GLASNIK LJUBLJANA, 17. FEBRUARJA 1956 ___ OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO HI., ŠTEV. 13 Okrajni ljudski odbor NAVODILA ZA IZVAJANJE KARANTENSKE SLUŽBE ZA ZAŠČITO RASTLIN Da se prepreči širjenje nevarnih bolezni in škodljivcev (Ur. list FLRJ št. 54-54), daje Tajništvo za gospodarstvo na osnovi čl. 16 Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. FLRJ čt. 26-54), odredbe o prometu s koreninicami in gomolj nicami iz območij okuženih s koloradskim hroščem (Ur. 1. FLRJ št. 17-54) ter odloka o pogojih za promet s sadjem, ki je okužčno z ameriškim kaparjem (Ur. Ust FLRJ št. 37-55), naslednja navodila za izvajanje fitokaran-tenske službe: a) Kmetijski pridelki (gomolji, korenčnice, čebulnice in druge žive rastline, odnosno deli rastlin, vse vrste semen kmetijskih kultur, plodovi vseh vrst peška-stega in koščičastega sadja, sadne sadike, sadike lepotičnih rastlin in grmičevja, trsni material, cepiči, ključi, sadike vrtnin, vzorci živih insektov ter zavojna embalaža (iz območij, ki so proglašena za okužena po odredbi o okuženih območjih (Ur. list FLRJ št. 37-55) se morajo Pred odpravo v neokuženo območje pregledati, da bi se ugotovilo njihovo zdravstveno stanje. pošiljki pa je treba priložiti zdravstveno potrdilo o preg'edu. b) Sadje, okuženo z ameriškim kaparjem, se Lahko pošlje iz okuženega v neokuženo območ- le pod pogojem, da je to Predhodno cianizirano in da je P°šiljki priloženo potrdilo pooblaščenega uslužbenca, s katerim potrjuje, da »o škodljivci Uničeni. Izjema je dovoljena le v Primeru, če gre sadje v indu-etrijc6ko predelavo. Take pošiljke sc smejo poslati le v zaprtih vozovih tako. da je vsako raz-uašanjen škodljivca na trans-Portu onemogočeno; pošiljki m»ra biti priloženo dovoljenje za odpravo, na dovoljenju In Uušiljkj pa vidno napisano: »Sa-n'° za Industrijsko predelavo«. Pošiljke sadja, ki so okužene ln se pošli lajn iz okuženega ot>-*j*,&}* v okuženi kraj preko neokuženega, morajo biti pakirane v Popolnoma zaprtih zaboilh ter notranje strani obložene z ^vojnim papirjem, kolikor so osovne. vozovne pa v pooolno-ma zaprtih vozovih ter oprem-Jene z dovoljenjem za odpravo. ^er je LR Slovenija pretežno , "kužena z ameriškim kaper-Jem, »g lahko prevoz po želez-mcl opravi brez dovljenja za Uvonivo, vendar se mora posto-Ppti kot navedeno v prejšnjem ‘dstevku; to pa velja samo za Pfevor. po železnici na področ-Ju LR Slovenije, j Pošiljke padla, ki »e pošiljajo * okuženega območja v okuže-kraj, preko strnjenega oku- ženega predela, so pregleda proste In zanje ni nobenih omejitev. Natančnejša navodila za prevoz sadja in razkuževanja vezal so razvidna v odredbi o pogojih za promet s sadjem (Ur. list FLRJ St. 37-55). Pošiljke iz okuženega območja v neokuženi kraj so podvržene pregledu, brez ozira na količino In prevozno sredstvo, t. j. poleg železnice tudi s kamioni in drugimi vozili. V-ako od navedenih vozil mora biti pri prevozu omenjenih pošiljk opremljeno s po- trdilom o zdravstvenem stanju blaga. Potrdilo mora biti podpisano od preglednika ter opremljeno z uradno štampiljko OLO ali ObLO. Železniške postaje, kakor tudi drugi prevozniki navedenih pošiljk brez predhodnega zdravstvenega potrdila ne smejo sprejemati. Za pregled navedenih pošiljk na posameznih železniških postajah, ki so obenem tudi zbiralni centri za pregled pošiljk izven železniške mreže, so pooblaščeni naslednji karantenski pregledniki; Železniška postaja Sava, Litija in Kresnice Rakek in Logatec Borovnica, Preserje in Vrhnika Radohova vas, Ivančna gorica in Višnja gora Cušperk. Grospulje in Smarje-Sap Škofljica, Lavrica in Ljubljana Rakovnik Ljubljana glavni kolodvor, Brezovica, Zalog in Laze Medvode, St. Vld-VIžmarje ln Ljubljana Šiška Trzin Ln Črnuče Domžale Kamnik ln Jarše Fitokarantenski preglednik: Matko Jelnihar, km. ref. pr! ObLO Litija Ivanka Janežič, km. ref. pri ObLO Loška dol+na in Ing Ivan Rozman, km. ref. pri OZZ Rakek; Jože Košir, km. ref. pri ObLO Borovnica; big. Alfons Strgar, km. ref. pri ObLO Ivančna gorica; Ing Jože Mihelič, km. ref. pri OZZ Ljubljana; Ing. Jože Pust, kmet. Inšpektor pri OLO Ljubljana; ing. Janez Sega, šef kmet. inšpekcije OLO Ljubljana; Franc Šušteršič, kmet. inšpektor pri OLO Ljubljana; Ing. Ivan Zaplotnik, kmet. ref. pri OZZ Ljubljana; Janko Vidovič, km. ref. pri ObLO Domžale; ing Miha Prešeren, kmet inšpektor pri OLO Ljubljane. V primeru, da je pooblaščeni pregldnlk zadržan, oziroma odsoten, ga nadomesti eden izmed uslužbencev kmetijske Inšpekcije OLO Ljubljana. V tem primeru je klicati OLO - tol. št. 21-789. Nameravani pregled Je po- trebno prijaviti pristojnemu karantenskemu pregledniku pismeno ali ustno; prijava je podvržena taksi 30.— din državnega koleke ln 20 din občinskega koleka. Prav tako morajo biti koTekovana tud.1 Izdana zdravstvena potrdila z državnim kolekom 200 din in občinskim kolekom 50 din. Pristojbine za pregled so določene z odtokom o pristojbinah za zdravstveno kontrolo rastlin v notranjem prometu (Ur. 1. FLRJ št. 54-55) in to; 1. za vagooske pošiljke 100 din od tone; če 90 lažje, se računajo kot 10-tonske, 2. za kosovne pošiljke po 100 dinarjev za vsak pregledani to-vorek (zavoj) — do 5 tovorkov, za vsak nadaljnji tovorek pa po 50 din, 3. za pregled pošiljk s tovornimi avtomobili se plača pristojbina, kakor za pregled va-gonskih pošiljk, 4. če se pregled opravi izven rednega delovnega časa uslužbenca, ki je poblaščen za zdravstveno kontrolo, se določene pristojbine povečajo za 50 %, za pregled ponoči pa za 100 %. Pristojbino in prevozne stroške plača prodajalec, oziroma pošiljatelj pregledniku na mestu — ta pa jo odvede v proračun državnega organa, to Je okraja ah občine, pri kateri je nameščen, z odbitkom potnih stroškov preglednika. Proti osebam, ki bi kršile navedeni predpis, se bo postopalo po določilih čl. 57 in 62 Temeljnega zkona o varstvu rastlin pred boleznimi lin škodljivci ter bodo strogo kaznovani. O prednjem se opozarjajo vse K7., posestva socialističnega sektorja, sadne drevesnice, vrtnarije, podjetja, ki se bavijo s prodajo kmetijskih pridelkov, železniške postaje, vsi prevozniki ostalih vozil ter občine s tem, da le posebcl) opozore zgoraj navedene ustanove ln podjetja svojega področja na citirane predpise. S tem se razveljavljajo dosedanja navodila to odločbe o imenovanju karantenskih Inšpektorjev v letu 1955. Načelnik Tajništva za gospodarstvo Bogomir Pirš, 1. r. Občinski liudski odbori OBČINA LJUBLJANA-VIČ (Izvleček Iz zapisnika 5. seje Občinskega ljudskega odbora 26. I. 1956) Sejo vodi predsednik ObLO tov. dr. Soba Stefan. Sprejme se naslednji dnevni red: 1. Poročilo o delu to nalogah Sveta za socialno politiko ln delovna razmerja; 2. Poročilo Sveta za zdravstvo o delu to bodočih nalogah; S. Razprava ln sklepanje o spremembah to dopolnitvah občinskega statuta; 4. Poročilo Komisije o Izvedeni registraciji prebivalstva v občini; 5 Imenovanje nekaterih komisij; 6. Personalne zadeve; 7. Vskladitev sklepov 4. redne seje ObLO z obstoječimi pravnimi predpisi. Ad 1 Poročilo o deln In nalogah Sveta sa »ocialno politiko tn delov- na razmerja, ki ga je podal Slavko Mlekuž, predsednik Sveta V času vse večjega poglabljanja socialistične demokracije, ko se na vseh področjih našega družbenega življenja vse bolj uveljavlja in ko se je delavsko upravljanje v podjetjih že močno uveljavilo, se tud: vprašanje nadaljnjega razvoja socialne politike in delovnih razmerij v občini iz dneva v dan bolj odraža kot družbeno vprašanje. Zato ga je treba že od vsega začetka reševati Iz širših perspektivnih vidikov, Ob ustanovitvi novih občin smo dobili nove družbeno ekonomske skupnosti prebivalcev. Z novimi predpisi, ki so bili izdani v zvezi s tem, je bila izpeljana decentralizacija v državni upravi ln v gospodarstvu, saj so bile prenešene na nove občinske ljudske odbore bistvene pravice to dolžnosti, ki zadevajo našo družbeno skupnost. Po novih predpisih o ureditvi to pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov o-pravljajo pretežno vse zadeve s področja socialnega varstva občinski ljudski odbori. Ob ugotovitvi, da se Svet za socialno politiko in delovna razmerja še ni bavil z reševanjem konkretnih nalog delovnih razmerij, ker te naloge še niso bile prenešene z okraja na občine, so doslej v področje našega sveta spadale tele naloga socialnega varstva. Na osnovi določil temeljnega zakona o skrbništvu, opravlja svet skrbniške naloge. Pod skrbništvo spadajo mladoletniki, ki so brez staršev, ali če imajo starše, ki jim je s sodno odločbo odvzeta roditeljska pravica, če so starši mladoletni, neznanega bivališča ali prestajajo daljšo zaporno kazen. Odrasle osebe pridejo pod skrbništvo, če jim je s sodno odločbo popolnoma ali delno odvzeta opravilna sposobnost. Vse zadeve, ki presegajo okvir dednega upravljanja varovan-čevega premoženja, ali vsako važnejšo spremembo glede va-rovančeve vzgoje, ki jo namerava opraviti oskrbnik v varo-vančevem imenu mora predhodno odobriti svet kot družbeni organ Svet tudi odloča o tožbi, vloženi zaradi skrbnikovega ravnanja ali opustitve ter o morebitni nagradi oekbniku zaradi opravljanja skrbniških nalog. Zakon o posvojitvi nalaga precejšnje naloge, ki spadajo v področje Sveta za socialno skrbstvo. Temeljni zakon o razmerju med starši in otroki vsebuje tudi varstvene zadeve, ki spadajo v pristojnost občinskih ljudskih odborov. Po uredbi o denarni podpori družinam, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi JLA, odloča Svet za socialno skrbstvo o vzdrževanju hranilca in njegove družine. Uredba o podeljevanju denarnih podpor žrtvam fašističnega nasilja to njihovim družinam predvideva naloge, ki smo jih prenesli skupno z nalogami podeljevanja socialnih podpor iz sredstev splošnega skrbstva na posebno komisijo Na področju naše občine Imamo 4 socialne zavode in to »Mladinski dom« »Malči Beličeve«, Zavod za slepo mladino, Dom onemoglih na Bokalcah to Materinski dom. ki jih pa naša občina še ni prevzela. Toda zakon o socialnih zavodih nalaga občinskemu svetu za socialno varstvo, da opravlja zadeve v zvezi a pravicami to dolžnostmi organa pristojnega za zadeve, ln naloge zavoda. Svet daje soglasje 1 določitvami oskrbnino, določa kakšen odstotek od do-»eienega presežka dohodkov nad izdatki se odvaja v posamezne sklade, daje soglasje k odloči-tvam upravnega odbora glede predračuna dohodkov im izdatkov zavoda ter sklepnega računa, glede tega ali naj se vzame kredit pn banki in koliko, glede povečanja m zmanjšanja kapacitete zavoda, glede namestitve ali razrešitve strokovnih uslužbencev itd. V področje občinskega sveta za socialno politiko in delovna razmerja so z decentralizacijo prešle tudi naloge s področja invalidske zaščite. Na področju inšpekcije dela bodo občinski sveti za delovna razmerja v prihodnje urejali delovno pravno zaščito im to s tem, da bodo nadzirali izvajanje tehle uredb: uredbe o delovnih knjižicah, uredbe o vajencih, uredbe o plačevanju delavcev in nameščencev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, uredbe o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, uredbe o materialni in disciplinski odgovornosti delavcev, uredbe o prejemkih delavcev, kadar niso na delu, uredbe o izplačevanju prejemkov delavcem kadar so poklicani na odslužitev vojaškega roka, uredbe o prepovedi zaposlovanja žena in mladine pri določenih delih, uredbe o varstvu nosečih žena in dojenčkov in odloka o prepovedi nočnega dela mladine. Poleg tega mora svet opravljati tudi zadeve higiensko tehnične zaščite. če ob tem pregledu nalog, ki spadajo v področje dela dosedanjega sveta za socialno politiko In delovna razmerja, pogledamo še na posamezne ugotovitve dejanskega stanja, tedaj »e nam odpre problematika socialnega skrbstva naše občine, ki nam pokaže, da bodo potrebni še precejšnji napori za izboljšanje razmer, ki tako stanje povzročajo. V občini Ljubljana-Vič imamo pod skrbništvom 43 mladoletnih in 34 preklicanih, to je polnoletnih, ki so pod skrbništvom. Poleg tega imamo registri ranih tudi 43 začasnih skrb-Bištev. V referatu za varstvo matere Im otroka so še prav posebno vpadljivi tile podatki: V letu 1955 je bilo na 'področju naše občine 140 nezakonskih rojstev, 63 razvez zakona, 161 vzgojno zanemarjenih in moralno ogroženih otrok in 7 prestopkov mladoletnikov. Rejencev je v naši občini 28 in so to po večini otroci nezakonskih mater. Zanimiva je ob tem ugotovitev, da v Ljubljani sploh ni moči dobiti rejnikov za rejenčke. Ce bi namreč ti bili v Ljubljani, gre predvsem za dojenčke, bi jih matere lahko hodile dojit. Tako pa jie treba prve mesece te obroke pustiti v dečjem domu, kjer stane oskrba za 1 otroka 15.000.— din mesečno. Posvojitev je bilo Izvedenih le 11. Socialno In zdravstveno ogroženih otrok imamo 41. C e bi hoteli že na osnovi teh podatkov povleči gotove zaključke, tedaj je morda najbolj primerna primerjava med vzgojno zanemarjeno in moralno ogroženo mladino, ki je imamo v naši občini 161, dočim je le 41 socialno in zdravstveno oi,roženih. In že samo ta primešava nam pokaže, da je precej nezdravih pojavov v posameznih družinah in da bo prav nadalj- njemu varstvu družine treba posvečati več pozornosti, kajti mnogo laže je zlo preprečiti nego ga Opravljati. V marsičem osvetljuje socialno stanje na terenu ravno postavka podeljevanja podpor iz splošnega skrbstva. In kako je v tem pogledu pri nas? Podpore se izplačujejo 8 žrtvam faš.stič-nega terorja v višina 13.600.— din mesečno, 2 kadrovski podpori v višioii 5.000.— din. 168 so-cilno ogroženim starejšim ljudem se izplačuje mesečna podpora v višini 400.000.— din, a 110 socialno ogroženim otrokom podpora v višini 277.000.— din mesečno. V tem številu podpor socialno ogroženim otrokom so zajete podpore, ki se izplačujejo otrokom padlih borcev iz osnovnih šol in nižjih gimnazij namesto štipendij, ki so se Jim prej izplačevale. Poleg tega izplačujemo oskrbnino v domovih za 30 onemoglih v višini 195.000, — din mesečno in 12 tuberkuloznim mesečno pomoč 20.000, — din. Ob teh ugotovitvah ne moremo mimo dejstva, da se prijave za podporo tuberkuloznim večajo in da so te podpore od meseca do meseca več- 3b. | Mesečni izdatek za vse navedene podpore znaša torej 907.600 din. Ce k temu prištejemo še zimsko pomoč, ki je bila v decembru razdeljena v višini 1.904.000, — din 270 socialno šibkim interesentom v povprečnem znesku 5.500,— din, tedaj vidimo, da so dajatve socialnega skrbstva precejšnje, pa se nam nehote vsiljuje vprašanje, kje so vzroki takega stanja. Med 168 rednimi podpiranci s socialno podporo je 87 «/„ starejših žensk, k! nimajo pravice 1 do pokojnine, ker so v svojih mladih letih le priložnostno delale po Trnovskih vrtovih, nekaj je pa tudi takih starejših zakoncev, kjer prejema le mož minimalno pokojnino, ki pa ne zadošča za preživljanje dveh oseb. Podpiranci tudi nimajo otrok, ki hi jih bili dolžni vzdrževati odnosno podpirati. Da bi vse nakazane naloge čim uspešnejše reševal, je sedanji Svet za socialno politiko in delovne odnose poživil mrežo socialnih komisij na terenu, ki so bile izvedene na zborih volivcev, a poleg tega je osnoval tudi komisijo za podeljevanje podpor, v katero so pritegnjeni zastopniki množičnih in družbenih organizacij. S tem smo pritegnili širši krog ljudi k reševanju perečih vprašanj. Toda vse navedene naloge so mnogo preobširne, da bi jih mogel uspešno In učinkovito reševati Svet za socialno politiko in delovna razmerja sam. Zato smatram za umestno predlagati današnji seji spremembo našega statuta v toliko, da se namesto dosedanjega Sveta za socialno politiko in delovna razmerja predvidijo trije sveti ln to: Svet za socialno skrbstvo. Svet za varstvo družine im Svet za delovna razmerja. Potreba ustanovitve posebnega sveta za varstvo družine je razvidna že tz nalog in dejanskega stanja nakazanega v referatu. Da pa je potrebno osnovati tudi Svet za delo ln delovna razmerja, nam izpričujejo naloge, ki morajo biti preneše-ne na občine, in naloge, ki jih je še posebej naglasil tov. Marinko v svojem referatu. Doslej je iz tega področja prenesen na našo občino le nadzor nad odpovedjo delovnega razmerja delavcem im uslužbencem s strani gospodarskih organizacij in po zasebnih delodajalcih. Ker pa je neizbežno potrebno, da občinski odbor obvlada celotno problematiko podjetij v občini, zato je potreben poseben svet, katerega naloga bo odstraniti vse ovire popolne decentralizacije tudi na področju delovnih razmerij im izvajati predvidene naloge, ter tako rešiti odprti problem politično socialnih odnosov med podjetji in občino. Iz vseh navedenih razlogov predlagam: Namesto dosedanjega besedila. »Svet za socialno politiko in delovna razmerja opravlja zadeve s področja socialnega skrbstva (socialna pomoč, skrbništvo im podobno) in zadeve invalidskega varstva, zadeve s področja varstva matere in otroka in s področja delovnih razmerij.! V statut naj se vnese tole besedilo: »Svet za socialno skrbstvo opravlja zadeve s področje socialnega skrbstva (socialna pomoč, skrbništvo in podobno) in zadeve invalidskega varstva. Svet za varstvo družine opravlja zadeve's področja varstva družine, posebno varstva matere in otroka. Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja delovnih razmerij.! Da pa bo naš oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo zmogel povečano administrativno delo, ki ga že sedaj le s težavo zmaguje, predlagam naj se čimprej spopolnijo sistemizirana mesta tega oddelka. V razpravi se oglasijo: Tov. Camernik Franc, ki omeni, da je res največji procent vzgojno zanemarjene mladine prav v predelu »Sibirije«. So pa tudi primeri proti Brdu, Vrhovcih, Kozarjih in Novi vasi. Z dajanjem v zavod se ta problem često ne reši najbolje, ker otrokom manjka v zavodih tista družinska toplina, ki jo da lahko samo družina in je zato bolje, da se dajejo taki otroci v varstvo posameznim družinam. Tov. Snoj Silvo poudari, da so čestokrat starši slabi, otroci pa dobri. Imamo nešteto primerov kjer starši nagibajo na kriminal ln prostitucijo. Take starše pa je treba temeljito prijeti, treba jih je klicati na odgovor, dati jčm službo ln če ne bodo hoteli delati Je treba napraviti močne ukrepe in potem naj se dajo otroci v zavode, starše pa je treba prisiliti, da bodo zanje plačevali, ne pa do zanje skrbi skupnost oziroma občina. Tov. Matelič Aloj* pa omeni, da stanujejo ljudje v »Sibiriji« v razpadajočih barakah, ki so brez vodovoda in brez stranišč. Poleg tega ljudje redijo kure, prašiče, koze itd. stanujejo pa vsi v enem prostoru, kar ni niti zdravo, niti vzgojno za mladino. Prosili smo že, če bi se enkrat j nabralo kaj denarja, da bi se ! v tem delu napravilo večje poslopje, v katero bi se preselili i ljudje, ld žive v teh umazanih in zanemarjenih razmerah. Tov. Krajger Olga pove. da jo v »Sibirijli 75% zanemarjene | mladine. Težišče torej je v Sibiriji, kjer so tudi največjil eo-i cialni In zdravstveni kakor tudi komunalni problemi. Tudi družbene organizacije bi morale temu predelu posvetiti več pozornosti. Ml ne bomo teh ljudi dobili, da bi jim vrteli kino. Mi moramo dobiti ljudi, ki bodo na starše teh otrok vzgojno vplivali, kar moramo začeti predvsem preko Društva prijateljev mladine, da bodo vzbudili staršem skrb za mladino. Vprašanje zdravstvene vzgoje pa naj bo težišče RK. Nujno je, da bodo nastali trije sveti, v katerih bo zajet širši krog prebivalstva, ki bodo tudi lažje proučevali to problematiko. Treba pa je, da bodo zastopane v teh svetih tudi družbene organizacije, ki bodo pomagale pri reševanju posameznih problemov na terenu. Tov. dr. Kodalič pove, da je bil poslan od Uprave zdravstvenega doma v Zagreb, da si ogleda patronažno službo. Že po dveh dneh je videl, kakšno pozitivno delo se lahko na ta način naredi. Odveden je bil v dva okoliša in sicer na Treš-njevko, ki ima 65.000 ljudi in v Trnje, ki ima 43.000 ljudi. Treš-njevka odgovarja nekako naši komuni in ima tudi predele, ki bi odgovarjali »Sibiriji«. Tam dela neka patronažna sestra, ki dela na tem področju že 22 let in ima 15 pomočnic. Patronažne sestre vodijo za vsako rodbino kartoteko kjer je zabeleženo za vsakega posameznika njegovo zdravstveno, socialno in nravstveno stanje, stanje stanovanja, kakor tudi okolice. Vsakdo lahko dobi v najkrajšem času točne podatke. Prav zaradi toga smo tudi sklenili, da bomo našemu zdravstvu organizirali enako patronažno službo v občini. Treba pa je zato seveda sredstev in medicinskih sester, ki imajo že najmanj 3 leta prakse. Sklenili smo torej sledeče: Komuna Vič bi Sibirijo ločila od ostalih področij in jo obdelala s patronažno službo. Ko bo to enkrat sitorjeno in če se bo pokazala potreba, se bo razširilo na celo občino. Mi nimamo toliko denarja, da bi lahko te sestre nastavili, zato smo se o tem dogovorili s šolo za medicinske sestre. Vodila bi to patronažno službo sestra, ki ima že 18 let prakse, v pomoč pa j.i bi bile medicinske sestre, ki bi se vsake tri mesece menjavale. Zbrali bi se vsi podatki in ob koncu leta bi prišli preko Sveta pred občinski ljudski odbor. Tov. Barllč Janez pristavi še, da ,'e Sibirija dediščina bivše Ljubljane še Izpred vojne, ko so ta predel namenili za reveže, kriminalce ln pijance. Takrat je Ljubljana hotela te ljudi skrivati izven mesta, da jih ne bi videli. Po vojni pa je nekaj teh ljudi šlo na delo, kar pa je le manjši odstotek. Da sc pa situacije ni dosti zboljšala, smo krivi dosti ml, veliko krivdo pa je napravil bivši MLO, ki ni vrnil velikega otroškega zavetišča mladini. Tuberkulozna klinika se jte že v stari Jugoslaviji dogradila za te otroke. V domu pa so imeti otroci hrano in vse. Danes pa za to okolico nimamo primernega prostora za otroke. Posebno za večje otroke je težko, ker imamo več primerov kriminala. Barake Je treba likvidirati, otroke pa spraviti drugam na varno, ker s starši ne bomo ničesar opravili. Z otroci pa ne bo težko, ker Iz otroka lahko kmalu narediš poštenega človeka. Te otroke je treba vzeti tz tega okoliša in jih razdeliti na vse strani. Kjer ne bo šlo zlepa, naj gre pa zgrda. Dvomim, da bo patronažna služba uspešno rešila ta problem. Sestre, ki bi prišle v ta predel, bi zmerjati z vsemi mogočimi imeni, kar jih ima svet. Tov. Folajntir Tone predlaga, da se na tej swji sprejme sklep, da se o tem vprašanju posebej, razpravlja in da se najdejo sredstva za patronažno službo, kadar bo na okrajnem ljudskem odboru debata o družbenem planu. Tov. Mlekuž Slavko pojasni glede stroškov 15.000 din za enega otroka, da gre tu za otroke stare do 6 mesecev. Ti otroci so v domu, kjer je veliko per-sonala ln so, zato stroški veliki. Cim bi Imeli možnost dobiti rejnike v Ljubljani, bi bili stroški manjši. Splošno načelo je, da se otrok ne daje v domove, ker kolektivna vzgoje ne vpliva tako dobro na otroke, kot pa vzgoja v družini ln zato je potrebno, da dobimo rejnike. Govoira je bilo tudi o tem kako odtegniti otroke kvarnemu vplivu. Društvo »Partizan« na Taboru moramo pritegniti. Dalje društvo »Svoboda« na Viču, ki je začela predvajati filme in se otroci zelo zato zanimajo. Te filme bi bilo treba vrteti tudi v Sibiriji. Ce bi imeli v tem predelu primeren prostor, bi lahko osnovali tudi razne krožke, kot na pr. risarski, dopisniški, dramatski Itd. Poročilo o delu in nalogah Sveta za socialno politiko se soglasno sprejme. Ad 2. Poročilo poda predsednik Sveta za zdravstvo tov. dr. Jagodič Boris, ki med drugim pove, da danes, ko se družbeno upravljanje v gospodarstvu vse bolj afirmira, tudi zdravstvo pri svojem širokem družbenem pogledu ni več mogoče voditi na prešnji administrativni način, ne da bi pri tem prišlo do na-sprotljia z ostalim našim socialističnim razvojem. Kot sestavni del družbenega življenja je zdravstvo moralo slediti temu razvoju in je bil zato prehod na družbeno upravljanje v zdravstvu kot ga imamo danes v občini, absolutna logična nujnost. 2e prva faza razvoja družbenega upravljanja v zdravstvu naše občine očitno kaže uspeh. To vidimo predvsem v pojačani družbeni kontroli, v večji šted-njii, v zboljšani organizaciji dela in sploh v boljšem gospodarjenju. Tu in tam se posebno pri strokovnem kadru še poraja miselnost, češ da upravni odbori ali občina ni pristojna za reševanje neke širše zdravstvene problematike in da zmore to lahko samo ozek krog strokovnjakov. Spočetka res šibko sestavljen upravni odbor zdravstvenega doma in nezadostna zainteresiranost uprave nista dala pričakovanih rezultatov. To pa je s formiranjem novega upravnega odbora, v katerega smo zajeli širok krog državljanov, popolnoma spremenilo. ! Sedaj pa bi še seznanil ljudski odbor malo natančneje z dejavnostjo in perspektivo našega sedanjega zdravstvenega doma-Z reorganizacijo in ustanovitvijo novih občin je bila reorganizirana tudi zdravstvena služba v Ljubljani. Sektorske »m-j bulante bivše Poliklinike so prišle pod upravo zdravstvi'n''1 domov v novih občinah. Tudi občini Ljubljana-Vič je b’, ustanovljen tak zdravstven dom, k;i je finančno samostojn zavod ln razpolaga s svojih>-dohodki in to v mejah svojcg proračuna, splošnih predpis’ ln zavodovih pravil. Ce se vezmosti zdravstvenega doma ne morejo kriti iz lastnih sredstev, se lahko krijejo iz proračunskih sredstev ObLO Vič, če se ta s tem strinja. Zdravstveni dom Vič danes še no predstavlja zdravstveni dom s svojo lastno zgradbo, temveč organizacijsko Povezuje in izvaja po svojih enotah celotno zdravstveno službo na območju občine. Take enote predstavljajo danes bivše sektorske ambulante in ambulanta Mirje, ki se nahaja v mejah občine Center. Poleg splošnih ambulant obsega področje dejavnosti zdravstvenega doma še: 1. dispanzer in posvetovalnico za žene z babiško službo; 2. dispanzer im posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere in otroka; 3. zobno ordinacijo; 4. higiensko službo in službo Zdravstvene prosvete; 5. upravo. Poleg tega pa naj bi zdravstveni dom opravljal zdravstveno zaščito šolske mladine, pro-tituberkulozno službo in specialistične ordinacije. Na občinskem teritoriju obstajajo tri ambulante in sicer v Osnovni šoli na Viču, v Tobačni tovarni in na Rimski cesti, poleg tega pa še zobna ambulanta v Tobačni tovarni, dispanzer in Posvetovalnica za žene in za otroke s patronažno službo. Ambulanto v Osnovni šoli bo treba vsekakor preseliti v prostore sedanje šivalnice na Tržaški cesti. Za vsa dela preureditve lokala bi znašali stroški din 341.483.—. Tudi posvetovalnico za matere in otroke bo treba Preseliti iz občinske stavbe. V ta namen smo zbrali prostor sedanje sektorske ambulanto v Tobačni tovarni. Po novi registraciji računamo v naši občini na približno 27.000 Prebivalcev. Za zdravstveno oskrbo so nam na razpolago samo tri osnovne enote s 5 ordinacijami splošne prakse. Na Oho enoto bi potemtakem pri-«° približno 9000 prebivalcev čeprav lahko kot normo štejemo 3000 prebivalcev na eno osnov-110 enoto. Zaradi tega je tudi nai;bolj pereč problem naših Smbulant preobremenjenost zdravnikov. Povprečna frekvenci-'8 vseh ordinacij je 50 do 60 k tudi do 75 pacientov. Pri taki irekvencl je seveda vsako kva-lrteti*o medicinsko delo nemo-Rorn'1k! oglasi tudi tov. Franc 6o, .rrnlk, k.1 poudari, da je la 1 mladina zelo prizadeta nu^no’ da se preseli ambu-ki je sedaj v šoHklh pro-1 To je nujno zato, ker v stanju, v kakršnem se nahajajo sedaj šole, te ne morejo več poslovati. Osnovna šola je v 12 učilnicah, 2 so v gasilskem domu v prostorih, ki so zelo mrzli. Šolski prostori so zasedeni od jiutra do večera, tako da jih ni mogoče prezračiti, kar kvarno vpliva na zdravje otrok, ker se na ta način med otroke širijo nalezljive bolezni. Na sestankih smo ugotovili, da je bilo v zadnjih 4 mesecih 118 primerov nalezljivih bolezni. Poročilo se soglasno sprejme. Ad 3. O spremembah in dopolnitvah občinskega statuta poroča tov. Vinko Kralj, ki pove, da je ObLO Ljubljana Vič sprejel statut občine na svoji prvi seji dne 18. sept. 1955. Sprejeti statut je bil poslan zaradi potrditve OLO Ljubljani, ki ga še ni potrdil. Komisija za statute pri Izvršnem svetu LRS pa je med tem Izdelala nov tipski statut za občine ter priporočila občinskim ljudskim odborom, da izdelajo svoje statute po tem novem tipskem statutu. Predloženi osnutek je izdelan po navedenem tipskem statutu. Predloženi In spremenjeni statut se soglasno sprejme. Ad 4. O izvedeni registraciji prebivalstva v občini poroča tajnik ObLO tov. Vinko Butala kot predsednik Komisije in pove, da je OLO Ljubljana na seji dne 22. okt. 1955 sprejel odlok o registraciji prebivalstva v občinah Bežigrad, Center, Moste, Šiška ter v delih občin Rudnik in Vič. Namen reigstracije je bil predvsem ta, da se ustanovi regiuter stalnega prebivalstva pri občinskih ljudskih odborih ter da se zberejo razni statistični podatki o prebivalstvu. Komisiji za izvedbo registracije prebivalstva je na terenu pomagalo 53 regisitnatorjev, 6 inštruktorjev in za pomoč še 6 oseb. Po večini so bili to vlsokošolci in nekaj upokojencev. Registracija je bila izvedena po stanju opolnoči med 15. in 16. decemb. 1955. Stalnih prebivalcev v območju občine, in sicer v delih, kd so pripadali pred 1. sept. 1955 mestu Ljubljana, torej brez Brezovice, Vnanjih goric in Notranjih goric in Pleševice, je 24.102. Delo za ureditev stalnega registra pri ObLO se nadaljuje. Register se bo uredil po posebnih navodilih, ki jih daje Zavod za statistiko OLO Ljubljana. Poročilo »e soglasno sprejme. Ad 5. Tov. Angela Macele poroča, da je Okrajna komisija za odlikovanja pri sestavi predloga za odlikovanja naletela na težave zaradi obsežnega teritorija, ker so jj premalo znane razmere na terenu. Čeprav po navodilih niso predvidene komisije za odlikovanja pri ObLO, smatra Komisija za volitve in Imenovanja, da bi bilo to delo veliko bolje opravljeno, ce bi taka komisija obstojala pri ObLO Vič. Komisija bi izbirala podatke In predlagala zaslužne ljudi v občini za odlikovanja. Pri tem delu bi morala biti komisija v zvezi z delavskimi sveti in upravnimi odbori podjetij, od katerih bi tudi prejeli predloge. Komisija bi se v glavnem bavlla z vprašanjem delovnih odlikovanj. Občinska komisija bj e tem prevzela vso odgovor- nost za pravilno in vsestransko oceno predlogov. Po predlogu zvezne in republiške komisije bi se podeljevala odlikovanja ob prazniku 1. maja in 29. novembra. V komisijo za odlikovanja se predlagajo naslednji; 1. Jože Žumer, kot predsednik, odbornik LO; 2. Janez Ponikvar, član, odbornik LO; 3. Danilo Emeršič, član, zastopnik sindikata; 4. Danilo Vidrajs, član, zastopnik ZB; 5. Anton Orehek, kot tajnik komisije. Predlog se soglasno sprejme. Ad 6. Tov. Angela Macele predlaga v imenu Komisije za volitve in imenovanja, da se sprejme za načelnika Oddelka za splošne zadeve in proračun tov. Anton Orehek, kar se soglasno sprejme. Ad 7. O vskladitvl sklepov 4. redne seje poroča tov. Vinko Kralj, In sicer: 1. O odloku o spremembi odloka o Izenačenju odloka o odpiranju In zapiranju obratov za vso občino Ljubljana Vič. Do začetka tega leta sta veljala na območju občine Vič glede zapiranja in odpiranja obratov dva odloka, in sicer odlok bivšega Okraja Ljubljana okolica in bivšega MLO. Na 4. seji 23. 12. 1955 je naš ObLO sprejel odlok o izenačenju obeh navedenih odlokov za vso občino Vič. Novo sprejeti odlok Je določal, da velja glede kazni določilo MLO odloka, kateri pozna 4 vrste denarnih kazni med katerimi so vse večje, razen ene, od onih, ki jih določa naknadno tzišli zvezni predpis, ki določa, da smejo občinski ljudski odbori predpisovati za prekrške denarno kazen le do 3.000 din. Ker je v pogledu višine zagrožene kazni sprejeti odlok v nasprotju z zveznim predpisom, predlagam, da se v tem pogledu sprejeti odlok spremeni tako, da bo za vse kršilce predmetnih predpisov zagrožena denarna kazen le do zneska 3.000 din. 2. Na območju občine VIČ sta do pred kratkim glede dimnikarske tarife veljala dva odloka, in sicer bivšega OLO Ljubljana okolica za kraje Brezovica, Notranje in Vnanje gorice in Pleševice ter odlok bivšega MLO za ostalo območje občine. Na seji dne 23. dec. 1955 pa je ObLO sprejel odlok o izenačenju tarife za dimnikarske storitve za ves teritorij občine. Ta novi odlok predvideva za kršilce predpisov denarno kazen din 5.000. Ker pa je naknadno izšel zvezni predpis, ki določa, da smejo ObLO predpisovati samo denarno kazen do višine 3.0(10 din, se predlaga, da se sprejeti odlok spremeni toliko, da se določi le denarna kazen do zneska 3.000 din. 3 Zaradi izenačenja predpisov po členu 70 splošnega zakona o ureditvi občin m okrajev je ObLO na 4. sejd 23. dec. 1955 sprejel odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Vič. S tem odlokom sta bila izenačena prejšnja odloka bivšega MLO Ljubljana in OLO Ljubljana okolica. Naknadno se je ugotovilo, da je za Izenačenje navedenega odloka pristojen OLO Ljubljana. Ker je bil tedaj odlok z dne 23. dec. 1955 protizakonit, se predlaga, da se sprejeti odlok razveljavi. Vsd trije predlogi se soglasno sprejmejo. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Izvleček lz zapisnika seje Občinskega ljudskega odbora z dne 31. januarja 1956. Sejo vodi podpredsednik tov. Zdravko Rakušček. Sprejme se naslednji dnevni red: 1. Sklepanje o spremembah ln dopolnitvah statuta. 2. Sprejem odloka o ustanovitvi Kreditnega sklada za zidanje hiš. 3. " Predlog odločbe o ustanovitvi socialno vzgojnega zavoda »Otroški vrtec Moste«. 4 .Predlog odločbe o ustanovitvi socialno vzgojnega zavoda »Dijaški dom Moste«. 5. Odlok o postopku pri prodaji hiš SLP. 6. Potrditev pravilnika o sistemizaciji in plačah uslužbencev ln delavcev Zdravstvenega doma Ljubljana-Moste. 7. Sklep o prevzemu pokopališča Bizovik in dodelitvi istega v upravljanje Pogrebnemu zavodu Zale. 8. Personalne zadeve. 9. Gospodarske zadeve. 1. Tovariš Erjavec poroča glede sprememb In dopolnitev Občinskega statuta, da je glede na pripombe komisije za Izgradnjo ljudske oblasti pri Izvršnem svetu LRS potrebno vskladitl nekatere določbe statuta. Komisija za statut ObLO je predlog statuta v prečiščenem besedilu pregledala ln predlaga, da se spremenjeni statut sprejme. Pred’og statuta se soglasno sprejme. Tov Erjavec poroča, da je po zakonu o stanovanjskem prispevku predvideno, da se lahko ustanovi mestni sklad za stanovanjsko izgradnjo. V razpravi tov Zdravko Rakušček pojasni, da bi ta sklad znašal po podatkih, kt Jih je bilo mogoče zbrati na podlagi plačnega fonda približno 90 do 100 milijonov dinarjev letno. Tov. tajnik pa še pojasni, da v Ljubljani n| namena formirati skupni sklad, temveč je Mestni svet sprejel sklep, da se Občinskim ljudskim odborom priporoči čimprejšnje formiranje Kreditnega sklada, obenem pa, da se obstoječi Kreditni sklad pri okraju razformlra. Nato se soglasno sprejme predlagani odlok o ustanovitvi Kreditnega sklada za zidanje hiš. 3. Namen »Otroškega vrtca« Je, skrbeti za vzgojo zaupanih otrok ln jim s tem zagotoviti pravilni duševni in telesni razvoj..Zavod upravlja upravni odbor, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor iz vrst delovnega kolektiva m je finančno samostojen zavod. Ljudski odbornik tov. Stefan Trobiš predlaga v Imenu Komisije za volitve ln Imenovanja, da naj bi bili člani upravnega odbora »Otroškega vrtca« sledeči: 1. Mohar Marija, gospodinja, Kavčičeva 17. 2. Maček Jože, uslužbenec, Zvezna ulica 17. 3. Malnar Vera, vzgojiteljica, Pokopališka 3L 4. Dremelj Pavla, vzgojiteljica. Pokopališka 31. 5. Klančar Pepca, kuharica, Bazoviška 1. 6. Hrovat Danica, gospodinja, Tovarniška 24. 7. Stariha Zora, učiteljica, Slapničarjeva 7. 8. Vaši Marija, zobna lnitru-mentarka, Krekova 4. 9. Trobiš Stefan, upravitelj osnovne šole. Bazoviška 1. Soglasno se sprejme odlok o ustanovitvi zavoda in predlog o sestavi upravnega odbora. 4. Tov. Stefan Trobiš poroča, da je nujno, da se na gimnaziji ustanovi dnevno zavetišče za dijake, ki so v učnem in vzgojnem pogledu potrebni pomoči. Svet za prosveto, kulturo in šolstvo je na zadnji seji sklenil predlagati Občinskemu- ljudskemu odboru, da se zavod ustanovi za dijake 10. gimnazije. Ta dom naj bi imel svoje začasne prostore v prostorih sedanje Dijaške kuhinje na Zaloški cesti. V upravni odbor tega zavoda pa se predlagajo: 1. Samar Nada, delavka, Ribniška 15. 2. Matajič Ivan, študent, Vod-matska. 3. Stepančič Ema, uslužbenka, Kajuhova. 4. Harnelj Milan, nameščenec^ Kosovelova 33, 5. Rebolj Jože, čevljar, Cigler- jeva 6. | 6. Dintlmjano Zvone, profesor, Zagrebška 154. 7. Pitamlc Anica, profesorica, ki naj bi bila tudi upravnica zavoda. Predlog o ustanovitvi zavoda in o sestavi upravnega odbora se soglasno sprejme. 5. Tov. Velepič Stane predlaga, da se odlok o prodaji hiš Splošnega ljudskega premoženja sprejme iz razloga, ker je na teritoriju ObLO mnogo hišic, ki so last Splošnega ljudskega premoženja ln ker predstavljajo samo breme ljudskemu odboru. Tov. Zdravko Rakušček omeni, da so bile do sedaj prodane tri hiše, jih je pa še 34. Interesentov je za te hiše veliko, ker so bile hiše prenizko ocenjene in je potrebno, da se izklicna cena dvigne. Predlagani predlog o prodaji hiš se soglasno sprejme. 6. Glede sprejema pravilnika e sistemizaciji in plačah uslužbencev Zdravstvenega doma se ljudski odborniki zedinijo, da se predloži v obravnavo na prihodnji seji. 7. Ljudski odbornik tov. Jaka Mojškerc pojasni odbornikom, da je pokopališče Bizevik, ki je bilo pod upravo pokopališča v Polju, prešlo s formiranjem komun pod kompetenco ObLO. Ker pa nima smisla, da bj se za-to pokopališče formirala posebna uprava, se predlaga, da se pokopališče Bizovik da v upravo Pogrebnega zavoda Zale, ki je a tem sporazumen. Predlog se soglasno sprejme. 8. Tov. Albina Pečaver v imenu Komisije za volitve in imenovanja predlaga člane davčne komisije, člane upravnega odbora Kreditnega sklada, člane komisije za odlikovanja, člane proračunske komisije ter člane sveta za prosveto ln zdravstvo In zastopnike občine v upravne odtoo- re podjetij Snage, Javne razsvetljave, Mestne vrtnarije. Vodovoda, Kanalizacije In Uprave za ceste. Predlogi se soglasno sprejmejo Nadalje se tov. Pečaverjeva v imenu mandatno-lmuniteine komisije poroča, da je ta komisija na svoji seji dne 30. Januar. 1956 pretresala sklep zbora volivcev volilne enoite Kodeljevo, da se odpokliče ljudski odbornik ing. Gašper Muha zaradi kaznivega dejanja poneverbe, za kar Je bil od Okrožnega sodišča v Ljubljani obsojen na kazen strogega zapora. Komisija je na osnovi zapisnika zbora volivcev ugotovila, da je bilo navzočih 190 volivcev, ki so soglasno sprejeli sklep o odpoklicu odbornika inženirja Gašperja Muhe Zato se predlaga, da se sprejme skiep, da se ing. Gašper Muha razreši funkcije občinskega odbornika. Sklep se soglasno sprejme. Istočasno se na predlog man-datno-imunttetne komisije po sklepu zbora volivcev sklene, da se na izpraznjeno mesto odbornika tog. Gašperja Muhe ne razpišejo nadomestne volitve, ker bodo v teku tega leta Itak redne občinskega volitve. Tudi ta sklep se soglasno sprejme. 9. Ljudski odborniki sprejmejo sklep, da pooblaščajo Upravo cest OT O. da prevzame vsa tehnična vzdrževalna dela na cestah IV reda In to vse dotlej, dokler ne bo Ohčinaki ljudski odbor Ljubljana-Moste ustanovil Upravo za ceste ObLO. PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Odlok Na podlagi 2. odstavka 3. člena Uredbe o prodaj: stanovanjskih hiš iz Splošnega Ljudskega premoženja (Uradni List FLRJ št. 17-101-54) in 23., 30 in 31. člena Statuta je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na 5. redni seji dne 31. januarja 1956 spreijel naslednji ODLOK 0 postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja 1. člen Iz Splošnega ljudskega premo-fenja se prodajo državljanom FLRJ manjše, to je eno ali dvostanovanjske hiše. ki se ne vključijo v stanovanjsko skupnost. Prodaja se Izvaja z javno dražbo po določilih tega odloka. 2. člen Javno dražbo in vse posle v zvezi s prodajo hiš iz 1. člena opravlja posebna komisija, ki jo Imenuje občinski ljudsk; odbor. Prdesedrtlk komisije je ljudski odbornik, ostali člani komisije so iz vrst zastopnikov množičnih organizacij In ustreznih strokovnjakov. 3. člen Konrtieida določi, katere stanovanjske hiše Splošnega ljudskega oremoženja se prodajo. Komisija razpiše Javno dražbo tako, da preteče od dneva objave do dneva dražbe najmanj 15 dni. Na eni dražbi se proda lahko ena ali več hiš. Razpis se objavi v najmanj enem dnevniku in na razglasni deski občine. 4. člen Razots mora obsegati: j 1. Kraj. dan in čas pričetka dražbe. 1 2 Označitev hiše (ulica n hiš-1 na številka). ' S "»mhlškoknjline podatke: parcele na kateri stoji ša, vložek pri katerem je > te a na v ze.mljii.3fci knjigi. *tai«it.r9ko občino In izmero površine. 4 7 *’ iono ceno. ! 6 *'ištoo kavcije, k) jo mora l ponudnik položiti vsaj eno uro pred pričetkom dražbe in kje se položi. 6. Način, kako se mora poravnati kupnina. Stanovalce hiš je treba obvestiti o tem, da se Jim pošlje z vročilnteo razpis dražbe najmanj 8 dni pred dnevom dražbe, kajti po uredbi ima stanovalec h‘še prednostno pravico do nakupa hiše pod pogojem, da stavi enako ponudbo kot najboljši ponudnik. 6. člen Cenitev hiš izvrši posebna cenitvena komisija, ki jo je imenoval Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste. 6. člen Vsak ponudnik mora vsaj eno uro pred pričetkom dražbe predložiti komisiji za prodajo hiš potrdilo o položeni kavciji pri blagajni Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste v gotovim ali vrednostnih papirjih odnosno državnih obveznicah v višini l0«/e izklicne cene. Izklicna cena mora biti enaka čemim vrednosti hiše. Svet za gospodarstvo ObLO Ljubljana-Moste pa lahko odobri na pismeni predlog komisije za prodajo hiš zvišanje izklicne cene nad cenilno vrednost. Ponudnik mora plačati kupnino v gotovini pri Občinskem ljudskem odboru ali pa se izkazati s priznanico o Izvršenem plačilu pri Komunalni bank*, najkasneje 10 dni po sklenitvi kupne pogodbe. Za del kupnine, ki ni plačan do sklenitve pismene kupne pogodbe, mora kupec v kupni pogodbi dovoliti vknjižbo zastavne pravice na prodan; hiši v korist Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste, kakor tudi zavarovati kupljeno hišo do višine cenilne vrednost! pri DOZ ln vtnkulirati zavarovalno polico v korist ObLO Ljubljana-Mo-ste. Prejšnji odstavek ne velja za sprejete ponudbe oseb, ki jim je zagotovljen dolgoročni kredit pri Narodni odnosno Komunalni bank! po določbi 6 a člena Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FT.RJ St. 31-264-53). Ce Občinski ljudski odbor dovoli plačevanje kupnine na obroke, je treba plačevati točno do določenih rokov, kakor jc določeno s pogodbo. Pri zamudi plačila kupnine ali pri zamudi dveh zaporednih obrokov kupnine, lahko občinski ljudski odbor odstop: od pogodbe tn komisija razpiše ponovno dražbo. 7. člen Ce se javne dražbe za vsako posamezno blšo ne udeležila najmanj dva ponudnika, se dražba ne »me opravljati. Ce se tudi ponovna dražba ni mogla opraviti, sporoči to komisija Občinskemu ljudskemu odboru, k; odloči ali se proda h ša izven dražbe in določi tudi najnižjo ceno. izpod katere se hiša ne sme prodati. 8. člen Javna dražba se vrši tako, da predsednik komisije ali njegov namestnik objavi ob začetku dražbe, katere hiše se bodo na dražbi prodajale. Nato objavi predsednik ali njegov namestnik izklicno ceno za hišo. ki je prva na seznamu ln pozove navzoče, naj stavijo višje ponudbe. Ce po trikratnem pozivu ne stavi nihče boljše ponudbe, se hiša domakne najboljšemu ponudniku pod pogojem, da stanovalec hiše ne bo stavil enake ali boljše ponudbe. Ce Je stanovalec hiše na dražbi navzoč, se mu ustmeno objavi, da mora podati enako ponudbo kot najboljši ponudnik v roku 24 ur, ker se bo sicer hiša prodala najboljšemu ponudniku. Najboljši ponudnik ostane vezan na svojo ponudbo, dokler se hiša ne prizna stanovalcu. Hiše se izklicujejo po vrstnem redu, kakor so navedene v razpisu dražbe. Vrstni red se ne sme spreminjati. Dokler ni končana dražba ene hiše, se ne sme izklicabl druga hiša. O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje: potek dražbe, ponudnike po vrstnem redu, poziv navzočemu stanovalcu hiše, da stavi svojo ponudbo v določenem roku In pravne posledice prekoračitve roka. Ce stanovalec hiše m navzoč na dražb:, se mu mora poslati pismeno obvestilo z vročibtico, v katerem se mu sporoči, da lahko stav; enako ponudbo ka-kar najboljši ponudnik v roku 48 ur od prejema obvestila z opozorilom, da se bo hiša sicer priznala najboljšemu ponudniku. Ugotovitev, da stanovalec hiše ni navzoč na dražbi je treba vpisati v dražbenl zapisnik. Komisija ugotovi, kdo Je najboljši ponudnik m da se stanovalec hiše ni priglasil kot kupec, sprejme ponudbo in o tem obvesti ponudnika najkasneje v 20 dneh. Kupna pogodba se sestavi pismeno ln mora obsegati poleg določb, ki veljajo za kupno ln prodajno pogodbo tudii določbe o kupčevi pravici do brezplačne in trajne uporabe zemljišča, ki ostane last Splošnega ljudskega premoženja. 9. člen Z dnem podpisa pogodbe preidejo na kupca vse pravice, kakor tudi vsa javna bremena ln nevarnost prodane hiše. Kupnina se plača po poštni položnici na tekoči račun Občinskega ljudskega odbora pri Komunalni bank* na Smar*1r> vi cesti ali pa v gotovini pri Od- seku za proračun občine Ljubljana-Moste. V kupni pogodbi se mora označiti tekoči račun pri Komunalni banki, kakor tudi ime uslužbenca občinskega ljudskega odbora, ki je upravičen sprejeti kupnino v gotovini. 10. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme Občinski ljudski odbor. Po pooblastilu . podpredsednik ObLO: Rakušček Zdravko 1. r. Sklep Na podlagi 1. člena Zakona o pokopališčih (Uradni list LRS St. 49-55) ln 24. člena Statuta Občine Ljubljana-Moste sprejme Občinski ljudski odbor Občine Ljubljana-Moste na svoji 5. redni sejj SKLEP o prevzemu pokopališča v naselju Bizovik. L Ker je z novo razmejitvijo občin pripadlo naselje Bizovik občini Ljubljana-Moste, prevzame Občinski ljudski odbor Ljuhija-na-Moste od Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje upravljanje pokopališča v naselju Bizovik. Z Upravljanje pokopališča prenese Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na Pogrebni zavod »Zale« Ljubljana. 3. Ta sklep velja od 1. febr. 1956. Po pooblastilu podpredsednik ObLO Moste: Rakušček Zdravko 1. r. Odlok Na podlagi 12., 50. in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19-52), Zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ št. 57-55) in na podlagi 24. člena Statuta občine Ljubljana-Moste, Izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na podlagi sklepa 5. redne seje dne 31. januarja 1956 ODLOK o ustanovitvi Kreditnega sklada 3. člen Iz Kreditnega sklada za' zidanje stanovanjskih hiš se dovoljujejo posojila za zidanje, dozidavo ali dovršiitev novih oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjskim skupnostim, zavodom," politično-terito-rialnim enotam ln njihovim pooblaščenim organom ter državljanom, katerim se na njihove prejemke plačuje stanovanjski prispevek. 4. člen Kreditni sklad upravlja Upravni odbor, ki ga imenuj® občinski ljudski odbor. 5. člen V Kreditni sklad se stekaj# sredstva, ki jih določa Zakon 0 stanovanjskem prispevku, družben) plan Občinskega ljudskega odbora in drugi obvezni predpisi. Poleg tega se pa stekaj# v ta sklad zlasti še: 1. obresti in odplačila od posojil, dovoljenih iz skladat 2. vplačila federacije, ljudsk® republike in ostalih politično teritorialnih enot iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo, 3. sredstva to posojila, ki J'*1 dajejo gospodarske organizacije skladu iz sred9tcv svojega sklada za samostojno razpolaganje, ki Jih določi delavski svet, 4. posojila iz republiškega kr®' ditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izg rado je' 5. sredstva danih posojil, k! ^ bifla razpisana v svrho kr#' d i tiranja stanovanjske * gradnje, C. hranilne vloge, ki jih plat11' jejo državljani na osfl0v posebne pogodbe v sklad, j 7. vložena denarna sredsl#1 stanovanjskih zadrug in 8. druga sredstva, ki jih f posebnih določilih občina1^ ljudski odbor LjubU31*; Moste vplačuje v ta sk1® 6. člen Sredstva sklada se nala