejša kot preje, zatapljala se je večkrat, ko je bila sama, v tiho premišljevanje in Karlu se je zdelo, da opaža, da ni bila več tako prostodušna in vdana napram njemu, kakor preje. Prva njegova misel je bila, da bi morda zaradi svoje prejšnje blaznosti mogla zapasti tihi otožnosti, ki bi znala ponovno otemniti njenega duha. Zdravnik, kateremu je povedal, kaj ga skrbi, mu je svetoval, naj pošlje, ker se je znižajo bregovi skoraj do vodne površine in tok jim zastaja. Otod prihajajo potem one silne povodnii in poplave spomladi in jeseni. Pripet sani izvira v močvirju in njegov izvir deli od Buga le majhno razvodje, dočim je pa izvirno področje levih Pripetovih pritokov tako ozko zvezano s porečjem reke Njemena, da ob deževnem vremenu prehaja eno porečje v drugo. Površina močvirja je zelo različna in se vrste višji, peščeni, in nižji, močvirni predeli drug za drugim. Geološko preiska-vanje je dognalo, da se pod zgornjo plastjo, ki jo tvori po največjem delu šota, nahaja pesek, pod plastjo peska pa ilovica, ki ne prepušča vode. Zato se tudi taki močvirni predeli ne osuše vse leto in je tudi odvajanje vode zelo težavno. Vse reke stopajo že ob najmanjšem deževju čez bregove. Posebno zanimiv je pogled na ta močvirja v zgodnji pomladi. V Volhiuiji namreč začne kopneti sneg meseca februarja ali marca, ko je močvirje še trdno zamrznjeno. Tedaj se torej izpremi-nja vse močvirje v velikansko jezero. Osuševanje barja se je pričelo leta 1874. Površina vsega močvirnega ozemlja je tedaj znašala 8,720.000 hektarjev iti četrtina tega ozemlja je bila pripravna za obljudenje in obedelovanje zemlje. Pravega močvirja je bilo tedaj 6,540.000 hektarjev in od tega zopet polovica močvirnatega gozda. Koliko se je to močvirje zbolj-šalo s kanalizacijo, se vidi iz dejstva, da se je osušilo nad poltretji milijon hektarjev zemlje, ki se more obdelovati in se je tako zmanjšala površina barja na Poljesju na 2,644.000 hektarjev ter se je dvignila gospodarska vrednost močvirnega ozemlja šesterokrat. Vkljub temu pa je Poljesje tudi še dandanes največje močvirno ozemle v Evropi in kot tako zelo težko dostopno. ___________ Z 2(pit$!I WMl BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 23, avgusta 1915: Zaoadno bojišče. Napad Francozov z ročnimi granatami na Lingekopiu (severno Miinstra) je bil odbit. Na velikem delu fronte je bilo delo van ie artiljerije in letalcev zelo živahno. Sovražni letalci so brez uspeha obmetavali z bombami Ostende, Midaekerke in Briigge. V MilMheiuiu na Badenskem so bile tri osebe ubite. Vrhovno armadno vodstvo. Dogodki no morju. BERLIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča t Dne 16. avgusta je uničil eden naših podmorskih čolnov s topovskim ognjem pri Harringtonu ob Irskem morju se naliajajočo tovarno bencola s skladiščem in s pripadajočimi koksovimi pečmi vred. Naprave so z velikim plamenom zletele v zrak. Svoječasno v angleškem časopisju izrečena trditev, da bi bil nek podmorski čoln obstreljeval odprta mtsta Harrington, Parton in VVhitehaven, je neresnična. Dotični podmorski čoln je bil 15. avgusta v Irskem mo ju od velikega potniškega parn ka. ki je dozdevno pripadal Royal Mail Steam Packet Companv, na veliko razdaljo obstreljevan, dasi pod morski čoln parnika ni bil napadel. Izrecno se konstatira, da se je parnik posluži! na ta način svojih topov za nspad in ne morda za obrambo. Angleška admiraliteta je 27. avgusta naznanila, da je bil nek nemški podmorski čoln | red Ostendoin po angleškem pomorskem letalu popolnoma un čen in potopljen. Ta vest je neresnična. Podmorski čoln je bil vrnila zopet pomlad, Mignonno na deželo. Ta predlog je sprejela tudi Mignonne z veseljem, in miss Ana, ki je bila vedno odkritosrčno naklonjena ubogi deklici, se je ponudila, da izvede ta predlog. Našla ie v Vitryju pošteno vrtnarsko rodbino, ki je prepustila Mignonni sobico v svoji tihi, samotni hišici. Mignonne se je v par dneh nato preselila tjakaj. Kakor je bilo videti, je bivanje na deželi prav dobro delo Mignonni, ker je bi'o podobno načinu življenja, ki ga ie bila vajena od svoje mladosti. Pomagala ni vrtnarjevi rodbini samo pri njenih hišnih opravilih, temveč je tudi pridno in vztrajno delala na vrtu in njeno zdravje se ie utrjevalo od dne do dne bolj. Karel, ki jo je obiskoval po dvakrat ali trikrat na teden, je opažal to z velikim veseljem, vendar pa je videl tudi obenem, da Mignonnino ponašanje napram memu ni kazalo samo zdržnosti, temveč da je postajala napram njemu vedno resnejša in skoraj hladna. Stran D. »EDINOST* ttev. 239L V Trstu, dnt 29. avgusta 1915 gospodarskega robstva v Istri. Tako je. Glavno oporo pa Je Imel prosi uli oligarhiji zistem v tistih občinah, ki so bile italijanske«, da-si jim je prebivalstvo ali izključno, ali po ogromni večini slovansko. Nekaj takih občinskih zastopov je naša vlada sedaj razpustila!! Iz kakšnih razlogov? Ti razlogi so že stari, znani, ali razpravljati o njih ne smemo. V zvezi so z razmerami, ki danes ne morejo v javno diskusijo. Absolutno ne bi bilo dovoljeno ... sicer po pomorskem letalu napaden, ni paj bil zadet ter se je nepoškodovan vrnil v' pristanišče. Namestnik šefa admiral, štaba: pl. Behnke. (Uničena tovarna bencola je ena največjih angleških tovarn te vrste ter je za angleško produkcijo razstrelilnih snovi tem večje vrednosti, ker je na Angleškem te malo takih tovarn). Potopljen angleški transportni parnik. FRANKFURT OB MENI, 28. (Kor.) j Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama: Het Vaterland« javlja: Potniki s parnika : Ryndama«, ki je prispel te dni iz Newyorka, poročajo, da je bil dne 15. t. m. na višini Scilskih otokov torpediran angleški transportni parnik s kanadijski-mi četami. Od 2.000 mož, ki so se nahajali na krovu, je bilo rešenih približno tisoč. Angleške izgube. LONDON, 27. (Kor.) Najnovejši seznam o izgubah izkazuje 121 oficirjev in 1346 mož. S turških bojišč. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega sta- j na se poroča: Dne 26. avgusta se v oddelku Anaforte,, izvzeraši artilerijskega »n mf anten jskega dvoboja ni zgodilo ničesar posebnega. V oddelku Seddil Bahra je naša artilje- sedaj govore mogočni prijatelji ljudi, ki so rija na !e\em krilu razrešila del sovra- vzdrževali to robstvo, in bi je hoteli pe-žnih strelskih isrkov. trificirati za vse čase. da hočejo to našo Na ostalih frontah je položaj neizpre- Istro — odrešiti! Verige so kovali in go- lu me njen. % LOV ON. 27. (Kor.) rTimes< iaio velik, oficirske izgube lipolju tekom zadnjih osmih dni, kojih skupno število znaša v 80. vore o — fKlrešenju! opozar-na Ga- RaziSas Upiranje v šole „Dražbe sv. Cirilo in Neiotia". Vpisovanje za šolsko leto 1915-16. se bo vršilo: a) na deški in dekliški šoli pri Sv. Ja-V svrho odmere hišno-najenminskega I kobu 13., 14. in 15 septembra t. 1. od 9. do d.-vka odroma 5 imcga davka od čiste- 11. ure dopoldne v pisarnah šolskega vod-ga naicniiiinskega dohodka v smislu za-|stva; kona z dne 2S. decembra 19 H Št 17 in zakona z dne dece...«*-drž zj!.. št. 242 se mora oduati do 30. septembra t. I. od 2. do 4. ure popoldne V septembra 1915 bic-.-^ieinninskc napo- Hi. nadstropju; 3 ^ ^ , i . od poslopij, ki sn dana c) na dekliški sol! na Acquedottu 20. dne v naiem v okolici l rsta in sicer v pred- 13., 14 in 15. septembra t. I. od 9. do II. mestnih okrajih IV, V. (izvzemši Skork-|ure dopoldne v I. nadstropju. |io) v katastralni občini Lonjer in v okra- K vpisovanju novih učencev oziroma ji'1 Prost k in Opčine c. kr. davčni admi- učenk je treba pripeljati otroka in prine- drž. zak. b) na deških vzporednicah (I.—V. raz-hra i9» 1 red) na Acguedcttu 20. dne 13., 14. in 15. nistraciii oziroma pristojnim k rajnim načelnikom (capidistretto). Posestniki onih poslopij, ki imajo šest sii s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, ul. SS. Martiri ali manj prostorov za bivanje, oddajo lah- št. 4. i. ..... ko svete napovedi tudi pismeno ali ust-: £ izpričevalo o cepljenju kožic; meno pri krajnih načelnikih (capidistret-! 3. izpričevalo o zdravju oci, izdano leta to). . f V smislu I črka b prvega od gori na-! za s I valiva U I I \CK« i ved enih zakonov v one hiše. katere imajo samo tri prostore za stanovanje ter so uvrščene v enega od treh spodnjih razredov hišnorazrednega tarifa in v katerih biva razun najemnika tudi posestnik lii- razredc poleg tega naznanilo iz leta vpis v višje tudi zadme šolsko 1914-1915. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka ie treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol mo- še. proste hišnonajemninskega davka. ■ . katere so deloma ! ™J0 v uneh vpisovanja' oddati zadnje Posestniki onih hiš, oddane v najem, morajo navesti v hišno-najeuininski napovedi razun v najem od- šnlsko naznanilo v šolski pisarni. Vse tri šole so osemrazrednice z obli- danih prostorov, tudi one, v katerih sta- gatnim poukom v nemščini od 3 in z ne- nuiejo sa.ni in pa prazne prapore. °b&,nl 1 rfJeda Šolsko leto se začne dne 16. septembra Ozirom na sestavo hišno-najemnin>ke napovedi, dolžnosti prijave praznih in podrtih ter onih bivališč, ki so bila prazna, a so se zopet dala v najem, se opozarja hišne posestnike na uradni javni razglas istega dne ih istega števila. Trst. 16. avgusta 1915. C. kr. davčna administracija Trst I. Trg prid evangelsko cerkvijo štev. 2. Odrešenje?! 1915. Šolska vodstva. Na severu, vzhodu in zapadu, na južnem vzhodu in zapadu se odigravajo veliki. zgodovinsko 2nameniti, epohalni dogodki, radi katerili mora naše notranjepolitično življenje ismovati in se morajo naši domači interesi umikati iz javnega razpravljanja. v naravi vsega sedanje- ----- ga položaja vsled borbe za velike cilje bojiščih, držav je torej, da je na eni strani zanimanje javnosti za domačo drobno in vsakdanjo politiko minimalno, a na drugi strani ne morejo in ne smejo časopisi — tudi če bi hoteli - razpravljati o domačih političnih stvareh s tisto odkritostjo in svobodo, ki je ob naših razmerah potrebna, a*M> nai ima razpravljanje kak smisel in p;.i.ien. Dotikati bi se morali marsikatere v tem času nedotakljivih stvari in občui-i in strani. Današnja cenzura pa je preob- Rožne politične vesti Sodelovaje italijanskih čet na Darda-nelah. Iz Milana javljajo: »Corriere della Sera je u ver jen, da je Italija na pogajanjih, ki jih je vodila pred napovedjo vojne Turčiji pridobila glede svojih zahtev v Mali Aziji privoljenje trosporazuma. Da je Italiji manje do kake velike akcije proti Turčiji, marveč da jej gre v prvi vrsti za pritisk na balkanske države, se vidi iz italijanskega časopisja vedno jasneje od dneva do dneva. »Corriere della Sera dopušča, da ta najnoveji korak Italije ni ne v domovini, ne v inozemstvu napra vil posebnega vtiska, ker izgublja na svoji važnosti vsled velikih bojev na dru- cutijjva za ta" stvari. Iz Aten javljajo po vesteh sporazuma, da se italijanske čete že nahajajo na potu (??? ured.) in da se izkrcajo pri Smirili. Sodelovanje Italije proti Turčiji da ie bilo sklenjeno že koncem meseca julija, ko je več članov generalnega štaba vojvode Abruškega in članov italijanskemu glavnega štaba na parniku »Jonicollo-plulo pod grško zastavo in je pri Krfu 11/-ka grška ladija zaustavila parobrod, s katerim so pluli pred Dardanele, da predlože angleškemu admiralu načrt za italijansko akcijo na kopnem in na morju. Poročila iz Carigrada trde, da so italijansko napoved vojne tam sprejeli z največjim mirom. Nu. iz časa sedanje vojne in tudi iz zadnjih časov smo videli vladnih odredb v naišh krajih, ki jih vendar omenjamo tu žc zai ker vzbujajo v nas in i os tne, pretresljive reminiscence iz nedavnih časov. In ra ie bila za n lis od nekdaj dete žalosti, i 111*14*** h i in i : rečih skrbi — velika mučenica j x , . , ii in gospodarskem pogledu. t C. in kr. mestno poveljništvo nam javlja: i . j, h a na milost in nemilo t pe-jUradni prestori c. in kr. mestnega poveljuj r i. . c brezobzirne oligarhije, ki jej; ništva v Trstu se nahajajo od 29. t. m. dalje ni i dovoljevala ni di.ha v narodnem pogle- v prejšnjih prostorih v ulici Sanita št. 10, i i I i je nie prebivalstvo kovala v go- H. nadstropje. Uradne ure za stranke od 9 ■oJ.rski verige. Gospodarski zistem te j do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne.— oligarhije nekolikih mogočnih rodbin se je | Schottkowski, I. r., podpolkovnik. Vesela novica. Od danes naprej imamo kruh. ki je, nele popolnoma bel, tem- odražal v tistih znanih, prosluhh kreditnih razmeran z glavnim označjem obresti — sto od sto! In sedaj nam govore nu (otci v tisti deželi, ki jej je rečena oligarhija posvečala vse svoje mišljenje in čustvovanje in iz katere je tudi dobivala svojo glavno politično zaslombo, da ho-| čejo to našo Istro, poleg drugih seveda... odrešiti!! lako zatrjevanje iz ust liudi, ki so kovali železne verige ubogemu prebivalstvu, ie le skrunjenje, oneča-ščanje svetega pojma — odrešitve. R kli smo. da nam iz vestne odredbe nase vlade v Istri vzbujajo te sponfine na žalostne čase narodnega, političnega in več celo bolj po ceni, namreč po 60 vinarjev kg. Poteg tega pa imamo tudi od danes naprej belo moko po 70 vinarjev kg, in, kar je skoraj še najbolj razveseljivo, imamo riž po 2 kroni kg., docim pričakujemo, da se bo cena tega poslednjega v par dneh še bolj znižala. Rusi v ujetništvu. V hrvatskih Ustih čitamo: Za uravnavo Save je pridodeljenih 100 ruskih * ujetnikov. So to sami močni, dobro rejeni ljudje, med njimi tudi nekaj imovitih kmetov iz step Rusije. Rusi delajo radi. so voljni in se radi podiejajo zahtevani disciplini. O dogodkih na severnem bojišču so popolnoma poučeni, ne kažejo pa ne "začudenja ne obžalovanja radi neuspehov ruskega orožja. Kako je Cadorna Italijanskega kralja — kaznoval! Ne moremo sicer jamčiti, da je zgodba resnična, vsakako pa je fletno izmišljena. Cujte torej: Ko se je italijanski kralj z več častnikov nahajal na ironti, je prišel eden adjutantov, ki je prinesel neki ukaz generala Cadorne, ki je pozival vse nezaposlene, naj se nemudoma umaknejo. — Krali ie zapustil svoje mesto, mesto pa da bi se bil umaknil za strelsko črto, je skočil v neki strelski jarejc. Ko je .Cadorna kmalu na to našel kralja, stoječega med alpin-ci. je rekel: »Dovolite mi, Veličanstvo, da vas opozorim na svojo odredbo, da se u-maknete, ne pa da, skočite v strelski jarek ..-- »Ne jezite se, general — je odgovoril kralj smejoč — »nič se mi ni zgodilo .. .vc Na to je odgovoril Cadorna: »Će Veličanstvo smatra stvar tako na lahko, potem boste pa tako ljubeznivi, da ostanete pet dni za fronto«. Kralj je prikimal molče in ga naslednje dni ni bilo videti več. Italijanska kultura 5000 let. Sedanji italijanski ministrski predsednik Salandra je o neki priliki patetično naglašal italijansko kulturo 5000 let in je ironiziral nemško kulturo, ki da obstoji še le 2000 let. Bukareški list »Zina« pripominja: V Siciliji se nahaja mesto Taormina — raj Italije. Glavna ulica tega mesta ne kaže ravno največje čistosti, a stranske ulice so naravnost zabarikadirane po nesnagi. In to je Italija. V Evropi se nahaja dežela. v kateri ljudstvo žuga zdravnikom, da jih pobije, ko jih ti ljudje hočejo rešiti epidemije, kjer se zdravstvene naredbe morajo izvajati z oboroženo silo, kjer praznoverje naravnost despotski vlada. Ta dežela je Italija! Je neka dežela v Evropi, ki je leta 1911. štela okolo 36 milijonov prebivalcev in je bilo od teh 29 milijonov v starosti nad 6 let. Od teh jih je znalo le 18 milijonov čitati in pisati, a ostali — 37 odstotkov — so bili popolni analfabeti. V Siciliji sloni kultura na 58 odstotkih analiabetov* V Nemčiji prihaja na 10.000 prebivalcev šele 1 analfabet. — Je dežela, v kateri obstoje poleg narodne vlade tudi tajne družbe, ki se imenujejo »Maffia«, »Camora«, »Tep-pa« in slično. Te družbe stoje v zvezi z vsemi komunalnimi upravami ter onemogočajo vse vladne reforme. Će"so oblasti začele preganjati kakega teh »malviven-tov«, potem pošilja krajni sodnik stvar v bližnje mesto, kjer naj razpravljajo o njej. To je Italija! — Je dežela, kjer vlada odkrita korupcija na taki stopinji, da je bil za časa škandala z »Banco Romano« naslov »commendatore« v označenje sramote: dežela, v kateri se sklicuje ves parlament radi enega anonimnega misterijo-znega pisma, v kateri zapirajo ministre radi navadne goljufije, pak se ti potem vračajo v parlament: v kateri kak pesnik spekulira s svojimi literarnimi vspelii kakor se dela to v trgovini, ki ga narod sovraži radi njegove moralne pokvarjenosti, ki mora bežati črez mejo, a se potem vrača kot Titej, ne slep in garjev, marveč pokonci, ponosno, kot oseba, ki je zadojena z najplemenitejimi čustvi. To je Italija! Nemški pesnik Rihard Dehmel, ki mu je 50 let. ni govoril nikakih govorov, marveč je povsem mirno odšel v b ;j kot priprost vojjik____je italijanska civilizacija, ki je 3000 let stareja, nego nemška! Sovražno časopisje v Nemčiji. Pod tem naslovom Diše torkova »Arbeiter-Zei-tung«: Londonska »Moming Post« je 14. t. m. objavila poročilo arhidijakona Wil-liana E. Niesa, ki ga je Ie-ta objavil 24. julija v amerikanskem listu »The Living Church«. Nies je proti koncu meseca majnika potoval iz Monakovega na Bavarskem v Lausanne v Švici. Med drugim pripoveduje tudi to-le:----Pogosto- ma se čuje v inozemstvu, da nemško ljudstvo ne dobiva resničnih poročil o vojni. Nies sam je na nekem uličnem vogalu v Movakovem kupil londonske »Times«', ki se redno dobivajo tamkaj. V isti prodajalni časopisov je videl pariški »Maline, »Journal«, »Eigaro« in > Corriere della I Sera ter večino vodilnih časopisov iz sovražnih dežel. Švicarski časopisi se dobivajo Še isti dan. ko izhajajo---- Ar- beiter-Zeitung« dostavlja: Sedaj naj šepa primerja smešno-bojazljivo zaprtje pri nas. kjer ne dovoljujejo inozemskega ea-so': G. Stebel. (367 Hlapca za voziti s konjem, prost TojaSčine, išče takoj pekarna flribar. Opčine. 378 dečka poštenih starišev, s primerno rde Čvrstega šolsko izobrazbo sprejme Ferdo Spilar, trgovina z meSanim blagom v Št. Petru na Notranjskem. 375 Stara srška žsanlarna £ESr? v^: Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski briojevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke, izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka im vogalu Verdijevega trga ne ulice deli'Orologio. — Se priporoča An are j Antonopulo. 430 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I Umetni zobje | t z in brez Čeljusti, zlate krone in obrobki : j VILJEM TUSCHER f i konces. zobotehnik i l TRST, ul. Caserma št. 13, II. n.! % Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. X I ♦ ♦ Darovi Za naše vojake na južnem bojišču so darovali v Lonjer ju: Mihael Čok št. 53 K 2, dr. Ivan Marija Čok K 5, pogrebno društvo „jožef Arimatej" K 25, „ Zavarovalni ca goveje živine" K 25, Konsumno društvo K 10. Skupaj K 67. Denar je bil izročen go-spej Antoniji dr. Slavikovi PASJIMI! K K Cene raznih živil v Trstu. (Dne 2*>. avgusta 1915.) Moka bela ... • . . Sladkor ....... Meso (goveje) sprednji deli . . zadnji Meso telečje .... Meso koštrunovo • • Slanina fsoljena) • Gniat, kuhana • • • • Maslo sirovo • . • • < Sir (ementalald) • • . Kokoši . . • • • • • Piščanci ...... Polenovka suha ... namočena Riž...............K 2-12, 2-32 kg F žol................K 1-28 kg Bob ....•••••••••••••K 160 kg Zelje