LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene : Letno Din 32p—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 500'—, '/a strani Din 250— >/i« strani Din 125—. Mali oglasi vsaka beseda Din V—.
Naša diha in naša dolžnost.
V Beogradu je bil pretekli mesec ustanovljen srbski klub, ki mu je namen, po speševati razvoj in napredek kulture srbskega naroda. V Novem sadu (v nekdanji Vojvodini) izhajajoči srbski list »Dan« je ustanovitev tega kluba pozdravil s poudarkom, da ta pozdrav velja samo nepolitičnemu klubu. Kot političen klub bi mogel samo povečati že tako velike zablode v pojmih, ki danes ovirajo urejenje jugoslovanskega narodnega in kulturnega življenja. Dobrodošel pa je ta klub, če si ne bo postavil drugih nalog razen onih, ki se nanašajo na širjenje kulture v srbskem narodu. Za kulturno organizacijo najmanj organiziranega srbst-va, v katerem se nahajajo največje razlike, je treba delovati resno in smotrno; sodelovati morajo šola, cerkev in družba.
»Ako si predočimo«, nadaljuje doslovno list, »kulturno raven po ostalih pokrajinah Jugoslavije, vidimo, da je zadovoljivo edino kulturno stanje Slovencev. In naša sreča je, da smo na tem tako izpostavljenem delu Jugoslavije resnično kulturni. To nam je najboljše jamstvo, da bomo obstali v borbi v tem delu države, kjer se tareta dve veliki kulturi, nemška in italijanska. Ni gol slučaj, da stojimo v pogledu kulture najboljše v Sloveniji. Steletni kulturni vplivi so naučili Slovence, kako se je treba braniti pred raznarodovanjem. \ko bi Slovenci ne bili pravočasno spoznali pomena kulture, bi jih najbrž že davno ne bilo več.«
To je javno priznanje višini naše ljudske kulture. Ako sami poudarimo naše kulturno stanje, se nekaternikom dozdeva, da stvar preveč diši po samohvali. Če nas drug pohvali, odpade vsaka možnost takšnega očitka. Zato beležimo izjavo bratskega nam srbskega lista z zadovoljstvom. Vrednosti naše narodne kulture nič ne zmanjšuje, marveč jo povišuje ugotovitev novosadskega lista, da je naša ljudska kultura nujno delo narodne sa-moobrane. To je ugotovitev dejstva, ki ga spričuje zgodovina. Dejstvo pa je to: Ako bi naše ljudstvo ne bilo ustvarilo svoje narodne kulture, iz katere je neprestano črpalo duhovne in moralne sile, bi bilo ostalo zgolj ljudski material za širitev drugih narodov na njegovi lastni zemlji; že davno bi bilo postalo plen germaniza-cije, italijanizacije in madžarizacije. S svojo narodno kulturo smo sebe ohranili ter hkrati tudi zadolžili svoje jugoslovanske brate, ker bi brez nas in naše kulture tekla meja jugoslovanstva veliko južneje.
Ugotovitev prvenstva slovenske narodne kulture v Jugoslaviji ne sme drugod vzbuditi zavisti ali nezadovoljstva. »Sr-
bom in Hrvatom«, odkrito izpoveduje srbsko novosadsko glasilo »Dan«, »zato ne sme biti krivo, ako je danes slovenska kultura na višji stopnji od srbske in hrvatske. Nasprotno, tega se moramo samo veseliti, pa moramo stremeti, da se tudi med Srbi in Hrvati čimprej dosežejo stoodstotna pismenost, družabna in gospodarska organizacija in zlasti tudi slovenska delavnost. Pri današnjem stanju vidimo, da srbsko-hrvatsko razumništvo zaostaja za slovenskim. Inteligenco je torej treba najprej preroditi in usposobiti za resnično delo med ljudstvom. Ta preporod se ne da doseči s pomočjo političnih strank, ki predstavljajo za Srbe in Hrvate vse.«
Novosadsko glasilo pravilno poudarja, da politika ni edino in vse, prosveta ni samo enakovredna, marveč nadvredna. Zato izvaja zaključek: Srbska in hrvatska kultura in prosveta naprej ! Za nas pa sledi zaključek, ki ga novosadski list ne
poudarja: Tudi slovenska kultura in prosveta naprej! Že stari Rimljani so imeli pregovor: »Kdor ne napreduje, nazaduje.« Slovenci ne smemo nazadovati. Od božje previdnosti nam dana naloga še ni končana. Kakor poedinec svoje naloge ni končal, dokler biva na zemlji, tako tudi narod ne. Ako bi narod sebi utvarjal, da je svojo nalogo izvršil, bi s tem dokazal svojo godnost za to, da napravi na svoji zemlji prostor kakšnemu drugemu narodu. Za izvršitev življenjske naloge pa dela kakor poedinca tako narod sposobnega — prosveta. Zato je prosveta dolžnost vsakega: preprostega človeka, da se izobrazi, razumnika pa, da druge izobražuje. Kdor te naloge ne vrši, je mrtev član ljudske skupnosti. Naše ljudstvo je živelo in živi od duha: od narodnega in katoliškega duha. Naša slovenska in katoliška prosveta naj to življenje ohranja,- množi in okreplja. Zavedajmo se vsi, da je prava, solidna ljudska prosveta naša največja dika, pa tudi naša najvestnejša dolžnost.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Kmetijske zbornice. Kmet iz Dravske doline piše: Skoraj vsak stan v državi že ima svoje stanovske zbornice, le najštevilnejši kmečki stan je še nima. Naša stanovska zbornica bo nam v prid, ker bode tudi kmet prišel do zastopstva svojih koristi ter se ložje obranil sebi škodljivih elementov. Da bomo pripravili med nami tla za kmetijsko ^zbornico, sklenimo, da hočemo v letošnjem letu se združiti vsi kmetje v Kmečko zvezo, ki je zdaj edina naša obramba, h kateri se lahko zatečemo. Tako bomo potem pod skupno zastavo šli v dolgo zaželjeno kmetijsko zbornico. Bog živi!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Svet Društva narodov uredil dve važni vprašanji. Na tokratnem zasedanju Sveta Društva narodov v ženevi sta bili rešeni dve važni vprašanji. Predvsem je urejeno vprašanje prostega mesta Gdansk. Dosedanji komisar ^danska, od Društva narodov imenovani g. Lester, bo zamenjan z drugo osebnostjo. Novega komisarja Gdanska bo imenoval predsednik gdanskega senata, člani odbora treh in poljski zunanji minister Beck, ki se je ve-
Širite „Slov. gospodarja"!
liko trudil, da je došlo glede Ggdanska do pomirjenja. — Drugi uspeh beleži Svet Zveze narodov radi povšem mirne uravnave spora med Turčijo ter Francijo glede ozemlja Aleksandrette in Antijohije na severu Sirije v Mali Aziji. Pokrajina Aleksandrette dobi popolno neodvisnost v notrajnih zadevah, v zunanji politiki jo bo pa vodila Sirija. Uradni jezik bo turški. Svet-iDruštva narodov pa bo določil pogoje glede rabe drugega jezika. Nadzorstvo bo vršil francoski odposlanec, katerega bo imenoval Svet Zveze narodov. Na aleksandretskem ozemlju ne sme biti vojaštva in se ne sme uvesti vojaška obveznost. V omenjenem sporu so zmagali Francozi. Turkom so pustili turški jezik, sami so si pa pridržali nad pokrajino po svojem odposlancu nadzorstvo. Treba je namrrč omeniti, da so odkrili francoski strokovnjaki v pokrajini Aleksandrette bogate petre'ejske vrelce, kojih izrabo bo vodil zastopn:' Franci — Svet Društva narodov je zaključil 49. zasedanje dne 27. januarja.
Nemčija in kolonije. Vedno bolj prodirajo v javnost zatrdila, da je sklenila Nemčija s Portugalsko pogodbo na 991et-no izrabo kolonije Angola v jugozap. Afriki. Angola je šestkrat večja nego Jugoslavija, a šteje samo 2 in pol milijona prebivalcev. Portugalska ima Angolo od leta 1481 in je pošiljala tjekaj kaznjence. Kolonija je bogata na raznih rudah in se bo dala uporabljati za bombaževe nasade. Pri izkoriščanju Angole bodo sodelovala številna r.vvka denarna podjetja. — S
španskim generalom Franco je sklenila nemška zasebna kapitalistična družba pogodbo, ki ji daje pravico za gospodarski razvoj za dobo 99 let v španskih kolonijah Rio del Oro, na Kanarskih otokih in v španskem Maroku. Naštete kolonije so na zapadni obali severne Afrike. Rio del Oro je nekoliko manjša nego Jugoslavija, šteje 40.000 prebivalcev in so nekoč tamkaj pridobivali zlato.
Nad 5 milijard dinarjev je že Nemčija dozdaj žrtvovala za Francovo vojsko.
V Nemčiji ni mirno. Hitlerjevski list »Angriff« poroča, da so v sredi meseca januarja neznane osebe razbile 10 okenj na domu hitlerjevske mladine. Krivcev niso našli.
Razvoj državljanske vojne v Španiji. —
Dne 28. januarja je prišlo iz Španije poročilo, da so rdeči miličniki, ki so se na madridski fronti predali nacijonalistom, izjavili, da je položaj oblegane, španske prestolice obupen. Pomanjkanje živil vedno bolj slabi odporno moč. General Miaja, poveljnik obrambe Madrida, je poslal z letalom častnike v Valencijo, kjer je naslikal predsedniku rdeče vlade nevzdržen
^ožaj Madrida, V tem poročilu zahteva al Miaja izdatnejšo pošiljko živil, -ueča vlada v Valeneiji je odgovorila bra-nitelju Madrida, da sama ne razpolaga z živili, ki bi zadostovala za Katalonijo. Nadalje je sklenjeno, da se bo preselila rdeča vlada iz Valencije v Barcelono. Priprave za to so že v polnem teku in je bila v Barceloni za Caballerovo vlado izpraznjena velika palača.
Delna preosnova belgijske vlade. V Belgiji so pričakovali, da bo prišlo do popolne vladne krize, iz katere bi bil težak izhod. Odstopil pa je samo podpredsednik ministrskega sveta in zdravstveni minister Vandervelde. Na njegovo mesto je imenovan socijalistični poslanec Artur Voters.
Sin francoskega marksističnega voditelja — vojni verižnik. Belgijska policija je prijela tihotapca z orožjem Johauxa, sina ¿nanega voditelja francoske marksistične strokovne zveze, in še enega tovariša. Oče živi na račun delavstva, sin pa na račun vojnih spletk!
40urnik na železnici. Francoska vlada je vpeljala 25. janua ja za železničarje 40urni delovni tednik. Vlada računa, da se bo na ta način zaposlilo 60.000 novih brezposelnih delavcev.
Narodni dohodek Združenih držav Sev. Amerike v preteklem letu se c<;ni na 60 milijard dolarjev. To je po letu 1929 najvišji dohodek.
Z bombami nad stavkujoče. V ameriškem mestu Detroitu je napadla policija stavkujoče delavce z bombami za solze-nje, ker so hoteli ovirati pri delu stavko-kaze.
Ford oborožuje madridske rdečkarje. Skozi Francijo je šlo po naročilu valen-cijske vlade 500 kamijonov iz Fordovih tovarn. Tako se pobotajo tudi kapitalisti e revolucijonarnimi marksisti, kadar gre ea denar.
Vladna kriza na Japonskem zaostrena.
Japonski cesar je poveril generalu Ugaki nalogo, da bi izmiril vojaške kroge in parlament, ki odklanja previsoke izdatke za vojsko. Ugaki je zadel pri generalih na gluha ušesa in radi tega je vrnil cesarju mandat. Ugaki je odložil v znak protesta
proti generaliteti čin generala in to radi tega, ker se vodilni višji oficirji ne zmenijo niti za želje cesarja. Z odstopom Uga-kija se je položaj zelo poostril in pričakujejo, da bo prišlo do hudega boja med parlamentom in vojsko. — Japonski cesar je pozval k sebi za Ugakijem generala Senhurja Ajaši in mu je poveril nalogo, da sestavi on novo vlado. Ajaši spada k zmernejšemu oficirskemu krilu.
STALINOVA BORBA ZA OBLAST.
Z obravnavo proti drugi četi Leninove garde v Moskvi se peča z vsemi podrobnostmi svetovni tisk. V Moskvi prevladuje v neruskih diplomatskih krogih prepričanje, da so tokratnih 17 obtožencev v prosluli ječi Lubianka grozno mučili. Javna tajnost je, da je ruska čeka ali tajna policija cepila obtožene s posebnim sredstvom, ki ohromi človeško voljo in zamegli zavest. Le na ta način se da razlagati, da obtoženi vse priznavajo, kar jim očita državni tožilec žid Višinski v obtožnici. Čeka je obtožene v preiskovalnem zaporu trpinčila še tudi na ta način, da bodo postreljene njihove matere, žene in otroci, če kratko in malo ne priznajo vsega, kar hoče državni pravdnik iz njih iztisniti po naročilu Stalina.
Najnovejša moskovska obravnava proti preostankom Leninovih zaupnikov je naj-grša in najbolj žalostna politična žaloigra sedajnosti.
Z omenjenim procesom pa se je Stalin razdvojil z vrhovnim poveljnikom ruske armade Vorošilovim. Čeka je namreč aretirala nekatere generalštabne častnike, katere skuša spraviti v zvezo krivde z obtoženimi Leninovimi gardisti. Vorošilov je naznanil Stalinu, da ne bo trpel, da bi on posegal v rdečo armado. Stalin pa je odgovoril ves razljuten, da bo vtaknil pod ključ celo Vorošilova, če se takoj ne ukloni njegovim poveljem.
Proces proti Radeku in tovarišem pa ni zadnji v celi vrsti, ki so še predvideni pred najvišjim vojaškim sodiščem. Stalinov re-
žim hoče streti vsak najmanjši poskus opozicije. V kratkem se bo vršila glavna razprava proti Krupskaji, vdovi Lenina, ki je že bila pred 14 dnevi parkrat zaslišana in jo v njenem stanovanju strogo nadzira čeka. Od te obravnave bo izključena javnost.
Sedaj so prodrle v svet podrobnosti o najnovejšem poskusu atentata na Stalina. Dne 22. januarja, neposredno pred pričet-kom procesa proti Radeku in tovarišem, so zalotili dva elektrotehnika, ki sta delala v Kremi ju, ko sta hotela v sosedni sobi Stalinove pisarne montirati peklenski stroj. Uradnik straže v Kremlju Lev-šapirov, ki je preprečil atentat, je bil s posebnim sklepom izvršilnega odbora Sovjetske unije odlikovan z redom Rdeče zvezde.
V Parizu je bil zadnje dni na še nepojasnjen način s trioglatim bodalom usmr-čen ruski časnikar žid Vladimir Navašin zaradi zvez, katere je imel z obtoženimi, proti katerim se sedaj vrši obravnava v Moskvi. Navašina je najbrž zabodel tajni agent čeke iz Moskve in to radi tega, ker je vodil v inozemstvu ostro borbo proti Stalinovemu režimu. Navašin je bil prvotno v sovjetski službi, pozneje se je pridružil taboru Trockijevih pristašev.
Veliko hrupa vzbuja v taboru trockistov aretacija Trockijevega sina Sedova, njegove matere in sestre. Trockijevo družino dolžijo, da je. pripadala tajni organizaciji, ki je hotela strmoglaviti Stalina. — Diktator Stalin živi pod neprestanim strahom, da bo zdaj in zdaj izvršen nanj napad od zarotnikov. Dnevno menjava v Kremlu svojo delavno sobo. Le njegovi najožji prijatelji znajo, kje da je. Po gradu Kremlu kar mrgoli policistov in detektivov. Več strežajev in služinčadi iz Krem-la so v zadnjem času zaprli. V moskovski ječi Lubianka te reveže grozno trpinčijo, da bi iz njih iztisnili, kedo vse je zapleten v preprečen atentat, katerega sta pripravljala zgoraj omenjena elektromeha-nika.
t [lamri
POiEP--.^	-w.
KATOllšKlM^^^
Glavno vprašanje — vzgoja mladine.
Spor nemškega narodnega socializma s katoliško cerkvijo v Nemčiji se poostru-je. Vsak čas lahko izbruhne ostra borba, kakor je že divjala v Nemčiji za časa kanclerja Bismarcka ter je znana pod imenom kulturnega boja. Sredi meseca januarja so bili nemški kardinali, nad-škofje in škofje v Rimu, da poročajo sv. Očetu o razmerah v Nemčiji ter da sprejmejo njegova navodila. Vratislavski kardinal Bertram se je iz Rima odpeljal v Berlin, da se posvetuje z nemško vlado ter z nj-> 1 -"že za katoliško cerkev če ne izpolnjenje v~eh njenih zahtev, pa vsaj nek kompromis. Odposlanstvo nemškin čliofov v Rimu torej še .j izgubilo zadnje iskrice vranja. Medtem pa se škofje pripr..-"ljajo zc. s1 ičaj, da bi vlada zaprla vse verske šole, odnosno s pritiskom onemogočila nj'vov obstoj, škofovska konferenca v Fuldi je sklenila izjave, ki bodo vernikom prečitane v cerkvi. Škofje pozivajo vernil e, naj se ne uda jo
nobenemu pritisku in naj svoje otroke tudi nadalje pošiljajo v verske šole, ne pa v državne narodno-focialistične. 'ronkor-dat med državo in katoliško cerkvijo za-jamčuje c—kvi versko svobodo. Naj se torej noben katoličan ne vda nobenemu pritisku, da bi vzel svoje otroke iz verske šole. Naj tega tudi ne store državni uradniki, ki naj se tudi ne dajo zapeljati ali prisiliti k izstopu iz katoliške cerkve. Kako resen je položaj v Nemčiji, dokazuje dejstvo, da imenujejo škofje v svoji poslanici prvikrat narodni socializem sovražnika katoliške cerkve. Škofje so tudi sestavili posebno molitev, ki naj jo duhovniki in verniki opravljajo pri službi božji. Molitev se tako glasi: »Nebeški Zveličar! Obračamo se k tebi s svojimi molitvami, ker obstoja nevarnost, da bo šola mladino tebi odtujila ter spravila v nevarnost njeno zveličanje. Ne dovoli, da bi se naši otroci tebi odtujili, in daj krščanskim staršem moč, da bodo branili katoliško šolo.«
Framasoni za ljudsko fronto. Misel ljudske fronte je prišla iz Moskve. Ko je komunistična internacionala uvidela, da komunizem z direktnim revolucionarnim delom v Evropi ne doseže svojega cilja,
je naročila svojim pristašem po posameznih državah: »Pomešajte se med druge stranke!« Komunisti so v resnici poiskali ter iščejo stike s tistimi strankami, ki so jim po svetovnem nazoru najbližje: z marksističnimi socialisti, s framasoni in liberalci. Tako so istale ljudske fronte, ki so zavladale v Franciji in v Španiji. Framasoni pa bi še radi več ljudskih front. O tej zadevi so razpravljali na svojem zborovanju, ki so ga imeli framasoni vzhodne Evrope proti koncu preteklega leta v Pragi. Na tem zborovanju so bili zastopani framasoni (prosti zidarji) iz: Cehoslovaške, Rumunije, Poljske in Jugoslavije. Preteresen je bil na tem zborovanju političen položaj na svetu ter so se z veliko pohvalo vzeli na znanje veliki uspehi ljudske fronte v Franciji in Španiji (pobijanje duhovnikov, požiganje cerkva, državljanska vojna!). Poljskim framaso-nom se je očitalo, da nič ah vsaj premalo storijo za ustvaritev ljudske fronte na Poljskem. V to svrho se je sklenil poseben program, ki med drugim predvideva ustanovitev velikega dnevnika, ki bi na Folj-skem zagovarjal in razširjal idejo ljudske fronte. V Sloveniji takšnega lista ni treba. Saj naši gosposko- in kmečko-libe-ralni dnevniki in tedniki poleg slovenskih marksističnih listov prav verno in vneto širijo in branijo idejo ljudske fronte. Zato jugoslovanskim framasonom ni bilo treba v to svrho predložiti ustanovitev novih listov.
Kitajski katoliški red. Na Kitajskem je bil leta 1928 ustanovljen nov katoliški red
pod imenom »Mali bratje sv. Janeza Krst-nika«. Njegovi člani so sami kitajski domačini. Za program so ti redovniki izbrali 8 blagrov Gospodovih iz njegovega govora na gori (»Blagor ubogim v duhu . . .« itd.). »Mah bratje« so vzbudili veliko zanimanje tudi med tistimi, ki katolicizmu niso naklonjeni. Zanimajo se za nje predvsem siromaki, pa tudi voditelji naroda. Njihove samostane obiskujejo pogani, protestantje, učenci, učitelji in profesorji, celo protestantov::':i bogoslovci. Nedavno je obiskalo eneg njihovih samostanov nekaj komur sfov. »Mali bratje o se nekoliko prestrašili rdečkarskega obiska. Komunisti pa so pohvalili njihovo siromaštvo in -nakost ter so izjavili: »Vi ste vtem dosegli rekord! Mi še nismo dosegli poj Nosti vašeg? sistem?1'-
V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi bo od 7. do 9. februarja t. 1. evha-ristična tridnevnica pod vodstvom p. n. g. ravnatelja bogoslovcev-lazaristov dr. Jakoba Kolarič iz Ljubljane kot priprava na velikonočno sv. obhajilo, katero vsi udeleženci te pobožnosti s posebnim dovoljenjem lahko že v teh dneh sprejmejo. Ob navedenih dnevih bo zjutraj ob šestih (v nedeljo 7. februarja tudi ob pol desetih) govor in sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim; zvečer ob 17. uri nagovor, iitanije in blagoslov z Najsvetejšim. Tridnevnica se slovesno zaključi v torek 9. t. m. s sklepnim govorom, z lita-nijami in z zahvalno pesmijo: »Tebe Boga hvalimo« pred zakramentalnim sv. blagoslovom. Vse tri dni bo Najsvetejše izpostavljeno za javno češčenje.
rž
Osebne vesti.
K 601etnici prelata g. dr. M. Slaviča.
601etnico je obhajal 27. januarja t. L g. dr. M. Slavič, prelat in vseučiliščni profesor v Ljubljani. Rodil se je v Bučečovcih pri Ljutomeru. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Mariboru. Doktor bogoslovja je postal na Dunaju leta 1905. Kaplan je bil v Hočah pri Mariboru, dalje časa nemški pridigar ter katehet v Celju, odkoder je prišel za profesorja na mariborsko bogoslovje, kjer je predaval do prevrata, ko je bil poklican na novoustanovljeno slovensko vseučilišče v Ljubljano. Jubilant je veliko pisal in je dvakrat potoval v Egipt ter v Palestino. Na mirovni konferenci v Parizu je bil po končani svetovni vojni izvedenec za Prekmurje. Dr. Slaviču gre zasluga, da je pripadla Slov. krajina naši državi. Za njegovo vsestransko delo za Cerkev in njen procvit med Slovenci ga je imenoval sv. oče za svojega hišnega prelata. K 601etnici častita tolikanj zaslužnemu sinu lepega Murskega polja »Slovenski gospodar« in mu želi še mnogo zdravih let, v katerih bo sigurno veliko dobrega storil za dobrobit Slovencev!
Duhovniške vesti. Prestavljeni so bih gg. kaplani: Franc Murko mlajši od Sv. Trojice v Halozah Majšperg; Jožef Petrovič iz Majšperga k Sv. Trojici v Halozah in Janez Rojht iz Mute k Sv. Andražu \ Slovenskih goricah z delokrogorr pri
Sv. Marku niže Ptuja. — Ordinacija. Sub-diakonat so dne 17. januarja 1.1. v cerkvi sv. Aloj^ja v Mar prejeli sledeči gg. bogoslovci: iz V. letnika: Viljem Jeušni-kar, Jakob Junež, Franc Krtnjc, Martin Kristan, Matija Nemec, Janez Rajner, Janez Sukič, Vilj-m Videčnik, Adolf Vola-3ko, Jožef Vošnjak; iz IV. letnika: Vincene Frangež, Janez Kotnik, Alojzij Kovačič, Matiia Rous in Martin Stefanciosa.
Nesreče.
Razni ponesrečenci, ki so bih prepeljani 29. januarja v mariborsko bolnišnico, so: 15 letni učenec meščanske šole Stanko Just iz Rošpoha pri Mariboru, ki si je zlomil pri smučanju po hribu Sv. Urbana desno nogo v kolku; 22 letni posestnikov sin Alojzij Pliberšek iz Loč pri Konjicah, katerega je zadelo deblo pri prevažanju lesa tako, da mu je zlomilo nogo; 231etnega hlapca Lovrenca Princla je pritisnilo oje voza k zidu in je dobil hude notranje poškodbe. Nedaleč od Kamnice je spodrsnil na zledeneli cesti 35 letni čevljar Rajmund Hauptman in si je zlomil nogo. V Kaci ja-narjevi ulici v Mariboru si je radi padca na poledici zlomila roko tovarniška delavka Marija Babič.
Stroj zdrobil preddelavca. Na Teznu pri Mariboru ima Splošna stavbna družba svojo tvornico, v kateri je bil zaposlen 50 letni preddelavec Ivan Tikvič pri stroju za valjanje pločevine. Ta stroj ima več velikih valjarjev. Ko je dal Tikvič 28. januarja svojemu pomagaču znamenje, naj požene stroj, ga je zagrabil na nepojasnjen način konec velikega valjarja za ob-
M	- —	.
J&rei Bayer-jevega kriia
# ni Aspirin tablet, j
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
Pri rúpmaiizmuijuifn m t rpctr.
Oiu n	»od i SL !58J od i. lil.
leko in ga potegnil za seboj. Drugi delavci so priskočili takoj na pomoč ter zaustavili stroj, vendar je bil Tikvič že tako razmesarjen, da je bil pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z enim otrokom.
Pri padcu iz prvega nadstropja si pretresel možgane. V Mariboru v Smetanovi ulici 52 se je zgodil 27. januarja zvečer čuden slučaj nesreče. Anton Zamuda je zaposlen kot mizar v Rosnerjevi tekstilni delavnici. Imel je nočno službo in radi tega je legel popoldne, da bi se odpočil. Njegova žena je bila prepričana, da je odšel z doma in je stanovanje zaklenila ter se je podala po svojih opravkih. Ko se je mož zvečer prebudil in je hotel na nočno delo, je našel vrata zaklenjena. Sklenil je, da se bo spustil s pomočjo vrvi na ulico. Vrv se je pretrgala, Zamuda je priletel z višine štirih metrov na trda tla in padel na pete tako trdo, da si je pretresel možgane. Hudo poškodovanega je prepeljal rešilni oddelek v bolnišnico.
Strojevodja smrtno nonesrečiL Iz postaje Kranjska gora je vozil 27. januarja osebni vlak strojevodja Janez Černe. že kmalu po odhodu vlaka iz omenjene po-staie se je zde1 o černetu, da ni nekaj pri stroju v redu. Sklonil se je iz svojega sto-"a d^eč ven iz lokomotive in gledal pod njena kolesa ter prezrl, da brzi vlak proti mostu v bližini postajališča Gozd-ulartulek. Strojevodja je zadel ob ograjo mosta s tako silo, da si je razbil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Po nenadni smrtni r>e*-evi s+roievodje ie kurjač zaustavil vlak in telefoniral iz bližnje čuvajnice na Jesenice, odkoder so poslali pomožno lokomotivo, ki je potegnila vlak s poldrugo-urno zamudo do Jesenic.
Nogo si je zlomil pri padcu na ledu 27-letni posestnik Jožef Anžel iz Vinterovcev, Poškodovani se zdravi v ptujski bolnici.
ni samo mož. Vi ogenj gasi,
je tudi strokovni list alovsnskih gasilcev in sa-marijancev. — V letu 1937 bo izhajal v pomnoženi obliki in prinašal zanimive Članke o stavbarstvu in druge, ki jih bodo ponazorjevale slike in črteži.	35 Naročite »Gasilca« v Mariboru, Koroška cesta 5. Stane samo 20.— x>m. — Izide 12krat na 28 straneh.
Pri padcu po ledu se ubil. 431etni posestnik Zavec iz Stojncev je na dravskem otoku pri Zavrču z mrežo lovil ribe. Spodrsnilo mu je, padel je tako nesrečno po ledu, da si je prebil lobanjo in je kmalu po nesreči izdihnil.
Počena peč povzročila smrt starke. Na Ižanski cesti v Ljubljani so našli na peči nezavestno napol mrtvo Nežo čič, 71 letno posestnico. Starka je legla na gorko peč, ki je bila počena in so uhajali iz nje strupeni plini, katere je vdihavala Cičeva. Ko je prišla pomoč, je bila ženica tolike zastrupljena ter omamljena, da je podlegla zastrupljenju.
Silovit vihar ob obali Portugalske. Silovit vihar je divjal 28. januarja ponoči ob obali Portugalske in je povzročil mnogo škode tudi po notranjosti dežele. Vihar je morje tako razbesnel, da je metalo valove preko pristaniških naprav v notranjost prestolnega mesta, kjer so bile nekatere ulice nad en meter pod vodo. Več čolnov in manjših ladij je veter odtrgal in valovi so jih vrgli na suho ali pa jih odnesli v neznane smeri po Oceanu. Več mornarjev in ribičev je utonilo.
Deževje po južnem Francoskem. Iz Pariza so javili 29. januarja, da je deževalo po južni Franciji neprestano 48 ur. Reke so narasle in izstopile. Posebno občutna so opustošenja vsled poplave pri mestu Toulouse, kjer je voda uničila setve.
Pogodba večnega prijateljstva je bila podpisana v Belgradu med Bolgarijo in našo državo. Pogodbo sta podpisala bolgarski ministrski predsednik (levo) in zunanji minister Kjoseivanov il naš vladni predsednik dr. Milan Stojadinovič (desno).
Naš kralj Peter II. pri skobelniku.
VESOLJNI POTOr V ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAVAH.
G. dr. M. Slavič 601etnik.
primanjkuje pitne vode, obleke, živil in zdravil. Na stotine ljudi čepi po gričih in
Iz poplavljenega ozemlja v Združenih državah prihajajo vedno bolj žalostne nove vesti in podrobnosti o največji nesreči. Po najnovejših poročilih je že nad 1 milijon ljudi brez strehe. Število smrtnih žrtev še ni ugotovljeno. Očetje in matere iščejo svoje otroke kakor bi bili ob pamet, in nasprotno. Škoda se še sploh ne da preceniti, ker je pod vodo 30.000 kv. km. Najbolj so prizadeta mesta Louis-ville, Evansville, Little Ročk in Pittsburg. Vode so 28. januarja še neprestano naraščale. Najbolj opasen je bil položaj ob srednjem toku reke Mississippi, kjer so popuščali obrambni jezi in so morali vse ogrožene kraje izprazniti. Na tisoče in tisoče delavcev je bilo zaposlenih z utrjevanjem jezov.
Vlada je poslala armado 75.000 mož v prizadete kraje. Predsednik Roosevelt, ki vodi lastnoročno pomožno akcijo, je nakazal več sto milijonov dolarjev kot prvi kredit za nabavo najnujnejših potrebščin za poplavljeno ozemlje.
Iz krajev, v katerih so se naselili begunci. prihajajo strašna poročila. Močno
Nemci so spustili v morje svoj prvi 1625tonski rnšilec »Z I Lebcrecht Maass«.
na vrheh manjših gor, ki so krog in krog obdane od valov. Poskušajo, da bi se približali tem še živim žrtvam z letali, pa je nemogoče pristati. Bogznaj, koliko teh beguncev bo umrlo od glada.
Poleg vseh naštetih nadlog se je pojavila še najhujša — razne nalezljive bolezni, kakor: legar, .kolera in škrlatinka.
Po izpraznjenih naselbinah so se organizirale tolovajske tolpe, ki ropajo po hišah in jemljejo beguncem njih zadnje imetje. Oblast je ustvarila leteče policijske patrulje, ki vse zajete roparje na licu mesta postrelijo.
Iz Njujorka so javili 29. januarja, da se je uresničilo to, česar so je vse v poplavljenih krajih najbolj balo. Veliki jezi ob spodnjem toku Mississippija so se podrli in valovje narasle reke se je razlilo preko razvalin jezov v spodnje ter nižje ležeče pokrajine. V noči na 29. januar je popustil tudi jez pri mestu Mount City v državi Illinois. Tekom 30 minut je pri-drla voda v mesto in je stala ponekod 10 metrov visoko. Mesto so poprej k sreči še pravočasno izpraznili, vendar je ostalo kakih 2000 ljudi, katerih niso mogli prisiliti, da bi bili zapustili svoja stanovanja. Najbrž so ti nesrečneži vsi utonili.
Število ljudi brez strehe je naraslo dne 29. januarja na 1,200.000. Všteti so begunci spodnje Mississippske doline, katero so dosegli valovi 29. januarja. Do tega dne je bilo znano, da je utonilo 3000 ljudi. Število smrtnih žrtev bo sigurno naraslo na 10.000. Vode rek Mississippi in Ohio so enake pri izlivu morju in se valijo z brzino 50 km na uro
Glavno nesrečo pričakujejo v nedeljo, 31, januarja, ko bo dosegla voda spodnji tok reke Messissippi. Nad 10.000 delavcev se tamkaj trudi, da zgradi začasne jeze, ki bi naj preprečili največjo poplavo. Silnemu vodnemu pritisku pa tudi ti jezi najbrž ne bodo kos.
Vojaštvo gradi z mrzlično naglico ba-/ake za begunce, ki so brez vsega. Na stotine pobeglih umrje vsled izčrpanosti, od gladu in radi bolezni.
, I I ■■^»^M
Pri knjigi je našel utrinek
Profesor Schmidt iz Bonna v Nemčiji je nekega dne bral neko novelo, v kateri je pisatelj opisoval med drugim čuden dogodek iz svojih mladih dni. Bilo je v septembru 1907. v okolici Grabova na Poznanj-skem, ko se je vračal v mesečini domov. Hipoma je nerazložljiva prikazen zatemnila nebo, strašen zračni sunek je vrgel poznejšega novelista na tla In potem je videl, kako se je sredi gozda dvignil velik grič in gorel. Prof. Schmidt je bral o tej stvari s hladnim razumom znanstvenika, ni dolgo okleval, temveč je Odpotoval v kraj, kjer se je po pisateljevi trditvi to zgodilo. In ugotovil le, da je pisatelj govoril vesnico. kajti razkril je
Zamenjam dobro vinc r-a rezan les, vinogradno kolje in suha bukova drva. Gnilšek, Maribor, Bazlagova 25.
Razne novice.
Ali je to olikano? »Kmetski list« hoče biti zrcalo pravega kmetskega duha. To ni pristni duh pravega slovenskega kmeta, marveč duh slovenskemu kmetu tujega laži-svobodomiselstva. Vas »Kmetskega lista« ni stara slovenska vas, marveč kolonija slovenskega svobodomiselstva in naprednjaštva, ki jo liberalni kmetijci hočejo vsiliti našemu \ lezel ju Kako v tej »kmetskolistni vasi« govorijo tisti, ki hočejo biti njeni voditelji? To spričuje »Kmetski list« v svoji številki dne 27. januarja, ko pi^e o te: , da » je Janez Vodo-pivc kozlal svoje oslarije zoper samostoj-neže v »Domoljubu«. Kaj ne da zelo olikano?! Ni čuda, da mladina, ki črpa iz tega lista svojo duševno hrano, pada vedno globlje v surovost in prostaštvo.
Iz seje mariborskega okrajnega cestnega odbora. Dne 26. januarja se je vršila v Mariboru seja okrajnega cestnega odbora, ki se je bavila s proračunom, ki je bil sprejet z izdatki 4,787.292 Din ter isto tolikimi dohodki. Za pokritje izdatkov bo služila cestna doklada, ki bo znašala 15% na direktne davke.
Opozorilo čebelarjem! • Mariborska tekstilna industrija rabi vosek in se bo z razširjenjem tekstilne industrije povečala tudi poraba voska. Opozarjamo čebelarje na tozadevni oglas mariborske tekstilne tvrdka J. Hutter in drug v Melju.
žlvlnozdravstveno predavanje na Humu pri Ormožu. V nedeljo 7. februarja, popoldne ob dveh bo predaval na Humu pri Ormožu g. Jo5-ko Nardtn, bar.ovinski živinozdravnik iz Ormoža. Naslov predavanja je: Zdravljenje živine z domačimi zdravili. Vabljeni so vsi kmetovalci iz občine Hum in okolice.
6 milijard dolarjev v zlatu so v 1. 1936 izdale države za oboroževanje, to je za 2
milijardi več kakor leta 1930. V orožju je bilo 8 milijonov vojakov.
Opozarjamo Vas na oglas JLeo Sket, Vransko I
Obžalovanja vredni slučaji.
Okraden viničar. Sumljiva ženska je v neki obdravski krčmi v Mariboru ukradla viničarju Martinu Ciglerju s Košakov 1 tisoč Din.
Večja tatvina obleke in perila. V Mariboru v Cankarjevi ulici 6 je neznanec vdrl v stanovanje zasebne uradnice Neže Merslavič in je odnesel obleke in perila za nad 3000 Din.
Samomor mladoletnika, žalostno vest smo prejeli iz Zgornje Bistrice, kjer so našli obešenega 161etnega kmečkega fanta Pavla Bera.
Težka telesna poškodba. V neki krčmi v Arji vasi je bil napaden s steklenicami 291etni delavec Vekoslav Gervajs iz Arje vasi. Napadalci so mu prebili lobanjo. Težko poškodovanega so spravili v celjsko bolnico.
S plinom se je zastrupila. V Ljubljani so našli v stanovanju mrtvo gospodično Bogomilo Pretnar, uradnico Pokojninskega zavoda. Odprla je petelina plinske napeljave, legla v postelj in ni več vstala, ker se je zastrupila z vdihavanjem plina.
Dva vloma v Ljubljani. Dne 28. januarja sta bila izvršena v Ljubljani dva vloma Na Sv. Petra nasipu 59 je neznan tat prišel s ponarejenim ključem v sobo M. Pavlica, strojnika v tovarni »Indus«. Odnesel je hranilno knjižico Ljudske posojilnice z vlogo 10.000 Din, hranilno knjižico Mestne hranilnice z vlogo 4800 Din, 1500 Din gotovine in eno obleko. — V bližini mestne klavnice je bilo vlomljeno v pisarno trgovca z živino Popovi ča. Vlomilec je vdrl v blagajno, iz katere je sunil 2000 Din.
Mi si l€ obnovil
naročnino?
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
—	4
V kotu sta stali dve mizi skupaj; na teh so sedeli godci. Krčmar Tilen, majhen možak kakih petdesetih let, je brenkal na citre, mižal in zibal glavo v taktu. Zraven njega je godel Jozelj na bas. Jozelj je bil skoraj dva metra visok in obraza temnega. Košate črne brke so mu segale do ušes. Nos mu je bil temno rdeč — saj je bil Jozelj zmerom žejen. Stal je po konci in trdo kakor steber, nič na njem ^ ni ganilo, le desnica je žagala z lokom, levica pritiskala po strunah in brke — te brke so bile pač smešne! Natanko po taktu so se dvigale: zdaj leve dol in desne gor, potem spet desne gor pa leve dol — zraven pa je delal obraz, da joj!
Glavni godec pa je bil Anza, grofov jagar, ki je imenitno piskal na klarinet. Zvijal je melodijo, da so včasih drugi godci kar obstali, jo usekal kar po svoje, kakor mu je na misel prišlo, da je kar vriskalo iz njega in gnalo plesalce.
Tako je bilo tudi danes. Više in više je vriskal klarinet, više in više so skakali fantje in sukali dekleta, hitreje in hitreje in vse bolj divje. Grofov jagar je bil tak, kakor da ga je kaj obsedlo. Delj ko pol ure je piskal brez prestanka in še ni nehal. Plesalci so pihali, kar kadilo se je od njih, zdaj zdaj je zahretil kak glas:
»Dosti! Dosti! Nehaj!«
Godcu pa so se zabliskale očr, zarežal se je kakor satan in piskal in piskal. Vrtati in sukati so se morali, dokler niso ženske druga za drugo počepale za mize, ta smejoč se, druga krčevito ihteč. Z rezkim piskom in s tulečim vriskom je obstal dirindaj.
»Od sile si, Anza,« je vzkliknila urarjeva Rezika.
Fantje so mu mahali in hiteli nadenj, da bi ga dvignili z mize:
»Vražji je. Kakor Anza, tako ti na vsem svetu nobeden ne zna gosti!«
Anza pa se je zakrohotal, se zavihtel in skočil na sredo med nje.
»Pijače na mizo!« je zavpil Jozelj in se skobacal z mize. »Žejen sem za sedem suš.«
»Pili boste, da, pili in jedli, jedli in pili,« se je drl krčmar; »saj imamo vsega dovolj in še več.«
Razmaknili so mize in posedli po dolgih klopeh okoli. Zelenke z žganjem so priromale gor in polno kozarcev, dva krajca kruha, skleda kuhanih klobas in nekaj skodelic s sladko vodo. Začelo se je prigri-zovanje in pitje, ki so ga solili norci in umazane besede, da so se razuzdanci imeli kaj smejati.
»Zivio Anza! Na zdravje! Pij!« so krulili fantje, vihteli kozarce in napijali grofovemu jagru. Ta pa se je zaničljivo posmehnil:
»Zganja ne pijem. Špela, vina mi prinesi!«
»Meni tudi, Špela; plačal bom jaz za oba,« je vpil sodnikov Lavrinc za krčmarjevo hčerjo.;
S!0¥€iisha Hranita.
Cren&ovcl. Pred enim tednom se je nastanila
na obfiinski zemlji pri cerkvi neka potujoča družba. Ljudje so rekli, komedijaši so prišli k nam. Nekateri so pravili, da je cirkus, drugi, da je kino. Na nedeljo 24. januarja pa si je podjetnik to-le izmislil: Postavil je svoje kino-sli-ke, izmed katerih j« bilo nekaj nedostojnih, pred cerkev, da bi več ljudi privabil na svojo popoldansko predstavo v Naš dom. Ko je g. župnik zvedel za slike, jih je dal odstraniti. Udeležba pri predstavi v Našem domu je bila bolj slaba, pa še ti niso bili po veČini zadovoljni, ker niso niC lepega videli. Oblast naj ne dovoli takim družbam prirejati predstave po deželi, ker ne nudijo ljudstvu niC dobrega.
Krvav obračun med cigani. Cigani v Crensov-cih so se sprli radi malenkostnega vzroka. Iz prepira se je izcimil pretep, v katerem je obležal v krvi 281etni cigan Adam. Nek drug cigan ga je zabodel z nožem v vrat, mu prerezal žilo odvodnico in Adam je kmalu izkrvavel ter izdihnil. Orožniki iščejo ubijalca.
Gornja Lendava. Našim čitateljem hočemo danes podati sliko našega društvenega življenja. V naši župniji imamo precej društev. Verska društva rodijo obilo sadov: tretji red sv. Frančiška šteje 20 članov. Marijina družba, dekliška
in fantovska, ima okrog 120 članov. Marijin vrtec za otroke okrog 300 članov. Vsa ta društ a imajo redno mesečno spoved, skupno sv. obha jilo in nauk. Izmed ostalih društev imamo: so-kolsko četo, Jadransko stražo, Streljačko družino, Rdeči križ in Prosvetno društvo. Sokolsko Četo tvorijo učitelji in druga inteligenca, in ni veliko življenja v njej. Zadnji dve leti je vprl-zorila samo eno igro. In to je vse delo. Jadranska straža ima Isto članstvo kot Sokolska četa. Rdeči križ malo več, a vsi godrnjajo, ker plačujejo samo članarino. Večina naših kmečkih fantov in rfeklet je v Prosvetnem društvu, ki šteje okrog 120 članov, še ni leto, kar je bilo ustanovljeno, pa je priredil-* že več iger in akademij, ima lepo knjižnico (okoli 300 knjig) in prireja skoro vsako nedeljo predavanja in sestanke. Letos si moramo postaviti »Prosvetni dom«, ker nam manjka prostor, kjer bi se lažje in lajše delalo, opomlrdi bomo zfx->U zidati. Imamo že "se pripravljeno. — Letošnji predpust nam je prinesel obilo "ovih parov. V-Pčajo se iz tujine «n si postavljajo nove družine doma. — Pa še nekaj čudnega se nam obeta: Jadranska straia pr edi »Orientalsko noč«. Kaj naj bi to bilo, nc vemo. Bojimo se samo, da ne bi prišli k nam kaki orientalski ljudje, ko pa še domačini ne vemo kam.
šeniliiski morilec pred sodnihi.
Mariborski veliki senat je razpravljal 29. januarja o roparskem umoru v Št. IIju v Slovenskih goricah, katerega je zagrešil 23 letni Kari Adler 18. novembra 1936.
Obtožnica slika morilca kot nezakonskega otroka, ki je bil zgodaj ob starše in je prišel na občino v Št. IIj. Vzel ga je za svojega premožni posestnik Franc Tišler, ki je brez otrok in bi mu bil zapustil po smrti lepo premoženje. Od svojega krušnega očeta jo je lepega dne pobrisal Adler k trgovcu in posestniku Milanu Jesenku v štrihovec, kjer se je zanimal za trgovino.
Od 16. leta naprej je postal Adler lahkomiseln in se je povsod silil v ospredje
društvenega življenja ob meji ter se je znal prikupiti. Udejstvoval se je pri Sokolu in pri gasilcih. Mnogo je čital in ni ne pil ne kadil. Veliko važnost je polagal na čedno obleko, s katero je hotel v družbi vzbujati pozornost. Leta 1933 je Jesenko radi slabe trgovine fanta odpustil. Adler je prišel za hlapca k poštarju Sfiligoju v Št. Ilj, kojega žena ima krčmo in mesarijo. Tamkaj so ga odslovili čez par mesecev. Pred dvema letoma je bil občinski sluga v št. Ilju. Iz te službe je moral, ker je nekaj zagrešil.
Lansko spomlad ga je sprejela tvrdka »Singer« kot potnika in inkasanta za po
obmejnih krajih prodane šivalne stroje, V tej službi je vztrajal do aretacije.
Adlerjev zaslužek je bil malenkosten. Radi tega je zašel v dolgove, ki so narasli na 2000 Din. Ker so upniki nanj pritiskali in je bil pred durmi Miklavžev večer Sokola, na katerem bi bil rad igral bolj vidr.j vlogi, se je hotel na vsak način dokopati do denarja.
Končno je dozorel v njem sklep, da bo oropal šentiljskega poštnega sla Ludvika Žunko Kot bivšemu občinskemu slugi v Št. Ilju so mu bile dobro znane tamošnje poštne razmere in navade.
Adler si je preskrbel sekiro in se je skril že 16. novembra zvečer ob osmih v grmovje, iz katerega je prežal na starega Zunka. Sluga je prišel, kakor običajno, vendar so bili v bližini ljudje in tolovaj ni mogel izvršiti zločina. Drugi večer za tem se je Adler prepozno vrnil v št. Ilj in je zamudil priliko, da bi se bil lotil Žunka.
Šele tretji dan, 18. novembra zvečer je opazil, da se je pojavil pred njim iz megle poštni sel. Ker ni bik) nikogar v bližini, je skočil za starim možem in ga je pobil na tla s tremi udarci s sekiro.
Pobral je v vsej naglici z Žunkovega ročnega vozička poštno vrečo in odbrzel z njo na svoje stanovanje pri posestniku Mermolji. Tamkaj je skril plen in se je vrnil počasi nazaj na mesto zločina, kjer so že drugi našli umirajočega Žunka. Adler sam je glasno obsojal krvav zločin pri pogledu na žrtev in pozneje zvečer v sokolski telovadnici, kamor ie v noči prodrla vest, da je udarjeni in izro-pani podlegel poškodbi.
Nekaj dni po roparskem umoru je zamenjal Adler od 14 oropanih jurjev po raznih mariborskih trgovinah osem, ne da bi bil vzbudil kak sum. Številke oropanih tisočakov so bile od oblasti zaupane vsem lastnikom javnih lokalov po Maribora. Kupoval si je za izmenjani denar obleko, perilo in odplačal pretežni del dolga.
Dne 7. decembra ga je zadela usoda, ko
»Kaj, vina boš?«? se je posmehoval grofov jagar; »boš moral prej druge pobarati.«
»Zlodeja bom baral,« je vzkipel Lavrinc. »Imam sam denarja dovolj, da si lahko kupim vina.«
»Kupiš že, ampak piti ga ne smeš.«
»Tega bi rad videl, ki mi to ubrani.«
»Ga boš še že.«
V tem je krčmarjeva Špela že postavila dva polna steklena vrčka vina pred nju. Bliskoma je poveznil Anza svoj lovski klobuk črez Lavrinčev vrč, potem pa ga smeje se spet dvignil — v vrčku pa ni bilo več vino, ampak bistra voda. Tisti, ki so sedeli blizu, so se prestrašeno odmaknili; vse je utihnilo.
»Prekleti coprnik!« je zatulil Lavrinc.
»Ce boš lepo prosil, ti pa pustim vino,« se je smejal Anza.
»Zlodeja te prosim.«
»Dobro, tedaj pa imej vino!«
Pri teh besedah je Anza zopet poveznil svoj klobuk črez Lavrinčev vrč, ga hitro spet umaknil — in v vrču ni bila več voda, ampak rdeče vino Ikakor prej. Na glas so se zasmejali, toda smeh je bil prisiljen, kajti vsi so se čudili čarovniji.
»Pij, škric! — Na zdravje!« je zavpil grofov jagar in trčil z Lavrincem.
Ta si je najprej le ustnice zmočil, potem pa je na en dah izpil polovico, tlesknil z jezikom in se zadri presenečeno:
»Zlodejev si! Kje si se takih reči naučil?«
»Na Ojstrcu pri žalik ženah.«
»Haha, na Ojstrcu še živa duša ni bila in tudi ne bo.«
»Zakaj ne?«
»Saj je vse ledeno zgoraj in snega sto let starega. Človek bi se tudi zadušil, ko v taki višini zraka nimaš, da bi dihal. Ono leto je pravil ljubljanski dohtar, da je Ojstrc dva tisoč klafter visok.«
»Kdo drug ko jaz ne pride gor; jaz pa sem že bil gori — ne enkrat, ampak desetkrat.«
»Da, d^L, stokrat — z jezikom.«
Tedaj je nekaj fantov vzklipelo in jezno zavpilo:
»Drži jezik, ti rihtarski škric!... Anza je bil gori... Jaz sem ga videl... Jaz tudi... Jaz tudi,.. Na Kopi sem bil in sem z grofovim rešpetinom tja gledal. Anza je bil čisto na vrhu in je mahal z rdečo ruto.«
»Povej, povej, Anza, kako je gori na Ojstrcu!« je radovedno prosila Rezika. »Rada bi vedela, kako je gori.«
»Podne in kadar je sončno, je lepo, tako lepo, da ne moreš povedati; pol sveta vidiš,« je odgovoril grofov jagar. »Ponoči pc. in če je megleno, huuu —«
»Kaj je ponoči? In če je megleno? Povej!« so silili tudi drugi,
»Ne vprašuj! Tega ne smem praviti. Svoj živi dan ne povem nikomur, kaj sem na Ojstrcu videl.«
»Straši gori, to vemo. Divji mož je gor doma in škrateljni.«
kakšnih 20 ton težak meteor (kamen izpod neba). Učenjak ga ceni na okroglo 5 milijonov nemških mark.
Dragi poljubi
Castitlijv meščan južno-brazilijanskega mesta uomingo je šel zgodaj zjutraj proti svoji trgovini. Naenkrat se mu približa mlado dekle, ga milo pogleda in že ga drži za vrat in ga polju-buje. Starejši gospod je bil skoraj ob sapo. Klobuk mu je padel z glave. S težavo se ja obranil vsiljivih poljubov. Liki blisk je lepotica izginila. Prav vese'. radi nenadnega dogodka je gospod nadaljeval poi in je srečal svojega prijatelja in mu zaupal najnovejši doživljaj. Prijatelj je bil ravnokar isto doživel ln s prav isto gospico. Go-
je hotel zamenjati deveti tisočak v trgovini Mastek na mariborskem Glavnem trgu. Blagajničarka Elizabeta Matico je odkrila, da je bil v izmenjavo dani ji tisočak oropan v št. Ilju. Hitro poklicani
stražnik je fanta odvedel in ta je kmalu priznal, kaj ima na vesti.
Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil Karla Adlerja na razpravi dne 29. januarja na dosmrtno ječo.
Sr. Križ nad Mariborom. Kmečko bralno društvo Sv. Križ nad Mgjibt om priredi v nedeljo 7. februarja zanimivo burko »Lesena peč«. K prireditvi vabimo domačine in sosede!
Kamilica. Malo razvedrila v teh pustih časih vam ne bo škodovalo. To vedo tudi vrli kamniški igralci, zato so -am pripravili za Svečnico sijajno burko. Predstava je v cerkveni dvorani popoldne ob treh. Smeh. grohot . . .
Sv. Trojica v Slov. goricah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo 7. februarja in na pustni torek 9. februarja v samostanski dvorani Igro »Trojčki«, začetek vselej ob treh popoldne.
Sv. Rupert v Slov. gvricah. Prosvetno društvo »Slomšekov tabor« pri Sv. Rupertu v Slov. gor. naznanja, da priredi za pustno nedeljo 7. februarja, popoldne ob trdi, v Društvenem domu tri igre. Med temi eno spevoigro. Ruperčani Se spevoigre nismo videli Zato pridite vsi! Prireditev bo prvovrstno opremljena. Sodeluje pevski zbor ln igrajo pomnoženi tamburaši.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dne 21. decem, Dra je bil zaključek gospodinjske nadaljevalne šole, ki sta jo tako vzorno vodili čč. šolski sestri Vitoslava in Siksta. S solzami v očeh so se
poslavljale gojenke, dobro vedoč, da je bila pre-koristna za nje. Po veliki noči se zopet začne. Traja tri mesece. Dekleta od 16 let naprej, ki jo nameravajo obiskovati iz domače in sosednih župnij, naj se gotovo v tem mesecu oglasijo pri g. dekanu. — Naš fantovski odsek pridno deluje. Mladeniči z veselim srcem prihajajo na tedenske sestanke, pa tudi k telovadbi. Tudi dekleta so Be zganila in so imela že več poučnih sestankov pri dekliškem odseku. Prav tako! Nekaj velja, kdor kaj ima, več velja, kdor kaj zna. — V nedeljo 7. februarja se bomo zbrali v dvorani k igri »Lesena peč«, ki bo vse obiskovalce gotovo spravila v najboljšo voljo. Torej na veselo svidenje v zelo velikem številu!	•
Hajd' p-' Ptuju. Tukajšnje Prosv. društvo priredi v nedeljo 7. februarja lepo ljudsko igro »Zagorski zvonovi«. Začetek ob pol treh popoldne. Vabljeni od blizu in daleč!
Makole. Prosvetno društvo v Makolah priredi na pustno nedeljo 7. f»^ruarja veselo in poučno igro »Dva para se ženita«, pridite vsi, ki se hočete za pust pošteno nasmejati! Sodeluje tudi pevski in tamburaški zbor.
Loče pri Poljčanah. Na predvečer in na pustno nedeljo popoldne po večernicah priredi tuk. katoliško prosvetno društvo v šoli veseloigro v treh dejanjih »Lesena peč«. Vstopnina bo nizka. Prijatelji smeha in poštene zabave od blizu in daleč iskreno vabljeni!
Zgornje Radvanje pri Mariboru. Dne 22. jan. je po kratki in mučni bolezni (pljučnici) umrla v starosti 68 let Ana ~--!ioner, rojena Vidovič. Rojena je bila pri Sv. Vidu pri Ptuju. Pogreb
se je vršil 24. januarja popoldan ob treh izpred hiše žalos.i na radvanjsko pokopališče ter je pričal, kako priljubljena ji rajna bila. Pokojna je bila 17 let vzorna gospodinja pri Francu Pri-
stovnik. Rajni naj sveti nebeška luč! Žalujočim sorodnikom in znancem naše iskreno sožalje!
Zgornja Senarska. T .kaj je umrl zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« Janez VertiČ, posestnik, dober oče in vzgleden mož. Pogreb se je vršil 27. januarja ob obilni udeležbi na pokopališče pri Sv. Trojici v Slov. gor. Od bla-gopokojnega se je poslovil ob odprtem grobu t ganljivih besedah g. župnik. Blagopokojnemu bodi Vsemogočni večni plačnik, preostalim naSa sožalje! •
ščavnica. Pred kratkim smo položili k vernemu počitku našega starega očeta Valnerja. Rajni je dočakal starost 76 let ter je bil vzoren krščanski mož in oče, kateri ni nikoli klonil in menjal svojega prepričanja. 2e pod bivšo Avstrijo se je vneto boril za pravice Slovencev in za vero svojih očetov. Kot tak je bil tudi vedno vpoštevan in spoštovan. Skozi 30 let je bil občinski odbornik in skozi 50 let naročnik »Slov. gospodarja«. Kot praktični katoličan je bil član tretjega reda, svojo družino je posvetil presv. Srcu Jezusovemu. — Obilno spremstvo na zadnji poti je pokazalo, kako je bil rajnik priljubljen. O. g. dekan Franc Sal. Gomilšek je spregovoril rajnemu v slovo globoko občutene besede. Vrl, neustrašen borec za dedov vero in za materino besedo, počivaj v miru!
«■H I
iiMiPi&i n M HL
Sv. Lovrenc na Pohorju. Lansko leto je bilo za nas Lovrenčane leto jubilejev. Slovesno smo obhajali dne 6. decembra kljub dežju in mrzlemu vetru 70 letnico sedanjega pokopališča in 50 letnico pokopališke kapele. Tiho in mirno pa je šel mimo nas na vernih duš dan 40 ietni jubilej nove šole. Pa tudi živega jubilanta smo imeli v naši sredini. Naš g. župnik in duhovni svetovalec se je dne 22. julija srečal z očakom Abrahamom, ki ga je ljubeznivo pogledal, se mu prijazno nasmehnil in zadovoljno pokimal. Go spod župnik deluje že 15 let v naši 3000 duš bro-ječi župniji z apostolsko vnemo in gorečnostjo. Bog nam ohrani dobrega in skrbnega duhovnega očeta še mnogo let! — Splošen pregled živ-
spoda sta šla naprej in se pogovarjala. Njuno najboljše razpoloženje se je na mah izprevrglo v najbolj slabo voljo, ko sta ugotovila, da jima manjkata zlati žepni uri in denar. Strastni poljubi so se vsekakor izplačali mladi in pretkani tatici.
Kolajna za največji pogum
Zlato Stanhopeovo kolajno, ki je v Angliji vsako leto podeljujejo za posebno pogumna dejanja, so letos prvič podelili neki ženski, ln sicer gdč. Evelini Graham-Ironsovi, ki je v posebno težkih okoliščinah re-SUa neko mlado samomorilko iz vode. Vojvoda Torški, sedanji kralj, Je pogumni mladi dami osebno izročil to najvišje odlikovanje.
»Stari Jaznikar pravi, da je na vrhu Ojstrca srebrno kegljišče z zlatimi keglji.«
»In za onega Silvestra, ki je v Črnem grabnu tistega romarja ubil, pravijo, da je zaklet in da mora v podobi črnega bika na Ojstrcu živeti.«
»Anza, ali si ga videl, črnega bika?«
»Videl ga nisem, čul pa,« je potrdil grofov jagar, zastrmel in dal tak glas od sebe, da je šlo vsem do mozga: »Jooojmiujo!«
Potem si je potegnil klobuk na ušesa, treščil skozi vrata in zdirjal v les. Tu se je usedel na kamen in se zagledal proti Ojstrcu.
V krčmi je vse utihnilo. Mladi ljudje so se v zadregi ozirali.
»Kam ga je odneslo?«
»Kaj počne?« so se spraševali.
»Za norca nas ima,« je pogodrnjal sodnikov Lavrinc. »Ničesar ni ne videl ne čul na Ojstrcu. Vse, kar pravi, je prazna slama.«
Temu so vsi oporekali.
»Ti, Anza ve nekaj. Anza ti ve stvari, v katerih se nam še sanja ne.«
»Anza tudi zna nekaj. Kar ti on stori, tega drugi ne morejo.«
»Oblast ima nad ljudmi in živalmi.«
Tako so se kresale besede sem in tje, vse pa so se sukale okoli grofovega jagra. Zato pa je tudi bilo vzroka dovolj.
že kar, ko se je prvič prikazal v Šmarju, so ga obdale skrivnostne govorice. Mlad je bil, močan in lep mož in nekaj tujega je bilo na njem. Nihče ni prav vedel, odkod je. Toliko so izvedeli, da je bil brez staršev in da ga je vzredila Kančeva Cenca, ki je bila sestra Gašparja Petrača. Ko pa je bil devet let star, je ušel z nekim cirkusom in se dolga leta potepal po svetu. Kaka tri leta bo, ko ga je grof spravil sem v te kraje in ga postavil na Veliko planino za svojega lovca. Na Veliki planini je bil dotlej star logar, ki delu ni bil več kos; zmerom manj je bilo gamsov in na koncu jih je bilo komaj še kakih petdeset. Novemu lovcu je grof naročil, da mora lovišče bolj zavarovati, poleti pa tudi dovolj planinske trave nasušiti, da bi v hudih zimah mogel divjad krmiti.
Mladi lovec Anza je svoje tako zvesto opravljal, da se je v dveh letih število gamsov že početverilo. Bil je izvrsten strelec in je iztrebil, kar je bilo ujed, posebno jastrebe in di>je mačke; pa tudi divjim lovcem je vzel veselje in pogum, da bi še hodili v njegov revir. .
Večidel je prebil gori za Hudimi pečmi pri svojih gamsih. Tam si je pod neko pečjo postavil kočo. Med ljudi pa je šel redko in 'e r^dko ga je kdo videl. Nikoli nisi vedel, ali je doma ali zdoma. Divji lovci so se izpočetka še plazili tod okoli; toda zdaj je dobil ta kak strel v noro, zdai ta v ramo, ne da bi začul poprej kal: u'c, niti ne. da bi videl, odkod strel pri-
MI!lll!lllllllllllll!l!lll!llllillll!lll!ll!l!IH
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
MIII1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIM
Ijenja in smrti za našo župnijo v preteklem letu je sledeči: Rodilo se je živih 72 otrok, 38 dečkov in 34 deklic. Kakor znano, je meseca maja neprestano deževalo, zato si je sanft eden fantek upal na svet; med tem ko je meseca junija vsled malo bolj solnčnega vremena poskočilo število novorojencev na 11. — Zakrament sv. zakona je prejelo v domači župnijski cerkvi 18 parov; med temi je osem nevest, ki so starejše kakor ženini. — Umrlo je 13 moških in 27 ženskih oseb, torej je umrlo več kot enkrat toliko ž^nsk kot moških. Najstarejša ženska, Alojzija Pisnik iz Ribnice, je umrla v 93. letu; najstarejši moški, daleč po okolici znani zidarski mojster, Matevž Skribe, pa v 88. letu. To je bil v resnici čvrst in zdrav rod. Matevžev oče Lovrenc je doživel 82, ded Valentin pa 90 let. In vsi trije so bili zidarji. Iz tega bi se dalo sklepati, da kakor zajec ne mara pobeljenega drevesa, tako se smrt izogiblje človeka, ki diši po apnu. — Ko bi sedanji prebivalci Pohorja dočakali takšno starost, kakor so jo naši predniki nekdaj, potem bi še le vreli tujci, zdravi in bolani, od vseh strani na Pohorje, uživat čisti planinski zrak in se krepčat z ledenomrzlo vodo. V mrtvaški knjigi je zabeleženo, da je umrl dne 10. septembra 1700 v Sv. Lovrencu tržan Gregor Jakše, star 120 let. Dne 26. marca 1799 je zaspal na Cinžatu berač, Anton Blažič, star 113 let. Mož je bil, čeravno berač, gotovo vedno zdrav, ker mu je duhovnik, ki ga je pokopal, zapisal v mrtvaško knjigo značilno pripombo: Vsled starosti se je zrušilo trhlo ogrodje. Nam, ki sedaj živimo in si že od rane mladosti na vse mogoče načine »utrjujemo« zdravje z alkoholom in nikotinom, se takšne smrti pač ni treba bati.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V dolgih zimskih večerih je kaj zanimivo poslušati novice, še bolj jih čitati v našem listu, ki je že 71. leto zanesljiv vodnik našemu slovenskemu narodu. Nate jih nekaj od tod! Od 13. do 20. decembra smo obhajali sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. misi-
jonarji od Sv. Jožefa nad Celjem: dr. Žagar, Zdravlič in Bele. S svojimi prepričevalnimi pridigami so nas zares navdušili za čednostno živ-jenje. Težko smo se ločili od njih. Seme, ki so ga sejali, bo vzklilo in rodilo bogate sadove. — Naša domača Kmečka zveza je v nedeljo 10. .januarja priredila štiriurni strokovni tečaj.. Polna šolska soba je pričala o velikem zanimanju. G. župan špindler je govoril o zgodovini kmečkega gibanja, kmetijski referent Kuret o letošnjih izkušnjah na polju sadjarstva, sodnik Ašič pa o kmečki zaščiti. Poslušalci so do konca vstrajali pri velezanimivih govorih. Le še večkrat kaj takega, pa bo Kmečka zveza zajela vse naše kmečko ljudstvo! — V nedeljo 24. januarja pa je na shodu Kmetijske podružnice nad vse' zanimivo predaval gozdarski referent Miklavžič. Toliko novega je znal povedati, da so poslušalci kar strmeli. Za gozde je bilo doslej premalo zanimanja pa še manj pouka. — še nekaj o starem Jptu. Rojenih je bilo 71, poročenih 22 parov, 45 ljudi pa je umrlo, prigospodarili smo torej 26 ljudi. Sv. obhajil je bilo 24.485. Več novic prihodnjič.
Ormož, še ni dolgo tega, ko se je nekje v bližini ustanovilo neko društvo, ki ima sicer lep naslov, pa ne tako lepa dejanja. Pred kratkim sem se razg .varjal s članom tega društva in ga vprašal: »No, kako pa kaj vaše društvo?« — »Smo čisto zadovoljni«, mi pravi. — »Imate sestanke?« — »Pa še precej luštne, posebno zadnji je bil zelo zanimiv. Nekdo nam je prinesel par vrčev vina, seveda brez gospodarjeve vednosti. Potem je pa bil takoj sestanek, plesali smo, vmes pili, za zaključek pa zopet plesali. Domov grede pa smo donašalca vina z vrčem vred pretepli.« Mladina, kam drviš?
Loče pri Poljčanah. Hm! Zima hudo pritiska. Vodovod nam je že zamrznil. Ce mislite kje vodovod delati, le dobro premislite, kako ga bote, da ne boste vedno brez vode in jo le vsake kva-tre enkrat imeli. Bomo kmalu imeli vodo na karte, če bo tako. Sicer pa še voda^v čel ju lii dobra. Pa jo je zadnjič primahal Pavliha tukaj sem. In je točil vino, da je kar od mize teklo. Toda, ko jo je popihal, se je ugotovilo, da je plačeval za ukraden denar pijačo. Pokradel je obleko, seveda po Ločah, in jo kar že pri sosedu prodal. Pa smo zlikovca že dobili. Tam doli od
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Save je doma. Bodo mu sedaj že primerno dušo skrtačili, tako da bo večne čase pomnil. — Zdravi smo pa tudi pri nas. Saj nimamo ne občutnih bolnikov, ne mrličev. — Ker je predpust tako kratek, pa se nam še ženiti in možiti ne ljubi. Samo tri pare sm^ vrgli s prižnice, a še od teh dva odideta drugam k poroki. Pravijo naši zakonski kandidatje, da bodo po veliki noči nadaljevali. Bog jim daj srečo! — Naše Prosvetno društvo se lepo giblje. Ima redne sestanke mesečno. Enega skupnega za vse članstvo, dva pa ločena: enega za fante in enega za dekleta. Pa so rekli, da ne gre in ne bo šlo, a ml pravimo, da gre m bo še šlo, samo volje je treba. Kmalu bo nas društvo tudi razveselilo s primerno igro na šolskem odru. Mislimo tudi na knjižnico in dom, a bo še treba pošteno pljuniti v roke, da vse to dosežemo. A korajža velja!
Sv. Jernej pri Ločah. V smeri proti Zbelove-mu, kakih 15 minut od žel. proge Poljčane-Konjice izvira že od nekdaj na vsaki strani po-dolgastega, z gozdom obraščenega hriba mineralna voda. En izvirek je na precej močvirnatem travniku Hribernik Ferdinanda p. d. Ogra-jeka, drugi pa na nasprotni strani hriba proti Mlačam na bolj suhem svetu Bukovšek Jožefa p. d. Jernejca. Do zadnega časa so za to vodo vedeli večinoma le okoliški pastirji, ker je precej slana in je zato živina v vsaki priliki vha-jala jo pit. Ob suši, ko ni mogla do ,vode, pa je celo žrla prst okoli izvirka, ki je istotako slana. Ko je lani Hribernik ob svojem izvirku kopal, je v globini kakih l1/? m naletel na debel hrastov obod z lesenimi obroči, ki je bil seveda že trhel, ki pa spričuje, da so že v davnini to vodo poznali in zagradili ter jo zaradi njenega slanega okusa najbrž rabili za kuho. Po tem slanem okusu, ki je v obeh izvirkih enak, bi smeli soditi, da voda teče skozi večje plasti soli. Lani smo to vodo poslali v Ljubljano Higijenskemu zavodu v preizskavo ter dobili h koncu leta od tam »Kemijski izvid«, ki izkazuje sledeče sestavine naše
haja. V Zgornji Beli so si celo pripovedovali, da je dva ubil. Pa ni bilo res; ne enega ni drugače ko samo oplazil. Bilo pa je tudi to dovolj; tak glas je šel naokoli, da si noben divji lovec in sploh noben človek ni več upal na Veliko planino.
Čudne reči so ljudje pravili o tem, kako moč da ima grofov jagar nad gamsi. Ti niso bežali pred njim, ampak so šli za njim kakor čreda koz. Večkrat bi kdo videl, kako so se gnetle okoli njega in mu lizale sol z roke. Če jih je počohal, so si drgale glave obenj ali pa ga po licih oblizovale. Klical jih je po imenu in se pogovarjal z njimi kakor z ljudmi. Znal jih je tudi iz sosednjih lovišč privabiti.
še druge reči so bile, zaradi katerih so toliko govorili o njem. Prelezel je najvišje skalnate vrhove, za katere so takrat dejali, da jih človeška noga ne more doseči; gori pa je vriskal tako na moč in tako po svoje, da je bilo njegov grozotni glas čuti ure daleč.
Po štirinajst dni ali še več ga včasih ni bilo na spregled; potem se je kar iznenada prikazal v krčmi na Fužini in je zabaval vse goste. Znal se je šaliti ko nihče drug, gosti ie znal in peti in rajati — rajal ni rad —, da mu ni bilo para; bril pa si je norce iz vseh in vsakogar, iz božjih in človeških reči.
Naiboli so ga občudovali zaradi njegovih čarovnij. Naučil se jih je pri cirkusu, kjer se na take spretnosti razumeio. Ti preprosti hribovci pa so bili trdno prepričani, da je pravi coprnik.
Mlade ljudi je kar vleklo k njemu, ker je bil zares postaven ko noben drug, drzen je bil in znal je toliko, posebno pa še, ker je bilo nekaj skrivnostnega na njem. Videz je bil, da jih je hotel nase prikleniti, naj bi ga občudovali in častili. Dekleta, seveda, ta so se kar trgala za njega. Prijazen je bil sicer z vsako, pa je eno bolj ko drugo vlekel za nos. Edino Špela morda, krčmarjeva hči, ta bi bila mogla reči, da sta si kaj več.
Špela je bila životna, drzna deklina, stara kakih trideset let, rdečelasa, z zelenkasto modrimi očmi in pegavimi lici. Njo je imel baje rad. Večkrat pa se je zgodilo, da se je zaničljivo zadri na njo ali pa jo prav surovo pahnil od sebe. To pa je dekle le še bolj vžgalo, da je še bolj silila za njim.
Tudi nocoj je šla za njim, ko je tako nenadno zbežal, in je ostala delj časa pri njem v gozdu. Vrnila sta se z roko pod roko, šaleč se in smejoč.
S hruščem in truščem so ju pozdravili v krčmi:
»Živio Anza, živio!«
»Prav, da si se vrnil! Od dolgega časa smo že jeli dremati.«
»Godci skup! Dajmo še eno!«
»Alo, dečle na raj!«
»Nak! Pijmo še prej, pijmo!« je blebetal krčmar. »Da se bo kri zagrela!«
»Od te pasje brozge! Sam pij, če nimaš kaj boljega!«
(Dalje sledi.)
?iina, zima...
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za mošl-o, žensko, posteljno, namizno perilo ;n rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din l?1 —. Dalje novi Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 d«-* "5 m najfinejših pi-jama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega i' ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokic rje še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI „KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1.	85
»slatine«: alk.: 8,40 ccm na HClit., izhlapni preostanek mg.[L: 6,3938 gr. v lit., železo: 0.950, Klor: 2.67 gr na lit., amonijak (albumlnoidni): 0.0500, amonijak (prosti): 0.0350, nitriti: 0.005, lip. kisika mg. 41, celok. trdota v nemšk. št. 5", bikarb. alk. mg. 420, I': 35 mg. na lit., Li': 0.3 mg. na lit. Na Cl. K Cl. Mg Cl: 5,987 mg. na lit. Voda se bo — pripominja higijen. zavod — po sanaciji terena ponovno preiskala in Se le takrat j« mogoče končno podati njeno analitično vrednost. Potemtakem se bo glede te vode nekaj le tačelo. Ne pričakujemo seveda v našem Krav-Jeku — tako se kraj tam okoli »slatine« imenuje, — kakega zdravilišča, kakor nam nekateri hudomušno podtikajo, ker sami vemo, da ta voda ni zato, pač pa upamo in želimo, da bi država ali kako drugo denarno podjetje za sledjo vode začelo iskati sol, ki v hribu gotovo biti mora ali pa, da bi se iz vode pridobivala katera njenih sestavin, n. pr. jod ali kaj druga. Naj bi bilo, kar bi bilo, samo da bi se nekaj za-Celo, da bi tako naši ljudje prišli do zaslužka.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Naša župnija ima starih ljudi, a so stari in slabi, ampak tak-Bnih, kakor je 901etni Ig. Strmšek, pa je malo. Rodil se je 1. februarja leta 1847 v Gornjem-gradu. Vsi njegovi vrstniki so že zdavnaj pomrli. Kljub visoki starosti še vedno z vedrim obrazom gleda v bodočnost Ko je dovršil 14. leto, čakalo ga je samo trpljenje, kajti mož je sin kmečkih staršev in kot tak je vse svoje življenje samoa delal. Niso ga upognila huda leta, stal je kakor hrast, šel je pogumno svojo pot naprej in samo delal. Ko mu je bilo enkrat vsega dosti, se je odločil, da potuje v Ameriko. Bil je brez denarnih sredstev in si je hotel iskati sreče v svetu. Zopet je zahrepenel po domovini; želel .je zopet videti svojo zemljo in s takimi mislimi se je zopet napotil proti domu. Vrnivši se v svojo vas, je začel zopet delati in dela še sedaj. Neustrašen je; ne boji se tudi tam, kjer vidi nevarnost. Lansko leto je šel celo v najvišjo smreko ter ji oklestil veje. čvrst je bil vseskozi kakor dren. Nekoč mi je pripovedoval, da ni bil še bolan od 18. leta pa do danes. Tudi dolgotrajna vožnja v Ameriko in nazaj mu ni Škodovala na zdravju, odšel in vrnil se je zdrav kakor poprej. Ker je bil starček že od rane mladosti tako globokoveren, kot je še danes, zato tnu je Bog naklonil tol'ko zdravih let. Bistroumen je še zdaj: ima dober spomin, ve še marsikaj pametnega povedati, vid in sluh ga še nista zapustila, samo o nogah malo toži, da ga bolijo. Kdor ga vidi, bi mu ne prisodil 90 let. Dela še vedno in lažje posle. Prijetno se je raz-govarjati s starimi ljudmi, ki vedo toliko povedati še iz prejšnjega stoletja. Dobremu starčku pa, ki še navzlic svoji visoki starosti izpolnjuje verske dolžnosti, želimc, da učaka še stoletnico!
Petnaiska obletnica kronama Pila XI.
V petek, dne 12. februarja preteče 15 let, kar je bil Pij XI. kronan za papeža. Po vsem katoliškem svetu se bodo spominjali obletnice in katoliški narodi bodo obnavljali svojo zvestobo in vdanost do sv. očeta Pija XI . ki zadnje mesece veliko trpi vsled bolezni.
Tudi Maribor ne bo zaostal. Dne 6. februarja, na obletnico izvolitve papeža Pija XI., bo opravil škof dr. Ivan Jožef Tomažič v stolnici ob 8. uri slovesno pon-tifikalno sv. mašo ter skupno z verniki prosil božjega varstva za sv. očeta.
Dne 14. februarja ob polu dvanajstih priredijo mariborske župnije v dvorani
Dr. 11.II. PO 11 AR MAKS
okrajni zdravnik v Slovenjgradcu,
je otvoril privatno prakso ter ordinira v prostorih pokojnega primarja g. dr. 2e-leznikarja.
Uniona papeževo proslavo z govorom in petjem. Pred to manifestacijo bo ob polu desetih v mariborski stolnici cerkvena slovesnost s pridigo, pontifikalno sv. mašo, ki jo daruje prevzv. g. škof dr. Tomažič, in z zahvalno pesmijo.
Cerkvene in katoliške organizacije se bodo v zastopstvu udeležile ceikvene slovesnosti in zunanje manifestacije z zastavami. O sporedu papeške manifestacije bomo poročali v prihodnji številki.
Plačilo zasebnim upnikom.
Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov (člen 36) se morajo vse obstoječe dolžniške listine za dolgove kmetov-zasebnikov zamenjati za nove, katerih obrazec je določil tozadevni pravilnik in kateri obrazci se dobijo v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, tako da naj se upniki in dolžniki glede tega ne obračajo na denarne zavode, ki s tem nimajo nobenega posla. Opisali smo tudi že postopek pri zamenjavi, ki se mora izvršiti pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnike (ne za upnike).
Dolgove zasebnikov delimo v dva dela. Prvi so dolgov, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela. Ti dolgovi se ne znižajo, plačati pa jih mora dolžnik v 12 letih s 3% obresti. Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij (torej vsi drugi dolgovi zasebnikom, razen blagovnih, oziroma omenjenih zgoraj) se znižajo za 50% in tako znižane dolgove plačajo kmetje (po obračunu obresti seveda) v 12 letih tudi s 3% obresti. Vendar pa napravi uredba izjemo za take dolžnike, ki so v boljšem položaju kot njih upniki in kateri dolžniki torej ne uživajo zaščite in morajo normalno plačati svoje dolgove.
Tudi določa uredba še nadalje izjemo, ko reče, da sme upnik, ki misli, da je njegov dolžnik iz katerikoli drugih terjatev, ki niso posebej določene v tej uredbi, zmožen plačati več kot 50% svojega dolga, sme v letu dni, ko stopi ta uredba v veljavo, torej do 26. septembra 1937, zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri pristojnem okrajnem sodišču, da se znižanje delno odpravi, ali pa popolnoma.
Poleg tega sme dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojega dolga, ali ki dokaže, da je plačeval pred 20. aprilom 1932 na ta dolg oderuške obresti, zahtevati v letu dni, torej do 26. septembra 1937, pri pristojnem «reškem sodišču, naj se mu zniža dolg tudi nad 50%.
Peter Rešetar rešetari.
Ce ima kdo smolo! Hotel je biti Führer, pa je postal Verführer. Ustanovil je pof, pa je postal paf. Hotel je sabljo z Zivkovičem, sedaj ima živkoviča brez sablje. Hotel je biti političen ptič, pa je ostal samo Jeftič. Konečno je sedaj vendarle postal predsednik JNS v Beogradu, pa
predno je sedel, mu je nekdo stol spodnesel in j« padel, da se je slišalo po celi državi.
Med ga«Uci ni politike. Naši JNSarji so tako navajeni na to, da je tudi v gasilskih organizacijah politika, da jim tudi sedaj ne da žila miru, ko hočejo gasilska društva biti nepolitična. Na vsak način hočejo, da imajo tudi te organizacije sled za bivšo JNS. Jaz jim svetujem, da naj ustanovijo kar svojo posebno požarno brambo, gasiti imajo itak dovolj v svojih lastnih vrstah. Za starešino pa si naj napravijo tistega velikega gospoda iz Ljubljane, ki se tako pokonci nosi. Pravijo, da zato tako glavo nazaj drži, ker bi mu sicer cviček iz ust pritekel. In kadar bo požar, pa naj kar glavo skloni.
Narodno jedinstvo. Pri nas so še vedno ljudje, ki govorijo o narodnem jedinstvu in pravijo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi eno. Hrvati pa pravijo, da smo 10 in sicer Srbi ena, Hrvati pa nič. Slovenci pa pravimo, da smo 100 in sicer Srbi ena, Hrvati prvi in mi drugi nič. Jaz pa pravim, da smo trije v eni in isti hiši doma, ki je last vseh treh, kjer imamo lahko vsi trije dovolj prostora in dovolj kruha in dovolj zapečka. To pa mi je vse eno, ali govorijo, da smo trije bratje, ali da so tri matere.
Srbski kulturni klub so ustanovili v Beogradu. Konečno so tudi Srbi postali narodno zavedni.
Vendar ujedinjenje. V tolažbo tistim, ki so: zidali vso svojo politično bodočnost na ujedinjenje, ki so ga razlagali tako, da moramo Slovenci pozabiti, da smo sinovi slovenske matere, je, da so na enem področju vendarle dosegli svoje namere. Slovenci kadimo Ibar, Hrvati žeto in Srbi Dravo.
Junaki. Po Hrvatskem so se pojavili Junaki. Pravijo, da bodo telovadili. Ker pa to še ni dovoljeno, bodo samo telo vadili, kar je dovoljeno*
Ne pridejo skup. Francozi pravijo, da so za francosko-nemški sporazum, Nemci pa, da so za nemško-francoski sporazum. In tako ne morejo priti skup.
Sneg na španskem. Na obeh frontah v Španiji je zmanjkalo municije. Hvala Bogu, da je padel sneg, ker se sedaj vsaj lahko kepajo med seboj.
Kri teče. V Rusiji teče kri ne po žilah, ampak iz žil največjih boljševikov. Ti voditelji so pred leti na tak način morili prejšnje oblastnike in naučili svoje učence, kako je treba delata In učenci so boljše naredili kot učitelji. Radoveden sem samo, kako bodo učenci sedanjega mojstra Stalina napravili svoj zrelostni izpit na svojem mojstru.
Poslednje vesti.
Politične novice iz naše države.
Banovinski svet naše banovine je sklican za 15. februarja. Na dnevnem redu bo razprava P banovinskem proračunu za 1937-38.
Politične novice v drugih državah.
Hitlerjev govor. Dne 30. januarja je govoril Hitler v Berlinu ob štirlletnici narodno-socija-lističnega režima. O tem govoru se je že vnaprej veliko napovedovalo, vendar so bile Hitlerjeve besede zelo zmerne. Nemški kancler je na-glasil, da je Nemčija pripravljena na sporazum s Francijo. V svojem dve url trajajočem govori1 je Hitler navedel 8 točk za pomiritev sveta.
Obsodba v moskovskem procesu. Spredaj poročamo obširno o obravnavi, katero je naperil
000223482323235348235353532353000200024853535391235348535348534848234823535348
022348020202000200010053235323484853482348235323485323534853009053484823000002
Stalin proti 17 članom preostanka Leninove garde, ki so baje bili pristaši Trockega, ki se že dalje časa poteplje po svetu in je dobil zdaj zatočišče v Mehiki. Obsodba je bila razglašena 29. januarja pozno v noči. 13 obsojenih je bilo obsojenih na smrt in bodo najbrž ustreljeni. Po obtožnici in po dokazih pred sodiščem glavni krivci: Radek, Sokolnikov In Arnold so bili obsojeni na 10 let, Stojilov na 8 let ječe.
Domače novice.
Dva vlaka trčila. Dne 31. januarja zvečer sta trčila v Mariboru na koroškem kolodvoru nabiralni in premikalni vlak. Poškodovanih je 8 tovornih vagonov in 15.000 kg petroleja se je razlilo iz vagona s cisterno, škoda znaša nad 100.000 Din.
Zlato uro z verižico je ukradel v Mariboru v Masarykovi ulici 24 neznanec iz omare vpoko-jenega železničarja Josipa švarca, ki je oškodovan za 3000 Din.
Podlegel izkrvavitvl. Anton Moleri, 91etni posestnikov sinko iz Podplanine pri Ljubnem, se je sankal v bližini mož, ki so podirali drevje. Iznenada se je podrlo izpodžagano drevo nanj in mu je zmečkalo levo nogo. Fantka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je podlegel iz-krvavitvi.
Nesreča delavca. V kamnolomu Trboveljske premogovne družbe v Trboljah je padel kamen na glavo delavcu Janku Simončiču in mu je prebil lobanjo.
Sejmar zmrznil. Franc Rošer, po domače Su-Sel, 421etnl posestnik na Paki, se je podal v Slovenjgradec na sejm. Po sejmu se je vračal proti domu. Ker ga ni bilo ob pravem času domov, so ga šli domači iskat in so ga našli z glavo opičanega v snegu in že mrtvega. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt vsled zmrz-njenja.
Vrat si je prerezal v Murski Soboti 401etni zasebnik Filip šeruga.
Zavarovalna družba Jugoslavija, glavni zastopnik v Mariboru, naznanja svojim zavarovancem- da se je dne 1. februarja 1937 preselila Iz Ulice 10. oktobra 4 samo v nekaj korakov oddaljeni lokal hiše g. dr. Krausa, Slomše-kov trg 3, nasproti stolne cerkve.
Koliko stane tuj denar. Ker mnogi naši ljudje prodajajo tudi zasebnikom majhne zneske dolarjev itd., navajamo v naslednjem, koliko so danes plačevale banke za bankovce tujih držav (valute): 1 francoski frank 2.15 Din, 1 švicarski frank 10.90 Din, 1 italijanska lira 2.10 Din, 1 češka krona 1.50 Din, 1 avstrijski šiling 8.40 Din, 1 ameriški dolar 47.70 Din, 1 kanadski dolar 47.25 Din, 1 funt šterling 235.— Din.
Prireditve.
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo dne 7. februarja priredi igralska družina predpustno veseloigro »Micki je treba moža«. Pričetek ob 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer. Igra bo nudila gledalcem mnogo poštene zabave iz slovenskega podeželja. Igra je namenjena za odrastle ljudi.
Hoče pri Mariboru. Na pustno nedeljo, dne 7. t. m. vas čaka v .»Slomšekovem domu« zelo prijetno razvedrilo ob igri: »Pri belem konjičku«. Nova senzacija! Od blizu in od daleč — pridite!
Sv. Marko pri Ptuju. Preteklo nedeljo smo ponovili igro »Podrti križ«, ki smo jo vprizo-rili teden dni prej ob sklepu sv. misijona. Z njo smo hoteli povedati, da so krščanski starši dandanes poklicani zajeziti povodenj brezboštva lz mest s pravo krščansko vzgojo svojih otrok. Udeležence pa prosimo, da v istem številu napolnijo prosvetno dvorano, ko bomo v letošnjem postu igrali »Slehernika«.
Koledar Kmečke zveze.
Vsi, ki imajo koledar v razprodaji, naj istega takoj vrnejo, kolikor še niso prodali. Nam je pošel in na novi natis ni več misliti. Kdor ne vrne do 16. februarja t. 1., bo moral vse plačati, ker pozneje ne sprejmemo več nazaj. — Tiskarna sv. Ciril.
št. Vid pri Ptuju, ženjli se bomo in sicer dva para kar naenkrat. Ce še ne veste, kdaj in kje, posluhnite! Na mastno nedeljo dne 7. februarja bo to, v našem Slomšekovem domu ob pol 3. uri popoldne. S sabo pripeljemo dve nevesti in štiri ženine in smeha za vsakega koš pa še čudežni haloški vodnjak. Pridige gledat, boste videli, kako bo lepo! — Igralci1 z Leskovca.
Itriževcl pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi igro »Lesena peč« v treh dejanjih. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi priti v nedeljo dne 7. februarja, popoldne po večerni-cah, v Slomšekovo dvorano!
Poljčane. Tudi nas je obiskal pustni čas. To je čas smeha in veselja. V ta namen priredi Prosvetno društvo v Poljčanah komedijo v dveh dejanjih »Sluga dveh gospodov« v nedeljo dne 7. februarja ob pol 4. uri popoldne v prosvetni dvorani. Od blizu in daleč prisrčno vabljeni! To bo smeha in zabave!
Sv. Jurij ob južni žel. Na pustno nedeljo se nam nudi veselo razvedrilo, ki ga oskrbi pevski odsek Slovenskega katoliškega prosvetnega društva, kateri priredi v soboto 6 .februarja ob 8. uri zvečer in v nedeljo 7. t. m., ob pol štirih« popoldne v dvorani Katoliškega doma pester pevski koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Sodeluje okrog 30 dobrih pevcev in pevk. Izvajale se bodo tudi domače Slomšekove pesmi. Pridite!
Polzela. Na pustno nedeljo dne 7. februarja nas bo v Prosvetnem domu grela lesena peč. Zdravili pa bomo tudi ideče nosove, lajšali zobne bolečine itd. Za to nedeljo imamo namreč zdravnika specijalista v osebi g. Sevčnikarja Franca. Začetek točno ob treh popoldne. Vabljeni vsi, katere rado zebe, pa tudi bolani se boste vrnili vsi ozdravljeni!
Celje. Proslava 301etnice Katoliškega prosvetnega društva zadnjo nedeljo v januarju je potekla v svečanostni obliki. Slavnostnemu zborovanju v dvorani Ljudske posojilnice je predsedoval društveni predsednik profesor Peter Kovačič. Poslani so bili brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., Njeg. Vis. knezu Pavlu in ministru dr. Korošcu. Profesorju Cestniku kot predsedniku Ljudske posojilnice je bila izročena diploma častnega članstva. Predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip llohnjec je v slavnostnem govoru razpravljal o temeljih slovenske kulture ter pozval k ostvaritvi krščanske fronte v obrambo kulture proti boljševizmu in njegovim liberalno-fram&sonjskim zaveznikom. Besede priznanja društvu in njegovemu delu so izrazili g. sreski načelttik dr. Zobec, g: celjski župan Al. Mlhelčič in profesor Mlakar kot zastopnik ljubljanske Prosvetne zveze. Katoliškemu prosvetnemu društvu naše čestitke z željo najlepših prosvetnih uspehov v bodočnosti.
Celje. Prihodnji tečaj Kmečke zveze se vrši v nedeljo 7. februarja ob 9. uri dopoldne v dvorani Orlovskega doma v Samostanski ulici. Predavanja bodo o hmeljarstvu in o travništvu. Vabljeni vsi kmetovalci iz Celja in okolice.
Sv. Andraž v Halozah. Igralska družina v Leskovcu se je v letošnji zimi živahno razgibala. Preteklo nedeljo so z lepim uspehom priredili tretjo letošnjo igro, ki je nudila našemu
občanstvu zelo veliko pristnega smeha in veselja, pa tudi lepih vzgojnih naukov. Kaj pa hočemo? Ce ljudje nimajo korajže, da bi se za res ženili, se pa vsaj za šalo ženimo na odru.
Smrtni slučaji.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Zvonovi so nam na dan Svetih treh kraljev naznanili, da se je ločil s sveta naš ljubi gospodar in boter, posestnik na ščavnici Alojzij Valner v 74. letu svoja starosti. Bil je dober sosed, posebno pa dober oče in blag mož ter radodaren do revežev. Svojo družino je posvetil presv. Srcu Jezusovemu, Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo ljudi. Ob odprtem grobu se je z ganljivimi besedami poslovil od njega g. dekan, pevci so mu zapeli pretresljive žalostinke. Naj v miru počiva poleg dveh svojih sinov, žalujoči ženi, sinu in mater) naše sožalje!
Negova. Domači srenji so zvonovi oznanili, da nas je dne 27. januarja po kratki in neizprosni bolezni za vedno zapustil g. Kavčič Fr. posestnik v Ivanjcih. Doživel je šele 59 let, a ta njegova življenjska doba je bil nepretrgan delavnik. Ze mladostna leta je usmeril resnem») delu in si je neumorno ustvarjal temelje za svojo lepo domačijo. O njem se lahko splošni trdi, da ie bil v vsakem oziru mož na mestu Prežet verskega duha je bil natančen v vršenju verskih dolžnosti, ljubil je svojo domačo grudo, bil je vedno odločen katoliški narodnjak, sodelavec v raznih odborih ter naročnik katoliškega tiska. Dolgi sprevod sorodnikov,- prijateljev in sosedov je dne 30. januarja pričal, kako je bil v svojem okraju spoštovan in priljubljen. Ker mu je življenjski delavnik izčrpal telesne moči, naj uživa pri svojem Bogu praznik plačila.
Fram. Umrl je po daljši bolezni Jurij Lešnik, p. d. Trglavčnik, dne 31. januarja smo ga ofc veliki udeležbi spremili na zadnji poti. Bil je skrben oče in varčen gospodar, veren in zna-čajen in dober do revežev. Naj v miru počiva, potrti družini in sorodnikom pa naše iskrene sožalje!
Sv. Jurij ob južni žel. Dne 30. januarja sme spremili k večnemu počitku našega prijatelja Antona Dobnik iz Stopč. Pokojni je že več let bolehal in tako ga je prerana smrt v starosti 27 let položila v zgodnji grob. G. kanonik Val. Mikuš mu je pri odprtem grobu spregovoril v slovo globoko v srce segajoče besede. Pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva mu je zapel dve žalostinki. Naj.v miru počiva!
Pišece. Komaj smo se prav zavedli, nas je zapustil naš prijatelj Preskar Maks, posestnik, Dedenja vas 19. V soboto dne 23. januarja dopoldne se je odpravljal v gorco. Pa predno ja odšel od doma, je začel bruhati kri iz ust in je prišel popolnoma ob zavest. Toliko je prišel k zavesti, da je prejel sv. zakramente. Ker bruhanje krvi ni ponehalo, je v nedeljo dne 24. januarja ob enih mirno v Gospodu zaspal. Dočakal je 78. leto življenja. S svojo skrbno ženo je prenašal veselje in žalost skozi 44 let. Kot pravi krščanski mož je bil oče 13 otrokom in jim priskrbel dva doma. Dva izmed sinov sta se pred leti vrnila iz Brazilije z lepim premoženjem, dva pa prav skrbno vodita pišečko god-beno društvo. Koliko prijateljev je imel blagi pokojnik, je pokazal njegov veličasten pogreb, še iz Podsrede in iz Zdol so prihiteli sorodniki, da ga spremijo na zadnji poti. V tolažbo vsem je govoril g. župnik slovo zaslužnemu možu, dobremu očetu in blagemu prijatelju. Dobri Bog bodi rajnemu bogat plačnik, -apuščeni družiiM pa obilni tolažnik!
Dopisi.
Slovenjgradec. Zdravniške vesti. V prostorih, kjer je prej ordiniral pokojni primarij g. dr.
t
>VT	\
Zeleznikar, je sedaj otvoril zdravniško privatno prakso znani zdravnik g. dr. Maks Pohar, ki Ima vsled svojega desetletnega delovanja v tuk. bolnici znamenito prakso za seboj, da se bolniki jnorejo povsem zaupati njegovi vešči roki in ekrbi.
Vuhred. Namesto venca na grob svoji teti Amaliji Vizjak je darovala gospa Mravljak iz Vuhreda 100 Din za dobrodelne namene. Posnemanja vredno! —Nova metla na naši občini že ni opravila svojega dela.
'— Mraza imamo tu ob Dravi, da ee iz nje kar kadi. Neznosna poledica nagaja in grozi ljudem in živini. Ni čuda, da naš g. prganist tako rad zapoje po pohorsko: »Pri 8vet'mu Antonu sonce sije, tu v Vuhredu pa burja brije. Prelubi sveti naš Loranc (Lovrenc), Izpros', da zime skor' bo kane (konec po pohorskem narečju).« Bog usliši oba!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Tukajšnja krajevna organizacija JRZ sklicuje za nedeljo dne 7. februarja svoj redni občni zbor po rani službi božji v dvorani Prosvetnega doma. šentru-perčani, pridite zopet v obilnem številu, da si boste izvolili strankin odbor "po lastni želji. Na občnem zboru se bo tudi poročalo o delovanju v preteklem letu ter o političnem in gospodarskem položaju v državi pod sedanjo vlado, ki nam je dala zopet svobodo in pravico do javnih zborovanj.
Ormož. Občni zbor krajevne organizacije JRZ Za župnijo Ormož se bo vršil v nedeljo dne 7. t. m. takoj po rani sv. maši v Kletarski dvorani. Na dnevnem redu je med drugim obširno politično in gospodarsko poročilo ter volitev novega odbora. Tudi bo razgovor o vseh perečih vprašanjih Ormoža in okolice ter se bodo sestavili predlogi na merodajna mesta. Vsi člani in somišljeniki so vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeležijo. — Odbor.
Sv. Andraž v Halozah. Slovesno že par mesecev obhajamo moške nedelje. Naši možje in fantje so apostolstvo vzeli za res. Spočetka jih je skupno pristopilo k mizi Gospodovi nekaj čez sto; v bodoče pa hočejo dosedanji člani apo-stolstva pridobiti vsak še vsaj enega člana. Prav ganljivo je, ko možje in fantje krepko in odločno pred in po obhajilu skupno izpovedo zvestobo svojemu božjemu Kralju.
Pišece. Tudi pri nas se moramo kmetje organizirati v stanovski organizaciji Kmečke zveze. Ta glas je bilo čedalje bolj pogosto slišati, odkar beremo v časopisju, kako se širi ta organizacija od kraja do kraja. Tako je prišel g. Brodar Janez, pravi apostol tega kmečkega gibanja, tudi k nam in nam v nedeljo 24. januarja v tukajšnjem Slomšekovem domu obrazložil v prav zanimivem govoru težave kmečkega stanu in pokazal načine, kako bi se dalo kmetu pomagati, ako bi bili tudi kmetje organizirani v svoji stanovski organizaciji. Ugovorov ni bilo, pač pa splošno odobravanje, ki je govornika večkrat prekinilo. Končno je bil izvoljen odbor krajevne dfganizacije KZ s Francetom Podvinski kot načelnikom. Obžalujemo ljudi, ki morajo biti še danes v takem strahu, da ne smeje in si tudi ne upajo na tako zborovanje, na katerem se obravnavajo njihovi stanovski interesi. Obrtniki, trgovci, industrije" in drugI stanovi so že organizirani v svojih stanovskih organizacijah. Zato ni prijatelj kmeta, kdor bi delal proti temu, da bi se kmetje organizirali v svoji organizaciji. Tovariši, pristopite torej h Kmečki zvezi brez ozira na tiste, ki so delili toliko let r -omejeno oblast v naši državi, pa za kmeta niso naredili drugega, nego da so vam nalagali leto za letom nove davke in vas šikanirali brez konca in kraja.
Nemški zunanji minister Neurath je pristal ita to, da vzame nemški kapital v najem na 99 let portugalsko kolonijo Angolo in od generala Franca tri španske kolonije ob severno-zapadnJ afriški obali.
Laški okraj. Ako se ozremo nazaj v preteklo leto 1936, vidimo marsikaj, kar se v našem okraju ne dogaja vsako leto. Imeli smo dve novi sv. maši in sicer pri Sv. Jederti nad Laškim č. g. Ferdo Potokarja, sedaj kaplana pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, in č. g. Justina Ober-žana v Loki pri Zidanem mostu, sedaj semeniš-kega duhovnika v Mariboru. Upanje imamo, da bo tudi iz našega okraja v bodoče več mladih gospodov se odločilo za duhovski stan. Izredno je tudi to, da so se lansko leto pričele graditi dve novi cerkvi in sicer v rudarskih krajih. V Hrastniku cerkev Kristusa Kralja, kjer je potrebno ustai oviti novo župnijo. V Gornji Rečici, katera spada pod župnijo Sv. Jedert nad Iraškim, pa se gradi cerkev Sv. Antona, patrona našega velikega učitelja poštenega in čednost-nega življenja, škofa Slomšeka. Daj Bog temu delu svoj blagoslov. Smrt je v preteklem letu tudi pobrala nekatere bolj znane može. Tukaj omenjamo sledeče: V februarju je umrl v starosti 63 let na Dolu pri Hrastniku duhovni svetnik in župnik č. g. Peter Gorjup. V avgustu je umrl v starosti 44 let Franc Blatnik, gostilničar v Lokavcu v župnij". Loke pri Zidanem mostu. Bil je zvest somišljenik -RZ. Leta 1931 je bil razrešen mesta občinskega odbornika. V začetku meseca septembra je umrl v starosti 79 let Ignacij Sajtl, bivši posestnik v Tevčah, župnije Sv. Lenart nad Laškim. Po svojih pradedih trdnega nemškega rodu iz Zgornje Štajerske, je bil rajni že pod Avstrijo borec za pravice Slovencev, in od ustanovitve Hranilnice in posojilnice v Laškem skozi 37 let do svoje smrti v načelstvu. Koncem septembra je umrl v Tre-merjih laške nadžupnije v starosti 70 let posestnik Ivan Cencelj. Bil je v načelstvu Okrajne hranilnice v Laškem. Vsem rajnim svetila večna luč; — V letošnjem letu pa bosta dve župniji našega okraja obhajali 1501etni jubilej svoje ustanovitve, katere sta bili -ustanovljeni v letu 1787 in sicer širje in Sv. Miklavž nad Laškim. Prihodnje leto pa obhajajo isti jubilej župniji Sv. Lenart nad Laškim in Razbor, čez dve leti pa Sv. Lenart nad Laškim in 3v. Marjeta pri Rimskih toplicah. To so župnije, ki so nastale za časa vlade avstrijskega cesarja Jo žefa H.
„Slov. Gospodar" stane:
četrtletno Din 9.— polletno Din 16.— celoletno Din 32.—
Kako ostro zimo so imeli v nemških morjih, je nam dokaz nemška podmornica, ki se je vrnila v vojno pristanišče Klel vsa oledeneia.
Na obletnico poljske vstaje proti Rusiji 1. 1863 je sprejel vrhovni poveljnik poljske armade Smigly-Rydz veterane, ki so se udeležili upora. Najvišji vojaški dostojanstvenik je stisnil vsakemu borcu roko.
Pruski ministrski predsednik Goring je za svojega bivanja v Rimu obiskal blizu Neaplja v spremstvu italijanskega prestolonaslednika Um-berta znameniti otok Capri.

Petančli Davorin:
47
Povest.
»Jezus, Marija!« je zavpilo nekje in padlo je nekaj na tla, glasno, da so slišali vsi. Lenčki so vd^li spomini na ono leto, ko je bilo pokradeno, in zopet se je zbala, da bo namišljena sreča uničena ...
Lojzeta so spremljali z ušesi. Njegovi koraki so peli po stopnicah s kora v cerkev. Ključavnica je zarskala in svetloba dneva je planila v cerkev, naravnost na glavni oltar.
»Jezus, kako je to lepo!« se je izvilo Mari in Lenčki.
Glavni oltar je sijal, kakor da bi bil iz samega zlata. Angeli in Marija so gledali tako lepo, kakor da bi bili res živi. Zdelo se jim je, da celo slišijo godbo angelsko, harfo in citre, gosli in trombe, pi-skajoče klarinete in brneči boben.
Miha je vprašal iz radovednosti:
»Kdo pa je ta oltar izdelal?«
Lojze je opisoval:
»Majhen, star ko zemlja, z belimi lasmi in brado. Ne vem, kje so ga gospod iztaknili.«
Janez pa je posegel drugam:
»Kako pa, da je cerkev od znotraj zaklenjena? Nekdo mora biti v cerkvi! Lojz, kaj ti nisi slišal, kako je nekdo zavpil in padel?«
Lojze je prikimal:
»Sem slišal, pa mislim, da je bilo nekje zunaj.«
Janez ni rekel ničesar več. Šel je naprej po cerkvi in gledal v oltar,
»Vse je sveže pobarvano, ker se še ni zasušilo.«
Pri obhajilni mizi se je stresel in se odmaknil. Mara je skočila k njemu.
»Kaj ti je?«
Lenčka se je prestrašila in razburjeno zadihala. Mara pa se je vzpela in pogledala čez obhajilno mizo.
»Jezus!«
Pred oltarjem je ležal mrtvec... Krvava lisa se je vlekla od njegovih ust po kamenitem tlaku... Desnica je molela trdo navzgor in krepko tiščala v pesti slikarski čopič ...
Janez je prestopil oltarno ograjo in se približal mrtvecu. Zganil ga je, mu stresel roko. Pa odnehal. Bil je v resnici — mrtev.
Nekaj trenutkov so sfali vsi zbegani in niso mogli ne misliti in ne moliti.
»Kap ga je zadela. Tvojih korakov se je prestrašil, Lojz,« je menil Janez in privzdignil slikar-jevo obličje, da ga je obsijalo sonce. Mara edina je stopila k njemu in motrila oveli in počrneli obraz. Drugi pa so drgetali v strahu, da je mali Lojzek v Tončkinem naročju na glas zajokal.
»Janez, ne poznaš teh sivih oči?« je vprašala nenadoma Mara.
Janez se je nagnil in vprl pogled ostro v tujčev obraz. Potem pa ga je naenkrat izpustil in omahnil na oltarno mizo.
»Kaj je?« so trepetali drugi. Mara pa je stiskala ustnice skupaj in zadrževala jok ...
»Kaj je?« je zakričalo iz Lenčke. »Janez, povej, kaj je!?«
»Lah!« je v šepetu izgovorila Mara.
Lica so se v hipu vsem zresnila od groze in čela potemnila. "Ko je utis popustil, pa so jokali na glas vsi, razen Janeza. Lahov obraz pa je obsijalo sonce, ki so ga cerkvena okna rdeče nadahnila... Ko so ga pogledali, so videli, da je čudovito lep...
»Marija mu je odpustila!« se je vzradovala v žalosti Mara.
Janez je šel s težkimi mislimi v srcu k župniku in mu vso zgodbo povedal.
»Da je bil to tisti? Ti, moj Bog, kako ti vodiš duše k sebi po čudovitih potih!«
»Oltar je kakor iz zlata. Bogve, kako je to, da ga je zadelo ravno tedaj, ko je bil z delom pri kraju...«
Župnik ni na to ničesar odgovoril.
»V kapelici sv. Jurija mu naredite oder! V soboto popoldne ga bomo pokopali...«
Župnik je klecnil pred križ in iz globočine molil.
Ko so se gorski odpravljali k pogrebu, jih je Janez nagovoril:
»Vsem bom povedal. Takrat je strašil Lah. Še danes dobro slišim njegov korak... Bil je ravno tak kakor Lojzetov oni dan... Starec se je prestrašil in ga je zadela kap. Slaboten je pa bil: vse dni, kar je delal oltar Mariji, ni jedel nikjer... Bogve, kako je to, da je brez hrane živel ravno tako dolgo, da je izvršil delo? ...«
Čudna so pota božja---
Nabralo se je ogromno ljudi iz domače fare, pa tudi od drugod. Pokopal ga je dekan. Ko so postavili krsto pred cerkev, je dekan zamahnil z roko in začel govoriti.
»Zdaj izginja še zadnji spomin iz preteklosti!« je pošepnila Lenčka Janezu med govorom.
Ljudje so se čudili:
»Gorski stojijo skupaj pri krsti, kakor da bi mu bih v žlahti!«
Govor pa je prevzel vse. Gospod Jakob je stal na vzvišenem mestu pred zvoniščem, od koder je imel razgled na Orliške bregove, Rožco in hrvaško ravnino. Naravna lepota ga je navduševala, da je govoril, kakor še ni nikoli. Oči je imel vprte v sonce, ki je lebdelo nad Presko. V zraku je migotala svetloba, kakor da bi se zlato perje razletelo v njem. Ljudstvo je plakalo ob misli na dobroto božjo in na svojo grešnost... Pripovedoval jim je zgodbo umrlega slikarj^a...
Dolg sprevod se je razvil po Gorah navzdol. Zvonovi svetogorski so mu peli slovo v velikih zamahih in težkih odjekih ... Zdelo se je, kakor da bi zvonilo na vseh vrhovih ...
Na Gorah so se zbrali zvečer zadnjič brata in sestri... Drugo jutro je Miha odšel in se ni poslovil od Josa in rebri, dobrave in Rožce ... Gnalo ga je nazaj v tihoto samostana.
»Samo kot popotnik sem se pomudil pri njih. Popotnik sem jim bil, nič več ...«
KO SO CERKEV POSVETILI...
Končno je vstala sobota pred velikim dnem...
Romarji so se zbirali v skupine in šli na daljno pot. Od Maribora in Ptuja so se dvignile trume božjepotnikov, popevale svete pesmi in se bližale svetim Goram. Na Pečici, v klancu pod Poljčanami, zagledajo prvič novo svetišče, popadajo na zemljo in molijo iz duše in srca. Procesije iz Posavja in krškega polja se ustavijo najprej pri Osojnikovem križu. Hrvatje in Hrvatice prihajajo v pisanih narodnih nošah in pojo litanije. Križar hodi spredaj in nosi križ, vižar pa poje naprej z visokim glasom.
Na Gorah je vse oživelo. Krčmarji so si postavili krčme, lectarji stojnice, kuharice črne kave so zakurile ognje, berači brez rok, brez nog, z rakom v obrazu, slepci, stari in mladi, ženske in moški. Prepirajo se za prostore, prosijo, pojejo svete pesmi in igrajo na vsemogoče instrumente.
Procesije prihajajo. Pri studencu Božje nogej se ustavijo. Duhovnik pride po nje, da jih pelje v cerkev med petjem, streljanjem in slovesnim zvo-nenjem. Pred cerkvijo pokleknejo še enkrat in po kolenih plezajo do oltarja. Vsak romar poklenka z malim zvonom. Potem se pa glasijo svete pesmi celo noč, odmevajo od sten in beže ven na gore in v doline. Ves svet okoli cerkve je napolnjen s svetimi pesmimi.
Gorski imajo dela čez glavo. V kuhinji in pri kleti. Mara je natakarica, kuharica in dekla obenem. Leti v klet pograbi kup drv in nese v kuhinjo, pa zopet beži, da postreže temu in onemu. V obraz je razgreta, lasje se ji lepijo na znojno čelo.
(Dalje sledi.)
Postedtee stavke
Občinski svet v Bruslja v Belgiji je sprejd nov davek, katerega pa morajo plačevati velike
trgovine. In sicer ga morajo plačevati samo take velike trgovine, katera imajo več kakor petnajst uslužbencev. Davek znaša 500 do 10.000 frankov na leto za vsak oddelek. Zoper ta davek pa so bruseljski veliki trgovci začeli svoje vrste stavko. Nobena velika trgovina namreč zvečer nI več prižgala električnih svetilk, ampak so za silo povsod prižgali sveče. Ta razsvetljava pa je kupujoče občinstvo tako zanimala, da se je vsled tega kupujočih ljudi v trgovinah kar trlo. Nastopiti je morala policija, ki je zaradi varnosti ljudi gonila iz trgovin, da bi se gneča zmanjšala. Ker policija take razsvetljave ne sme prepovedati ,bo ta stavka še nekaj časa trajala v veliko veselje občinstva ter v velik profit stavkajočih trgovcev.
Bakterije v brezzračnem prostora
Z vestnimi poskusi v nekem znanstvenem zavodu v Baltimore so ponovno potrdili mnenje, da morejo bakterije živeti tudi v brezzračnem prostoru. Klice So imeli 22 dni v posebnih steklenih posodah, ki so iz njih popolnoma izsesali zrak, iti to pri temperaturi 268 Stopinj pod ničlo. Ne brezzračni prostor ne strašni mraz, ki je že tik absolutne ničle, ni mogel mikroorganizmom uničiti življenjske silq.
Brada vzrok smrti
V mestu Braunau na Nemškem je na pokopališču nagrobnik nekega župana, ki je umrl že leta 1572, in sicer se je ubil. Padel je po stopnicah ter si zlomil vrat Ta mož je baje nosil dva metra dolgo brado. Kadar je hodU, je moral brado dvigniti z roko, da se mu ni zapletla med noge. Nekega dne pa je šel po stopnicah in je pozabil z roko dvigniti brado. Zapletla se mu je med nogami, zaradi česar je mož padel po stopnicah in si zlomil tilnik.
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejemi' hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem.
Iz Slovenske krajine.
Sv. Jurij v Slov. krajini. Iz časopisov smo zvedeli, da je bila nastavljena na štirirazredno osnovno šolo v Serdici nova učiteljica. Nova učna moč je bila zares potrebna. Toda danes smo že v začetku februarja in še baje ni nastopila. Ne vemo, kje je krivda. Pouk se na ta način vrši zelo otežkočeno. — Naši pismonoši nimajo dosti dela. Saj menda nikjer niso ljudje tako pridni, da bi vedno sami prihajali na pošto. Večinoma pač gredo po prazen nič. Mladina pa le ima priliko za svoje sestanke. Februarja se bo poročil naš pismonoša Franc Skledar z Marijo iz dobre katoliške Langove družine iz Ocinj. Obilo sreče!
Sv. Sebeščan. V nedeljo 7. februarja bo naše Prosvetno društvo vprizorilo igro »Mehiški mu-čenec«. Igra je versko poučna, godi se v Mehiki za časa preganjanja katoličanov. To bo prva igra našega društva In prva na lepem novem odru, ki nas je stal okrog 1500 Din. Igra se vprizori popoldne ob treh in zvečer ob sedmih. Pridite vsi, ki se zanimate za katoliško prosveto. — Nabiralna akcija za stolpno uro lepo napreduje. V naši vasi (66 družin) je nabranih 3500 Din. Z ozirom na naš siromašen kraj je to res veliko in vse hvale vredno. V drugih vaseh bomo seveda manj dobili, pa upamo ,da toliko naberemo, da bomo imeli še letos uro v našem cerkvenem stolpu. — Naše Prosvetno društvo je imelo na farni svetek skupno sv. obhajilo in v nedeljo 31. januarja sestanek, na katerem je predaval g. Cerni, šolski upravitelj v Mačkovcih. — Naš družinski pastir je končal družinske obiske. Zbral je ob tej priliki tudi natančen seznam časopisja v fari in točno število naših izseljencev. Ob prvi priliki bomo obe ti str tistiki objavili. 2e sedaj pa povemo, da v časopisju vodi »Slovenski gospodar«, ki je pridobil letos veliko novih naročnikov.
Nove knfige.
Cirilova knjigarna priporoča postne pridige:
Berghoff: Christus unser Leben und Vorbild, Zyklus und Fastenpredigten für unsere Zeit, kart. Din 40.--. — P. Andreas Hamerle: Herodes und sein Nachtrab, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. Din 17.—. — P. Bernhard Ernst Krahl: Das Hochheilige Kreuzesopfer und seine Erneuerung. Sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. Din 14.--. — Brors: Leiden und Beten, Fastenbetrachtungen, broš. Din 18.20. — Brors: Leiden und Beten, Das Gebet des Herrn, broš. Din 17.--. — Möderl: O Haupt voll Blut und Wunden,
fünf Fastenbetrachtungen, broš. Din 12.—. •— Restle: Die Sünde, Fastenpredigten, broš. Din 2L—. — Gmelch: Der Unsichtbare, Fastenpredigten über den lebendigen Gott, broš. 22.—. — Storr: Rettende Liebe, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt über das göttliche Herz Jesu, broš. Din 20.—. — Vom Leiden Christi und der Euharistie, Stoffsammlung für Fastenpredigten, broš. Dm 33.-. — P. Clemens Gorzolka: Christ König der Gekreuzigte, sieben Fastenpredigten, broš. Din 19.-. — Storr: Erlösung, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. 23.—. — Lechner: Wer ist Christus?, 6 Fastenpredigten, broš. Din 10.-.
Za svetni postni čas, ki se nam približuje, je pripravil skladtelj Janko Grudnik svoje štiri-glasne postne pesmi. So lahke in melodijozne in to jim je omogočilo, da so se uveljavile v splošni uporabi. — Pesmi prodaja po 15 Din M. Va-cac v Mariboru in Cirilova knjigarna.
Kanarček. Kdor ima ali hoče imeti kanarčka, da mu prepeva in kratek čas dela, ta naj ima strokovno knjižico »Kanarček«, kjer dobi vsa 1 navodila o vzgoji, prehrani, bolezni, skubitvi 1 itd. kanarčkov. Knjižica stane 7 Din in se naroča v Tiskarni sv.' Cirila v Mariboru in Ptuju.
Singer šivalni stroj za 480 Din proda mehanik Draksler v Mariboru, Vetrmjska ulic» 11. Zaloga novih in rabljenih koles, šivalnih strojev za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. Popravila vsakovrstnih strojev in koles, emajliranje, po-niklanje in pokromanje po najnižji ceni. Zahte-vajte prospekte.	89
Pri Starinarju Glavni trg 18 in pa Rotovški trg 4:
velika prodaja ostankov, čevljev, predpasnikov, oblek, cajga, barhenta, srajc itd.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
50 Din na dan lahko vsak zasluži s prodajanjem novega predmeta. Pošljite znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana.	_135
Pridnega, starejšega hlapca z večletnimi izpričevali išče Franc Žigart. Sp. Porčič 39, p. Sv. Trojica v Slov. goricah. Mesečna plača 140 Din. 141
POSESTVA:
Mlin kupim. Ponudbe sprejema uprava »Sloven-skega gospodarja«._129
Prodam lepo posestvo, 28 oralov zemlje ob bano-vinski cesti, poslopje krito z opeko. Naslov v upravi »Slov, gospodarja«,	134
RAZNO:
Oddam za svojega štiri mesece starega zdravega fanta. Naslov v upravi »Slov, gospodarja«. 131
Cela studenčna oprava se takoj poceni proda. 18 m globočine. Betnavska 73, Maribor.	139
Oglejte si zalogo ostankov in drugega raznovrstnega blaga po nizkih cenah v starinarni Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova 6. 140
V soboto, 6. februarja bo licitacija na Glavnem trgu:
perilo, rjuhe, odeje, moška in ženska obleka, čevlji, posoda.__133
Kupujemo stalno čebelni vosek. Ponudbe pošljite tvrdki J. Hutter in drug, Maribor. 123
132
Vam pomaga, da zopet pridobite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin.
Ne bodite neprijateljl samemu sebi!
Obolenje kot MIJENE in bolečine pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj.
Moti Vas DEBELINA?
Hočete biti VITKI? Potem uporabljajte Hersan čaj.
Zakaj trpite z REVMATIZMOM in GIHTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj Je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDEH.
Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo.
Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah.
ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od:
»RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1.
Rei. S, troj 19834-33.
05
innnmnannnnnnnnnnnnnnnmnnnnnnnnnDm	hjulujlh i m i cd
Hranilnica &rav§he banovine Maribor
Centrala: Maribor	Podružnico: Cclfc
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej JuZnoSta-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	27	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim j premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ,_,
DnrTnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnannnDnnnnnnnnnnnDnnnnrannnnnnnnnnnnnnDnnnnnDaDDDDnncD
Izredno ugodna prilika!
Do 13. februarja 1937 prodaja moške in otroške zimske plašče z 2O°/0 popusta. Ženske plašče pa z 3O0/t popusta.
Hitite z nakupom, dokler je izbira velika 1
Zaloga TIVAR oblek« klobukov, perila i. t. d.
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2.
Sanaforij v Mariboru, Gosposka ni. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba X. razreda 120 Din, H. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 drli 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. Cernič. 51
Kupujte pri naših inserentih!
Kupujem
Ia jesenova debla, dolžina od 3 m naprej, premer od 30 cm naprej, dolgo, ravno blago brez grč, samo va-gonske pošiljke od nakladalnih postaj. Fridolin Bischof, izvoz lesa, Maribor, Kacijaner-Jeva ulica 22, telefon: 26—25.	30
Najboljša rekloma
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tishouine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Fisharna su. Cirila
b Mariboru, Horošha c.5
NAIA OZNANILA
SLUŽBE:
Oženjen cerkovnik in organist dobi službo v Razboru pri Slovenjgradcu. Pogodba se sklene po ustmenem dogovoru.	39
Viničarja, 3 delovne moči, sprejmem, žunkovič, Naraplje, pošta Majšperg.	128
Razpis. Občina Cerkvenjak, srez Maribor lovi breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodjo, šolska izobrazba 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 Din. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po členu 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. — Občina Cerkvenjak, dne 27. januarja 1937.	127
POSESTVA:
Prodam leseno hišo, kuhinjo, sobo, košček vrta, Din 8000, za izplačati 3000 Din. Skrabl, Tez-no, Dobrava, Maribor.	125
RAZNO:
Nobena reklama, živa resnica, da so nemška kolesa pri šket Leo na Vranskem že po Din 489.—, 600.—, 700.—, najboljše pokromano Din 900.—, pogrezljivi stroji novi, 20 let garancije Din 1800.—. Kupite takoj, cene se bodo podražile.	101
Vinsko trsje priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	1253
Kupim Hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke in članic Zadružne zveze v Ljubljani proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gotovina 1938«.	102
Poročne prstane v vsaki obliki dobite poceni pri zlatarju Alojz Stumpf, Maribor, Koroška cesta 8. Kupim staro zlato in srebrne krone po najvišji ceni.	106
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v TIskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška
cesta 5.
[4|T Inserir a j le l
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
Dsn&f nalovite naJbol?e iri "aJvarnefe pri
SpoflnjeSialcrsM ljudski posojilnici
Oosposha ulica 23 |f ^01*11)01*11 lllica 10. ohtoftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.
01000223010202010023010909001007100201020100080202000902010201001011040201000102010200000100000201010001000202020000000202