Št. 77. V Gorici, v soboto dne 28. septcmbra 1901. Letnik III. Izhaja vsak torok in Nohoto v lodnn ob 11. mi prodpoldno za moslo lor oL 3. uri pnpoldno za dožolo. Ako pailc na ta dnova praznik izido dan proj ob 6. zvočor. Stano po pnšli projoman ali v Gorici na «loin pošiljan cololoLno 8 K., pollotno 4 K. in čolrUotno 2 K. I'rodaja so v CJorici v Lobakurnali Schwarz v »Solskili ulicah in .1 o l- lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin. GOKICA (ZjutrAiijc i/danje.) UrtMliiištvo in upraviiišlvo so nahajala v «N a r o d n i tiskarni», ulica Velturini h. 8t. 9. Dopiso jo nasloviti na uri'dnisLvo, oplaso in naroenino pa na upravništvo «Gorico». Oglasi so računijo po potil- vrstali in sicor ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako so vočkral tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Deželni zbor goriški. Šestnajsta seja. (Dalje.) Dr. Gregorčič poroča o prošnji rav- nateljstva košarske sole na Žagi za dovo- ljenjo denarne podpore, katoro bi ravna- teljstvo po svoje razdoljovalo mod učence. V imonu odseka prodlaga poroee- valoc, da se ta proSnja odstopi deželnemu odboru, ki naj stvar prouči v tern smislu, da bi se napravile kakor se jo to zgodilo pri slieni soli v Marian u, tudi za ko- šarsko solo na Žagi nokatoro ustanovo. Isti poročevalec prodlaga, da se proš- nja županstva na Žagi za prispevek isti šoli odstopi doželnemu odboru, ki naj jo predloži visoki vladi v upostevanjo. Učiteljevi udovi Katarini Ivančio se dovoJi podpora 200 K, poročevalec dr. Gregorčič. Učiteljevi udovi Terezi M a c o r i g se dovoli istotako podpora 200 K, poro- čevaloc Dottori. Dovoli se udovi Hadizza 80 K. ltalijanskemu Alojzijovišču dovoli se COOK podpore, a istemu 1000 K podpore za nakup novoga poslopja; slovonskemu Alojzijevišeu dovoli se 600 K podpore. Društvu sv. Vinceuca de Paoli se dovoli 400 K, o prošnji za podporo zavodu sv. Nikolaja v Trstu se preide na dnevni red. Poslanoc Muha je sicor predlagal 400 K podpore in so za ta pred log gla- sovali vsi slov. poslanci, a ostali so v manjšini. Dovolilo se je: Furlanskim kmečkim posojilnicam in zadrugam 500 K, a s pogojem, da bo smel nadzorovati njih delovanje deželni odbor. Dr. Abrarn je poročal o podporah za ceste. Doyoljenih je bilo cestnim odborom v Sežani, Komnu, Ajdovsčini, Goriški okoliei, Tolminu in Kobaridu po 1600 K; cestniina odbororna Kanalskemu in Bov- škemu pa p0 1200 K vsakemu. Občini Ivanjigrad se je dovolilo za popravo ceste 400 K, obcini Slivno v isti namen 400 K, občini Lokavec za ceslo Lokavec-Ajdov- žčina se je dovolilo za letos 800 K (tre- tjina cele podpore 2400 K, ki jih irna izplačati v 3 letih). Za cesto Idersko-Livek 300 K; za most pri Slapu 300 K, za cesto Št. Vi.ska Gora-Vrh 300 K in za cesto Ponikve-Bača 500 K. Dovolile 90 se podpore nekaterirn ital. dijakom. Društvu „RudečegaKriža" dovoljenih je 400 K; gospodarskemu svetu v Sta- ranzanu za napravo artezijških vodnja- kov 000 K. Sadjarskim društvom in sicer: v Štjaku se je dovolilo 250 K, v Kamnjah 100 K in v Tolminu 200 K. Občini Dolenje 1000 K za napravo treh vodnjakov, isti obcini 1800 K za po- pravo ceste v Lož, GOO K v Huttars, a 680 za ono v Neblje. Gestnemu odboru gradiščanskemu se dovoli 1900 K za popravo ceste Bruma- Fara; costnima odboroma v Gradišeu in v Korminu se dovoli 3500 K za most čez Birso (Versa), 800 K občini Zagrad za cesto od Zdravščine do sv. Martina, 800 K za cestne jarke pri Marianu. Za uravnavo Korna občini Chiopris se do- voli 1000 K, cestnemu odboru tržiškemu za popravo ceste od Tržiča do Bclane 1000 K; 2400 K se dovoli občini Cervi- njan za napravo treh mostičev; občini Muža 600 K za most čez potok Hrestenico. Več drugih prošenj se je deloma odbilo, deloma odstopilo deželnemu od- boru v proučevanje. Na to čita poslanec dr. Rojic svojo interpelacijo do deželnega glavarja glede zgradbe bolnižnice in norišnice. Deželni glavar odgovarja, da je deželni zbor odstopil to zadevo deželnemu odboru, a ne njemu in naj so torej in- terpelant obrne do deželnega odbora. Ker so bili poslanci, ki so že pet ur sedeli, siti tega sodenja, in so deloma tudi od.šli, tako da jih ni bilo zadostno število v dvo- rani, odložilo se je utemoljevanje neka- terih Tumovih predlogov na prihodnjo sejo in se je seja zaključila ob 9. uri. Sedemnajsta seja. Due 24. t. m. je bila zopet soja. Na- povedana je bila za 4. uro popoludne, a začela jo še le ob 6. in pol, toliko časa so namreč trajala pogajanja med sloven- skirni in italijanskimi poslanci glede ne- katerih took dnevnega reda, o katerih so slovenski poslanci zahlevali, da ne pridejo na dnevni red. Še le ob 6. in pol torej so vstopili poslanci v doželno dvo- rano v polnem stevilu in doželni glavar je otvoril sojo. Poslanec Dottori predlaga, naj se opusti prečilanje zapisnika prejšnje seje ter naj se pooblasti dežolni odbor, da verificira kolikor zapisnik prejšnje, toliko zapisnik sedanje sejo. Sprejeto. Deželni glavar naznani, da mu je doSel od c. kr. vlado dopis, s katerim se naznanja, da jo vlada pripravljena izvr- äiti regulacijo potoka Birse (Verso), ki bi stala okolo 350.0(X) K, ako dežela pri- skrbi 5Oyone prispevke. — Ob enem na- znanja deželni glavar, da mu jn dosla neka peticija od gradežkih ribičev, ki namoravajo ustanoviti svojo zadrugo. — Na to odgovarja vladni zastopnik na in- terpolacijo posl. Grče, zadevajočo posto- panje davönih oblasti pri odmerjenju osebnega dohodninskoga davka, posobno z ozirom na posestniko v ^empaski ob- cini. Vladni zastopnik pravi, da za od- merjenje t(;ga davka se ne sme delati odgovorne davčne organe, marveč do- ticno conilno komisijo. Davčni organi zbirajo le podatke na podlagi priinernih poizvedb ; cenilna kornisija pa je ona, ki po torn določa davek. Sicer pa da je prizadetim osebam odprta pot rekurza do priziviie doželne komisije. Na to ko- misijo da so so tudi osobe, na katere se nanaša inlorpelacija, pritožilo in predno bode dežolna prizivna cenilna komisija o teh pritožbah sklepala, priskrbela si bode novib poizvedb. Na to prodlaga poslanec Doltori, da bi se prečilali pri poroeevanju o toč- kah, ki so na dnevnem redu, jedino le predlogi ter da bi se opustila utemelj(^- vanja. Sprojoto. Doželni glavar naznani, da se iz- puste iz danasnjoga dnovnega reda točke 4., 5. in 7. t. j. one o odstotni davščini (soldo pigioni), o načrtu zakona o po- žarni policiji in o žolskih zavodih „Frinta" in „Solski Dom"'. Mosto toh, pravi deželni glavar, da se postavi na dnevni red šest novih točk, ako nimajo gg. poslanci niÖ proti tomu. Ker ni bilo ugovora, je gla- varjev predlog obveljal. Na to utemoljuje dr. Tuina svoje tri predloge nujnitn potom, ti so narnreč: o osušenju močvirja pri gorenjem toku Birse, o pohišovanju na Tolminskem in o tern, da bi se preostanki zalogov na- menjenih za podporo malih obrtnikov razdelili med produktivne zadruge. Pred- logi se odstopijo deželnemu odboru. — Istotako se odstopi doželnemu odboru po predlogu dr. Marani-ja tudi prošnja za podporo, katero so vložili gradežki ribiči, ki nameravajo ustanoviti svojo zadrugo. Zdaj pride na dnevni red onih 6 lock, katere je predlagal doželni glavar, da se uvrstijo v danaSnji dnevni red. Prva teh took je ustanovitev dežolnoga hipotečnoga zavoda. Po predlogu poroče- valca dr. Verzegnassija se sprejme do- tični Statut ter se nalaga doželnemu od- boru, da ukrene vse potrobno, da dobi isti potrebno dovoljenje od visoke vlado. Na to pride na vrsto poročilo deželnega odbora o ustanovitvi deželne zavaroval- nice proti ognju in proti nezgodam pri živini. Sprejme so predlog, da se naroči dož odboru, da preskrbi vso potrebno v namen, da se taka zavarovalnica osnuje ter da poroča o tern v prihodnjom za- sedanju v dežolnem zboru. Spremeni se in sprejme v vseb treh branjih načrt za- kona glede uredbe plač za uciteljice na mo.ščanskih žolah, katorega ni vlada zaradi sormalnih ozirov hotela predložiti v Naj- višje potrjenje; zakonski načrt se je namreč zdaj v toliko premenil, da ne velja isti samo za uciteljice, marveč tudi za ucitelje meščaiiskih šol. Vpraäanje glede uredbe poslovanja občinskih taj- nikov se odstopi v proucevanje dežel- nemu odboru. Istotako se odstopi dožol- nomu odboru v proucevanje glede pre- osnove dežolnoga in občinskega volilnega reda. Ista usoda jezadela vpra^anje gledo prispevkov k zidanju katoliskih cerkvä. 0 Berbučevem prodlogu glodo zvezo Vipavske železnice z Vrhniko ali Logat- cern sprejel se je predlog, da se dežel- nemu odboru naloži, da stopi s kranj- skim doželnim odborom v dogovor tor obadva vzajemno na to delata, da se vlada do toga pripravi, da podaljša zgo- roj imenovano železnico od Ajdovsčine pa do jedne izmej postaj južne želez- nice med Postojno in Ljubljano, ako bi to no šlo, da se ista podaljsa do Vrhnike. Glode železnice Sv. Lucija-Tolmin- Predel se naloži deželnemu odboru, da stvar proučuje ter da svoječasno o tern poroča deželnemu zboru. Vsprojme se v vseh treh branjih zakon o šolski davscini od zapušcin in sicer z resolucijo, katero je stavil dr. Venuti in s katero se pozivlja visoka vlada, da prispeva k penzijskemu učit. zalogu s f>0% vsakoletnih izdatkov. Vprašanje glede uravnave pravnib razmer učiteljstva na ljudskih žolah so odstopi doZelnomu odboru v svojočasno poročanje. Prošnja kmel. društva v Št. Petru se odstopi c. kr. kmotijski družbi v uva- ževanje. Dovoli so druslvoma „Lega nazio- nale" in „Solski Dom" denarna podpora vsakemu po 1000 K. Gospodu Ernestu Klavžarju, dežel- nomu uraiJniku so dovoli penzija v ee- lolnom znosku, katerega je prejemal, ko je stopil v pokoj t. j. 2900 K na leto. Glasoval je proti tomu od slovenske slrani j e d i n i — dr. Tuina. Dovoli se dijaku A. Žigonu v Gradcu in S. Lojku v Ljubljani, prvemu 200 K, drugomu 100 K podpore. Prošnje za gradbo vodnjakov in za proskrbo vodo se deloma rešijo tako, da se dovolijo prosilcem denarne podpore, deloma pa so odstopijo v reäitev dežel- nemu odboru. Dovolijo se sledeče pod- poro in sicor: Prebiv. v Fojci (Cerkno) 800 K Županstvu v Logu . . . 800 „ „ Kobaridu . 1000 „ „ Ročinju . . 600 „ „ Št. Klorjanu 500 „ „ Štorjah . . 400 „ „ Soči ... 150 „ „ Štjaku . . 800 „ „ Kojskem . 800 „ „ Libušnjem 1000 „ „ naTrnovem (pri G.) 600 „ Poročal je o tej točki poslanec Lapanja. 0 zadevi ločitve Oseka in Vitovelj od občine Šompas poroča posl. Grča ter se isla odstopi dožolnomu odboru v pro- ucevanje in poročanje. Glede uvrstitve nameravano ceste v lijažki dolini mod okrajno, poroča posl. Grča ter predlaga, da se naloži dežel- noinu odboru, da stvar natanjko prouči tor da izposlujo pri visoki vladi, da ostane zagotovljena njena že dovoljena podpora v znesku 48.000 K tudi za slučaj, ako bi so nekoliko od prvotnega načrta odsto- pilo tor da o tern svoječasno sporoči dozelnemu zboru, kakor tudi, da pred- loži načrt zakona, s katerim se ta cesta sprejme med skladovne. Poslanec dr. Abrarn poroča o pod- pori za novo ce.sto v Branici tor prod- laga v imonu odseka, da se dovoli v ta namen 12.000 K in sicer v treh letnih obrokih, ki naj so izplačajo v letih 1902, 1903 in 1904. Sprejeto. Prošnje nekaterih dijakov za pod- pore se odstopijo deželnemu odboru, katerega se pooblasti, da jih tudi reši. S tern je bil končan dnevni red zadnje seje šestletne deželnozborske le- gislativne dobe. Deželni glavar se v daljäem govoru v splošnih izrazih spominja dogodkov, ki so polnili to šestlotno Iegislativno dobo in ki je bila prva leta popolnoma ne- plodna in ki se so le v zadnjih dveh letih ima ponašati z uspežnejšim delo- vanjem. Zahvali se poslancom na njih požrtovalnern dolovanju, kakor tudi vlad- nemu zastopniku na podpori od strani vlade, v kolikor jo ista podpirala dežolni zastop pri njoga dolovanju. Obrnjen proti blovenskim poslancom sprogovori v slo- venskem jeziku te-le besedo: „Posebno Vam gospodje na dosni strani izrečem svojo toplo zahvalo, ker ste s svojim so- delovanjem izdatno pripomogli tor prosim tudi moje izgovore za morebilna napačna dejanja in za opustilve, ki so bilo gotovo nehot6 storjene"'. Konečno sklene svoj govor tor po- zove poslance, da zakličojo prosvitlemu cesarju vsak po svojo trikratni „Evviva!", na kar se odzovejo poslanci s trikratnim „Živio!" in „Eviva !"-klici. Poslanec dr. Venuti se zahvali de- želnemu glavarju v imenu Halijanov, po- slanec dr. Gregorčič pa v imonu Slo- vencev. Razprava o našem šolstvu v deželnem zboru goriškem. l. Dne 24. junija t. 1. je utemoljil po- slanoc Berbuč svoj predlog, naj izvoli visoka zbornica poseben odsek v svrho, da prei.ščo, so-li opravičeno pritožbo, ob- javljene po različnih listih in prihajajoče iz raznih drugih krogov o našcm šolstvu v obče, posobno pa o naši gimnaziji in naši realki. Zbornica je soglasno sprejela Ber- bucev predlog ter izvolila v ta namen äolski odsek, ki je sestajal iz gospodov: dr. Gregorčič, dr. Marani, dr. Venuti, dr. Egger, prof. Berbuč, inžener Lapanja in poslanoc Klančič. Oilsisk se je takoj kon- stituiral ter volil predsodnikom in poro- cevalcem poslanca Berbuč-a. Iz poročila razvidimo na prvi po- gled, da mu je namen odgovarjati na vprašanje, so-li pritožbo o naših srednjih šolah opravičene ali ne. Na to vprašanje odgovarja porocilo, ki jo bilo v soji 20. t. m. soglasno sprejeto po kratki razpravi, tako-le : Jedna najvažnejših nalog mora biti v vsaki deželi skrb za odgojo mladine in zavsestranski razvoj njenih ustmenih spo- sobnostij in duževne izobraženosti dežo- lanov, kajti na tern temelji pravi, stalni napredek in blagovitost vse dožele. V obče pripada ta naloga javnim učnim zavodom bodisi ljudskim, srednjim, strokovnim ali višjim šolam, zato ni treba še posebej poudarjati, kolikega pomena so taki zavodi za deželo. Velika odgovornost sloni na rame- nih onih, katerim je izročena skrb za te zavode; a še večjo odgovornost nosijo oni, katerim sta izročena njihovo vod- stvo in nadzorstvo ter vse učno in od- gojno delovanje. Ni dvoma, da pripada vsaj del teh nalog tudi deželnemu zboru, zato je pa tudi soodgovoren za to, kar se v teh zavodih godi. Dolžnost mu je torej, da strogo čuva nad šolstvom, da je varuje kot svojo zaveznico in vestno in natanko preiskuje vse pritožbe o njem. (Jim bolj pa zahteva važnost toga predmota naj- vocje pozornosti od strani dežolo, tern bolj premišljen in utemeljen mora biti vsak korak, kateri stori dežela v tern oziru.v Sola ni in ne sme biti torišče, kjer si išče poslanec lavorik in popularnosti, tu ni mosta narodnemu ali strankarskemu šovinizmu; sola mora biti svetišče, ka- tero cuva in nadzoruje le ljubezen do mladine in domovine. Šolski odsek voljen v V. seji toga zasedanja v dan 24. junija t. 1. v svrho, da preiskuje, so-li pritožbe, objavljene po različnih časopisih in prihajajoče tudi iz drugih važnih krogov, glede na naše šolstvo v obče in posebej na našo gim- nazijo in realko opravičene ali ne, si je bil v polni zavesti velike odgovornosti, katero mu je natožil deželni zbor, zato je šel pa tudi na delo z vso resnostjo in nepristranostjo. Odgovora na to vprašanje ni iskal in ni hotel iskati niti pri prijateljih ni ti nasprotnikih bodisi te ali one narodnosti, tudi mu niso bila merodajna izkustva bodisi lastna, bodisi prijaloljska, ker la lahko varajo. Stvar je preresna, da bi smeli prili v poštev subjektivni moment! Merodajni pri tern za našo deželo vital- nom vprašanju so mu bili jedino le uradni podalki, števila, katera — dasi mrtva — govore tako jasno in od loci no, da jih i>.i inogoee dalje prezirati. V to svrho sestavil jo naprej taho- laren progled iz vseb cislajlanskib kro- novin od 1. 1891 do 189G onili gimna- /ijskib učencev, ki so padli ali ostali neizprašani koncem druzega polletja. Število v avstrijskill girnnazijah in na goriški realki padlih in zaostalih. učencev v II. polletju v odstotkih: 1891 13 5 9 4 10-3! 95 10 7 140 163 267 105 14 9 187 10 6 12 9 151 175 192 121 2111 1892 14-7 8 8 11-8 93 1661 135 196 195 123 100 44 99 121 115 175 169 122 222 1893 138 113 84 95 134, 156 195 196 i 131 141 7'1 94 114 127 189 170 154 128 1894 136 110 8-9 90 135 134 190 211 155 128 61 10 8 10-6! 132 13 7i 190 128 259 1895 136 98 90 127 17 5 118 174 210 146 115 106 99 102 145 1381 193 118 160 1896 134 94 106 11-9 199 174 167 20 3 i 138; 121 119 109 114 160 140| 213 97 201 Povprek 138 99: 98 10 3 152 143 18 1 214 I 133 125. 98: 10 2! 11'4 1381 159 18'8 123 19"8 Iz tega je ra/vidno, da pade naj- manj učencev v strogo nemških pokra- jinab, v Solnograškem in Predarlskem, namreč povprek po 98 / . Število teb osodnih odstotkov raste pa tembolj, čiin bolj se oddaljuje pouk od svoje naravno podlage, od materinega jezika, in dospe do vrhunca na Goriskem, kjer pade po- vprek na gimnaziji 21-4% in "a re- alki 198%. Interpelacija poslanca dr. Aleksija Kojica na gosp. deželnega glavarja zadevajoča zgradbo deželne norišnice in bolnišnice v Gorici. (Konec.) 4. Tajni svetnik dr. Albrecht Paetz pisatelj sloveeega spisa „Die Colonisier- ung dGr Geisteskranken in Verbindung mil dem Osfen-Tbür-System, ihre histo- rische Entwicklung und die Art ihrer Aus- führung auf Rittergut Alt-Scherbitz", rav- natelj deželne norišnice „Rittergut Alt- Scherbitz" in hiralnice „Kaiser Wilb. Aug. Stiftung", odgovarja mi dne 14. av- gusta na moje tozadevno vprašanje od 23. julija 1901. doslovno to-le: „Vašo brosuro sem čital z največ- jim zanimanjem; pisana je tako izvan- redno jasno in prepričevalno, da ne morem zapopasti, kako zamore biti kdo druzega mnenja nego Vašega, zlasti že zato, ker bi bili po Vaših predlogih, kakor razvidim, jednako uspešno varo- vani zdravniški intercsi kakor tudi ad- ministracija in gmotni oziri izvirajoči iz razmer Vaše dežele. Colo ondi, kjer je zidanje samostojnih bolnišnic in no- riSnic dopustljivo ali priporoOljivo iz ozirov velikosti in blagostanja dežele, se ne da takih ustrojev sestaviti brez tež- koče; da pa zamorejo taki zavodi zdru- ženi na jednem prostoru prav dobro obstati in uspevati ondi, kjer so za to (lani vnanji pogoji, samo ako se spretno postopa pri uredbi uprave in izberi osobja, o tem nam pričajo pač razni izgledi. V Rodi, v Saško-Altenburški, se že od nekdaj nahaja pod naslovom „Zdra- vilišče" združena na jednem in istem pro- storu norišnica z zavodom za topoglave in z deželno bolnišnico pod vodstvom jednega psihijatra, ne da bi se bile pri- petile kedaj kake neprilike. Vašim raz- meram jako podoben izgled je „Mestna bolnisnica" v veliki ob&ni Bremenski, kjer se že od davna nahaj:i združena na skupnoni prostoru in pod vodstvom rav- natelja - zdravnika norisnica in razni oddelki bolnišniee. Vsaki leb oddelkov je pod samostojnim vodstvom jednega zdravnika. V poslednjem casu so se v Rremcnu po mojem nasvetu odlocili se- zidati posobtMi zavod za umobolno s ko- lonijo, a to se ni zgodilo valed kakor- Änih koli ncprilik, ki bi bile navslale iz tdru/enja norišnice z ostalimi oddolki bolnisnice, marvec zaradi t^ga, ker se je pokazala potreba razsirjonja in mod er- nizovanja noriSnico, kar izvesti je bilo nemogoče na prostoru, ki je vsled raz- širjenja mesta postajal pretesen in ker so ostali oddelki bolnišnice nujno po- trebovali za svoje razširjenje prostorov nori^nice. Četudi se mi mora zdeti čudno, da so se soglasno odločili zoper Vaš pred- log, in, ker so mi neznani posebni uzroki tega, kakor tudi ne poznam osebno ta- mošnjih razmer, ne morem oddati svoje merodajne sodbe, — menim vendar, da sein po Vaših porocilih opravičen po- polnoma soglasati z Varni". Ta neprikrito razodeta, nepristran- ska in gotovo zanesljiva strokovnjaška mnenja sem hotel tem potom izročiti javnosti v dokaz, da, če je med mojimi tovariši v Gorici ostalo moje mnenje osamljeno, je pa priznano in odobreno v najkompetentni^ih krogih, torej vredno, da je slavni deželni odbor uvažuje v zmislu zgorej navedenega deželnozbor- skega naročila; — da se ne bode v po- znejih časih o goriSkih zdravstvenih za- vodih mod naširn občinstvom širila enaka sodba, kakoršna se širi o go- riškem pokopali^ču, o katerem gre dan danes, koje že prepozno, le en glas: „Dr. Rojic je irnel prav, mesto je zavozilo". 1'rilagajoč prepise omenjenih do- pisov rnvnateljstva koroških do/elnih dobrodelnih zavodov v Gelovcu, gospoda dr. N. barona Lallicha v Sibeniku in gospoda tajnega svetnika dr. Albrehta Paetz-a in ravnotako mojo v dopisu po- slednjcga omenjeno brošuro „() vpra- šanju glede zgradbe deželne norišnicein bolnišnice v Gorici. Tisk „Narodne ti- skarne 1901", le-to v slov. in nemškem jeziku, štejem si torej kot vesten poslanec in zdravnik v dolžnost, še v zadnji uri povzdigniti svoj glas ter prašati gospoda deželnega glavarja: Ali namerava zastaviti svojo ve- ljavno besedo v to, da se z ozirom na zgorej navedena strokovnjaška menenja izvr.ši naročilo dež. zbora, dano kakor povedano v seji 25. julija 1901 dežel- nega odbora. Dr. Aleksij R. Rojic m. p. D o p i s i. lz Mirna. — Preteklo nedeljo 22. t. m. je bila v Mirnu na Gradu navadna cerkvena slovesnost „kvaternica". Lelos je bilo ljudstva že precej manj ko prej- šnja leta, če tudi je bilo prejšnji dan in dopoludne prav ugodno vreme. Najbrže je ljudi ostrasila nalezljiva bolezen „škar- latica", o kaLeri so pisali nekateri laski listi in katera je v resnici pobrala v dveh mesecih 17 otrok, zdaj je pa pre- nehala. Kramarji, krčmarji — in berači so imeli naravno manj skupička. Huda se je zgodila tudi prirediteljem plesne ve- selice. Vse je bilo uže pripravljeno, kar pride prepoved od c. kr. okr. glavarstva z ozirom na razsajajočo kužno bolezen, zaradi katere je sola v Mirnu še vedno zaprta. Sicer je prisel popoludne dež in bi bilo vsled tega za plesalce vsejedno slabo. Salamenska srt^ča! No, vkljub temu so fantje nele v pondeljek, marveč še v torek in sredo praznovali, popivali in prepevali, kakor da bi imeli Bog vo koliko dobička. Srečni krčmarji! Kedaj se bo naša mladina navadila varčevatiV Šmartuo. — Tumov javni shod prelevil so je bil v zaupni shod, ki so je pa popolnoma izjalovil. Iz Snežatnega je sicer došlo vse kar leze inu grede, tako da se lehko reče, da je to bil Snežanjski shod. Od drugod pi' je bilo narodnih naprednjakov celo malo in v Ömartnem jih tudi ni sila. Našteli smo celih 6 Šrnartenskih volilcev, par čevljarjev, nekaj plačanih mešetarjev in nekaj ra- dovednežev. Možev, katerih so pričako- vali, pa ni bilo. Zato se je pa vse nekain kislo in klaverno držalo. Ko je bil Tuma svojee zgatil v 2 rnajhni izbici v hiši Jožefa Simčiča št. 13.*), govoril jirn je najpoprej o trtoreji, o kletarstvu itd., saj je učeni dohtar veščak v vseh strokah. Iz narodno-go- spodarskega prešel je na politično polj'\ Imel je pa svojo navadno „govoranco" o kateri čivkajo že vsi vrabci tarn, kjer on prireja shode. „Nuncev" ni pozabil ¦) Nesrečaa ätevilku! Op. ur.) tudi to pol ne, spomnil se je pa tudi kuharic in cerkvenikov. „Nunci" baje ne poznajo rev knietskih, nimajo ljubezni do kmetov, kakor jo ima on, marvec jih le slepe, izsesavajo in si inalh«» polnijo. Nikar jih lort^j poslušati, nikar jim vga odgovoriti, kajti narodnostne di- ference na Geškein, kjer je ključ našemu parlarnenlarnemu življenju, se niso ne le poravnale ampak zdi se, da so se celo poostrile. Nemci, ki so priznali v svojem znanem binkoštnem programu notranji čežki jezik pri uradih in sodnijah v zgolj čeških krajih, pnunislili so se zdaj in zahtevajo na svojih shodih kar naravnost v vseh uradih nemščino kot notranji jezik ter zahtevajo sploh, da se ta nemščina proglasi državnim jezikom. Ako bodo vse nemške državnozborske stranke vztrajale pri takih zahtevah, polem si moremo ini- sliti, da pride v državnem zboru zopet do kravalov a nikakor ne do dela. Sicer je mogoče, da se vsled kompromisa med češkim in nemškim veleposestvom za de- želnozborske volitve neinski veleposestniki ločijo od takozvane nemške „Gemein- bürgschaft"', a verjetno to nikakor ni. Notranji naš polilieni položaj se torej do danes ni razbistril in da je temu tako, bil bi najboljši dokaz pogovor minister- skega predsednika z urednikom nekega nemškega lista, po katerern se je dr. Koer- ber baje tako-le izrazil: „Gele počitnice nisem imel nobe- nega prostega dno. Ako mora kdo noč in dan delati in nirna niti nedelj in praz- nikov prostib, ta izpolni svojo dolžnost, ni cuda, da se utrudi in naveliča delati. Govoril bi neresnico, ako bi rekel, da nisem že ulrujen od dela v zadnjem času in da si ne želim naslednika, ki bi prevzel te posle. Dobro vem, da bodo v prihodnjem zasedanju državnega zbora nastalo zopet težave. Jaz born hodil dalje na isti poti, kakor doslej. Pripravljen sem vse storiti, da omilim nasprotje, da pra- vieno ravnarn z vsemi in stranke med- sebojno približam. Ge se mi to ne po- sreči in če se težave pomnože, ne bom se obotavljal, prepustiti svoje mesto dru- gemu možu, kateremu bodo morda go- spodje prijaznejsi. Velika dela čakajo v zbornici rešitve: nagodba z Ogersko, tr- govske pogodbe itd. Če se mi posreči, da to izvedem, sem izpolnil svojo dolž- nost in odstopim s svojega mesta". Morllec Csolgosz obsojen. V pondeljek 23. t. rn. se je vrSila pred sodiščem v Buffalu razprava proti morilcu ameriskega predsednika Mac Kinley-a. Morilca niso peljali v sodno dvorano javno, marveč po nekem pod- zemcljskem rovu. Po zelo kratki raz- pravi, v kateri je Gsolgosz naravnost priznal svoj zločin, so ga obsodili na smrt. Umorjen bode z clcktričnirn toko m. Oproščena pa je bila njegova zapeljivka ICma Goldmann, ker se jej ni moglo dokazati sokrivde na umoru. Domače in razne novice. Vabilo na uaroebo. — S prihodnjo številko našega lista nastopimo zadnje četrtletje tega leta. Z zadovoljnostjo kon- slatiramo, da se je odzvalo na^emu va- bilu na naroebo do sto novih naroč- nikov, kar nas navdaja s prijetno nado, da se jih tudi v zadnjem četrtletju mnogo oglasi. — Naročnina za četrt leta stane samo 2 Kroni. Pri tej priliki prosimo uljudno one gg. naroenike, ki so z naroenino zaostali, da jo blagohotno poravnajo. (astnini obfanom je imenovalo starežinstvo v Tomaju v svoji seji dne 22. t. m. voditelja c. kr. okr. glavarstva v Sežani g. Anloua R e b e k a. Inieiiovaii.ia. — C. kr. namestnik je imenoval pri računskem oddelku in sicer: računskega olieijala g. Ant. G r e- goriča, rač. revidentom, asistenta gg. Josipa Olivotta in Karola Mlekuža rač. oiieijaloma t(;r praktikanla gg. Artura Heldenfeld in Honrika May-a rac. asistentoma. Za „Solski Dom" dožlo nažemu upravnistvu: Gospa dvornega svetniku, Antonija Bjdau K 6; g. Kuhar Josip v Gorci KI. - Hval-i! Vnbilo k usfanovnemu shodu po- družnice „Slomškove zveze" za goriški in gradiščanski okraj, ki bode dne 3. okt. t. I. oh 10. uri zjutraj v prostorih goriške Cilalnico. — S lem se uljudno vabi k pristopu prod vsem conj. ueitelj- stvo in cast, duhovščino, pa tudi druge rodoljube. Osnovalni odbor. Učiiel.jstvii! — Predragi kologi in cenjene g. koleginje! PriSol jo trenolok, da se odločite — na desno ali na lovo. Dočim srno se do sedaj nagibali, kakor omahljivci, zdaj na desno, zdaj na levo in nisino niti saini vodeli, kako je z na- sirn prepričanjem, spremonile so so raz- mere sedaj, obzorje se je zjasnilo in treba je odločno z barvo na dan! Ali — ali! Kdor hoče So nadalje podpirati one, ki širijo pohujšanje in sovraStvo po de- žoli, mi run no morenio braniti, ali od- govornost volika zadene učiieljstvo v torn obziru. IVli pa pravimo, nikako podporo in zveze z onirni, ki se bojujojo za svojo prepričanje(?) z najostudnojsirn blaloin, s katorim ometavajo ucitelje in duhov- niko in tudi druge, ki no trobijo v nji- hov rog. Na svidonje toroj, somisljoniki, duo 3. oktobra t. 1. Osnovalni odhor. Žonsko izobražcvališiV v (Jorici. — V prvi točaj toga zavoda jo bilo lo- tos sprejetih 38 iz mod 71 gojenk, ki so se oglasile k vsprejemu. Jedna pa jo bila vsprojota v ta tečaj po prestani skušnji za drugi tecaj in to zaradi tega, kor v drugem tečaju ni bilo več prostora. „Soči" v od^ovor. — Ne vom si- cer, koliko je rosnico na „častnonr' spro- jomu „naprednjakovt v Kojskom — kakor ga opisuje ,,Soea", odgovarjam pa: videli ste sad h v o j i h bujskarij in zdražb; kar sejete, to žanjete in boste želi! Morda so hotelt Kojščanje posnomati Kobaridco.... Da so v bodočo ne ponovi kaj jed- naooga, vzemite seboj svoj sloveči „ka- lamon" pa „panajto" jib, te „porednože", ki vas nocojo eastiti! „Gralgeiibiiinor" lastnika „Soče" še ni zapustil, marveč postaja isti vodno večji, kar dokazuje njegov članok v zadnji „Soči" pod naslovom „Farovži, Pajer z Labi in vlada". Pa kako naj hi tega „Galgenhumorja" no bilo vedno več, ko lastnik „Soče*1 vendar ve, da „Soči" nikdo vee ničesar ne veruje in ko jo zadnji čas colo general „narodno na- predne" stranke dr. Tuma v javni do- želnozborski seji trdil, da „Soča" ne piše resnice! Upokojeni nadnčitolj llrovatin in „Soi'a". — „Soča" jo trdila 12. t. in. da ni kriv Tuma, da so ni lani naduči- telju Hrovatinu pokojhina povišala. mar- voč da so tega krivi Lahi. Mi konstatu- jomo, da jo dr. Tuma nasprotoval dotič- nornu prodlogu poslanca Grče, češ, da deželni zbor ni kompetenten v tern vpra- Sanju. Njegovo glasilo „Soca" pa je lani pisalo: „llrovatin je raznieroma so mlad mož, a živi že 10 let v pokoju, uživajo razmerno z drugiini učilelji lepo pokoj- nino. Lahko rečemo, da ni ucilelja v naši deželi, ki bi bolje stal nego Hro- vatin. In ta mož se je predrznil prositi za poviSanje pokojnine? — — Ako dr. Gregorčič hoče plačevati svoje agitalorjo, naj jib plačuje iz svojega žepa, s takimi škandaloznimi nagradami pa naj ne pri- hajajo na solnco!" Tako jo delal Tuma v detfelnem zboru proti povišanju pokojnine naduči- tolja H., lako je hujskala „Soča" proti temu učitelju. In zdaj zvrača ta list vso krivdo na laške poslance! lle&ilne bilkc dr. Tume. — Haz- prava o užitnini v deželnem zboru jo dognala, da bi naša dežela imola veli- kanski dobiček od toga, ako bi dobila pobiranjo iste v lastno režijo; razprava pa jo tudi dokazala, da je bil dr. Tuma in njegova stranka kriva, da ni do toga prišlo. Ko se jo to v dožolnom zboru razpravljalo, se je čutil dr. Tuma popol- noma ugnanega v kozji rog in je po- skusil odvračati krivdo od sobo, kar pa ni šlo. Mož je hotel pobijati resnico. Ali zabredel je v taka protislovja, kakorsnih bi se bil moral sramovali najpriprostejši človek in na vse zadnjo moral jo sain pri/jiati javno v seji, da jo proti temu deloval, da ne bi prišla užilnina v de- želno upravo. Ako pa je mož rnislil, da je s tern izgovorjen, ko je trdil, da je moral, tako ravnati kot načelnik „na- rodno-napredne" stranke, Ceä, da jo bil kot tak le nekako orodjo te stranke, se je jako motil, kajti prepričan jo danes vsakdo, da „narodno-naprodna" stranka dela in izvršuje do p i č i c e vse to, kar dr. Tuma narekuje in kar dr. Tuma hoče in da dr. Tuma ničesar no stori, kar bi inu „narodno-napredna" stranka velevala, Cesar bi on ne želel in ne hotel. Kajti dr. Tuma je „narodno-napredna" stranka in ako njega ni, potem tudi te slranke ni. In da je temu tako, zdi se, da je dr. Tuma o torn tudi sain propričan. Na moslu, kjer jo bilo izvojevati ta boj, je dr. Tuma sramotno podlegel, tako pod- legol, da mu jo bila tu sapa popolnoma zapiia. Zalo pa. kor si jo toga tudi sain popolnoma svest, izmisljujo si in tuhta načinov in poti, po katorih bi so dala javnost šc slepiti. Da bi vsaj deloma to dosogol, poiskati si jo hotel zavetiSča v — dunajski židovsko-liberalni „Neue Freie Presse". Ta list je namroč priobčil brzojavko oficijelnega ktn'o.^pondencnoga urada, ki pravi, da je; dezeini glavar pozval k rodn poslanca dr. Tuuio, ker je isti dogodko v dežolnein odboru in istega sklepe na nedelikaten način objavljal in pretvarjal. Poiskal pravimo, si je dunajsko lažilibe- ralno nemško glasilo „Neue Freie Presse1', da v obliki popravka vsaj tarn najde zasčito. Da bi ta svoj narnon dosogel, povdarja tudi v svojem popravku, da je od klerikal ne sloven.ske stranke profesor Berbuo njemu, načelniku na- prodne torej — 1 a ž i 1 i b e r a 1 n e slov. stranko, oeital, da jo on kot referent v užitmnskih zadevali delal proti pobiranju užitnine v deželni upravi. Ali „Neue Freie Presse", katera vsaj navidezno varuje pravno stališče, ni hotola na limanico Tumovomu kome- dijaštvu, odgovorila mu je slodoče: „Ta „popravelc'je, negledö na njega vsobino, zaradi toga zanimiv, kor je joden izgledov one zlorabe § 19., ki se je uko- reninil in ki nahaja žal svojo oporo v praveu posameznih sodi.šč. Ta popravok je obrnjen, kakor se vidi, v prvi vrsti proti noki oficijelni depesi korešponden- čnega urada in stvarno proti noki izjavi doželnoga glavarja goriškoga v javni soji deželnega zbora, resničnosti katero iz- jave popravljavec niti ne oporeka. Kraj, kjer bi se na to izjavo mo- ralo odgovarjati, je bil torej deželni zbor goriški. Kor pa gospod dr. Tuma iz nam iK'znanih uzrokov odgovoriti ni hotel ali ni rnogol, skuša svojo repliko v obliki „popravka" spraviti v javnost in za to mora držati ij 19." In tako je dr. Tuma tudi tu kaj našel to, cesar sicer ni iskal a vendarlo zaslužil, namreč — blamažo. Mi sicer smo popolnoma innenja, da ni nobeden izobražen clovek, ki ni nemške narodnosti, primoran znati po- poluoma pravilno nemški, ali od dr. Tume, ki se sam povsod baha s svojo univerzalno izobražonostjo in znanjem in ki so je vendar učil na šolah, kjer je bil žal poučni jezik nemški, pričakovali bi, da zna vendar nokoliko voč nem- ščine, ii(;go jo je pokazal v tem svojom popravku. Da pa se propričajo čitatolji, ki nemski znajo, kako jo dr. Tuma tudi v tem poglodu podkovan, naj sledi tu od- lomek iz toga popravka, ki slovo: „Habe ich mich beim Ersuchen um Berichtigung an die engsten Grenzen ge- halten, erlaube ich mir die verehrte Redaction um die Aufnahme der vor- stehenden Zeilen zu ersuchen, nachdem es an dor Hand liegt, dass der telegra- phische Bericht vom 18. September gegen mich als Obmann des Executiv-Gomitös der slovenischen national-fortschrittlichen Partei von Soite der clerikalen Partei, unterstützt vom Landeshauptmann, ge- richtet ist." Te koloboeije se jo torej židovsko- liberalna „Neue Freie Presse" tako pre- strašila, da se je tega —• snubaca takoj otresla. Iz goriškc okolice nam pisejo : Učenci iz okuženih krajev: Št. Andrež, Miron in Vrtojba ne smejo obiskovati sol v goriškem mestu zato, kor je to prepovedalo c. kr. namestni.štvo v Trstu. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici jo pa dovolilo na pro.šnjo dotičnih starisov, da bodo smeli ti otroci v šolo, ako bodo slanovali proj 10 dni v mestu tor so po- tem podvržejo zdravniški proiskavi. Temu so stariši ugodili, a gospod okrajni zdravnik jim vendar nočo dati zdravnišlu^ga spričevala, s katorim bi smeli učonci v i5olo. Vprašamo, kaki pogoji naj se i5o spolnijo, da bodo srnoli na^i otroci v solo V Apolujomo na naiüe poslance, naj nam pomagajo re^iti to zadevo v toliko, da bodo smeli nasi otroci obiskovati go- riške šole. Prizadoti stariši. Nova pevska Äola. — Odbor ce- ciljanskega dru^tva za goriško nadškofijo je v zadnji svoji soji sklenil za povzdigo cerkvenega p<^tja ustanoviti v Gorici ine- i5ani zbor s pomoejo deških glasov. V ta namen odpro z oktobrom pevsko šolo za docke z dvemu. oddelkoma za Slovence in Italijane. Oglasiti se je troba osebno pri pr. Več vrst riža. Miljsvoče prve in druge vrste, namreč po 7» kihi in od 1 fuuUi. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia" v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz, Majdičevga mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovšuni. Vse blago prvo vrste. Po pošti se razpošilja v zabojckib iiajmanje po 5 Kg. na vse kraje. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v 4*oi*ici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manusukturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v uajvečji i/Jwri, kakor: sukno, platno, prte- iiino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrslne proproge, zavese, namizne prto; nadaljevsakovrstnoperilo,srajce. Jäger itd. itd. Vse po iiujnižjili ceiiali. iU'iw ho Htalu« Inez nognjanja. [?A|q[/|| ttpominjajte sc o vsaki nUJalVl. pHiiiii „šolsk^sa cloma". OOOOOQOOQO ©S3» JUSSLÖ« Podpisani naznanjam si. občin- stvu v mcstu in na dezeli; da sem odprl brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjer bodem mogel postrcči cenj. svo- je občinstvo, posebno spodnjega dola mesta ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da lahko obljubljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mi la, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mosta in dežele se toplo priporočam udani A. Pucclj brivcc. ) Jakob Miklus, S trgovec z lesom in opoko, zaloga w pohištva, rakov (trug), vinskih po- L sod, stiskalnico za vino in sadjo J vsako v(^likosti, kakor tudi kcal- r kočasnih iger slovonskih „Ulari- 1 janic" t. j. ličnih in trpožnih f iniz iz trdega losu, ki imajo It znotraj tro- ali stiridelno keg- J IjiSco z vrtenci in kegljavnično L blagajno po najnovejSi sostavi. za J krčinarje, zasebnike itd. k v Pevini, r za Soškim mostom, p. Gorica, \ priporoča ]). n. občinstvu svojo f iiogato zalogo, zagotavlja naj- k hitrejšo postrežbo in jako nizke J cene. •a/Vsaka gospodinjafl I/ in mati v I se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri okus Kathreiner-Kneippovo sla- lu dno kavo (pristno samo v / 61 znanih izvirnih zavitkih). \ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 ftüllU'.A Via Giardino 8 urinoroca pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. bmskin, dai- matinskill in isterskih v i - nogradov. Dosuivlja na ilom in rnzj)osilja \n> /.imcz,- nici na vso kraje avstro-ogorsko inonarliijo v sodili od 56 lilrov naproj. Na zaliLcvo pošilja Unli uzorco. Cene zmerne. Postreiba poštena. ^^ ^^^r ^i^ ~^M^r •^m^r -^m^r ^m^^ ^W^^^ ^W^^ ^W^r ^«^ ™« — »- ^m^*- -^»- ^^ Fodpisana priporočata slavnemu ob- ^instvu v Gorici in na doželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imala tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini ruin, razlicna vina, gonj/ice (Sons.) Giril-Motodovo kavo in Ciril-Metodovo milo tcr drugo v to stroko spadajočn blago. — Poslrežba točna in po zmernili cuMiah. Z odličnim spoštovanjem Ko])jic A: Kutin, trpovi'a v Sciiieniski ulici h. §tv. 1. v lastni liiši,kjcr je „Trsi. obrt. zadr." KADI1CI! ZAHTEVAjTg POVSO0 CIQ/IRETNE PflPIRČKe O^IST DRÜZBI SV(Frilä»N^ETOOA ITCRi 50 MMJBOySl OD V5Cn DROOIN GL A \JN ANALOGA: k UOS ŠTOKJ TBSt// Zastopstvo za Gorico in okölico iia Ant. Jeretič v Gorici. ; Olje za sluh i po višjem stabnem zdravniku \ dr. Schinidt-u * je popolnoma prosto škodljivih tva- * rin iz eleričnih in rastlinskih olj. i To olje je priporočeno po slavnib , zdravnikib za užesne bolezni dr. G. Hammerschmid in dr. Goldmann, ka- kor najboljše in najgotovejše zdra- 1 vilo za vse ušesne bolezni ter se * v/,e nad 25 let rabi z najboljšem i vspehom. i Steklenica tega olja z navodom , vdobiva se po 4 K v lekarni g. CRISTOFOLETTI v Gorici. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. IHag. fiosp. < Gabrijel Piccoli, < 1 dvorni založnik Nj. Sve- ( losti pajx^za Lcoiia XIII. ( i v Ljubljanl. [ Podpisanoc si usoja ( ' naznaniti Va^(Mau lila- J ^orodju, da je doposlana ( tinktura za želodec ra- ( l)ila / dobrirn Väpohoui ; "'""w" pri žclodčm-m ter čro-l l vcsncni kaliiru kak< rtiidi v bolcznili na jotrali ( ' in (ihislih. : i (irndoc, dno 2. i'cbruvarja 1897. 4 [ Bolnišiiiea UHiniljenili bratov.| i l'rovinc.ijal: < i F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. \ [ lilsi-K- kr<)SP- J ' Gabrijel Piccoli, < Ljubljana. : 1 Že nmogo ovino modnega blaga za. dame in gospode pod tvrdko v Gorici, hiša „Goriške Ijudske posojilnice", Gospodska ulica štev. 7, (tik „Krojaške zadruge). Opirajc se na svoje 14-lelno delovanje v obče znani veletrgovini za modno blago gosp. II. Ken da v IJubljani, v koji si je pridobil obilo znanja v toj slroki, upa, da inu bode mogoče vslroči vsaki najra/ličneji želji častilih dam in gospodov in lo glcde cene kakor iudi kakovosti. Z ozirom na to prosi podpisani, da ga blagovolijo vsi sloji podpirati, ker le tedaj rnu bode mogoče čč. svojim odjemalcem bolj in bolj iigodno, kakor ludi nedosežno postreči. Z odličnim spoštovanjem J. Zornik. Zadnje novosti krasnib posamenterij svilnatega blaga, raznib pasov, čipk, ve- zenj, modercev, rokavic, noga- vic, Fuclius, predpasnikov, Ju- pons, šerp za zimo, dežnikov, pajčolanov, žepnib robcev itd. Vsakovrstne priklade k oblekam za gg. ši- vilje in krojače kakor: nitij, svilo, p*umbe, igle, trakove, ža- met, svilnal plis, Siirab, moire. Velika izber krasnib srajc, kra- vat, ghiQe rokavic, galožev itd.