160. štev.
V Ljubljani, sobota 0. julija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.	]0|-q
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo leto pol leta . (etn leta ia mesec
K 360--
n 180-
„ 90— .. 30—
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. (etri leta ta mesec
K 480— „ 240— 120— .. 40—
Za Ameriko:
celoletno . . 8 dolar, polletno .	4	dolarje
Četrtletno. 2 dolaria
Novi naročniki na; postajo naročnino no nakaznici
Oglas se laiačunai« po porabileoem prostora lu sicet 1 mm visok ter 55 mm Širok prostoi za cnkrai 2 K za veCkrai nopnst
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6/1. Tcleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu   štev. 8. Telefon štev. 44.	=:
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posemezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede mseratov 1. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — "	Rokopisi se ne vračajo.	1	1
Definitivno imenovanje kraljevih namestnikov.
Beograd, 8. Jul. (Izv.) Ukaz o Itneuova- mestnika v Ljubljani bo podpisan 8e danes, »ju g. Demetrovlča za kraljevega naraesu dočlm ta imenovanja v Splita In Sarajeva nlka v Zagrebu In g. Hribarja za kralj, na- še niso definitivno rešena.
Nadaljevanje preiskave radi atentata
na regenta.
Beograd. 7. julija. Preiskava radi atentata na regenta prestolonaslednika se je tekom današnjega dne nadaljevala pozno v noč. Danes je bila zaslišana žena šoferja Mladena Marinkoviča. Milica, o kateri se misli, da obstoje razlogi za zapor, ker je do gotove meje obremenjena po izpovedbah atentatorja in njegovega krivca Csakija. Zaslišali so io radi izjav Stejiča in Csakija. ki jo obtožujeta v toliko, da je Stejič izjavil, da je pogosto zahajal v Marinkovičcvo hišo. kjer se je v glavnem seznanil s teroristično akcijo in je na dan atentata ob 6. zjutraj pil pri Marinkoviču kavo. Ob tej priliki je šel v drugo sobo, kjer je skupno z Majinkoyičein pregledal bombe in revolver, ki bi se imel vporabiti tega dne. Na ta izvajanja Stejiča je odgovorila Milica Marm-kovičeva. da ie res sprejemala Stejiča. ki je prihajal v njihovo hišo, da pa ni vedela, kdo da je in zakaj prjhaja. Imela ga je za delavca v garaži svojega moža. Kar se tiče trditve. da je bil na dan atentata na kavi pri njih je izjavila, da ni to resnica, ker je njen mož že pred tem. nekako ob 5. zjutraj, odšel iz hiše. med tem ko je ona spala, ker je ni hotel zbudi^ Kot podrobnost navaja, da je mož ob svojem odhodu zaklenil hišo od zunaj ter pustil ključ na odprtem oknu. Po tej izjavi je bila kon-frontirana s Stejičem in pozneje s Csakijem. Glede Csakija je Marin-kovičeva izjavila, da ve o njem samo. da je Novosadčan in da je menila, da prihaja kot strankarski tovariš in osebni prijatelj njenega moža. Med tem pa trdi Csaki, da Je Marinkovičeva dobro vedela, zakaj ie prihajal, ker je večkrat pred njo govoril z njenim možem o atentatu, o pripravah in o bombah. Nadalje pravi Csaki. da je vedela za vso organizacijo in da mu je sama priznala tudi glede Stejiča. da prihaja v njeno hišo v strankarske svrhe. Žena šoferja Marinkoviča je ostala kljub izjavama Stejiča in Csakija pri svojih trditvah. Popoldne ob 16. se je pričelo zaslišanje Jozsefa Mojzesa, okoli 30 let starega soboslikarja madžarske narodnosti. Po svojem lastnem priznanju je prišel pred štirimi meseci iz Madžarske v Novi Sad. kjer je vzdrževal zvezo s komunisti na Madžarskem. Za tem se te spoznal s tipografom Jovanom Jovanovičem in krojačem Kolačkom ter z ostalimi člani teroristič-nega odbora. Sprejet je bil kot izreden elan v teroristični odbor v No-vem 'jktdti in mn je bila že poverjena nekaka misija za skrivanje bomb
skupno s Csakijem. V kolikem obsegu je obstojalo to skrivanje bomb. bo še ugotoviti. Nadaljna njegova priznanja so potrdila vse. kar so dosedaj izjavili Stejič, Csaki in Kolaček glede priprav za atentat, o katerih ie bil istotako poučen, kakor tudi sploh o delu centralnega komunističnega sveta v Beogradu, ki je dajal navodila terorističnemu odboru. Ob tej priliki je bil zaslišan tudi radi eksplozivnega materiiala. ki so ga včeraj našli na vrtu Jahača. Izjavil je. da je ta eksplozivni materija! zakopal skupno s Csakijem in Juhačem in da je municiia bila namenjena, da se vporabi za razstrelitev velikega železniškega mosta med Slavonskim in Bosanskim Brodem. Most bi se imel porušiti takrat, ko bi bili obveščeni od centrale v Beogradu, da se vodi v Bosni in Hercegovini posebna komunistična akcija, ki bi se imela pričeti skupno z akcijo v Srbiji in Vojvodini. S tem so hoteli preprečiti morebitno premikanje čet. Pri tem zasliševanju Mojzesa se je tudi doznalo. da so že v.se priprave za izvrševanje terorja v naši državi gotove. Početkom aprila t. 1. se je vršila širša konferenca komunistične stranke, ki so sc j.e udeležili delegati iz vse države ter se je ob tej priliki razpravljalo o političnem stanju v državi, kakor tudi o vseh ukrepih za varstvo.komunistov pred obznano. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vsa viseča vprašanja odlože do konca meseca aprila, ko bi se imela vršiti konferenca bolgarskih in naših komunistov na bolgarskem ozemlju, ker bi imeli tudi bolgarski komunisti podvzeti isto akcijo. Ta konferenca se je tudi vršila v Bolgariji ter je trajala od 27. aprila do 3. maja 1.1. Na tej konferenci so bila rešena vsa vprašanja na ta način, da je bil izdelan načrt za celo serijo atentatov, tako na Bolgarskem kakor pri nas in sicer na vladarje, na vlado, parlament, na vse ugledne politične osebnosti, na važne objekte. kolodvore, različne mostove itd. Ta načrt je imel izvesti izvrSc-valni odbor komunistične stranke v Beogradu in sicer potom posebnih terorističnih organizacij v raznih državah. Prva taka organizacija se Je osnovala v Novem Sadu. o ostalih pa še ni ničesar znanega in skuša sedaj policija odkriti tudi druge organizacije.
Beograd, 8. Julija. (Izv.) Preiskovalnemu sodišču je izročenih še nekaj komunističnih poslancev. Tozadevni akti ge np.i izdelani.
Valutna reforma.
Beograd, 8. Julij«. (Ilv.) v flliai)čnl
zakon za leto 1921 In 1922 je vnesena postavka, po kateri so določa, kak0 ;n v katerih
slučajih sc bo izvršila izmena valut in deviz po državnem kurzu. Izmena se bo vr-. šila do 30. septembra.
NAS REGENT V PARIZU.
Pariz, 8. jul. Jugoslovanski prestolonaslednik regent Aleksander je dospel včeraj semkaj.
Naša vlada in komunisti.
Pariz, 8. jul. Kakor poročajo listi. se bavi jugoslovanska vlada s proučevanjem zakonskega načrta, ki ga bo predložila vsem zavezniškim vladam in v katerem se obravnavajo vse odredbe, ki se bodo uvedle zoper komuniste, ker so ti po svoji teroristični propagandi, ki Jo izvršujejo. v istini anarhisti.
POLOŽAJ NA BOLGARSKEM.
Berlin, 8. julija. (Izv.) Berlinski listi poročajo o razkritju komptota za zopetni po-vratek carja Ferdinanda na bolgarski p,e-stol. Beograjska hi bukareštska vlada mislita tozadevno ukreniti oflclielne korake, podpirani cd antante,
AMF.RIKA NE BO RAZOROŽILA SVOJE ARMADE.
Washhigton, 8. julija. (Izv.) Vsled obn;-vitve angloško-Japonske zveze so Združene države severoameriške sklenile, da ne bodo sklicale konferenco za razorožitev svojih anuad.
O delovanju konstituante in potrditvi ljubljanskega župana.
Včerajšnji shod, ki ga je sklicala Narodno - socijalistična stranka, je pri nabiti dvorani otvoril tov. Juvan, ki je po kratkem nagovoru podal besedo posl. tov. Deržiču. ki Je v daljših, točnih izvajanjih, pretrganih od vedno ponavljajočega se odobravanja vseh navzočih naslikal delovanje konstituante in končno glasovanje. Nato je o isti temi govoril posl. tov. Brandner. ki je pr.ed-ysem podal notranje vzroke, ki so prisilili in morali prisiliti vsako pošteno stranko, da glasuje proti vladnemu ustavnemu načrtu. Za svoja izvajanja je žel ponovno hrupno odobravanje. Izvajanja obeh tov. poslancev prinesemo v eni prihodnjih številk v celoti.
Nato je tov. Poženel predlagal zaupnico obema poslancema, ki je bila ob ogromnem navdušenju vseh navzočih soglasno sprejeta.
O drugi točki dnevnega reda: potrditev ljubljanskega žuipana je referiral obč. svetovalec tov. Tavčar. Njegov govor je izzval veliko Ogorčenje napram terorju vladajoče klike in je občinstvo njegove vseskozi stvarne utemeljitve pozdravljalo z živahnim odobravanjem in ponovnimi, navdušenimi ovacijami g. županu Pesku. Njegov govor prinašamo v celoti na drugi strani.
Nato ie tovariš Fakin predlagal, da se g. min. predsedniku Pašiču odpošlje sledeča brzojavka:
Volilci, zbrani na javnem shodu Narodne socijalistične stranke v Mestnem domu v Ljubljani dne 8. julija. prosijo gospoda min. predsednika. da takoj .predloži z veliko večino izvoljenega župana Antona Peska v potrditev. Vse stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, so se javno izjavile za potrditev gospoda župana Peska. Dosedanje stanje v občinski upravi ne more še nadalje obstajati. Mestno občinsko gospodarstvo trpi občutno škodo, ker občinskemu svetu ni dana prilika, da prične s svojim delom.
Načelstvo Nar. soc. stranke.
Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je tovariš Juvan kratko in jedrnato zahvalil vsem udeležnikom in je zaključil shod z besedami: »Živel novi občinski svet. živela napredna Ljubljana, živel naš župan tov. Pesek!« Tem besedam so sledile zopet dolgotrajne ovacije gospodu županu.
Včerajšnji shod NSS je zopet ponovno pokazal, da so vse blatenje in vse intrige proti NSS in njenim kandidatom le bob v steno in da gre stranka zvesta svojim načelom od zmage do zmage.
Naše notranje naloge.
STAVKA BANČNIH URADNIKOV NA ČEŠKEM.
Praga, 8. julija. (Izv.) V stavki iančnllt uradnikov ni opaziti doslej nikaklh izprc-meinb. Bančni konzorciji so sklenili prežgati vsa pogajanja z uradniki, da s teni pripravijo bančne uradnike k poslušnosti.
POLOŽAJ NA IRSKEM SE BOLJŠA.
London. 8. jul. Angleške čete na Irskem so dobile povelje, da sc vzdrže vsakih osvetnih odredb, dokler trajajo pogajanja med sinfaj-novskimi voditelji in unionisti. Sklepa formalnega premirja, kakor ga je priporočalo več listov, vlada ne odobrava, ker se sodi, da Dela-vera ne more biti odgovoren za dejanja. ki ne bi bila primerna dogovorom. Ugotoviti sc more razveseljivo dejstvo, da je število sinfaj-nevskih napadov manjše, odkar so se pričela pogajanja. Pogajanja med zastopniki strank v Dublinu se še nadaljujejo.	Pričakuje se. do bo
DeJavera pjišel v. Lmdeiu
Zadnji dnevi, ki potiskajo naš ztinanjcpou-tičol položaj do velike napetosti, nam lasno stavijo pred oči, kako potrebna Je pri nas notranja konsolidacija, ureditev In ravnovesje v političnem kakor v gospodarskem oziru. Kadar nastopi nevarnost zunanjih zapljetljajev, tedaj se ne le vodilni krogi, marveč tndl vsak misleč državljan zave, da Je državna moč na zunn] veren odsev njene notranje sile, notranje politične In gospodarske organizacije.
Ce pogledamo nazaj, koljk0 smo se za tak slučaj pripravili v dosedanjem državnem življenju, nikakor ne moremo trditi, da smo storili vse, kar Je bilo v naši moči. Konsolidacija se Je vršila takorekoč sama od sebe, naše narodno predstavništvo In koustituanta Je Imela pr| tem zelo malo zasluge. Razumemo posebne činltefje, ki v tako nastalih državah, kak0r Je naša, spočetka ovirajo konsolidacijo, toda s popotno upravičenostjo lahko od naših merdajmii državnih krmarjev pričakujemo In zahtevamo, da opravijo Izmed nujnih zadev gotovo vsaj najnujnejše.
Med take najnujnejše štejemo zahteve, da mora Izvršujoča oblast skrbeti, da uzu-dovoiji tiste, na katerih v teh še vedno nevarnih časih predvsem sloni državna avtoriteta. Tako na primer se nam zdi, da bi nikdar ne smeli čitatl tistih takih lamenta-cij, kakor smo jih zadnje tedne čuli Iz vrst našega orožništva in železničarjev.
Velik de! notranjega uravnovešenja 5*° prinesel čas sam po sobi, kolikor bolj se bomo oddaljevali od vojnih let, ki so nam vir mnogoterih sedaj še kompliciranih problemov. Da smo po vseh znamenjih sodeč prekoračili višek draglnjske krize, moremo smatrati kot eden najznačilnejših in dobro-obetajočih dogodkov.
Toda s tem, da bomo premagali take in enake po svojem bistvu več ali man} trenutne težave, se bomo mogli lotiti šele ve-
likih nalog, ki čakajo našo mlado državo, Ravno v teh dneh se mora vsak misleč dr« žavljan z obžalovanjem zavedati, da Imamo I še vedno le eno železnico, ki veže severo-zapad države z Jugovzhodom In Jugom ter ravno tako le eno, k] veže osrednji del, Bosno in Hercegovino s Primorjem In našo državno stolico, — pa še tu le z zamudnim prekladanjem v Brodu. — Dobre prometne zveze so žile vsake države, — in samo take burne dni, kakor so sedanji, sc zavedamo, da mora biti naša prva In poglavitna naloga, da posvetimo ureditvi ali bolje zgraditvi normalnih prometnih črt, prve razpoložljive sile države.
Dalje smo se še tekom svetovne vojne naučili, da mora država biti v stanju, da s« v skrajnem slučaju vzdrži sama s svojimi produkti, bodisi v prehrani kakor glede Industrije, zlasti vojne. Ako tedaj nočemo ke-daj doživeti nezgode, da bomo morali vzdrževati svojo obrambo le z golimi bajoneti kakor Rusi po Gorlicab, moramo vsaj v glavnem organizirati zadevno produkcijo doma. Da pr] tem ne bodo vse pokrajine * enak) meti prikladne zato, o teiu nam priča eksponlrana lega posameznih. V Sloveniji »e moramo urediti na Industrijo ,k| n) bistvena potreba države v slučaju oboroženega konflikta.
Da se nam vsem ne zgodi, kakor se le Srbiji v zimi 1915—18 po zmagah nad Avstrijci, ko Jih Je v masah moril legar. moramo organizaciji zdravništva In njegovih' pripomočkov posvečati vztrajno In »motreno skrb.
Resnično, nihče Izmed nas nima časa, nima pravice, držati križem rok! Problemi našega notranjega državnega življenja so tako mnogostranskl in obsežni, da Je vsakdo poklican sodelovati po svojih močeh, če se bomo tega zavedli, bo Izginilo marsikaj smešnega Iz naše vsakdanjosti, napihnjene geste, kot metafizični Jezikovni prepiri.
Naša trgovinska pogajanja z Italijo.
Beograd. 8. jul. V pogajanjih med našo in italijansko delegacijo zaradi trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se je pojavil zastoj vsled težkoč pri izvedbi klavzule, ki se nanaša na ribolov v Jadranskem morju. Sedaj pa so
menda vendar le prišle do gotovega sporazuma ter se bosta danes se« sjali italijanska in naša delegacija, da se vprašanje definitivno reši. Šele ko bo rešeno vprašanje ribolova, se bo začelo delo za konvencije v brodarstvu.
Pogajanja med Grško in Jugoslavijo.
ženeva, 8. Julija. (Izv.) Iz Aten se poroča, da so se tam vršila uspešna pogaia-nja grškega ministra vnanjih del z odposlanci države SHS in Romunije v svrho intervencije teh dveh držav pri eventuelnl obrambi Carigrada. Intervencija Imenovanih
dveh držav Je baje zagotovljena, zahtevali sta ra zato gotove koncesije, predvsem da v slučaju konflikta z Bolgarijo ostanejo alilrancl na njihovi strani. Grška nai se za svojo odstopltev Smirne odškoduje z dciom AlbanUe.
BOL.IŠEVIŠKA ZAROTA V CARIGRADU.
London. 8, julija. »Dailv Tele-graph« ojj^ivlja posameznosti o boljš^viški zaroti v Carigradu. Agenti sovjetske vlade in tretje internacionale so porabili prisotnost boljševiške trgovinske delegacije v turškem glavnem mestu ter razvili živahno propagando med Rusi, ki so pribežali v Carigrad. Med njimi so izbrali agente, ki naj bi pripravljali splošne vstaje med turškim prebivalstvom. Umor generala Marring-tona naj bi bil znamenje za začetek vstaje. V Dardanelah naj bi se izpostavile mine, da bi prepečile nastop britanskega brodovja. Dne 27. junija je iz Odese dospel v Carigrad grški parnik z mnogimi sumljivimi popotniki. Angleška vojaška policija ie v njih prtljagi našla sila mnogo letakov v turškem, ruskem in grškem jeziku. Vse sumljive osebe s člani boljševiške delegacije vred so aretirali in jih odvedli na angleški parnik, Preiskave prostorov boljše-viške trgovske delegacije so podale presenetljiva pojasnila. »Daily ’Ie-legraph« doznava, da te najdbe niso samo potrdile obstoja zarote v Carigradu, marveč da so zasledili tudi dalje razširjene zarote, ki so s podporo Rusije razteza od Angcrc .do Sofije
BORZNA IN TRŽNA POROČILA
8. julija.
Beograd: Valute: Francoski fran*\ 300—303, ameriški dolarji 37—37.40, grš*d drahme 190—195, romunski leji 57—57.25, bolgarsk) levi 35—35.50, nemške marše 52.75—53.20, češkoslovaške krone 0—52,; avstrijske krone 5.60—5.80, 20 dinarjev V zlatu 0—22.15, napolcoudorl 125.50—125.75, Devize: London 140—140.50, Pariz 302.bu— 303.50, Ncwyork 37.60—37.70, Ženeva 533.50—537.50, Solun 192—195, Rim 184— 185, Praga 50.80—50.90, Dunaj 5.16—5 25, Berlin 50.50-50.80, Bukarešta 56.50—57.80.
Zagreb: Devize: Dunaj 20.60—20.70, Berlin 202—202.75, Budimpešta 56.50—57.25, Bukarešta 220—230, Italija 739—741, London (Izplačilo) 565—566.50, (ček) 562 —0, Ncwyork (kabel) 152-50—153, Pariz 1214-« 1217, Praga 203.50—204.50, Švica 256S-« 2568. Valute: Amcrlšk] dolarji 118—148.75,; avstrijske krone 0—23.50, bolgarski levi 0—152, carski rublji 34—36, češkoslovašRe krone 206—0, napoleondorl 505—510, mlinski leji 225—227, Italijanske lire 733 — 737, turške lire v zlatu 0—590.
C ur ih: Berlin 587.50, NewyOrk 590, London 2212, Pariz 4730, Milan 2875, Praga 7.80, Budimpešta 2.20, Zagreb 3.95, Bu*a« rešta 8.80v Varšava 0.32, Dunaj 0.92, avstr, krone 0.81.
Dunaj:	Devize:	dolarji	731—735,
marke 995—996.50, Sterilne! 2710—2760, francoski Iranki 5880-5920, Ure 3555-3575, dinarji (tisočaki) 1928-1948, poljske mark«
42*50 44.50, Švicarski franki 12475—12525,
1	madžarske krone 271—270«
Stran 2,
„ JUGOSLAVIJA* dne 9. julija 1921.
C‘JW———————— .»n   mm
160. štev.
Potrditev ljubljanskega
župana.
Govor obč. svetovalca Ivana Tavčarja na shodu NSS v Ljubljani,
dne 8. julija.
Popolnoma upravičeno se razburja ne-le Ljubljana, ampak cela Slovenija, da ljubljanski župan še do danes ni potrjen; upravičeno tembolj, ker neizpodbitna dejstva dokazujejo. da se hoče nad voljo ogromno večine ljubljanskega prebivalstva izvaiatl teror, ki ga ne pozna naša politična zgodovina.
NSS se je udeležila občinskih volitev v Ljubljani, s trdnim sklepom. doseči vsaj ta uspeh, da se enkrat za vselej onemogoči kapitalistično gospodarstvo v občinski upravi. Sli smo s principijelnega stališča. da nikakor ne gre. da bi gospodovala na mestnejn magistratu gntpa. kateri je interes sološnosti deveta briga, interes posameznih strankarjev. posameznih bankokrat-skib skupin prvi in zadnji cilj komunalne politike.
V	okviru našega socialističnega programa smo se izjavili za komunalni program, ki odgovarja interesom večine ljubljanskega prebivalstva, Dokazali smo pa tudi. da Je bi-
lo	dosedanje liberalno gospodstvo na mestnem magistratu škodljivo razvoju Ljubljane in njenemu delavnemu ljudstvu.
Liberalna večina je imela mestno upravo v svojih rokah skoraj štirideset let. Dovolj je imela prilike, da pokaže kaj zna in kaj hoče. Brez vsega lahko trdimo, da je bila občinska uprava nazadnjaška in protl-Ijudska. Tj) trditev so potrdile tudi občinske volitve, kjer ie ljudstvo korenito obračunalo z liberalno magistralno gospodo. V ogromni večini se je izreklo proti dosedanjemu občinskemu gospodarstvu, ki v nobenem oziru ni odgovarjalo ekonomskim in socijalnlnj prilikam današnje dobe. Toda ne samo ljudstvo, tudi liberalci sapii so obsojali ljubljansko komunalno politiko. Nobeden ni bolj zabavljal čez mestni magistrat kot gospodje, ki se zbirajo danes okrog »Jutra«. Mislim, da se tega ne bodo upali zanikati, četudi danes radi oozabljajo na svoj radikalizem lz dobe. ko še niso imeli tiskam, papirnic in poverjeniških mest
Takoj Prve dneve občinskega volilnega boja. je NSS Izjavila, da izključuje iz svojih nastopov vsake osebne napade. Završiti je hotela volilni boi dostojno, z načelnim m stvarnim utemeljevanjem svojega komunalnega programa. Ne bo odveč. če danes ponovno konstatira-mo. da JDS ni našla nobene besede, da bi izpodbila argument, ki so govorili proti dosedanji mestni upravi in da niti poskušala ni, pobiti naš komunalni progrgjn- Zavedala se Je pa, da se ii majejo tla pod nogami in da jo zapuščajo velike množice dosedanjih pristašev.
Mladinski del JDS je v svoji onemoglosti pričel besneti. Drugače ne moremo imenovati izbruhov, ki so leteli zadnje dni pred volitvami na NSS. Z natolcevanjem in očitno demagogijo so hoteli diskreditirati narodno socijalističen pokret pred javnostjo. Lžgali so bombo iz jutrove dežele pred Jugoslovanskim kreditnim zavodom z namenom, da razbijejo našo stranko in s tem zagotovijo liberalcem še naprej županovanje v Ljubljani. V svojem programu ima JDS, da se mora gospodarska podjetja izločiti iz strankarsko političnih borb in da je zadružništvo smatrati za vse narodno zadevo. Toda kaj je bilo mladinom JDS za strankin program. Ce se nasprotnika ne more ubiti v odkritem načelnem boju. mu pač zasadimo nož v hrbet, samo da ga bo konec. JDS je dobro vedela, da Jug. kred. zavod ni podjetje naše stranke, ampak zadružna organizacija na strogo nestrankarski podlagi. JDS je zadostovalo. da predseduje zavodu naš kandidat tov. Pesek in že ie v svojem časopisju lagala, bodisi direktno ali indirektno, da se je v narodno-socijalistični »banki« brezvestno gospodarilo z zaupanim denarjem In kradlo za osebne in strankarske namene.
Liberalna bomba ni zadela svojega cilja. Ljubtjansko volilstvo je znalo ločiti med lažjo in krivico ter med resnico in poštenostjo. Jug. kred. zavoda niso ubili. tov. Peska niso mogli gospodarsko uničiti, še ur in j pa NSS, ki ne sloni na zavodih in osebah, ampak na ideji narodnega socijalizma. NSS je pri volitvah izmed yseh strank edina pridobila na glasovih od zadnjih volitev v.
konstituanto. NSS je izšla zmagovito iz boja! Zmagala je pravica in zmagala je ideja!
Sestal se je novoizvoljeni občinski s.vet ljubljanski. JDS je imela 19, ostale opozicijonalne stranke 29 mandatov. Pri županskih volitvah je opozicija soglasno izvolila za župana našega kandidata tov. Peska, to je onega moža, o katerem so mislili v svoji naivnosti liberalni mladini, da bo premišljeval o gospodarstvu Jug. kred. zavoda v zaporih dež. sodišča. Ogromna večina ljubljanskega volilstva je izrekla največjo obsodbo nad svoječasno nekvalificirano gonjo JDS oroti tov. Pesku in mu poverila svoje popolno zaupanje.
Liberalni tisk je po županskih volitvah pričel na vse preteke razsajati. da prevpije poraz, ki je zadel JDS. Pisalo se je o NSS zvezah s klerikalci in komunisti, o političnih kupčijah ter o izdajstvu, ki se je baje zgodilo nad napredno in slovensko Ljubljano. Toda bav bav o zvezah je moral v liberalnem Časopisju potihniti sam od sebe. ker je bil pač bav bav brez realne podlage.
Opozicijonalne stranke so se za narodno-socijalističnega župana odločile Iz enostavnega vzroka, ker so bile prepričane, da v interesu Ljubljane liberalec župan ne sme biti. Za vse opozicijonalne stranke izbira med JDS in NSS gotovo ni bila težka. Odločitev je padla slično kakor v Pragi tudi v Ljubljani na korist NSS, ki v svojem programu in sestavi stranke podaja vse garancije, da se bo vodilo mestno gospodarstvo v znamenju napredka in soci-jalne pravičnosti.
O	kompromisu med opozicijo-nalnimi strankami ne more biti tem manj govora, ker so si program atič-no prerazlične. da bi lahko sklepale zveze. Če bi se to zgodilo, potem bi zatajile svoje pograme.
Edino kar je pa skupnega med opozicijo, je sama volja, dvigniti Ljubljano z vzajemnim komunalnim delom. Kdor bo hotel, bo lahko debil. Tudi JDS! Občinski svet ljubljanski absolutno ne bo smel biti torišče strankarske nestrpnosti, nepotrebnih političnih debat in zabavljanj. Za gospodarski in socijaini razvoi Ljubljane je potrebno mirno delo občinskega sveta; politične boje bomo izvojevah pred drugim forumom.
Pričakovali smo. da se bo JDS umislila v svoi novi položaj na mestnem magistratu ter pustila ob strani stare zavožene metode osebnega boja in političnih intrig. In to v korist rednega občinskega gospodarstva in končno tudi v svoio lastno korist. Res je načelstvo JDS že v dveh sejah sklenilo, da se potrditvi župana Peska ne sme delati zaprek. Zmagal je razum, zmernejšega dela JDS. Toda demokrati okrog »Jutra«. ki zastopalo stranko tudi v Beogradu, se ne zmenijo za strankine sklepe in intrigirajo v Beogradu in doma proti potrditvi župana tov. Peska.
Dne 16. junija je »Jutro«, glasilo mladinskega krjla JDS izjavilo, da ima tov. Pesek po principih demokratizma in parlamentarizma pravico do županskega mesta. »Jutro« je zahtevalo, da naj vlada tov. Peska brez odloga predlaga v potrditev.
Toda komaj tri tedne nato. zavzema »Jutro« stališče, da tov. Pesek ne sme biti potrjen z ozirom na politični položaj in na moralne sposobnosti. Kot resnične so se izkazale naše tiditve, ki smo jih objavili takoj ob izvolitvi župana, da »Ju-trovcL« intrigirajo. akoravno so oni takrat te naše vesti odločno zanikali in jih označevali kot tendenciozno izmišljene.
Deželni predsednik je izjavil, da je poslal spis o županski potrditvi v Ber^ad že 16. junija. Ko je pa poslance Deržič 2 .julija urgiral rešitev pri ministru Pribičeviču. je ta izjavil da ni dobil iz Ljubljane še nobenega predloga. Sedai nastaja vprašanje: Komu je verjeti. Baltiču ali Pribičeviču. Ker si ne moremo misliti.da govore predsedniki in ministri neresnico, je razrešitev tega vprašanja mogoča le na ta način, da ie sicer spis v Beogradu, samo ne v ministrstvu za notranje zadeve, ampak v žepu dr. Kukovca. Pri nas pač odločuiejo posamezne politične osebe, ki si prisvajajo pravico »ko, rigirati« ljudsko voljo, celokupne vlade naj bi jim bile le poslušne dekle, ki naj pritrjajo temu. kar so oni sklenili.
V	razgovoru z Brandnerjem je izjavil dr. Kukovec, da ne smemo biti tako naivni, da nam JDS prepusti važno župansko mesto v Lliib-
liani. ker bi bila s tem oslabljena JDS in okrepljena naša stranka. Značilna izjava ministra, ki pravi, da je demokratska JDS absolutno nima ničesar prepuščati. 4741 glasov z 29 mandati se je izjavilo proti manjšini 2940 JDS glasov z 19 mandati. da bodi tov. Pesek župan. Voljo'ogromne večine volilstva je absolutno upoštevati, dokler se iz ofi-cijelnega mesta v Beogradu ne razglasi/da Živimo v teroristični In ne ■ ustavni državi.
Minister dr. Kukovec pravi nadalje, da župan v Ljubljani ne more biti oni. ki se prišteva k stranki, ki ie glasovala proti ustavi. Dovolj sta že poslanca Deržič in Brandner utemeljila naše postopanje v ustavnem vprašanju in je vsaka beseda o tem odveč. Pribito pa ostane, da Je v naših vrstah najti veliko več državotvornega smisla, kakor oa v onih. ki so za denar in brez prepričanja glasovali za ustavo. V naše slabo gotovo ni, da smo stranka, ki ni podkupljiva in ki ne dela z najvitalnejšimi narodnimi vprašanji umazanih kupčij. Dr. Kukovec naj bo prepričan, da smo za edinstvo brez »Fonda za propagando edinstva,« ki je gotovim strankarskim skupinam v milijonskih svotah na razpolago. Dejansko so za narodno in državno edinstvo trpele naše organizirane delavska množice v onem času, ko so razni drugi državotvorneži leža-
li	za zapečkom in vadljali za bogastvo naroda.
Dr. Kukovec se nadalje spodtika nad županskimi volitvami v Ljubljani. češ. da so komunisti tudi volili z nami. Konstatiram: tov. Pesek bi bil izvoljen tudi, če bi odpadli komunistični glasovi. Končno, zakaj ne bi volili župana tudi komunisti. Ce ihn je vlada dala priliko, da so se volili kom. obč. odborniki, vendar ni pričakovala, da se v občinskih svetih ne bodo udeleževali glasovanj. Njihova prosta volja je. za koga glasujejo in če so se odločili za NSS, so pokazali, da pač kapitalistično liberalnega župana nočsjo v Ljubljani. Si<;er nai pa JDS glede komunistov kar molči. V Zagorju. Zagrebu. Osjeku in tako dalje so ravno demokratie s svojimi glasovi pro-vzročilj. da je bil izvolien komunistični župan. Cernu naenkrat to čudno snodtikanje gospoda ministra.
* Jutro« se v dopolnilo dr. Ku-kovčevih izjav, opleta tudi z moralnimi nesposobnostmi tov. Peska, ki govore proli potrditvi. Obljubuje presenečenja. Samo to naj pazi »Jutro«. da ta presenečenja ne bodo veljala narod, socijalistom. ampak ravno JDS in njenemu mladinskemu krilu. Demagogij* po vzorcu napadov na Jug. kred. zavod ne bo nikogar zmedla. Najogabnejše je obljubljati v enomer le osebne napade. Ravno to ni moralno, če že govorimo tako radi o morali.
. Enkrat je bil tov. Pesek v velikih časteh pri mladinih okrog »Jutra«. To je bilo takrat, ko so hoteli dobiti »Jugoslavijo« v svoie roke. Tov. Pesku so obljubovali denar ln razna častna mesta, samo da bi ga premamile zlate obljube. Takrat ie bil v očeh mladinov najboljši mož, velenaroden in veledržavotvoren. Ker je navzlic JDS vabam ostal tov. Pesek narodni socijalist je naenkrat verižnik. izdajalec naroda in beljševik. Kje ie morala? Osebna maščevalnost čisto gotovo ni morala!
Vse dokazovanje »Jutra« in ministra dr. Kukovca, da ljubljanski župan ne more bitj potrjen, je ne-liiemeljeno besedičenje, brez vsake stvarne podlage.
Stvarno podlago imajo pa druga fakta, ki so posledica JDS strankarske nestrpnosti in absolutizma, ln to je zastoj mestnega občinskega gospodarstva.
Že dolgo pred volitvami stari občinski svet ni hotel v pogledu komunalne politike ničesar daleko-sežnejšega ukreniti, ker .ie bil nazi-rank da naj to izyede novi občinski svet. Še slabše je po izvolitvi novega obč. sveta. Na magistratu ni nobenega gospodarja in vse deio počiva. Nobene inicijativne in kontrolne avtoritete ni. ki bi vodila občinsko gospodarstvo.
S prvim julijem je potekel mestni proračun in sedaj se gospodari brez vsakega odobrenega kredita z občinskim denarjem. Mestna občina bi že pred tednom morala sklepati o tem. če prevzame v lastno režijo »Vnovčevalnico za živino.« Vnov-čevalnica je v likvidaciji in izkazuje vsaki dan večji deficit, ki gre baje
v	stotisočake. Prav lahko se zgodi, da mestna občina ne bo mogla vsled deficitov prevzeti Vnovčevalnice.
Kdo bo kriv, da mestna občina ne bo mogla brez posebnih žrtev regulirati tržne cene klavne živine, ki danes tako tlačijo vse ljubljansko prebivalstvo. V obrtnem referatu leži že mesece na kupe nerešenih prošenj obrtnikov in trgovcev za koncesije. Rešene ne morejo biti, ker ni obč. sveta, da jih reši. V teku je velikopotezna stanovanjska j akcija, pri kateri bi morala v odlič- •, ni meri sodelovatj mestna občina. Reševanje stanovanjske mizerije je 1 onemogočeno ker mladoliberalci intrigirajo, da se ne more sestati občinski svet. Vse uslužbenstvo na magistratu z nevoljo opravlja svojo službo, ker še do danes niso urejeni njih prejemki v onem izmerju, kot jih dobivajo državni nameščenci.
Nagajivost in maščevalnost liberalcev preprečuje, da bi se takoj pričelo z reformami onih komunalnih naprav, ki po svojih nedostatkih v socijalnetn in gospodarskem oziru kriče do neba.
Manjšina hoče pritisniti večino ob zid. Skoraj 5000 ljubljanskih vo-lilcev ne sme ziniti besede, ker govori in ukazuje pol ducata »Jutrov-cev«. Če to ni teror in absolutizem, potem ne vemo kaj naj rečemo.
Nam je iz strankarskega ozira prav. če liberalci zavlačujejo sklicanje obč. sveta. Cim večji pritisk, čim večje krivice se gode. tem prej bo obrnilo ljudstvo hrbet lažldemo-kraciji. Radi sprejemamo boj. ker v boju smo se okrepili in v boju smo zmagali.
Toda strankarskemu interesu se mora podrejati interes občine in njenega gospodarstva. Zato se mora neznosnemu stanju takoj napraviti konec. Ne mogoče zato, da bo tov. Pesek, kot oseba sedel na županski stolček, ampak zato, da bo imel ljubljanski župan priliko delati In da bp v občini gospodaril občinski svet, kot zastopnik ljudstva in izvedel tisto. kar se mu vidi potrebno.
Ponovno povdarjam. da smo za sporazumno delo vseh strank v občinskem svetu ljubljanskem. Tudi JDS se bo lahko brez vsega udejstvovala. če bo hotela. Če pa misli JDS in njeno mladinsko krilo, da je dosedanja taktika politične nestrpnosti pot k skupnemu delu za občinski blagor, se pa moti.
Pa nai pošljejo vladnega komisarja na magistrat, če se upajo Izvršiti še to nasilstvo nad večino Ljubljane. Razpisati bodo pa morali tudi enkrat volitve in tam bomo preiskusiii svoie moči. Prepričan sem, da bi po takih volitvah, povzročenih z nasiljem. JDS izgubila še te postojanke v Ljubljani, kar jih ima.
Kakor rečeno, potrditev izvoljenega ljubljanskega župana, še ni izvršena. četudi so se zato izrekle vse stranke, vštevši JDS. Pričakujemo. da min. pred. Pašič ni pod komando »Jutrovcev« In da bo re-socktlral voljo vsega prebivalstva Ljubljane in takoj predložil tov. Peska v potrditev.
Igrajčkanje in hudobne nagajivosti male JSD skupine, ki ne pomeni med narodom ničesar, mora biti konec! Večina ljubljanskega obč. sveta hoče delati in bo tudi delala s svo-iim nar. soc. županom.
Stanovanjska anketa pri poverjeništvu za socialno skrbstvo.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je prosilo, da skliče poverjeništvo še predno izide pravilnik z natančnejšimi določili za izvrševanje uredbe o stanovanjih in najemnih zgradb vobče anketo, na katero nai se povabi zastopstvo hišnih posestnikov, najemnikov, osrednje zveze javnih nameščencev in pa časopisje. Anketo je otvoril poverjenik g Ribnikar, udeležili so se je vsi povabljeni zastopniki. Izvajal je poverjenik v bistvu sledeče: Stanovanjska naredba in pravilnik gotovo ne bodeta vsem interesentom ustrezala, pač pa je treba, da se doseže pošten kompromis med hišnimi posestniki in najemniki in da zaščiti stanovanjska oblast one, ki jih vsled njihovega mučnega položaja mora čuvati. Neobhodno potrebno je še vzdržati omejeno razpolaganje stanovanj obeh strani. Pravilnik stremi za tem, da pripravi pot za končno likvidacijo stanovanjskega vprašanja. — To kažejo že velike in občutne spremembe, ki jih vsebuje pravilnik glede zvišanja stanarin In glede strožjega zavarovanja najemnikov. Pred vsem omenja sledeče točke: Ugotovitev letnega dohodka
na podstavi dohodninskega davka zadnjega leta ali zadnje odmere. ■—■ Da se ščiti podnajemnike, se ugoto<
vi	cena za posamezne sobe in sicei po sledečem ključu: Najemnina celega stanovanja se deli s številom sob. Na eno sobo odpadli znesek se zviša v slučaju, da odda najemnik stanovanja prazno sobo za 50%. če pa odda sobo z ppremo. posteljnino in postrežbo, pa se pomnoži ta svota za 100—200%. Luksurijozne sobe se smejo zaračunati tudi s 300%, Natančno je določena tudi cena, če sta v sobi dva ali več podnajemnikov. Določa se, katerih prostorom se ne sme zaseči in koliko sob smejo imeti razni podnajemniki kot samci, ločeni, družine brez otrok ali z otroci. Reorganizirala se bode stanovanjska oblast tako. da bodeta stanovanjska urada samo v Ljubljani in v Mariboru, drugod pa bodo zastopala stanovanjsko oblast okrajna glavarstva.
Od prisednikov bo polovico gospodarjev in polovico najemnikov, Omejila se bo samovoljna odločitev prisednikov. Uvede se vprašalna pola za prosilce stanovanj, da se more izvršiti poštena klasifikacija prosilcev po starosti, potrebi in številu članov družine in pošteno merilo pri Podelitvi stanovanj. Pred vsako pritožbo na drugo inštanco se skliče ustna razprava, pri kateri se dopuste vsa potrebna dokazila. Uvedel se bo tudi stanovanjski senat, ki bo obstojal po možnosti iz sodnih uradnikov. Po pravilniku se malim družinama lahko vzamejo velika stanovanja in se podele močnejšim rodbinam. Vsak priseljenec v Ljubljano mora dobiti za naselitev posebno dovoljenje stanovanjske oblasti. Pri podelitvi stanovanj odpade terno-predlog, ker je nemoralen. Stanovanjska oblast lahko podeli po sklepu stanovanjske komisije sama stanovanje. hišni gospodar pa ima pravico. da se lahko pritoži na obe in-štanci. Po možnosti se bode uvedel tudi stanovanjski kataster in se bodo nastavili stanovanjski nadzorniki, ki bodo vodili evidenco do- in preseljevanje v svojih okrajih. Važno je. da popravilnih stroškov ne trpi več naiemnik. Po kratki debati je bila anketa zaključena brez stvarnih ugovorov merodajnih zastopnikov, — Najvažnejše točke novega pravilnika. ki je izšel v »Uradnem listu« dne 8. jul. priobčimo jutri.
Sovjetske koncesije.
Sovjetska propaganda prinaša načrte gospodarskih koncesij, ki so v Rusiji na prodaj inozemskim kapitalistom.
V Sibiriji oddaja sovjetska vlada nad 70 milijonov desjatni do sedaj nedotaknjenih gozdov, od katerih se vsled plovnih rek izrabi lahko najmanj 16.5 milijonov desjatin. Ker se les v svojem prvotnem stanju ne bi mogel izvoziti, bi bilo potrebno, da se s pomočjo inozemskih kapitalističnih družb ustanove velike tovarne za lesne izdelke.
V severnem delu evropske Rusije oddaja sovjetska vlada štirinajst gozdnih koncesij v izmeri 18 milijonov desjatin. Načrti tozadevnih pogodb z velepodjetji neke evropske velesile so že dogotovlieni in sovjetska vlada upa. da se bo oddaja koncesij v najkrajšem času izvršila.
Najobsežnejše so montanistične koncesije v Sibiriji. V guberniji Tomsk so na razpolago obsežni 'jremogokopi. ki so zmožni letne produkcije 12 milijonov pudov. Ker je v bližini tudi železo z letno produkcijo 30 milijonov pudov. se lahko ustvari industrija v največjem obsegu. Poleg železa in premoga se lahko pridobiva tudi znatne množine cinka, svinca, zlata in srebra.
Ob Volgi ponuja sovjetska vlada tri milijone desjatin obratliive zemlje, ki je do danes neobdelana in Je za pridelovanje žita uporabna.
Vsi projekti sovjetske vlade priznavajo s tem velekapitalistično eksploitacijo velikega stila. Rusko zemlio hočejo zasužnjiti tujemu kapitalu. Z gospodarsko odvisnostjo ie pa brezdvomno tudi politična svoboda močno prizadeta.
Boljševiško gospodarstvo tira Rusijo v temno prihodnjost. Revo-lucijonarna politika sovjetov upro-pašča narod.
Pošljite naročnino!
Dnevne vesti.
— Proslava rojstnega dneva Kralia Petra. Dne 12. julija se praznuje rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra 1. kot državni praznik. V svetiščih vseh ve-roizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi, z zahvalno pesmijo in kraljevo himno. V Sodah se pouk ne vrši. V državnih in drugih javnih uradih in obratih pačiva vsako delo. Tudi sicer naj delo na ta dan v vseh obratih počiva, trgovine naj bodo zaprte. Razobesijo naj se povsod državne in narodne zastave. Po cerkveni slavnosti sc vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih prostorih predsedništva deželne vlade svečana poklonitev in čestitanje. Korporacije in društva, ki se žele udeležbi poklonitve, naj blagovolijo to naznaniti najpozneje do 10. t. ni. ustno ali pismeno pred-sedništvu deželne vlade.
— Ros demokratsko pojmovanje Svobode. Dr. Kukovec je v celjski »Novi Dobi« podal pojasnilo, v katerem pravi o Sloveniji po sprejetju ustave mod drugim tudi sledeče,: »V naših velikih občinah ne moremo pustiti, kar slučaj nanese. Svoboda ne sme biti tima in objestnost. Najvišja izvrševalna oblast naroda, to je namreč vsakočasna vlada, je narodu tudi tu najbolj odgovorna in se mora te odgovornosti zavedati. Ne more se dati n. pr. Ljubljana v roke ljudem, ki bi nekega dne sklenili rezolucijo za revizijo ustave. To je Jasno kot beli dan, še jasneje nego kompromis g. Peska s komunisti. To tudi ni prikrajševa-nje svobode, nego odklonitev nedopustnosti.« — Tako minister za — »socijalno« skrb v svojem lajbžurnalu »Novi Dobi«. Iz njegovih Izvajanj je jasno razvidno njegovo geslo: Ml in samo ml! Kar pravi o svoji skrbi za Ljubljano, katero se ne sme prepustit: ljudem, ki bi nekega dne sklenili re-eolucijo za revizijo ustave, pa je to le staro premtjevanje demokratskih ^»šlagerjev«, ki so vzeli pri nas vso državotvornost v zakup. »Znani« kompromis g. Peska, ki je Jason kot beli dan, pa obstaja samo iz bojazni gospodov demokratov pred spremembo na magistratu, kar se je že opetovino ugotovilo. Iz besed ministra dr. Kukovca Je razvidno, da sc hočejo demokrati za vsako ceno vzdržati na ljubljanskem županskem stoku in minister za socijalno skrb, čigar izvajanja bodo zbudila odobravanja po demokratskem časopisju cele na-ic kraievine! Ubogi volilni backi, ki marajo na svojih kožah občutiti vso skrb svojih skrbnih pastirjev!
— Mariborski »Taboriti« so postali silno srborltl ter nikakor ne morejo raz-umetl, kako moro obstojati v Sloveniji še neodvisen list, ker je vendar običaj, da druge liste zdržujeio razne banke in strankarske klike s pomočjo tajnih jasllj. »Taboriti« se hudujejo nadalje nad »Stražo«, ker v duhu pravičnosti kritizira pod’c spletke proti potrditvi g. Peska, dasi je znano, kako tudi »Straža« v ostalem po strani gleda »Jugoslavijo« ter ji je že večkrat držaia nepotrebne lekcije. Končno so »Taboriti« zameril] g. Prepeluhu, ker je dal »Jugoslaviji« plačan inserat za »Avtonomista«, a »Taboru« ga ni poslal. Hinc Sine lacrlmae ...
— Studijske podpore za agronomske in veterinarske študije. Komisija za upravo agronomskega in veterinarskega londa je na svoji zadnji seji določila, da se imajo prošnje za podelitev študijskih podpor za nadaljevanje študij na kmetijskih šolah Predložiti na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani najkasneje do 30. septembra tega leta.
— Pozor pri sestavljanju prošenj! V
bodoče morajo imeti vse prošnje na ur rde ht oblasti predpisano obliko. Pod naslovom (nadpisotn) je navesti ime in naslov prosilca ter kratko vsebino prošnje. Zadnja stran mora ostati prazna. Prošnje v drugačni obliki se bodo zavračale.
— Jugoslovanski zdravnik) imajo meseca septembra t 1. kongres v Ljubljani, ki bo trajal več dni. Razpravljalo se bo med drugim tudi o edinstveni medicinski terminologiji.
— Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Mur-
Soboti je iskalo v preteklem tednu od ■6' innlia do 2. julija 1921 dela 442 moških in 235 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 441 moških in 243 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršiio 154. — Promet od 1. januarja do 2. julija 1921. izkazuje 17.342 strank in sicer 8753 delodajalcev in 8489 delojemalcev Posredovanj se je izvršn0 v tem čaSu 4m _
Dela iščejo: dninarji, dninarice, pisarniške moči, trgovski sotrudniki, sotrudmee, na-tekarji, natakarice, sedlarji čevljarji kovinarji, strojniki, kurjači, poljski delavci, šivilje, vlagalke, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, kleparji, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, kovači,’ ključavničarji, bolniška strežnica, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Neprevidno ravnanje s stekline »umljivimi živali. Od okrajnega zdravstvenega urada za Ljubljano in okolico dozna-Vamo, da se je ldatil 24. maja t. 1. po Medvodah in sosednih vaseh Žlebih ta Golem Prdu stekel lovski pes - prepeličar s kovi-Bastlm, pletenim ovratnikom neznanega gospodarja. Po prvotnem orožniškem poročilu ni popadal Hudi, pač pa je umoril ene-
ga mladega psička ta pri Kodrovdh v Žlebih zadušil enega mačka In oklal enega teleta. Dasiravno je znano, da obstoji v veljavi poostreni pasji kontumac, ni nikdo okolnosti, da je letal ta pes prosto okoli, smatral sumljivo. Na Golem Brdu »o psa kamnali, neki ljubljanski izletniki pa so psa pestovali in ga na to nekemu vozniku na voz naložili. Že preje pa je istega psa lovil mladoletni posestnik Ludovik Svoljšak, katerega je pes močno ugrize!, pa je bil ugri-zenec, dasi brez lastnega prizadevanja, na srečo pravočasno izsleden in lečen v Pasteurjevem zavodu v Zagrebu. Pes, ki je bil oddan po vozniku g. Šušteršiču na Se-ničici, je v kratkem za steklino poginil. Za steklino je poginilo tudi oklano tele. Ko-drova gospodinja, ki ga je stregla z rano na roki, pa se je tudi morala oddati v zavod v Zagreb. — Vsa zadeva se priobčuje v svrho, da naj narod pazi na prosto letajoče ptuje pse, ker znaki stekline niso vedno tako jasni, da bi se takoj spoznali, hkrati tudi v svrho, da naj se oglasijo pri oblasti omenjeni izletniki.
— Predrznost nem. avstrijskih orožnikov. Luka Potočnik iz Slovcnjgradca je prišel dne 18. m. m. okoli 23. ure k dobremu znancu pd. Kralju na Doigembrdu, trojega posestvo leži tik ob meji v svrho prenočevanja. Za drvarnico, ki je od stanovanja kakih 20 korakov oddaljena In stoji že na n. a. ozemlju, zasliši govorjenje. Misleč, da so tatovi ali tihotapci stopi par korakov bližje. Kar ga vstavita nem. avst. orožnika, ki sta prestopila pot, ki tvori mejo in stala že na jugosl. zemlji, ter zahtevata, naj se legitimira. Potočnik jima odgovori, da stoji na lugosl. ozemlju in ni dolžan n. a. organom odgovarjati, pa tudj oni niso upravičeni na ozemlju tuje države zahtevati od ljudi legitimacije. Orožnika ga nato hočeta s silo spraviti v svojo barako in le prihod našega financarja ga je obvaroval aretacije.
— Vpokoicnl častnik). Novosprejeti aktivni častniki naše vojske, Id so počenšl z 20. januarjem t. 1. bili vpokojeni, naj v lastnem interesu takoj vpošljejo svoje natančne adrese pod šifro »Uverenje 1921« na upravo lista.
— Fcrtjalnl savez in vse njegove podružnice je oproščen vseh pristojbin za vloge in dopise državnim oblastvom.
— Za Jugoslovcnsko Matico so darovali o priliki srebrne poroke g. Josipa In Josipine Adamič, posestnika in vrvarske-ga mojstra v Domžalah na Gorenjskem roe-govi prijatelji 500 K. Na banketu v Gor-njem gradu povodom proslavitve tridesetletnice Posojilnice v Oornjem gradu se je nabralo 595 K. Popolškl pacijenti 1504 K in 478 K; dr. Švigelj iz kazenske poravnave Turk - Bašin 250 K, Mežica 1000 K, dr. Fettich iz kazenske poravnave 1000 K, Jos. Kotnik, učitelj v Dobrovniku, Prekmurje, del čistega dobička pri igri »Domen« 300 K. Posnemajte!
— Zahvala. Da je »Žegnanje v Trnovem« nad vse pričakovanje tako lepo uspelo, gre zasluga vsem naštetim in je podpisani odbor zato dolžan, zahvaliti se v prvi vrsti g. generalu Dokiču, komandantu Diavske devizijske oblasti, ter g. majorju Mašeku, komandantu Vozarskega eskadrona za brezplačno posojo konj, nadalje vsem sodelovalcem pri sprevodu in veselici, ter udeležencem iste, kakor tudi sprožitelju Ideje in ustvaritelju »podkovanega karfa« društvenemu pevovodji M. Premelču, Ko-nečno pa tudi elektromonterju g. Mihelčiču za brezplačno napeljavo električne raz Bvetljave. — Odbor pevskega društva Krakovo - Trnovo.
— Izgubljeno. Zgubil je postajni sluga na državnem kolodvoru ali od kolodvora do šole v Spodnji Slški 400 K. Pošten najditelj se prosi, naj jih vrne na državnem kolodvoru v Ljubljani.
Liuhlfana.
—- Kaj pomen! navlaka pri areni Narodnega doma? Že teden dni stoji pri areni Narodnega doma na cesti razna brklatita, kakor zaboji, pohištvo itd. Informirati smo se ter izvedeli, da je to nova »umetnost« naše slavne stanovanjske komisije. Ta jc porabila priliko odsotnosti najemnika restavracije in kavarne g. Slahte v to, da je vrgla iz arene kratkomalo ves inventar na cesto. G. Šlahta se je mudil po nu;nin opravkih v Osijeku ter prejel brzojavko o neprostovoljni deložaciji ravno med razgovorom z dr. Scheinerjem. Navzoče zastopstvo češkoslovaškega Sokolstva se je zgražalo nad neopravičenim postopanjem ljubljanske stanovanjske komisije. Kasneie se je doznalo, da se skriva za odlokom stanovanjske komisije zopet oni dr. Brezigar, ki se je proslavil pri sprejemanju pni-glasnic h »Kasinovereinu«. Zanimivo pri celi zadevi je nadalje dejstvo, da tudi re-kurzi Ljubljanskega Sokola, ki je interesi-ran pri ugodni rešitvi tega perečega vprašanja, niso ničesar zalegli. Iz cele afere, ki se vleče že eno leto, je razvidno, da gospodom, ki vedrijo okrog stanovanjske komisije, n! samo za to, da bi spiravfll na cesto samo g. Slahto, ki je znan kot zaveden narodnjak ln navdušen Sokol, ampak da jim gre v prvi vrsti za to, da še v zadnjem trenutku, predno stopi v veljavo nova stanovanjska naredba, dobe v svojo roko kolikor mogoče veliko prostorov in
hnetka, kakor je bilo to očlvidno pri »Kasinovereinu«.
— Manjšinska (nemška) liudska joia v Ljubljani se preseli jeseni iz bivše Virantove hiše na Vrtačo v prostore, ki jih ima sedaj poštni računski oddelek. Vso Virantovo hišo zasedejo razni poštni oddelki ter sc morajo tudi stranke izseliti.
— Siikarska šola »Probuda«. Za mesec ijuli poučuje še dalje voditelj šole akad. slikar Franjo Sterle iz sledečih predmetov: portret po naravi, draperija, pokrajina in nar. ornamentika. Vpisovanje je še danes
v soboto ln v ponedeljek od 16.—18. ure 1 na tehn. sr. šoli, pritličje desno.
— Dva velika vloma. Na Rudniku je vlomil neznan tat dne 1. julija med 8.. in 9. uro v hišo Matevža Burja in ukradel 12.000 kron denarja, 4 zlate prstane (2 poročna) in eno zlato verižico. — Na Laškem hribu pri Prevaljah pa sta vlomila neznana ženska in moškj v hišo Antonije Vate in sta odnesla vso posteljno perilo in vso obleko.
— Kaznovani prepirljivci. Med družinama Perč in Brajer v Cerkveni ulici vlada že dolgotrajno sovraštvo, ki povzroča stalne prepire in zmerjanje. Pred par dnevi pa je prišlo med Percora in Brajerjevo na stopnicah do pretepa. Perc je napade! baje Brajerjevo, ta pa se je branila s sekiro. Udaril jo je kljub tako nevarni obrambi v prsa tako silno, da se je zgrudila nezavestna na tla.
— Nezgode na cesti. Vsled skrajno neprevidne vožnje je povozil voznik enovprežnega voza A. P. pismonošo St. Dovgana. Prekucnil ga je v cestni jarek. Dovgan sl je raztrgal jopič in se lahko poškodoval. — Kmetec Fr, železničar je vozil s kclesom brez luči in je podri na tla Pavlo Raktelj, ki se je lahko poškodovala.
— Razne nezgode. V ljubljansko bolnico so prepeljali lčlctnega Ivana Zupan, delavca v predilnici v Litiji. Ponesrečil se je pri delu, stroj mu Je težko poškodoval desno roko. — Dalje fot. pomočnika Leona Mezgolič, ki si je težko poškodoval levo nogo pri nogometni Igri, in pa vlad. kauc-lista Franca Plesničar v Litiji, ki je padel 3. t. m. pod voz pri čemur mu je strlo kolo levo nogo.
— Šolska Izvestja. Na ljubljanski realni gimnaziji se je prijavilo k maturi 27 kandidatov in 2 kandidatinji, od teh je maturo prestalo 28 (5 z odliko), le eden je repro-biran na 6 mesecev. — Na realki se je prijavilo k maturi 30 kandidatov, od teh je maturo prestalo 24 (22 odliko), 5 je repro-biranih, 1 pa je odstopil. — Na I. drž. gimnaziji (8. b razred) je delalo maturo 34 kandidatov, od katerih je maturo prestalo 3 (2 z odliko), 3 so bili reprobiranj na 6 mesecev, 1 pa na celo leto. 7 učencev ima ponavljalni izpit ter bodo maturirali šele jeseni
— Zensko vzgojevalno in naobraževal-no društvo »Mladika« ima svoj redni letošnji zbor v ponedeljek, dne 11. Julija 1921 ob treh popoldne v pisarniških prostorih »Družbe sv. CiriJa ln Metoda«, Narodni dom, 1. nadstropje, z običajnim dnevnim reetom K mnogobrojnl udeležbi vabf društ-veuice upTavni odbor.
— Klub »Soča« priredi v nedeljo dne
10.	t m. na Glincah pri Slamiču »primorsko šagro« s plesom, godbo, petjem, kolom sreče, panoramo itd. Preskrbljeno za poseb nosti primorske kuhinje. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Vstopnina na ve seličnl prostor za člane 2 dinarja, za nečlane 3 dinarje. Začetek točno ob 4. uri popoludne.
— Koncert salonskega orkestra se vrš; v nedelje 10. t. m. v gostilni »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost. Solidne cene.
— Potepenke. V nekem ljubljanskem hlevu je policija prijela Verbič Ludmiio, potepenko, kjer ie prenočevala s hlapci. Verbičeva ima za 5 let prepovedan povratek v Ljubljano, ker pa ji je bilo dolgčas po mestnih fantih, je popravilo dovolilnico in se vrnjla. — Na dvorišču hiše št. 32 je prenočevala Vrhovčeva Ana, ki ima tud! prepovedan povratek v Ljubljano. Prejšnji večer je popivala z veseljaki, ki pa so jo pozabili povabiti na prenočišče. — Tretjo ptičico pa so zopet zalotili med hlapci v hlevu v Linhartovi ulici. LcnaršJč Marija, ki je bila jako dobre volje in razočarana, ko je zagledala stražnika, je pred odgonom še zavpila svojim sonočevalcem: Pazite ca Tončko, jaz sem že aretirana.
— Pazite na otroke. V bolnico so prepeljali 51etnega Ant. Molka iz Vojaške ulice 10. Padla so na otroka vrata, ki so bl>a le prislonjena ta ne zavarovana.
— Nasilen krojač, Z železom po glavi je udari! krojač Karol Gale iz Zelene jame želez, zavirača Janežič Josipa v Mostah. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnico.
— Ponesrečena starka, 671etna žena zasebnega uradnika na Glincah št. 3 To-
| man Antonija je padla po stopnicah. Težko j poškodovano so prepeljali v bolnico.
— Organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških In gostilniških uslužbencev v Ljubljani poživlja vse člane in članice, da se udeleže polnoštevilno danes 9. t. m. ob 5. popoldne pogreba umrlega tov. Josipa Pogačnika.
— Natakarji, hotelski ]n kavarniški uslužbenci v ponedeljek ob 24. uri vsi na shod v gostilno »Zlatorog« v Gosposki ulici. Udeležba obvezna, ker se gre za naš gmotni obstanek. — Odbor,
Maribor.
Avtomobilska zveza med Mariborom ta Spodnjo Lendavo. Dne 9. t. m. se o tvori nova dnevna avtomobilna zveza med Mariborom in Spodnjo Lendavo. Avto bo vozil preko Sv. Lenarta — Radgone — Slatine — Radencev — Murske Sobote — Beltincev v Spodnjo Lendavo, in bo odhajal iz Maribora dnevno ob 14. uri.
Obrtna razstava v Mariboru. Prva obrtna razstava v Mariboru, lej se je ram ljubljanskega velikega sejma preložila na čas od 8.—15. septembra, bo prirejena v prostorih velike Gotzove dvorane. Prijavljeni obrtniki naj prijavijo svoje izdelke do 24. avgusta.
Zrelostni izpiti na mariborski realki. Državna realka v Mariboru je izkazala koncem pravkar dovršenega šolskega leta od 449 pravilno vpisanih dijakov in dijakinj ob sklepu še 412. Od 23 maturantov so napravili zrelostni izpit 4 z odliko, nadaljmh 18 pa Je dobilo zrelostno spričevalo s po-voljnim redom. .Teden dijak je bil reprobi-ran za pol leta.
—> V pondeljek dne 10. t. m. priredi v Petrah na novo ustanovljeno pevsko narodno društvo družabno zabavo. Pri zabavi bo sodelovala vrlino - podolska godba. Odbor.
Nezgoda. 151etnl urarski vajenec Josip Golob je spleza! po lestvi do električne žtae, ki vodi ob zidu hiše št 15 v Magda-lenski ulici. Po neprevidnost] se Je dotaknil žice in zadobil resne opekline na ooen rokah. Vsled elektrlč. udarca je padel na tla ter se tudi notranje težko poškodovat. Odpeljali so ga z vozom rešilne postaje v bolnico.
CeUe.
Odborttlškj mandat v celjski okoliški občini namerava baje odložiti . soc. dem. obč. odbornik Ivan Martinčič.
Maksimalne cene mesu namerava uvesti zopet cel. okr. glavarstvo, če mesarji ne bodo tekom osmih dni znižali cen mesu, katere so v Celju, kakor se je dognalo, neupravičeno visoke. Ljubljana m Maribor imata cenejše meso, dočtai v Celju lahko mesarji prodajalo Istega po svoji volji. Goveje meso plačujemo pri nas tv> 34 K, teletino po 26 K kg, dočfm Je dognano, da celjski mesarji kupujejo meso na kmetih po 10 do 15 K kg žive teže. Prebivalstvo v Celju je razburjeno in se vprašuje, zakaj je dovolieno, da sc sme baš v Celju prebivalstvo tako nezaslišano izkoriščati. Kmet toži, da so cene živin! parne, konzument pa plačuje meso naprej po cenah, ki so kaznivo krivične.
Velika Ciril - Metodova slavnost se vrši danes v soboto 9. L m. ob 20. url v vel. dvorani Nar. doma. Spored sla vnosu bo zelo bogat ln naj nikdo ne zamudi, Isto posetlti. Slavnost priredi ženska podružnica CMD v Celju.
Kavarno Prešern na Krekovem trgu Je vzel v najem bivši lastnik kavarne »Merkur« Ivan Jicha.
Od dotna odšla je 30. t. Jun. t. L slaboumna posestnica Terezija Oajšek v Trnovljah št. 30 pri Celju. Ona je srednje postave, bledega lica, na glavi je imela pismo ruto in Je bila bosa. Ce bi jo kdo Izsledil, nai javi njenemu možu pos. Francetu Gajšek v Trnovljah 30.
1.	Jugos). šahovski glavni turnir ter šahovski kongres se vrši od 15. avg. do konca avgusta najbrž v Celju.
Podružnica »Jugosl Matice« v Cettu opozarja vse one, ki želijo pristopiti k tstl kot novi Hani, da se zglasijo v trgovmi gosp. Bovha na Kralja Petra cesti. Onip. Bovha bo iz prijaznosti sprejemal nove Člane ir pobiral prva plačila.
Sokolstvo.
Sokol 1. se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri dnevu »gradbe In cvetja«, zahvaljujemo se vsem, k! so darova!) cvetic in denarne prispevke. Gmotni uspeh znaša K 156.097.56. Še večil od gmotnega uspeha pa je njegova moralna stran. Celokupna Ljubljana je pokazala globok smisel za Sokolstvo. Sokol I. gradi vzorno telovadišče s stroški, ki gredo daleko preko proračuna. Razvitje njegovega dela stopi v drugo fazo, ki j| sledi čez nekaj let zadnja, Ko dobimo sokolski dom.
Javna telovadba Sokola I. je v nedcco
10. t. m. Dopoldne od 9—12 je na trgu Tabor koncert vojaške godbe in telovadne skušnje, popoldne od 4—6 javna telovadba. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi koncert ta ljudska zabava. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Oorjanc poleg inagistraui.
Sokolsko društvo v Šišk) priredi v nedeljo dne 17. julija 1921 veliko javno telovadbo na vojaškem letališču v Šiški. Spored:	popldne:	1. Ob pol 10. uri
skušnje na vojaškem letališču. — Popoldne:
2.	Ob 2. uri zbirališče bratskih društev in članstva pred društveno telovadnico. 3. Ob pol 3 ur] odhod na telovadišče. 4. Od 3. do pol 4. koncert vojaške godbe na telovadišču. 5. Ob po! 4. uri javna telovadba. 6 Po telovadbi sprevod na »Bellevue«, kjer sc vrši vrtna veselica, godba In petje, srečelov in šaljiva pošta, paviljoni itd. Gorka jedila se servira le v salonu ln na terasi. Vstopnina: K telovadbi sedeži I. vrste 5 D,
11. vrste 4 D, III. vrste 3 D, stojišča 2 D. K dopoldanski skušnji 1 D. — K vrtni veselici 2 D. Predprodaja vstopnic pri bratu NVeilganliiu. Celovška cesta. Sodeluje god-
ba dTavske divizije pod osebnim vodstvo«, g. dr. Čerina. Zdravo! Odbor.
Bohinjski »Sokol« opozarja brate if sestre, ki se nameravajo udeležiti dne lOj, julija prvega sokolskega dneva v Bohinj^ da vzamejo zanesljivo s seboj legitimacijo JSS, da sl kupijo pri železniških blagajnah’ cele direktne vozne listke do Bistrice, Boh. jezero, le-te hranijo in ne oddajo pri izhodu bohinjske železniške postaje in da' se tekom popoldneva zglase v zletni pl« sarmi poleg telovadišča, kjer se jim izroče predpisane izkaznice glede udeležbe, na podlagi katerih jim potem ni treba kupo« vati novih vozovnic za povratno vožnjo.
Sokolski dom v Radovljici. Z velik® navdušenostjo in požrtvovalnostjo so pr!« čeli radovjjišk] Sokoli in njihovi prijatelji graditi dne 18. majnika svoj »Sokolski dom«. Na najlepšem prostoru nasproti »Gasilnega doma« je oživelo delo. SokoJJ sami so se lotili dela, skopali so osebna temelj, presejali pesek ta zvršili vsa dela, ki ne zahtevajo strokovnega zidarskega znanja Pomagale so tudi vrle Sokollce in Sokolske žene, ki se niso sramovale pr!« jeti se težkega dela za zgradbo svojega doma. Krasna enonadstropna zgradba bo vsebovala veliko telovadno dvorano, ve-ik gledalki oder, kopalnico, garderobe, shramba in druge potrebne prostore. Pred domom Je na razpolago krasen telovadni prostor. Sirova stavba je že skoraj dovršena. Slavnostna proslava dogradbe s® vrš; dne 6. septembra z veliko sloves nostjo, katere se udeleže tudi vojaška godna dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. dr. Čerina. Prijatelje Sokolstva) opozariamo, da se odzovejo polnoštevilno pravočasnemu vabilu ta nagrade bratsko sokolsko požrtvovalnost.
Šport in turistika.
Lahkoatletlčnl meetlng S. K. Ilirija se vrši v nedeljo 10. t. m. ob 17. uri. Meeunga se morejo udeležiti člani vseh klubov Slovenije. Program: 1. Tek na 100 m, 2. Skok v daljavo z zaletom, 3. Metanje kr oglje. 4. Finale teka na 100 m. 5. Tek' na 1500 iti, 6. Skok v višino z zaletom, 7. Skok v daljavo z mesta, 8. Te« vrvi. 11. Damska štafeta 4X70 Tek na 400 m. 9. Metanje diska, 10. m. 12. Štafeta 4X100 m. — Športno klube se ponovno naproša, da se udeleže meetinga s čim večjini številom tekmovalcev. Prijaviti se je na los. Beneša. Jadranska banka.
Največja dirka v Jugoslaviji bo dirka Ljubljana - Maribor, ki se vrši v nedelja 10. t. m., ker je že sedaj nad 44 prijav. 'Id teh pred zaključ. 13 Iz Zagreba, lz Co« Ija ta 6 iz Maribora, ostali so lz Ljubljane. Zanimivo je, da vozi v skupini seniorjev fc j. dirkačev nad 35 let 9 dirkačev, od kojih’ je najstarejš] 52 let star. Dirka obeta b!ti nadvse zanimiva. Start Je za seniorje ob 5. uri, za vse ostale ob 6. uri pri pokopališču Sv. Krištofa. Cilj v Mariboru pred železnico. — Vsi dirkači se zberejo ob 5. uri. senjorl ob pol 5, url v hotelu Tlvodl.
Pot čez Komarčo, t. J. preko stene nad slapom Savice, ld je postala na nekaj mestih nekoliko nerodna, je sedaj popravliena ta zopet varna ter tako velezantmrvi dotnd od Bohinjskega jezera h koči pri Triglavskih jezerih zopet vzpostavljen. Turisti »s« veda, ki se čutijo močno podvržene omotici ta Imajo še vedno pomisleke, se t« lahko Izognejo — posebno pri sestopu — ako uporabijo od Sedmerih Jezer pot če« planine Ovčarljo ln Dedno polje v Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru.
Pokrajina.
Sevnica ob Savi. Naši mesarji sl dovoljujejo že nekaj neznosnega«
V	Zagrebu In Mariboru se dobi teletina EP 18 K in tu v našem malem kraju stane 28—30 K, goveje meso se dobi v meslih b 24 K. pri nas pa stane 30 K. A naš novopečeni župan, sc niti ne zgane, da bi napravil kaj prrti tem razmeram, le županski stolec ie takoj po izvolitvi zasedel, do katerega pa sploh še nima pravice. ker še do danes ni zaprisežen. Nai bi bil saj vodstvo pustil še staremu županu, kateri se je veliko bolj brigal za županske posle in revnejše sloje, sedanjemu ie pa le za kozarček vina. pri katerem se zabava s svojimi vinskimi bratci. Ako ne bodo merodajne oblasti tem nez-nosnim cenam tukajšnjih mesarjev napravile konec, bo ljudstvo primorano zopet na lastno pest kreniti na pota. na katerih je bilo že svojčas radi moke.
Tišina — Prekmurje. Zadnjo nedeljo so Imeli v Obrajni (Halbenrata) najzagrl-zenejši sovražniki naše države neko slavnost, h kateri se je vkljub silni vročini peljal vclenaiemnik Szaparijevih posestev Horvath. Kako dobe taki ljudje dovoljenje za potovanje čez mejo? Zakai agrarni urad ne vzame zemljo takim pijavkam ter Jo razdeli v najem potrebnim domačinom?
VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO« t
Stran 4.
»JUGOSLAVIJA* dne 9. julija 1921.
160. štev.
MIHAEL ZEVACO:
»Nostradamus".
(Dalje.)
II.
Kraljeva sinova.
Prestolonaslednik Franc, dedič Irancoske krone m vojvoda bretonski. je bil takrat mlad mož kakih štiriindvajsetih let. Henri, vojvoda Orleanski, kraljev drugi sin. še ni bil dočakal svoje dvajsete pomladi. Oba stu se odlikovala po visokem stasu in prirojeni lepoti valoiške rodbine, s to razliko, da si opazil pri Francu več nasilnega ponosa in ori Henriju več sladke potuhnjenosti. Oba sta bila podedovala očetovo ljubezen do veselega uživanja. Bila sta dva pretkana p£>hajkovača in nenasitna iskalca ljubavnih prigod; včasi sta pomagala drug drugemu. najčešče pa sta se izkušala okrasti za nežni plen. ne meneč se za sramoto in obup. ki sta klila izpod njunih korakov, in rogaje se slehernemu maščevanju: kdo bi se bil predrzr.il, zasledovati ju do stopnic prestola, s katerega se je oče smejal razuzdanosti svojih sinov!
»Brat,« je govoril Henri.® ti si za kraljem prvi v kraljestvu; prestolonaslednik si. Jaz sem danes samo kraljev sin. in kadar boš vladal ti, boin samo brat francoskega kralja. Ah. Franc, ali ti ne zadošča, da te čaka toliko slave? Kako ml moreš kratiti revno srečo, da ljubim to dekle!«
»V ljubezni. Henri, naj gleda vsak zase m vrag za vse! če. sem jaz prestolonaslednik, imaš pa ti svojo krasm soprogo. Kaj ti je treba hoditi za Marijo? In še. ko veš, da
jo ljubim tudi jaz! Ne čudim se. da te skomina po nji, saj je v resnici kraljevski grižljaj; toda laz jo hočem imeti zase! Kolnem se ti pri vseli hudičih, da se udarim zanjo z vsakomur, z mečem v roki!«
»Tristo satanov 1« je črhnil Henri zamolklo, »rajši nego da bi ti pustil Marijo .«
Bleda kakor smrt sta stala brata drug drugemu nasproti; merila sta se z divjim sovraštvom v očeh. In obema hkrati sta segli desnici po meču...
»Njegovo veličanstvo!« je zaklical ta trenotek Albon de Saint-Andre. ’
»Kralj!« sta zamrmrala brata in se ozrla.
»Dan božji!« je Izpregovoril Franc I. z veselim glasom in stopil v sobo. »Glej ju. glejl Prepirata se zaradi babjega krila? Le tiho. slišal sem vse! Pri tej priči se mi objemita in sklenita mir!«
Franc in Henri sta ubogala ter se vrgla drug drugemu v naročje. Toda poljub miru. ki sta ga menjala, je J bil vsekako bolj podoben ugrizu so-
I	vraštva. zakaj oče je prebledel in zmajal z glavo.
»Otroka!« je dejal s prisiljenim nasmeškom, »velika otroka! Dva brata, pa se prepirata zaradi pirnice! Eh. vraga, če se ne moreta po* bot ati drugače, pa žrebajta zanjo!« se je zagrohotal nazadnje.
Princa sta se zdrznila in spogledala.
»Ali je vsaj lepa?« je vprašal kralj, namah ves srečen in brezskrben. kakor hitro je videl sinova spravljena.
(Dalje prih.)
Mali oglasi.
Proda se:
PO IZREDNO NIZKI CENI
večja množina črnega karbon papirja, več bal ovojnega papirja, kanclijskega ki trgovskega papirja in kuvert ter kopirnih svinčnikov pri L. Pevalek, trgovina s papirjem, Ljubljana, Židovska ulica 4. 1 stota ra se sprejme učenka.	1147
DOBER LOVSKI PES
1 in pol leta star. Vpraša se pri Anton Je-ler, Sevnica ob Savi.	1231
VEČJA MNOŽINA ZABOJEV.
Naslov v upravi.	1224
HI8A Z LOKALOM
2 sobi, kuhinja, 2 kleti, električna luč, velik vrt za zelenjavo, sadno drevje In trto, 6 oralov gozda ter svinjak. Izve se v Radečah 45 pri Zidanem mostu.	1227
POZOR MIZARJI IN STAVBENIKI!
Prodam štiri vagone lepega, suhega, rezanega lesa iz rudečega bora, tri vagone desk, debelina 2 coli, en vagon desk po 1 colo debele. Prodam najraje skupna Naslov v upravništvu »Jugoslavije«. 1215 HIŠA V ŠKOFJI LdKI z več stanovanji, sadnim hi zelenjadnlm vrtom z več obokanimi hletml. Kavama Plantarič, Škofja Loka.	1224
LEPA ENONADSTROPNA HIŠA
s 4 stanovanji v jako dobrem stanju 'a krasnim vrtom v sredi mesta Ljubljane. Cena 100.000 dinarjev. Poizve se: Rebro štev. 11. (Stari trg.)	S 1225
HARMONIJ tvrdke Lenarčič, s premikajočo klavljaturo v najboljšem stanju se takoj proda. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Franc Kvas, fin. podpreglednik, Stična, Dolenjsko.	1225
GODBENI AVTOMAT Polyhon - orkestrion. Ogleda se v kavami Plantarič, Škofja Loka.	1223
POSESTVO
bUzo postaje Stara Cerkev obstoječe iz hiše, gospodarsko posJopje, živino in vse h gospodarstvu spadajoče orodje, zaradi odhoda. Pojasnila daje Franc Gode v Koblerjevih štev. 28, pošta Stara cerkev pri Kočevju.	1188
SALONSKO OGLEDALO,
primo - omara, igralna mizica, servirna mizica, mahagoni politir In raznovrstne spalnice iz trdega lesa pri Iv. Andlovic-u, KoH-zej, Gosposvetska cesta 13 pritličje, vrata štev. 38,	1230
CIGARET PAPIR
Olleschau, vodeni tisk, z vojakom In ptičem sto stotink In sto šestdesetink, Golub, Abadie, Altesse. Vse vrste stročnice. Dalje: Vence ta šopke za neveste In birmance. Perje z& rože, umetne cvctlic, žico za rože, svilen hi krep papir vse barve. Pls-I meni papir v mapah, kasetah in sto stotink. Pergament papir za konzerviranje sadja Razglednice, karte za prerokovanje. Vse šolske potrebščine itd. Razpošilja na debelo Uranus - Papirnica, Mestni trg 11, Ljubljana.	1210
RADI STAROSTI GOSPODARJA,
enonadstropna, dobro ohranjena hiša v Mariboru z gostilno, trgovino In trafiko. Ima gostilniško posebno sobo, predsobo, kuhinjo ter kletjo pod celo hišo v pritličju, 7 sob in 3 kuhinje v I. nadstr., 1 .oh sadnega vrta, kegljišče, veranda, drvarnica, skladišče, pralnica, električna razsvetljava, v bližini kadetnice ozir. koroškega kolodvora. Vse podrobnosti se poizve pri lastniku hiše v Frankopanovl ulici štev. 55, gostilna pri Triglavu, Maribor. Prednost imajo Slovenci.	1104
Sluibe:
ČEVLJARSKI POMOČNIK
vešč zbitega in šivanega dela vajenega boljšega dela. Mesto trajno, plača od kosa. Anton Brecelj, Dunajska cesta v Ljubljani.
INTELIGENTNA OSEBA
išče službe kot pomoč gospodinje v batjšo hišo. Je verzirana v vseh hišnih delih. Popolnoma zanesljiva v vsakem oziru. Ponudbe na upravao lista pod šifro 1901.
1225
KNJIGOVODJA
bilančnik, perfekten korespondent v slovenščini, srbohrvaščini, italijanščini, deloma v nemščini želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod »Zmožnost« na upravo »Jugoslavje« v Ptuju.	1232
PRODAJALKA spretna, zmožna tudi pisarniških poslov, se sprejme proti dobri plači takoj. Znaire zlatarske in	urarske	stroke	ni	predpogoj.
Ponudbe osebno pri F. Čuden, Prešernova ulica 1.	1213
VEC KLEPARSKIH POMOČNIKOV
sprejme kleparski mojster Jakob Flig,, Prešernova ul. 5, Ljubljana.	1218
Razno:
■	SOLIDEN	GOSPOD
! išče meblirano sobo za takoj za eden to
I dva meseca. Cena postranska stvar. Cenj. ponudbe na	upravo	lista pod	št. »2484«.
1223
DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI, prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z vozom za prevažanje pohištvi, prevoz bi prenos glasovirjev, železnih blagajn fn vsa	v to področje	spadajoča dela
po najnižjfc	cenah.	1227
PRIPOROČA SE atelje za črkoslikarstvo Filip Pristou, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. Hotel Mai>č.
1223
»J
«1
Nakupovalna
zadruga
r. z. z o. z.
poroča vsem cenj. odjemalcem in in interesentom, da se je preselila Iz dosedanjih prostorov Aleksandrova cesta številka 5 na
Dsnaiske [Rio H. 33, .lata'.
ZOBNI ATELJE
F. RADOVAN
ZAPRT DO 8. AVGUSTA 1921.
Preklic.
Preklicujem, kar sem žaljivega govorila o ga. Prešernovi, ker je očitanje ljubavnega razmerja izmišljeno in se zahvaljujem, da je odstopila od obtožbe.
Ana Hrol.
Promet
tehn. In Indust podjetje
dr. z o. x. v Ljubljani, GraolSte 9. jako poccnl
zaradi premenjene dispozicije
9 9 | Tapetniška in dekoracijska delavnica
Miroslav Zor,
siva barva proti rti
beli in crni emajl lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, nattolllt i. drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenan.
»Promet"
tehn. ind. podjetje, Ljubljana.
Laverca!
Priporoča se cenj. občinstvu, posebno za izlete, restavracija Ogrin na Laverci. Topla in mrzla jedila, dobra vina in solidna postrežba. Na razpolago lep senčnat vrt in krasen park.
8 sadnim in zelenjadnim vrtom skoraj nova, pripravna tudi za obrt, 'se proda. Eno ali dve stanovanji za kupca na razpolago. Naslov pove Anon. zav. DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
proda “M
1 električ. motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown-Boweri z reostatem in drugimi pripadki.
I električ. motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takoiSnjo uporabljivost
KajnoveiSe sitta za m las
le
IV
»Lasol
ki je najboljše sredstvo za umivanje las, vporabljivo za dame, gospode in otroke.
Zahtevajte ga po vseh lekar-
Treovski potnik
vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemškega jezika v govoru in isavi, starejša moč katera je e bil potnik so takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače in spričevali se naj vposlje na
M. SAMIDA, veletrgoyina Maribor.
Ljubljana, Kolodvorska ul. 39.
priporoča se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva.
.Vera1
roman O. Waldowe
je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K.
IIP BOE
spina Mo [tlita in klavirje*
Sp. Slika. Seljska ulica it. 1
sprejema raznovrstna popravila pohištva in glasovirjev. — Istotako poltira (Hochglanz) pohištvo.
Opekarna v Račjem
MF prodala najceneje
zarezno in drugo strešno opeko zidake, cevi za drenaie najbolje vrste.
J
Razglas.
V zapuščinski zadevi ranj. Karola Seunig, bivšega usnjarja v Ljubljani vrši se
Nf!
še skozi kakih 5 dni in sicer v Prešernovi ulici št. 6-12 in se slav. občinstvo opozarja na to, da se bodo v soboto, dne 9. t. m. večinoma prodajali posamezni pari dobrih čevljev in raznovrstno čevljarsko orodje, v ponedeljek, dne 11. t. m. pa med drugim tudi dve blagajni.
Dr. Karl Schmidinger,
notar.
SANDRIN
LJUBLJANA.
i«ga
usnja
kol, podplatov, gonilnih Jermenov In boksa
na debelo.
MESTNI TRfl 6.
■ •
Pozor gospodje rezervni častniki!
=Kaki=
sa oficirske uniforme, čepice sablje, epaulette, kajaše,^ terl sploh vse vojaške potrebščine j nudim po najnižjih cenah. Velika zaloga, bogata izbira!
S. Klimanek, krojački mojster, | Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.1
nah, drogerijah in brivnicah.
Dobiva se samo na debelo pri: I. jugoslov laboratoriju
„Lasol“
Ljubljana, RBmsEca c. 21. Gradbeno podjetje
ing. Dukič,
Ljubljana, Resljeva cesta 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Z izvozničarji konj
iSte zveze
■
■
m
m
m
tvrdka s prvovrstnimi bančnimi referencami. — Nuini dopisi na naslov:
TRIGLAV, Dresden A
ZlnzeRdorfstrasse 2 B.
[
po 18 K za 1 kilogram
se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni klavnici.
m
e:
H
Prvovrstna kolesa Puch
pneuinatiko, Dimlop-Reithoffer-Hutchinson priporoča
ION. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
PREMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „ Premog “ na upravo lista.
Priporočajte in razširjajte , Jugoslavijo4!
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Slovenska banka
Telefon it. 567. — Čekovni račun 12205
UUBUANA, Krekov trs žtev. 10, nssprotl „Me*tnemu <3omu“.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Ofliiovorni urednik: nomuiiU Čebin-
l/iliii.* Kouzorcil dnevnika , »Juanslavila«.
Tiska »Uiiteliska tiskarna« v JJubllanl.