Tedenske novice. ŽUPANSKI TECAJI se vršijo I. v nedeljo, dne 23. marca t. 1. ob 11. uri v Ljutomeru (okrajna posojilnica) za olcrajno glavarstvo Ljutomer (sodna okraja Ljutomer in Gornja Radgona). II. v torek, dne 25. marca t. 1. ob 9. uri v Murski Sobloti (v šoli) za Prekmurje. Župani in odborniki! Udeležite se polnoštevilno! Govorijo gg. uradniki-strokovnjaki, v vojaškib zadevah pa g. podpolkovnik Jurkovič. -j- Župnik Jakob Krajnc umrl. lz IUič smo prcjcii žalostao vest, da je prtaiiaul v sobolo zvečer tamošuji g. župaik Jakob Krajnc. Prcd mescci ga je oplazila kap ia ga čisto ohroniila po eai straai. Dolgo časa je bil kot iirom aavezaa na postelj ia ga je smrt rešila aadaljnega trpljeivja. Blagopokojai je bil rrxlom iz Št. Jurja ob južai žekznici. Kaplaaoval je aa vcč mestih ia'preeej iet je bil župaik v Bučah. Rajai župaik je bil blago čist zaačaj, goreč d.ušai pastir ia kot duhbvnik reda ter točaosti je bil priljubljca povsod, kjerkoli je pastitoval. Kot dijak je živel v zelo revaih deaarnih razmerah ia si je že v dijaških ktih nakopal radi stradaaja ter pcir.aajkanja žclcdčao liolczca radi katere je feil vcrlno rahlega zdravja. Bučaai bodo rajaega gospoda ohranili v trajaeai spoaiina. Bodi mu .zemljiea lahka! V kaki driižbi je zastopnik SarioslojrLC jPucdj? — Kakor zaaao, se je ediai posiaaec samostojaežev Pucelj, priključil kiuba srbijaaskih zeailjoradaikov. Pred aekaj daevi je bil v aarodni skupščiai aa razpravi proračua ministrslva za vere. V iinenu kluba Pucljevih zemljoradnikov je nastopil kpt govoraik poslanec Miktič. Pri tej priliki je ta gospod razvil program zemljoradaikov za bodočnost in povdaril, da bodp zemljoradaiki ta program ladi izvedli, ako bodo enkrat prišli do vladne moči tcr oblasti. Gospod Miletič je javno povedal, da bodo zemljoradniki v slučaju vladae oblasli odpravili vcrski pouk v Ijudskih šolah. Število duhovnikov bodo zaiaajšali ia 8000 prebivalcem bo smel paslirovati samp edca duhovnil". Cerkve bodp postale državna last ia duhovaik se b'o mpral držati pri pridigah ia cerkvenih opravilih programa. kalerega bo predpisala vlada. Glede Kristasa se je izjavil g. Miktič, da je bil komuaist. Tak je torej program Pucljevih zemljoradaikov za bodočaost. In samostojai se še drzaejo lagali, da nisp protiverska straaka, a ajihov zastopaik Pucelj je v klubu srbijatiskih zagrizeaih sovražnikpv verske vzgoje v ljudskih šolah. Kako so demokrali oškodovali mariborskio mestno hranilnico. Kakor snio že poročali, je upravai odbor mariborske mestae hraailaice, v katereai sedijo dempkrali, tožil bivši upravai odbor za ppvraitev 17 milijoaov kroa, ki jih je ta dal za vojap posojilo. Občinski svetaiki SLS so svarili pred tp tpžbo, ker se je tudi v Ptuju izkazalo, da je kaj takega aemogoče. če v Ptuju ai bilo mogoče iztožiti, kjer je Ornig kplikor tplikp aa lastao pest ppdpisoval vpjno posojilo, je za Ip še manj upaaja v Mariboru, kjer je bivši hraailničai pdbpr na svoji seji to stvar čistp pravilao sklenil. Pa vsi nasveli so bili zastoaj, demokrati sp gaali tpžbo naprej, sedaj so se pa morali poravaati s tožeao straako ia hranilaica bp trpela veliko izgabo' vslcd visokih strpškov, pd kateTih odpade aa ajeaega advokata dr. Kodermaaa 86 tisoč diaarjev, aa dr. Orosla kot zastopaika nekdanjega pdbpra pa 21 tisoč diaarjev. PONAREJENI KOIJSKI. V preteklem tedau je maribprska davčna pMast " prišla na sled dobro orgaaizirani družbi tihotapcev, ki je tihotapila v Maribor iz Graza v Avstriji poaarejene koleke po 10 dia. ter jih razpečavala v Maribpru. Vodja te družbe je bil bivši carinik, pozneje pa trgovec Krstič, rpdom Srb. Pomagalo mu je več oseb, ki sede sedaj ž ajim vred pod ključem. Natančaa preiskava je kmalu odkrila vse člaae te družbe ia na prošnjp na^ih oblasti se je za zadevo začela zaaimati tudi graška pplicija. V Gradzu so odkrili tiskarao za tiskanje ponarejenih kpkkov; vpdil jo je znaai mariborski tiskar Rabitsch, ki S8 je po preobrata preselil v Graz. Graška policija je arelirala ajega ia več pomagačev. čez mejo je koleke tihotapil neki Nemec, ki je pravočasao pobegnil pred zasledovanjem. Pri Rabitschu so našli kakih 20 lisoč kpmadov poaarejeaih kolekov, v Mariboru pa jih je "krpžilp več tisoe. Falsifikati so sc začcli pojavljati v srediai mcseca februarja tega lcta. Finančaa oblast je sedaj izdala nataačea popis ponarejeaih kolekov, da bi se prebivalstvo vedclo ravaati pri kolekovaaju raznih vlpg ler nebi padlo v roke brezvestaim poaarejevakem. Ker daaes tudi krnet skoraj tedeasko že rabi razae kokke, je verjelao, da sc aahajajo tudi po deželi ljudje. ki skušajo falsifikaie (poaarejeae koleke) spraviti v promet ter jih prodajajo za polovico ali še ceacjše, kakor pa staacjo prislai. Pri kplkovaaju večjih vlog bi se dal marsikdo lahko zapeljati, da bi uporabljal ppnarejeae kpleke, ki so ceaejši, ae nicaeč sc za aevaraost odkritja. Za to oppzarjaaio kmele, ki imajo opravka s kolkovaajem, da pazijo pri kolkib, zlasti oaih za 10 D, da sledeče: Prislaa taksaa znaaika (kolek) za 10 din. je jasnp vijoličaste barve, dočim je ponarejeaa zamazana ia bplj bledo vijoličasta. Na pravilai zaamki so črte jasao izražeae ter vdolbljeaa polja jasao bela, na ppnarejeai pa črte aejasao izražeae tcr vdolbljena polja zamazaaa, da jih je komaj opaziti. Pokg tega sp ponarejeai kolki aekoliko večji od pristaih ter izdelaai na slabem ia laakem papirju. Spozaajo se skorp aa prvi pogkd. Najlažje se obvarujejo ljadje prcd falsifikali aa ta načia, da vsc kolcke kupujejo pri zato pooblaščcr.ih proda.jalcih ia tralikah, ki so zavezaae kuppvati koleke pri finaačai upravi. Od raznih suailjivih ekmcntov, ki bi kolcke ponujali aa prodaj, jc iste zelo nevarao kupovati. Najbolje je take liče prijaviti najbližnji orožaiški postaji, kjer bpdo hitro agolovili, da-li je pooblaščea koleke prodajati ter prodaja pristae. ne pa ponarjeae. Gblasti kaznujejp vsako uporabo poaarejerih kolekov zelo slrogo. Najmaajša kazea je denarr.a globa ia sicer potdcsetkrat toliko, kplikor znaša vrcdnosl uporabljcaih kokkov, poleg tega pa se kaznuje uporaba falsifikalov z zaporoai, ki traja več mescev. Odprto pismo na inšpekcijo dela v Maribofu! Z vlogo od dne 20. januarja 1924 sem prosil, da uvedete glede učnega razmerja, delovnega časa in moje cbveznosti napram g. Vivadu kot bivšemu mojstru mojega sina potrebno postopanje. Na to vlogo nisem dobil še nobene rešitve. Ko sem pvišel v nedeljo, dne 9. marca t. I. k jutranji sveti maši v Laško, pozval je mene Ia3ki stražar, naj njemu sle- dkn k iupanu. Ko sem to storil, pokaže meni advokat dr. C06 Vam poslano pismo z vprašanjem, če sem jaz to podpisai Ko sem to potrdil, mi obljubi neprijetne posledice tega. Kako je prišlo pismo v roke advokata in kaj ima ta • tem opraviti, meni ni znano. Kolikor je znano, postane vseka vloga z dnem predaje noslovnemu uradu uradni akt ki iaj je delal ta uradni akt pri temu gospodu v Lctškem, proskn pojasnila. — Padeže v občini jMarijagradec, dne 16. marca 1924. — Jurij Stergar. Poročil se je g. Terčič, sluga Zadružne gospodarske banke v Mariboru, z gdč. Jerico Plavčak iz Sv. Florijana oto Boču. Čestitamo! STRAŠEN UMOR V SELNICI OB MURI. 2elar Simon Hirzel v Selnici ob Mnri se je poročil pri Mariji Snežni dne 16. 5. 1923 z Marijo Hanžič. Žena Marija je bila delovna ter skrbna, Šimpn pa delomržen zapravljivec in pijanec. Lenobo in zapravljivost mu je žena upravičeno predbacivala in radi tega je prišlo večkrat med obema do hudih prepirov. Šimon je začel ženo sovražiti #n iskal priliko, kako bi se je znebil za vedno. Dne 6. 2. 1924 je Marija kui-jla v štedilniku, da bi skuhala kosilo. Pri nalaganju drv v šfedilnik je bila sključena, mož se je jej približal od zadaj s sekiro in jo udaril po glavi, da se je pni priči zgrudila na tla. Nato jo je zverina v človeški podobi še večkrat udaril s sekiro in jo pustil izkrvaveti. Ko je bite žerva mrtva, jo je slekel do nagega, jo odnesel 12 kubinje kakih 50 m od hiše in odložil mrtvo truplo na šrokovem posestvu. Ubite žene ni zagrebel, ampak je navozil n« njo v sainokolnici za kakih 30 cm na debelo blata. Hirzekmm sosedom se je naenkrat začelo zdeti sumIjrro, k«in neki bi naj bila izginila Morija, ker je ni bilo na spregled. Zene že ni bilo več kot mesec rned ljudi, mož se je pa izgovarjal, da je pobegnila od njega neznano kam. Ljudje, ki so poznali Hiraelovo divjaško naravo, so začeli fovoriti o zkčinu in te govorice so došle na uho šer.tiljsketnu orožništvu. Orožništvo je začelo stikati okrog Hiraelov« biše in kmalu so zadeli na to, kar so iskatli, na s blatom pokrito Marijo. Izkcpali so jo, prepcljali v šentiljsko mrtvašnico, kjer je bila raztelesena dne 15. t. m. Pri rai!tel«Benju so dognali, da je bila ubita že več mesecev v dnigem stanju. Ko je Šimon videl, da umor zasledujejo aroaniki, je potoegnil iz hiše in se skril v bližini na kozolec in sicer se je globdco zakopal v seno. Ko so Hirzelovi sosedje »vedeli o strašaem zločinu, se jih je več ponudilo orožništvu in so začeli v ogorčenosti iskati divjaka Šimona. Odkrili so ga dne 16. t m. na že omenjenem škednju. Simon je bil pregloboko zakopan v seno, začel je kašljati in kašelj ga je izdal, civilisrti so ga privlekli izpod sena in ga predali orožništvu. Ko je bil Hirael v verigah, je izp*1 vedal, da mu je posestniška hči Marija Senčič \z Selnice prigovarjala, češ: »Kaj se boš prepirel z baburo, jo pač moraš na kak način proč spraviti.« Senčičin nasvet je nečloveški mož iavršil in je spravil svojo ženo proč po balkansfco — s sekiro. Marijo Senčič je bila radi Hirzelove izpovedi tudi aretirana in predana z Hirzelom vred mariborskeraii sodišču. Gosrjodarsko p^stopje mu je do tal pof ocelo. V Orehovi vasi pri Mariboru je usbruhrvil v petek, dne 14. t. m. ob pol 6. uri zjutraj požar pri posestniku Megliču. Na kraj nesreče sta takoj pribrzeli hotinjska in mariborska požarna bremba. Požrtvovalnemu in napornemu delu obeh požarnih bramb se je zahvaUti, da je bil ogenj v primeroma kratikem času udušen in omejen. Požarni brambi sta oteli hišo in dtl hlevpv, gospodarsko poslopje je pač pogorelo dotaL Nemila smrt. (Poročilo \t Hoč.) Nemila smrt je našemu •podnjeliočkemu županu Antonu Vernik pretečeni petek ugrabila njejovo najljubšo 121etno hčerkico Idiko. Rajna je bil« priden, miren, tih, pobožen in mtrlpv otrok. Pre«eI3a se je k svoji mamici, ki jo je pred enim letom izgubil«. takijoči obitelji n*še najiakrene^ie sožalje! Sestra rajaegi »Stajerca« — »DooH»Ą«ui.« Od Vurber&a poročajo: V ertero zadnjih »Gospodtrjev« je bilo 0pisaito, kafce vrrte li«t je »Doroovma.« Našo stramko grdo psuje.ua «neši vw«ko venko reč. Tudi pri n«s im«jo ta Ii»t nekateri, kJ »o bili prej neroSkutarji, potem samostojni in adaj menda sami ne vedo, kaj da so. Pa tndi nošim ljudem »e vsiljuje in celo nekateri mlajši fantje ga imajo. Cudmo se n«n» ie zaadelo, da je ta rajnemu »štajerou« podoben Kst priše! v n«š kraj. A zdoj se več ne čudimo, ker tmo feved*li d« iir.emo tu dva bolj tiha, a hud« nasprotnika, ki ta list naročata in priporočata. Za zdaj zamolčimo njuno ime, a e prvi priHki pridemo ž njim na dan. Naj ljudje spoznajo ta dvo škodljiva ptiča. Priobčili bomo tudi tiste, ki Kst prejetnajo, čeprav ga zastonj dobivajo. Sram jib bodi, da čitajo demokratsko gilasilo advokata dr. Zerjava, ki je nas Sloveivce prodel Belgradu na milost in nemilost. Nasledke tege vsi evrtimo, ker pri nas vse nazaduje: pošta, šola itd., lc davki vedno napredujejo in rastejo. Pmč s takim vzffojiteljem mladine! Od Sv. Jakoba v Slov. gor. poročajo: Ker je mera in nevolja zavoljo našega dičnega nuadega učitelja že polna, ne preostane nič drugega, kakcr dn svetu pokažemo, s kakšno izvrstno učno močjo n«s osrečuje šolska oblast. Učitelj Kramberger Jožef, ali po njegovem »Joso«, si je menda stavil kot svojo nalogo: naše otrcke naravnost pokvariti. Ni še dolgo tega, kar jih je učil pesem »Dobro fitro, ljubca moja, ali si se naspala kaj« itd. Se na tablo jim jo je nepisal, da so si jo lažje zapoimili. Pred kratkim pa so se morali otroci učiti neko "pesem Simon Jenka »KnNov zet.« Prepisovati so si jo rnorali, se učiti vz glave prav dolge kitice, in tam se govori o ljubici, ki jo pride njen ljubček po noči klicat itd. Sedaj pa vprašaino šolsko oblast, ali ve ona za to naravnost podlo zapeljevanje našib orrak? Koliko vemo, se oblasti drugod trudijo otroke obvarovati pred prenaglim spoznanjem spolnega življenja, ta imenitrri vzgojitelj mladine pa nam jo naravnost zapeljuje. Mi smo tega človrfca, ki si zasluži vsa dri^a imena, kakor učitel^ pustiK na miru, če^ ravno je spiošno znano, da je popolen pijanec, ki se neštetc^crat tako napije, da ne ve, kaj dela in kje da je. Mi smo ga pustili pri miru tudi tedaj, ko smo izvedeli, kako sogao božičnib praznitkih v Radgoni sprejeli, ker je brez legitimacije v pi}ani dmžbi prestopil državno mejo, mi smo ga pustili tudi pri miru, ko smo izvedeli, kako se je na dan po Novem letu zaspan vozil med Mariborom in Špiljem in celi dan zamudil šolo — sedaj pa, ko vemo, da i\am hoče naše otroke izpriditi, pa tega več ne bomo trpeli. Ce bo šlo to naprej in se ne bo držal ta gospod pri svojem učenju v šoli predpisanih mu šolskih knjig, tako v petju, kakor drugače, se mu čisto lahko zgodi, da ga lepega dne postavimo na cesto. Nam staršem so riaši otroci več kakor tak kvarljivec naše mladine. Mi starši bomo dajali odgovor o svojih otrocih, mi bomo trpeli, če bodo pokvarjeni, zato si jih ne pustimo kvaruti od Ijudi Krambergarjeve vrste. Ta mladič si pa naj zapcmni, da bomo od sedaj naprej vse njegove junaške čine in neumnosti v šoli in aven šole odkrili javnosti, dokler ne bode oblast spoznala, da on ni za vzgojitelja mladine. Smrt dveh bratov. Na pustni torek je pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. umrl 89 let stari Franc Šori in na dan pogreba pa je umrl njegov brat Janez Šori, 91 let star. Vlč. g. duhovni svetovalec damači župnik je na grabu med drugim tudi omenil, da je oba brata od mladosti diužila l]ubezen in združila jih je tudi smrt. Svoje otroke sta lepo izredila in Janez Šori je leta 1921 pri Sv. Urbanu nad Mariborom cbhajal svcjo biserno paroko s svojo še sedaj živečo ženo Veroniko, ravno tedaj, ko je njegov sin Ivan, kmet v Rošpahu, obhajal svojo tretjo poroko. Bcg daj njima večni mir, žalujočim pa naše sožalje! Ptujska bolnica je dobila vendar enkrat ervega kirurga ali operterja. Tuodi Rontgen-aparat se že postavlja. Novi primarij je izvrsten operater in je bil do sedaj v državni bolnici v Ljubljani. Ljudttvo se opozarja, d« se lahko v domači bolnici pusti cperirati in se ne bo več rreba voziti v oddaljene bolnice. Sedemdesctletnico življenja je letos ob svojem godu obhajal zaaai g. Karba Josip, posestaik na Krapji. Oa rad pove: Če bi še eakrat prišel aa svet, ae bi hotel bili drugo, kakcr kmet. Saj se je že kot ialadeaič pripravljal v gospodarski šoli za kmeta. Tudi svoja dva siaa je dal v kmetijski šoli izšolati za kmetski staa. JPa pastimo to. Njegovo ime je aa posebai aačia zvezano z gasilaimi društvi na Murskem polju, oa jim je oče ia zgodopisec. Bilo je meada leta 1881. Obiskal je deželao razstavo v Gradca. Kar je tu videl, tozadevae vlise opisal je v »Sloveaskem Gospodarju«. Taai ga je med ostalimi predmeti zaaimalo orodje, kakršao rabijo požarae brambe. Vozeč se po žitorodnem polju domov, opazoval je v aeki vasi blizu Gradca gasilao spravišče. Navdala ga je misel: Akp je aemški kmet lahko gasilec, zakaj bi to ae mogel biti tudi sloveaski kmct ia lunetski sia. Dozdaj so aamreč gasilska društva bila zaaaa samo med gospodskimi mestjani ia tržaai. Ti so imeli svoj €Feaerwehr«. Mladi mož je svojo zamisel razodel v Ppsojilaici v Ljutomeru, takratnemu aačelaiku, sedaj pd leta 1908 v Bogu počivajočemu Kukovca. Gospod je zadevo vzel aa zaaaje. Ia uspeh? Posojilaica je obljubila za saovaaje gasilnih društev med kmetskim prebivalstvpm denarnp podporo. Prvo draštvo s poveljnim jezikom slovenskim, ustaaovilo se je v občini Cvea— Krapje—Mota. Daadaaes je gasilstvo razpreženo po cckm okraju, združeno v lastni Zvezi prostovoljnih gasilaih društev v političaem okraju Ljatomer. Zveza je ob svoji 15 letnici dala kpvati spcmiaske kolajae, za dvajsetletaico gasilstva je rojak s Cvena, gpspod Vladimir Pušenjak, v lični knjižici društv«np zgodovino sestavil po zapiskih Jpsipa Karba, tajnika Zveze, ob 25 ktnici društvcnega obstanka je deželai odbpr aaklpnil častao kolajao vsem še živečim, od začetka ppslujočim 27 društTenikom za 25 letno zaslužno delovanje > stroki gasilstra; aa. Krapji—Mota—CT«n je bilo odlikpvanih deset. Zvcza je leU 18» svoje^ tajnika imenpvala *a častneg* člana. Nedavnp j€ ttjništvo pr«vzela mlajša moč. Dosedanji tajnik je še dušfvnp ia telesno krepak. V tem stanju ga dobri Bog ohrani tudi po sedemdes«tletnici! N«vtce od Sv. Kriš« pri Ljutomaru. V Iljaševcih »o za kapelo dobili nov zron. Tefa fl«ika ob času vsakdanje molitve, ob sprevid«ymnju jbolnikov in oznanovalca »mrtnih shičajev je g. župnft slove«no blagoslovil in ob enem zbranemu občinstvu povedal primerne nauke. — Letos je 35 let, odkar ima naš kraj pošto, začela je poslovati leta 1889, rttočasmo kaikor pri Malinedelji. Z novima uradoma so razbremenili pošto v Ljutomeru, ki posluje od leta 1836. Pri sosednjem Sv. Juriju so pošto dotili leta 1873, v Radencih pa 1885. Danes so sponameščeni po raznih krajib nabiralniki,in po župniji raznaša pošto sel. Imamo ludi po"¦".ie: telegrafično, telefonsko, železnično. Torej znater prometni napiedek. — V Starivesi je umrla blaga žena M. Krajnc. Oplazila jo je po levi strani života kap, ostala je pri zavestj, a čez teden dni zaspala v Gospodu. Svetila ji večna lučF Dne 25. ftbruarja so v hiši imeli »gostiivanje«, dne 10. sušca pa »karmine.« Kako že reče stavek: Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti! Iz ormoškefa okraja. Okrajna posojilnica v Ormožu je začela razpošiljati po okraju svojo bilanco za preteklo poslowio leto 1923. Proti temu ne bi imeli prav ničesar, ako ne bi skušala na podlogi zgodovinskih dejstev med narodom širiti mnw^jc, kakor da pcnluje še vedmo po istih smernicah in na isri podlagi, kakor nekdaj. Nekoč so v tej pasojihuci sodelovali po večini naši odločni narodnjaki, dočim vidimo danes v njenern cxH)oru in nadrorstvu samo najbolj zagrizene liberalce vseb b«rv. Ker pa čutrjo, da se jim že majejo tla pod nogami, so izkopali še blage pokojnJke, da jih držijo kot svitel ščit pred seboj in da zakrijejo s tem svojo delovanje. V uvodu k bUanci pravijo: »Pod prvotnitn načelstvom gg.: Leopolda Petovar, Franca Gom- zi, Ivana Kolarič, Jakoba Zadravec, Štefana Pernat, Alojea Mikl, ter nadzorstvom gg.: Ivana Kočevajr, Ivana Bohanec, Ivana Veselič, Mibaela Školiber ter Franca Zabavnik, je stopila z»druga v življenje ter leto za letom vršila vestao svojo zadmžno nalogo, pred vsem pa je bilo opora našim Ijudem v tistikrat težkem nacijanakiem boju proti našim rvarodnim neprijateljern.« Vprašamo, koliko pa je bilo med naštetimi liberakev? In sedaj našteva pokojne člane i& pravi dobesedno: »Pod vodstvom vseh teh uglednih moč (podčrtali mi), kakor tudi pod sedajnim načelstvom (podčrtali mi) zadruga ni spremenila najmanje (podčrtali mi) že uvodoma naglašenih smernic svojega plodovitega dela ter vrši vedno in povsod svojo zadružno in kulturno misiio.« Ako bi se zbudili iz večnega spanja blagi pokojniki, ki so ustaaovili in nadzirali prejšnjo okrajno posojilnioo ter tudi videli sedajno gospodarstvo, »zadružno in kulturno raisijo« n. pr. ob času zadnjih občinskib volitev v Omvožu, ko s« je kar razsipaval denar, pa ne v smislu težkega »nacijonalnega boja«, bi si mnogi želeli nazaj v hladni grob. Težko so nam šle te besede izpod peresa, toda tako čifu*skega izrabljanja ideakiega delovanja in stremljenja blagopokojnih mož še menda ni doživel naš okraj. In zato s» morajo narodu odpreti oči. Novice iz Sv. Bolfenka pri Središču. Na fašensko nedeljo smo imeli kar tri veselice. V šoli je uprizorilo naše marljivo bralno društvo s pomočjo orlovskega odseka dve gledališki predstavi: »Petelin« in »Začarane gosli.« Obe igri ste krasno uspeli in mladim diletantom želiir.o še več takih uspebov. Veselica se je tutdi v denarnem oziru prav dobro obnesla in šola ter ubogi otroci so dobili lep delež od vstopnine. — V gostilni Zabavnik je imela požarn« bramba svojo veselico, ki je bila itudi -precej dobro obiskana, aikoravmo se je opažalo, da so nekateri maloštevibii požarniki zapustili svojo lastno veselico ter šli rapi k tretji prireditvi v gostilno Ran, kjer so se zbirali orjunci in soJcolaši. Tfrm požarnikorn moramo pač reči, da ne razumejo napisa: »Kdo trpi, ne rvprašamo, kjer gori, pogašamo!« Požarna bramba je pobirala prispevke pri vseh občinah in po celi fari in vsak je rad dal, sedaj pa hočejo nekateri razbifi to ustanovo v škodo vseh Bolfenčanov. Iktanovitelji požarne braimbe so ime!i blag namsn. — Zadnji saeg je napravil take zapreke, da še niti lpvaki tati niso šli iz hiše. Pravijo, da je eden bil zadnjič obsojen na petdnevni ričet in 1000 dinarjev globe, ker je streljal uboge zajčke brer dpvoljenja in pasoša. Iz Visol ob vznožju Pohorja. Ge jo mahaeš iz SIot. Bistrice skoz Gor. Bistrico ia po pkrajai cesti proti Tinju, si čez četrt ure v Visolah. Visole, tp čudao ime, nekateri bi mislili, da takaj Ijudi obešajo, pa to ai res, naš kraj takorekoč visi na vzaožja Pohorja ia odtod to ime — Visole. čeravao aiaiamo ])ogzaa kako imeaitaega imeaa, pa ae bi meajali s komur bodi. Imamo lepe viaograde, v katerih zraste prav dobro viao. Lansko let» sicer aismo veliko pridelali, ker aam je toča prej obrar la, pa kar je bilo, je bilo boljše, kot leta 1922. Delo nam zastaja v vinpgradih, zdaj bi že pridno kopali, pa še za rezati imamo veliko. Presneta zima) mrazi aas ia dplgo nas ae zapusti. — Umrl je v ^isolab obče spoštovaai ppsestnik Aadrej Pliberšek, po domače Lebrt, bil jc večletai abčiaski svetovalec ia aačelaik krajaega šolskega sveta, skrbea gosppdar, pridobil si je precejšnje premožeaje, katero je razdelil svojim otrokom aekaj dai pred smrtjo. Pomagal je rad drugim, če je le mogel; kako priljubljea je bil, je pokazal ajegov pogreb. Njegovi sorodaiki, občinski odbor z župaaom ia aeštet« ljudi ga je spremljalo aa zadnji poti. Na grobu mu je govoril slovo č. g. župaik tiaski, vsi smo bili giajeai do splz. Zloraba božje poti. Iz Starega trga pri Slov. Gradca porpčajo: Vsak petek v ppstu se vrši v romarski cerk^i na Grada ppbožnpst, ki se je udeležujejp bpžjepotniki pd blizu in daleč. Takp tudi minuli petek. Po opraviln je gosppdinja Neža Vitrih od Sv. Antpna na Pphprju kupovala pred cerkvijo semeaa. jPri tej prilpžaosti ji je aeznaa uzmpvič izmaknil deaarnicp z ve6 ko 4000 Ki Treba je pač previdnpsti, k«r ravno bpžja pota zlprabij« brezvestaeži za svoje tatinske posle. Navice a Pameč pri StovenjfraJcu. Kakor zvemo, pride k n«m za župnega upravitelj« č. g. Ivon Schiffrer, dosedaj župnik v Sežani pri Ti»tu. Ker je zvest ostal svojemu narodtt, ga je italijamska ohola nestrpnost pregnala h, krajev, ki jim je posvetil nad 30 let svojega_Cerkvi in narodu posvečenega življenja. Prepričani smo, da ga bo vdana ljubezen Pamečanov odškodovala za vse bridko*ti, ki jih je moral prestati od oholih Italijanov. — V minulem pustnera času je tukajšnja dekliška Marijina družba izgubila dve vrli članici. Roza Voniš se je poročila s sobnim slikarjem Gašparjem Pernot; Marija Močniik pa, prednica Mar. družbe, iz zaane krščanske in narodne hiše Vrbnjakove, je sklenila zvezo za življenje z mladim gospodarjem Antonom Hovnik na Selab. Dal Bog mnogo srečel — Na dan zadnje poroke pa nam je zopet živo v spomin poklicala nagla in neprevidena smrt komaj 37 let starega gospodarja Pavla Lorenci, p. d Pogač, resnico, kako se v človeškem življenju menjata sreča in nesreča. Ko je trebil led raz mlinsko kolo, se mu je spodrsnilo in kolo mu je zdrobilo glavo. Našli so ga mrtvega. Zapušča ženo in dva mala otročiča. Pijanost vzrok smrli. Iz Velenja poročajo: Pri tukajšnji graščini Herbcrsteln je bil zaposlen kot kočijaž Josip Brečič. Vračal se je prcti domu v objemu vin&kih duhov in kolovratil po ledeni poti. Spodrsnilo mu je, padel je po ledu tako n^srečno, da je radi padcn kmahi za tem urorl. Sleparji in hazardisti. Po deželi se pojavljajo razne igralnice, ki na videz zelo nedolžno izgledajo, a so uravnane na pTav nevarne igre, na pravi hazard, kjer se ljudi oguli do zadnjega beliča. Tako so v okoiici Ljubljane prijeli orožnrki nekega Dabnatinca, ki je prav predrzno obiral lju di. Imel je čisto enostavno igro s 6 kegeljčki v dveh kolobarph. Na vsak kegetj se je stavilo poljubno in kegeJ^ ki ga ni podrl prt, je dobil svoj zastavek dvpjno. Od početfca je pustil premeteni hazardist, da so nekateri dobili. K igri pa sia navzoče goste vabila dva dogovorjena tovariša, ki sta igrala in dobivala. Seveda so šli ti dobitki v skupno blagajnc, vzpodbudili pa so nevedne navzoče, da so začeli pridno igrati. In zgodilo se je, da je ta čedna družba obrala večkrat naše ljudi po raznih krajih na prav občutne eneske, Ko so jih pripeljali v Ljubljano, se je pa glavni obtoženec pri prerskavi zaničljivo nasmejal, češ, kaj pa mi morete, jaz imaTn dovoljenje, da smem to igro igrrata javno, samo da se javim na županstvu in da plačam tafcso. In res je pckazal bazardist dovcljenje notranjega mmistrstva, da sme igrati to igro, samo da se javi in »zaplati takso < To je vendar nekaj čudnega. Pri nas se navadna hazardna igra, ki je še vrb tega poštena, strogo kaznuje, tu pa se dovoli hazardna igra, ki omogoča brezmejno kkoriščanje našega prebivalstva v Slcveniji. — Taka igmlnica je bila tudi do nedavno več tednov na mariborskem Glavnetn trgu, pa jo je mestni magistrat konečo le prepovedal, ko je bilo več siromašnih ljudi obrano do cadnje pare. Tudi mariborski slepar in hazardist se je sklicevol na viadno dovcljenje za svojo »obrt.« Takih in podobnib sieparjev se klati še mncgo po deželi in zato — poz-or! Mladostni samomorikc. V Ljubljaai slaauje v železaiškem vagoau rodbina strojevodje Pcrhavec. Dae 17. t m. se je mlajši sia Alojzij, ki je bil učeaec 4. Ijudskpšolskega razreda, obesil. Faat si je zadrgail zanko okrog vratu, stopil aa stol, aato stol izpodmakail in pbvisel za vrv. Ko je dospela ajegova mati v vagoa, je bil faat že mrtev. 50Ietnica zagrebškega vseučilišča. Včeraj na Jožefovo Je slavilo zagrebšfco vseučilišče svojo 501etnico. Sestavil se je velik odbcr, katerenvu pripada tudi zagrebški nadSkof dr. A. Bauer in veliko število najodličnejših osebnosti na Hrvatskein, ki bo započel energično akcijo za zbiranje velikega narodnega darila za zagrebško vseučilišče, da bo moglo dopokiiti in izgraditi svoje znanstvene naprave. To akcijo bodo razširili tudi aa Jugoslovaae v Ameri<ki. Univerza sama pa bo izdala ob tej priliki krasen spominskd ahnanah, ki bo obsegal poleg natančne zgodovine zagrebškcga vseučilišča tuodi najraizlične|ša znanstveaa dela hrvatskih vseučiliških profesorjev. Po vsi Hrvatski so ta (ian slovesno praznovali. Strašen zločin 681etnega starca. Hudo je za ženo, če Je mož ljubpsumen, še slabše pa je pri tem, če je mož že eelo star. Če se starcev lcti ljubosirmnost, naravtnost pobesnijo, kar nam dokazuje slučaj kmeta Jovana Tešiča iz Vinice na Hrvaškem. S svojo žervo, ki je kakih 20 let mlajša od njego, je živel dolgo časa v najlepšem miru in dogi. Ko pa jemož pvekoračil 60. leto, ga je začela mu<Sti Ijubosusnnost, ker je žena še vedno izgledala mlada ter 90 se moški radi ozirali za njo, dasi se ona za nje ni zmenila.1 Ljubosisnnemu možu pa je bHo to dovolj, da je jel sumiti v njeno poštenost. Celih osem let jo je mučil s svojim sumničenjem, da je ženi že vse presedalo ter je nazadnje možu t resnici povedala, da ga je varala, samo da bi emkrat utihnil z večnim pikanjem in zbadanjem. To je pa foilo seveda za ljiibcstimneža preveč, zgrabil je rtož ter ga zasadil ženi t pr»i. V srortnem boju je žena možu povedala pravo resnico, da mu je bil« vedno zvesta ter je bilo njeno priznanje nezveatobe zlagano z nimenom, da bi že erukrat prenehal z ljiAc*unino«tio. Po tem prizntnju je žena izdihnil* in vse kesanje ter jokanje nesrečnego starca je bilo zastcmj. Javil se je sam orožnikom ter ske- aano prianal svoj zločin. Kako je s slavtmskim razbojaikom čarugo? Razboj nik Čaruga je šc vedno s svojimi tovariši v verigah ia v osijeških zapprih. Osiješkp sodišče razglaša, da se bo začela glavaa obravaava prpti Čarugi in tpvarišem kma 1« pp Veliki noči. Preiskovalao sodišče se sedaj ukvarja z izkppavanjem onih žrtev, katere je ustrelil Čaruga iz lastaib — tolovajskih vrst ter jih zagrebel v slavoaskih gpzdovih. Čaruga je sam na karti pokazal preiskoval- nemu spdaiku, kje ja zakopan ta ali pni tolpvaj nje- gove dražbc, ki se je na ta ali oai aačia pregrešil prpti predpisom roparske družbe in bil radi tega takoj aa licu mesta ustreljea in pokopan. Velika železniška nesreča. Dne 14. t m. sta trčila na progi Niš—Knj«žcvac osebni in tovorni vlak. Pri tem se je več voz popolnoro« zdrobik). Strojevodja in kurjač oseb- ivega vlaka sta bila ubit«, 10 o«eb je bilo težko ranjenih. Pri želeanišfclh nesrečah smo menda že dosegli žalostno prvenstvo n« svetu, sramotno je pa to, da se že leta in leta govori o trohnelih železniških pragih, a da vlada nič ne stori in do prometni minister samo železniške cene rvi- šuje ter železničarje stiska. Prlcki! Ali ste našli v kakcm lislu tako lepo ppi- saao ia opevaao vašo ljubo Prlekijo kakor v »Našem dpaiu«, št. 3. Opisal vam jp je živahno, resno ia šaljivo, a vedao duhovito dr. Aatpnij Biserjamski. če hci- iete brati svojo slavo, ki gre z »Našim doinom« po rcli Sloveniji in s€ aied aaše koroške ia primorske sloven- ske brale, naročite si aiesečaik »Naš dom« pri upravi »Našega dpma« v Mariboru, Tiskaraa sv. Cirila. Stane celotno samo 12.50 D. A hitro, ker aaklada 3. štev. '/.e j pohaja. jŠt. Ilj pod Turjakom. Pri g. Vrhnjaku v Pamečah | se je v veseli družbi aabralo za tukajšnji orlovski odsek 185 D. Vsem darovalcem, posebno pa g. Verhajaku s< odsek aajtopleje zahvaljuje z željo: Bog vam povrai. Dijnški kuhinji v Celju so darovali 330 D aa pogrebu vtleč. g. Fr. Sal. Cizeja, duh. svetovalca in župnika v Šmartnem pri Velenju zbrani dnhovaiki kot spomenico blagemu duhpvniku. Goslija Šipec—Repnfik v Rajnkovcu je darovala Dijaški kahiaji v Mariboru 141.50 D. Prisrčna hvala! INa gostiji Zorjan—Suiefc v Freakovcih pri Ormo- |žu se je aabralo za Dijaško kubiajp 41 D. Prisrčna hvala. Iz Šmarlaa pri Velenju. Pogrebci aa pogrebu veleč. g. Cizeja v Smartaem so aabrali za Društvcni dom 320 K mesto veaca aa grob pokojaega predsedaika izpbraževalaega društva v Šmartnem pri Šaleku. Istolako aamesto veaca aa grob veleč. zlatomašnika g. Cizeja so darpvali za Dijaško kuhiajo v Mariboru po 100 D gg. Josip ia Marija Demšič ter Rihard Tischler v Veleaju.