Posamezna Številka 6 vinarjev. šlev. 222. izven Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v petek, 27. sepMra ijg. LelOfl. • i' 'j;:'! ._, _ Velja po poitt:= gg VHB m« MM ^^ a—.lasen«:—■ 5= Ml W M ■ ■ HB II m a^,«*-™ sssu±5:&: ■ ■ ■ l i k BH Ib ■ s ss. ^ T L]nbl]anl na dom: ^Bk ■ » ■ ■ »M ■ B^B ■ Poslano in reU.aotloe: IšaTilfc JliU vLIlLL --- i ifr«»i »ni«*...................^mm^m w. 9tmm mk m m^M oar Oradnlitro J« v Kopitarjevi «11 el štev. 6/m. Rokopisi aa aa vračajo; nelranttrana pisma sa aa <=» (prejemajo. — Uradntfkega talalona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. OpravBlitvo Je t Kopitarjevi nllol itev. *. -sa ATstr. poštna hran. račnn it. 24.7S7. Ogrske poitaa hran. račnn št. 28.511. — Cpravnlškega telefona it 188. Današnia številka obsega 6 strani. larisli in oospodarsivo. Piše dr. Č. V prvem tednu septembra so se sešli na Dunaju pravniki iz Avstrije in Nemčije da sc posvetujejo o pravo-znanstvu in drugih v ta okvir spadajo-čili zadevah. Dober del zborovanja je bil posvečen gospodarskim vprašanjem, ki postajajo vsled izpremenjenih gospodarskih pogojev vedno važnejša. Pravniški dan — tako se je oficielno imorovalo zborovanje — je bil v tem oziru zelo zanimiv. Samo par opomb. Kar se tiče prava uslužbencev je bil dosedanji okosteneli nazor individualističnega stališča privatnega prava, ki se povzpne celo do omejevanja svobode posameznika, zavržen. Zahteva po enotnem pravu nastavljencev v varstvo teh, ki so gospodarsko šibkejši nasproti delodajalcem, je bila priznana ter je bilo sklenjeno, da se postavijo uslužbenci pod posebno skrb zakona. Sem spadajo določbe o kolektivnih pogodbah, predpisi o izplačevanju mezde, ureditev delavnega časa, varstvo nedcletnih delavcev in žena, ustanove bolniških blagajn in delavskega zavarovanja in druge postave, ki so deloma že v veljavi, deloma sc pa še pripravljajo. Poročevalec tega predmeta je b i bivši justični minister Klein, ki se je pa zelo varoval, da bi se preveč nc približal zahtevam takozvanega. državnega socializma, posebno šc zahtevi po 'zakonito določeni najmanjši plači in po zakoniti neodpovedljivosti dalje trajajoče službene pogodbe. S tem je hotel očrtati smer našega pravosodja, ki naj bi ostalo v sedaj določenih mejah socialnega prava. Zanimiva je bila debata o odškodninskem pravu, ki je posebnega pomena za mogočno razvijajočo se električno industrijo in za zrakoplovstvo. Le na kratko omenjam, da se tudi v tem delu pravniškega dneva javno izraža socialna tendenca; kljub živahnim pi-o-testom zastopnikov električne industrije so se pravniki izrekli za popolno jamstvo obratov nc glede na krivdo te ali one strani. Isto velja, za zrakoplovstvo. S tem je torej stari, strogo individualistični princip »kdor se poslužuje svoje pravice, ne dela nikomur krivice, razen po krivdi« nanovo prodrt. Zanimiva jc bila tudi seja, v kateri se jc razpravljalo o reformi avstrij- LISTEK. RoZa svetu. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) II. POGLAVJE. Sir Andrej D'Arcy. Godvinu sc jc sanjalo, da jc bil mrtev in da jc pred njim plaval svet v podobi žareče oble, on pa se je na postelji iz ebenovine dvigal po temi. Ob njem sta stala dva strežnika, in spoznal ju jc kot svoja angelja varuha, dana mu pri rojstvu. Tupatam so sc prikazovali šc drugi in povpraševali strežnika, ki sta stala ob vzglavju in vznožju njegovega ležišča. Eden je vprašal: »Je-li grešila ta duša?« In angelj ob vznožju jc odgovoril: »Grešila jc.« Zopot je vprašal glas: »Ali sc je očistila svojih grehov?« Angelj je odgovoril: »Umrla je neočiščena, s krvavim mečem v roki, v boju za dobro stvar.« »V boju za križ Kristusov?« »Ne, v boju za žensko.« »O, nebesa! Uboga duša, grešna in neočiščena, ki jc umrla v boju za ljubezen ženske. Kako naj taka duša naj- skega delniškega prava. Dosedanje stremljenje kapitalizma, pod vodstvom židovskega časopisja, je predvsem preustroj delniškega prava po nemškem vzorcu, torej brezpogojna vpeljava normativnega in odstranitev sedanjega koncesijskega sistema. Proti temu jo nastopil pravniški dan; večina praktikov, ki imajo opraviti danza-dnem s tem vprašanjem, sc je izjavila, da koncesijski sistem, kakor ga uporablja društvena komisija pri dovoljevanju novih delniških družb, nc tvori nikake coklje v napredku, marveč jo našim razmeram dobro prilagoden. V podobnem smislu je govoril znani nemški ekonom Simon, ki je svaril pred neomejeno svobodo ustanavljanja delniških družb, češ, da je tako pravo za gospodarstvo lahko usodnega pomena. Simonu se je pridružil tudi profesor Landesberger. Po Landesbergerjevem predlogu naj bi odločevala o dovoljenju novih delniških podjetij mesto sedanje društvene komisije nova korpo-racija, ki bi se imela ozirati pri oddajanju koncesije na zakonite določbe ter bi ne dovoljevala ali zabranjevala novih ustanov le po svoji prosti presoji; zadnjo besedo pri tem naj bi pa imelo upravno sodišče kot nadzorstvena oblast.. Zelo važni so za gospodarstvo tudi sklepi pravniškega dneva, v kolikor se tičejo izobrazbe juristovskega naraščaja. Nedvomno je v zvezi s tem vprašanjem odlok pruskega justičnega ministrstva z dne 3. julija 1912, ki odrejuje enoletni dopust za sodno konceptne uradnike v svrho izpopolnjenja izobrazbe v državnoznanstvu in drugih praktičnih disciplinah. Pripomniti moram, da se ravno nemškim sodnikom največ očita takozvano »Weltfremd-hcit«, nepoznanje pravih razmer in se jim vsled tega predbacivajo sodbe, ki se strogo drže črke zakona, nc pa volje zakonodajalca in smisla, ki ga jc položil v postavo. Ne vem, v koliko so te kritike upravičene glede nemških sodnikov in če bi tudi v Avstriji ne imeli vzroka za take pritožbe. Mogoče, da Nemčija bolje občuti ta nedostatek pri svojih sodnikih, ker jc gospodarsko holj razvita nego mi; mogoče je pa tudi, da je njen sodniški material slabši kakor naš. Bodi temu že kakor hoče, dejstvo je, da so Nemci prvi začeli skrbeti, kako bi zboljšali svoj juristov-ski naraščaj. Eden izmed teh poizkusov je ravno gori omenjeni ministrski odlok, ki pravi, da je namen dopustu, de usmiljenje?« je tožil vprašajoči glas, ki se je pa vedno slabejši izgubljal v daljavi. Prišel je drug obiskovavec. Bil je njegov oče — oni bojevnik, ki ga nikoli ni bil videl, ki je padel v Siriji. Godvin ga je takoj spoznal; kajti ta obraz jc bil prav tisti, ki je bil uklesan na nagrobnem spomeniku v stangatski cerkvi, na oklepu jc imel krvavo-rudeči križ, na ščitu D'Arcyjevo mrtvaško glavo, v roki pa se mu je bliskal gol meč. »Je-li to duša mojega sina?« jc vprašal strežnika v beli halji. »Ako jc, kako je umrl?« Tedaj jc odgovoril angelj ob vznožju: »Umrl je, s krvavim mečem v roki, v boju za dobro stvar.« »V boju za križ Kristusov?« »Ne, v boju za žensko.« »V boju za ljubezen ženske, ko bi bil moral pasti v Sveti vojski? O, nebesa! Ubogi sin! O, nebesa! Ubogi sin. O Bog, da sc morava zopet ločiti za vedno!« In tudi njegov glas jc utihnil. Glej! Svctlo-žareč oblak se je bližal skozi temo in angelja ob vzglavju in vznožju sta vstala in pozdravila s svojima gorečima mečema. »Kako jc umrl ta otrok božji?« jc vprašal nek glas iz oblaka, govoreč z zamolklim, svečanim glasom. da sodni asesorji (po naše izprašani avskultantje) po prestani veliki državni skušnji svoje pravnoznanstvene nauke nadaljujejo in jih posebno na gospodarskem polju izpopolnijo ter si novih izkušenj pridobe. Kot kraje, kjer naj dobe bodoči sodniki za svoj poklic potrebno širšo izobrazbo, navaja omenjeni odlok trgovska podjetja, banke, industrijske in poljedelske obrate, »posebno čc sodni asesor svojo pozornost obrne na gospodarsko in tehnično stran obrata.« Dovoljen je tudi ponovni obisk kake univerze ali celo inozemstva, ako ga porabi asesor v ta namen, da spozna tuje šege in navade ter sc morda priuči tujim jezikom. Na ta odlok se je naslanjal poročevalec na pravniškem dnevu, ko jc govoril za preustroj pravnega študija v Avstriji. Priporočal je, naj bi dala univerza mladim juristom več praktičnega znanja in ne toliko zgodovinske navlake, ki jih le odvrača od drugih po-trebnejših študij. To bi bilo prvo; drugo jc pa, da naj se mladi pravnik s smotrenim opazovanjem in s praktičnim delom v gospodarstvu resnično pripravi za poznejši poklic. Po pravici se namreč graja, da na primer sodnik sodi o stvareh, ki so mu čisto tuje ali jih pa le površno pozna iz svojih učnih knjig in komentarjev. Da sc odpravijo ti nedostatki, sc je pravniški dan izrekel za to, da mladi juristi v vseh panogah, bodisi pri sodniji, odvetništvu ali drugod, eno leto praktično delajo v enakih obratih, kakor jih zahteva imenovani ministrski odlok. Kajpada mora ostati to leto v praksi kot sicer vsako drugo. Seveda nismo v Avstriji tako moderni, kakor je prusko ministrstvo, ki sc podvrže celo gmotnim žrtvam za svoje uradnike celo v inozemstvu, dobro vedoč, cla se bo zamuda časa in poraba denarja v upravi dobro obrestovala in celemu narodu mnogoteren sad prinesla. Zdi se mi, da jc ta sklep pravniškega dneva tako velikega pomena, kakor le še inalokateri. dosedanjih podobnih zborovanj. Reforma pravnega študija je prepotrebna in prenapolnjc-nje v vseh pravnih poklicih je veliko in postaja naravnost prava socialna nevarnost akademičnih proletarcev. .lurist, ki absolvira sedaj univerzo in stopi v prakso, je kaj malo okreten in poraben; ni pa to njegova krivda, marveč gre to na rovaš zastarelih študijskih predpisov. Tej okretnosti odgovarja tudi njemu dodeljeni delokrog »Umrl je vsled meča,« je odgovoril angelj. »Od meča otrok satanovih, v boju vojske nebes?« Angelja sta umolknila. »Kaj imajo nebesa ž njim, ako se ni bojeval za nebesa?« je zopet vprašal glas. »Milost, milost!« sta prosila angelja, »saj je bil mlad in hraber, in storil je le svojo dolžnost. Pošljite ga nazaj na zemljo, da se očisti svojih grehov in postane vnovič naš varovanec.« »Bodi toraj,« je dejal glas. »Vitez, živi, pa živi kot vitez nebes, ako hočeš, da bodo nebesa tvoj delež.« »Ali se mora potem odpovedati ženski?« sta vprašala angelja. »To ni bilo rečeno«, je odgovoril glas, govoreč iz žarečega oblaka. In vsa ta prikazen je izginila. Temu so sledili trenutki pozablje-nja in ko se jc Godvin prebudil, je za-čul okoli sebe glasove, človeške, dobro znane, drage mu glasove in uzrl nad seboj obraz, nad vse prijazen, nad vse drag in nad vse znan obraz — obraz svoje sestrične Rozamunde. Mrmral jc nekaj vprašanj, oni pa so mu prinesli jedil, in ker so mu veleli spati, jo zaspal. Tako je napol bodel napol spal; naposled se je vendarle prebudil v lha-li sobici na gradu Steeple, kjer sta bi- v prvih letih pri sodniji, vladi in tudi drugod. Vendar pa mislim, da je človek, ki je prebil polovico svojega življenja pri knjigah, morda — le še za kaj drugega, kakor za mehanično izpolnjevanje formularjev. •— Ako bo ])ravni študij moderno preustrojeu, bo prva posledica, da bo prenapolnjeuje v odvetništvu in drugih poklicih izginilo. In nc na škodo celoletnega gospodarstva; kajti ravno trgovina potrebuje pravno šolanih moči, seveda takih, ki so se o pravem času kaj praktičnega naučili. Zasedanje delegacij. Znnanje zadeve. Včeraj je zboroval odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije. Delegat dr. Baernreither vpraša zunanjega ministra, če namerava svojemu poročilu v ogrskem odseku kaj dostaviti. Grof Berchtold izjavi, da nima ničesar pripomniti, da pa rad odgovori na to, kar ga bodo med razpravo delegati vprašali. Glede na trgovinsko politiko smo od zadnjega zasedanja delegacij napredovali. S Portugalsko se Je uver ljavila 15. avgusta trgovinska pogodba, z Japonsko pa trgovinska in morska pogodba. Poročevalec marki Bacque-hem poroča o dogodkih, ki so se zgodili po zadnjem zasedanju delegacij. Zelo sc je opazilo, ker se je toplo zavzel za zbližan je z Rusijo. Delegat knez Karol Schwarzonberg hvali, ker obeta Berchtold, da bo kljub resnosti položaja na Balkanu čuval naše koristi. Veseli smo, ker so sc razmere z Rusijo zboljšale in naj se izboljšanju razmer z Rusijo posveti največja pozornost. Ruski državniki naj pa nc prezrejo, da nima lc Rusija, marveč da imamo tudi mi dolžnost, da čuvamo svoje koristi na Balkanu. Jugoslovanske zadeve. Knez Schwarzenberg naglaša nadalje, da si mora naša država pridobiti simpatije listih balkanskih narodov, ki so sorodni po plemenu in krvi narodom naše države. V naši državi bi se morale ustvariti take razmere, da bi nas zavidali. Te simpatije naj se nc pridobe s silo, marveč etnopsihološko, kar bi nam tudi gospodarske koristi zagotovilo. Govornik obžaluje, ker naše notranje politične razmere niso take, da bi nas zavidali in občudovali narodi, ki žive na Balkanu, osobito v ti- vala z Wulfom, odkar ju je vzel stric kot. siroti na svoj dom. Na. postelji nasproti njemu jc sedel Wulf z obvezano roko in nogo in palico poleg sebe, sicer malo bolj bled in clrobnejši kot prejšnje čase, a isti veseli, brezskrbni, pa včasih vseeno silni Wulf. »Ali sc mi še vedno sanja, brat, ali si v resnici ti?« Wulf se jo ob tem vprašanju vesel zasmejal, saj jo zdaj vedel, da jc prišel Godvin zopet k zavesti. »Da, jaz, prav gotovo,« jo odgovori!. »Ljudje v sanjah navadno niso hromi, kakor mene vidiš; take noge dobi človek od mečev in ljudi.« »Pa Rozamunda? Kaj je z Roza-munclo? Ali je sivec preplaval zaliv? Ali se jc rešila? Povej mi hitro, koprnim izvedeti!« »Ona ti pove sama.« In šopal jo Wulf do z zavesami zastrtih vrat ter zaklical: > Rozamunda, moja — ne, naša Rozamunda, Godvin se jc zopet zavedel. Čuješ, Godvin se je zopet zavedel in bi rad govoril s teboj.« Začulo se je hitro šumenje obleke in glas urnih stopinj med ločjem, s katerimi so bila tla potresena, nato pa »o jc prikazala Rozamunda, ljubeznjiva kot vedno, a. pozabivši v svojem veselju na vso svojo dostojanstvenost, stih čleželalT ob fialit^šTOlnej!. CoseVi-ska ustava je prezgodnja in tudi spretnost našega skupnega finančnega ministra ni bila dozdaj spremljana z uspehi. Hrvaška se nahaja v takih razmerah, da govornik noče o tem podrobneje govoriti, ker se boji, da ga predsednik ne posvari. Razvoj na jugu je važnejši, kakor pa rešitev spornih vprašanj, ki so navidezno perečejše. To nam dokazujejo razmere v Bosni, kjer kljub ustavi ne gre naprej, to nam tudi dokazujejo razmere na Hrvaškem, kjer ne čujemo samo klicev na pomoč, marveč tudi srdite glasove, ki monarhiji več ne zaupajo. Kakor lahko po poročilu zunanjega ministra razmere v evropski Turčiji neugodno vplivajo v sosednih deželah, tako neugodno približno lahko vplivajo razmere v naših jugoslovanskih deželah na prebivalstvo sosednih balkanskih držav. Vsled teh razmer lahko nastopi nevarnost, da Avstrija kakor svoj čas v Italiji ne pridobi novih dežela, marveč da se ho morala vojskovati za dežele, katerih prebivalstvo lahko odpade od države. Ne gre za krajne, marveč za skupile državne koristi. Izključena ni nevarnost, da se brez krivde monarhije po krizi reši balkansko vprašanje in da se pokaže želja, da se hočejo povečati druge države. V takem slučaju bi Avstrija ne mogla ostati mirna, marveč, bi bila prisiljena, da nastopi z orožjem, ker povečane Srbi je, ki bi nas obdajala, bi ne mogli trpeti, ker bi nastala nevarnost, da zopet izgubimo pridobljene jugoslovanske dežele. Ne želimo novih dežela, ker smo si komaj prilagodili pridobljene, a kar imamo, moramo čuvati. Z vprašanjem, če je bilo srečno in pametno, da smo Sandžak opustili, se govornik noče pečati. Govornik želi, da naj zunanji minister pojasni nekatere izraze svojega poročila v zaupni seji. Obsodba naše balkanske politike. Delegat Spinčič med drugim izvaja: Z zvezo z Nemčijo in Italijo sc nisem nikdar strinjal. Avstrija s svojo pasivnostjo med laško-turško vojsko ni v Italiji ničesar pridobila, prijateljstvo nasproti monarhiji v Turčiji, ki je nekaj let obstajalo, se je nekoliko ohladilo. V Albaniji nI znala naša država nikdar zasledovati odkritosrčne politike, ki bi bila pridobila simpatije prebivalstva. Z okrožnico grofa Berchtolda ni bila zadovoljna Turčija, ker jo jc smatrala za vmešavanje v svoje notranje zadeve, zadovoljni pa niso ž njo tudi balkanski narodi, ker znajo, da obljubljene pre-osnove niso veliko vredne in ker hi radi pomagali svojim bratom, ki jih v Turčiji zatirajo. Vodilnim državnikom v Bolgariji, Srbiji, Makedoniji, Črni-gori in na Grškem se bo težko posrečilo, da vzdrže mir, ker je mnogokrat volja ljudstva močnejša, kakor pa modrost posameznih še tako visokih državnikov. Govornik odobrava, ker želi zunanji minister, da se vzdrži mir na Balkanu. Zakaj pa hoče zunanji minister obdržati nedotakljivost Turčije, tega ne urneva in to še manj umevajo balkanski narodi. "Ugledala ga je, njega, upadlega God-vina, sedečega na postelji; njegove sive oči so sc mu iskrilo na bledem in upadlem obrazu. Godvin je namreč imel sive oči, Wulf pa modre, edina razlika med njima na prvi pogled; kdor bi ju bil. pa natančneje opazoval, vedel bi bil, da so bile WulfuVe ustnice polnejše od God-vinovih, da je bila njegova brada bolj izrazita; bil je tudi VVulf nekaj večji po postavi. Rozamunda ga je pogledala in z radostnim krikom zletela naprej, ga objela z rokama krog vratu in ga poljubila na čelo. »Pazi se,« je rekel Wulf robato in obrnil glavo v stran, »sicer, Rozamunda, mu lahko razdereš obveze in mu zopet nakoplješ bolezen. Krvi je že dovolj izgubil.« »Potem ga poljubim na roko, ono roko, ki me je rešila,« je rekla in storila tako. »Moja je imela tudi nekaj opraviti, ko sva te rešila, a ne spominjam se, da hi jo bila poljubila, Rozamunda. Pa tudi jaz ga bom poljubil in, o Bogu bodi slava in sveti Devici in svetemu Petru in svetemu Čedu in vsem drugim svetnikom, kojih imen se ne morem zmi-sliti, ki so nam dali s pomočjo Roza-munde tukaj in s pomočjo molitev pri-jorja Ivana in stangatskih bratov in vaškega duhovnika Matevža nazaj tebe, brat moj, moj predragi brat.« In šepal je k njegovi postelji, vrgel svoje dolge, mišičaste roke Godvinu okoli vratu in ga začel objemati. »Pazi se,« je rekla Rozamunda hladno, »sicer, Wulf, mu lahko zrahljaš obveze; krvi jc že dovolj izgubil.« (Dalje.), V Bosni in Hercegovini. Delegat Spinčič obravnava na to razmere v Bosni in Hercegovini, kjer narodi niso še niti postali državljani radi ljubosumnosti Nemcev in Maža-rov in zato vise takorekoč med nebom in zemljo. Bošnjaki in Ilercegovci čutijo, da postopajo ž njimi kot s kolonisti, katerih zemlja naj bi drugo obogatila. Ustava Bosne in Hercegovine je že dolgo časa zistirana zaradi — železniškega vprašanja. Žalostne razmero na Hrvaškem. Govornik se peča nato z razmerami na Hrvaškem, ki ne morejo ne na balkanske narode in tudi na Bošnjake in Hercegovce ugodno vplivati. Časopisje se preventivno cenzurira, časnikarje, o katerih sumijo, da poročajo zunanjim listom, izganjajo, preganja se zunanje časopisje. Govornik upa, da vsaj obsodbe Jukiča in drugih mladih ljudi ne bodo izvedli. Vtis Spinčičevega govora je bil tako velik, cla se je med opoldansko pavzo zunanji minister grof Berch-told posvetoval ž njim in se je pustil natančno poučiti o mnenju avstrijskih Jugoslovanov, kakor tudi, kako da sodijo o dogodkih na Hrvaškem in o položaju v Bosni in v Hercegovini. Govorili so Še dr. Ellenbogen, Pi-ninski, Spaček, Jedrzejovic, Masaryk, Latour in Lang. Grof Berchtold je zavrnil Ellenbogna in izjavil, da na Balkanu ne zasleduje vojaške politike in ne misli na pridobitev turških dežela. Pininski je želel, da naj se posreduje, če laško-turška mirovna pogajanja ostanejo brezuspešna. Obžaloval je, ker tekmujeti trozveza in tripekmtenta. — Spaček sodi, da če se Avstro-Ogrska in Rusija prijateljsko približata, sc balkansko vprašanje lahko reši. — Delegat Lang zahteva, cla naj se odločno čuvajo katoliški Malisori, ker hočejo Turki ta rod iztrebiti s sveta. Nastopiti se mora hitro, ker če se to ne zgodi, ni Avstrija več zaščitnica Malisorov. Govornik vpraša grofa Berchtolda, kaj da namerava, ukreniti, da se prepreči preganjanje kristjanov v Albaniji. — Razprava se nato prekine. Seja se danes nadaljuje in se razpravo o zunanjih zadevah v odseku konča. Tajne seje najbrže ne bo, ker so se malone vsi delegati proti njej izjavili. Boji in zmede na Balkanu. »Bulgarija napovedala Turčiji vojskp.« Včeraj popoldne okoli i. ure so je razširila med Člani avstrijske delegacije govorica, da je »Lanclerbank« dobila iz Carigrada brzojavko, da je Bulgarija Turčiji napovedala vojsko. Delegati so sc strašno razburili in obsuli grofa Berchtolda in ga vpraševali, če jc to res. Grof Berchtold jc izjavil da zunanjemu ministrstvu o napovedi vojske ni nič znanega, a razburjenje med delegati se ni poleglo. Ministri so telefonirali v Landerbanko, kjer so zanikali, da bi bili dobili brzojavko o napovedi« vojske. Delegati so se šele zvečer pomiriii, ko se poročilo šc ni potrdilo. Bulgarsko poslaništvo na Dunaju je izjavilo, cla bulgarska vlada ni o na-povedbi vojske obvestila poslaništva, pristavilo je pa, cla je v Bulgariji razburjenje zelo veliko in da nenadni dogodki niso popolnoma izključeni. Razburjenje, ki ga je tozadevna govorica povzročila med delegati, ki so o dejanskem položaju gotovo zelo dobro zaupno poučeni, nam dokazuje, kako da je položaj napet. Koncentracija turške armade nasproti Bulgariji. Za velike vaje v oclrinskem okraju so žc vpoklicani turški rezervniki. Turčija zbere 300.000 vojakov. Vaje bo vodil turški vojni minister. Iv vajam so povabljeni vsi vojaški atašeji. Bulgar-skemu poslaniku v Carigradu, Sarazo-vu, ki jc vprašal, kaj da hočejo z Vajami doseči, je turški zunanji minister izjavil, da se vaje vrše vsako leto in da no nameravajo ž njimi groziti Bulgariji, s katero hoče ostati Turčija v prijateljskih razmerah. Bulgari tej izjavi seveda samoobsebi umevno nič ne zaupajo, ker so bile vaje šele pred kratkim časom napovedane. Kako imajo prav, dokazuje, ker se »sumljivih vaj« udeleži tudi II. divizija v Smirni. Novi boji ob bulgarski meji. Iz Zofije poročajo, da so 23. t. m. streljali pri Dam—Liderah turški vojaki na tri bulgarske vojake, ki so stražili mejo. En bulgarski vojak je bil ranjen, dva sta ušla. Ranjenca so turški vojaki najbrže usmrtili. Turki so z več krajev streljali na Bulgare še 24. t. m. cel dan. »Sabat« poroča, da. so zadnje dni bili ob bulgarski meji zopet boji med Turki in Bulgari. Srbske priprave za vojsko. Iz Belgrada poročajo, da se nakupujejo v velikem obsegu živila za srb- sko armado in da so v Srbiji ustavili po železnicah ves blagovni promet. Srbske železnice prevažajo le orožje in strelivo. Gospodarsko življenje miruje, banke so v težavnem položaju. Dolžniki ne plačujejq dolgov, nc zasluži se nič. Vlagatelji so dvignili pri Narodni banki svoje vloge. Narodno banko je rešila vlada poloma, ker ji je nakazala veliko posojilo, da jo je rešila. V Srbiji in v Bulgariji splošno sodijo, da je zdaj pravi trenutek, da se Turki zapode iz Evrope. Sodijo, da Turčija ne more nad 300.000 mož zbrati v Evropi, Bul-garija naj bi pa napadla Turčijo s 300 tisoč, Srbija z 250.000 mož močno armado, Grška hi napadla Turčijo z 50 tisoč, Črnagora pa z 200.000 mož močno armado. Tuičija noče dovoliti, da bi smeli Srbi v Skoplju ustavljene vojne potrebščine prevoziti v Srbijo. Turki ne nameravajo dovoliti Srbiji tudi nadaljnjih prevozov orožja, vsled česar je. ostalo v Solunu 80 železniških voz naloženih z orožjem. Tajna pogodba Avstrije z balkanskimi državami? Iz Peterburga sc poroča, da trde diplomati, cla so Srbi, Bulgari in Črnogorci sklenili tajno pogodbo z Avstrijo, ko so izprevideli, da ne morejo na dejansko pomoč Rusije računati. V Pc-terburgu sodijo, da se bo ustrašila Bulgarija vojske pozimi in da ostane zato mirna, čc ne bodo začele puške same pokati. Avstrijsko časopisje sodi, da hočejo s temi govoricami ruski diplomati prevaliti odgovornost na Avstrijo, če hi pričeFe puške same od sebe, kakor se tako v najnapetejših slučajih pravi, pokati. »Berliner Tageblatt« pa poroča, cla je ruska diplomacija v Sofiji in v Belgradu izjavila, da bi ne podpirala vojske Bulgarov, Srbov, Črnogorcev in Grkov proti Turčiji. Ravno to, da so izjavili tudi zastopniki Avstro-Ogrske. Črnogorci napadli Turke. Iz Carigrada poročajo, da so napadli Črnogorci turške vojake, ki so korakali iz Skadra. v Tuzi. T« ko Turki kakor Črnogorci so imeli veli!.o mrtvih in ranjenih. Turki hočejo klati kristjane. — Mnii-sori se pripravljajo, da napadejo Skader. Skadrsko krščansko prebivalstvo je v skrbeh, ker so turške oblasti oborožile mohamedance. Kristjani se boje, da jih prično Turki klati, kar bi ne bilo nič čudnega, ker so sedanjo vstajo Malisorov povzročili Turki, ki so razburili Malisore, ker so brez povoda, poklali veliko katoličanov in katoličank. Malisori so zavzeli več vasi iz katerih so pregnali turške vojake in se pripravljajo, da napadejo Skader, ki je že več dni obkoljen in se pred mestom bi-jejo krvavi boji med turškimi vojaki in Malisori. Boji na otoku Sam. Brzojavna zveza med Kijem in Sa-mom je prekinjen. 26. t. m. so se cel dan bili boji. Po brezžičnem brzojavu se je poročalo v Carigrad, da so vstaši zasedli griče okoli Vatija, s katerih streljajo na turške vojake, ki so zapodili vstaše v sotesko. Turki odpošljejo na otok Sam še 600 vojakov. Grška vlada je v Carigradu najodločnejše nastopila, ker je turška posadka na otoku Sam napadla brez povoda grško paketno ladjo. Grška vlada zahteva: Turčija mora najstrožje kaznovati krivce, izjaviti, da obžaluje napad in povrniti škodo. Mladoturki pripravljajo upor. »Tanzimat« trdi, cla pripravlja mladoturški odbor v Carigradu nemire, da sc zopet polasti vlade. Priprave naše vojne uprave v Bosni in v Hercegovini. Nemški listi poročajo: Vo;akov III. letnika pri 15. in 16. armadnem zboru šc niso odpustili. Navadno so dosluže-he vojake odpustili na dopust prej, takoj ko so se končale velike vaje. Letos pa nameravajo stare vojake odpustiti šele. ko bodo vojaški novinci že 4 ali 5 tednov služili, torej približno koncem novembra. Mirovno stanje, bo tako pomnoženo za okroglo 40 odstotkov. Novih čet, kakor so to storili jeseni 1. 1908, ne nameravajo odposlati ker se zdi, cla sedanja moč tudi ob resnih dogodkih vsaj začetkoma zadošča. V našem jugovzhodu je namreč 69 bataljonov z 69 oddelki strojnih pušk, 5 eska-dronov. 31 gorskih baterij. 4 trdnjav-ske in 3 saperske stotnije, ki so razdeljeni v 2 armadlia zbora, ki imata 4 pehotne. divizije in 14 gorskih brigad. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"! Dnevne nov!cs. -f Deželni glavar dr. šuseršč za delavstvo. Včeraj popoldne sta na prošnjo Jugoslovanske Strokovne Zveze pri centralnem vodstvu avstrijske tekstilno industrije na Dunaju posredovala zaradi odslovljenih delavcev v ljubljanski predilnici deželni glavar dr. Iv. šusteršič in poslanec Gostinčar. Osrednji vodja g. Kuffler jc izjavil s oriti kolikor mofroče, da sc starejši delavci pridrže v delu, za mlajše pa je prostora po drugih predilnicah. Dr. šušteršič se je z vso vnemo zavzel za delavce, kar gotovo ne bode brez uspeha. + Dr. Lampetov ferman. Pod tem naslovom hujska ^Slovenski Narod« c. kr. sodišča, da naj nikar ne pošiljajo deželnemu odboru podatkov za odmero davka od prirastka vrednosti. Notica je spisana seveda v tistem sirovem tonu, l.i je sploh lasten zaupnikom, ki jih ima »Narod« v sobah c. kr. deželnega sodišča. Zakon, na katerega se sklicuje deželni odbor, je od Nj. Veličanstva sankcioniran in v deželnem zakoniku objavljen, torej veljaven za vse, tudi za tiste ugledu sodišč jako kvarne.elemente, ki v svojih uradnih urah pišejo sirove notice za »Sl. Narod«. -f- Zaupniki S. L. S.I Ves veliki na* predek našega ljudstva je tesno združen s politično močjo. To moč rode bo-ii. Za te boje je treba denarnih sredstev. Zato nabirajte od moža do moža, na vsaki prireditvi, pri vsaki priliki za Ljudski sklad, ki je bojna blagajna S. L. S. Vsak, tudi najmanjši dar je do-brodošel. Prispevke sprejema tajništva S. L. S., Miklošičeva cesta 6. — Okrajna učiteljska konferenca za litijski okraj je bila letos zelo živahna. Poživilo je živahnost posebno to, da so nastopili > Slomškarji« tudi v tem zagrizeno-liberalnem okraju prvikrat samostojno. Izid volitev v stalni odbor in zastopnikov v okrajni šolski svet jc pokazal razmerje 2:3. Govoriti smejo torej Zavezarji« samo o — Pirovi zmagi. Seveda bi bilo razmerje lahko malo drugačno, da bi nc bili dve gospodični samo v učiteljskem žepnem zapisniku naši, temveč tudi ob javnih nastopih. Dokaj jc pripomogla k vsej Pirovi zmag* Zavezarjev« strastna agitacija naših nasprotnikov in še posebno nasprotnic, katerih imena so nam dobro znana in smo jih .skrbno zabeležili; zakaj pregovor pravi: Roka umije roko!« — Prisrčno hvalo pa izrekamo vsem onim, ki jim ni samo do tega, da so v našem učiteljskem žepnem zapisniku, temveč so naši tudi tedaj, ko jih kliče disciplina v boj za dobro stvar. —. Konferenco je vodil okr. šolski nadzornik g. Ljudevii Stiasny res spretno. Le želimo si, da postanejo taki nadzorniki definitivni. Resnosti, nepristranosti in korektnosti bi se lahko učil marsikak zagrizen šolnik od g. Ljudevita Stiasnega. Njegovo poročile jc bilo izvrstno. Posebno nas je veselilo, da se je v svojem govoru domislil tudi našega velikega pedagoga Ant. M. Slomška. — Referat o ženskih ročnih delih je bil zadovoljiv. Prav lep bi bil referat o čitanju v ponavljalni, oziroma kmetijski nadaljevalni šoli, da ni vsprejel referent v seznamek tozadevnih knjig tudi — »Domačega ognjišča«. Tozadevno debato je izprožila naša vrla Slomškarica Marija Polakova. Debate so sc udeležili Slomškar Janez Polak in Zavezarji Bernard Andoljšek, Jožef Zajec in Janez Blagajna. Zagovarjal se je tudi referent Janez Levstik iz Zagorja ob Savi. Zavezarji se utemeljenim razlogom obeh Polakov niso hoteli vdati, a je vprašanje, koliko bo na Kranjskem krajnih šolskih svetov, ki bi bili voljni kupovati za čtivo mladini v dobi do 17. leta — »Domače ognjišče«. Presenetilo je nas posebno to, da so se ogrevale za »Domače ognjišče« posebno učiteljice iz Zaveze, in da so z vso strastjo glasovale za omenjeno knjigo. Zanimiv je bil tudi referat: »Alkohol in mladina«. Škoda, da je čas tako hitro pošel, Konferenca je trpela do 2. ure popoldne in bi trpela gotovo še dalje, da ni zadnji referent Janez Bezeljak iz Vač pri Litiji svojega referata krajšal in da ni vseh volitev tako vzorno vodil g. predsednik. — Živinorejska zadruga v Sodražici, Deželni odbor je priredil včeraj v Sodražici premovanje plemenske živine. Namen tega premovanja je bil, pokazati zarod od plemenskih živali montafonskega plemena, ki jih je svoj čas deželni odbor oddal v Sodražico. Uspeh je res velik, kakor se je konstatiralo včeraj. Zlasti junice, ki jih je zadruga imela letošnje poletje na zadružnem pašniku, so izredno lepe, krepke in zdrave živali, od katerih je najboljšega pričakovati. To je bila soglasna sodba. Razstave in nato se vršečega semnja so se udeležili od deželnega odbora dr. Lampe in Legvart, od c. kr. kmetijske družbe ces. svetnik Pire in inženir Rataj, od Zadružne zveze Krištof, ravnatelj Rohrman je pripeljal gojence kmetijske šole, da so si ogledali tudi zadružni pašnik. Zadrugo, vodi deželni poslanec Bartol, ki lahko pokaže, da je z njo jako povzdignil domačo živinorejo. V presojevalni komisiji so bili tudi zastopniki sosedniih zadrug: Grebene od ribniške, Šinkovec od ambruške, Hočevar od struške, Skulj od loškopotoške. Videli smo tudi zastopnike dobrepoljske in šent-janžke zadruge. Ambruška zadruga je nakupila več plemenskih junic za svoje člane. Ta prvi poizkus s semnjem za plemensko živino se je torej posrečil. Sicer šc ni bilo kupcev iz tujine, a če napredujemo v tem delu, bomo prišli tudi do tega. Dolenjska se dobro giblje, kajti zdaj ima že 26 živinorejskih zadrug, ki prav živahno delujejo. — Nov most čez Savo pri Podnartu. — Nova velika strategična cesta. Mostnina na savskem mostu pri Podnartu se odpravi s 1. oktobrom t. 1. Most je od sedanjega posestnika Pogačnika odkupljen in stavbni oddelek c. kr. deželne vlade že izdeluje projekt za nov, velik most iz železnega hetona. Ta most bo vezal državno cesto pri Podbrezju z veliko strategično cesto, ki jo bo država gradila iz savske doline pri Podnartu čez Jelovec v Selca. Ta cesta je proračunana na več kot en milijon kron in bo ena najvažnejših stra-tegičnih cest. — Novice z Bleda. Politični sliod za blejski kot in hkrati občni zbor kat. političnega društva za radovljiški okraj bo v nedeljo, dne 29. septembra t 1. na Bledu v dvorani stare šole. Poročala bosta gospoda državni poslanec Jožef vitez Pogačnik in deželni poslanec župnik Janez Piber. Začetek po službi božji ob pol 4. pop. — Sv. Mihaela d an dne 29. t. m. v nedeljo bo služba božja na blejskem otoku (na jezeru) ob 10. uri. — Knez ErnestWin-dischgraetz dopolni dne 27. t. m. 85. leto. Dne 21. t. m. se je vrnil od poroke svojega nečaka grofa Jurija Wald-burga, čegar nevesta je nadvojvodinja Elizabeta Frančiška, hči nadvojvode Frančiška Salvatorja in nadvojvodi-nje Valerije, najmlajše cesarjeve hčere. Na dan poroke so bili ob 7. uri zjutraj vsi pri svetem obhajilu: ženin, nevesta, oče in mati, vsi bratje in sestre nevestine. K poroki se je pripeljal tudi cesar sam, ki je bil zelo prijazen in ljubeznjiv. Knez Windischgraetz je posestnik na Bledu, kjer ima lep grad; svoj čas je bil državnozborski poslanec kmečkih občin za Gorenjsko v Hohen-wartovem klubu. — Krščanski nauk hi se moral poučevati vsekako na obrtnonadal j ovalni šoli, saj se sicer utegne pripetiti, da bi ta za obrtnike tako važna ustanova vsako podporo izgubila, ako jo bo edino le trma nekate-> rih skrajno radikalnih elementov hotela voditi. Dežela in občina nista za to tu, da bi njima za nju račun nekaj zagrizenih ljudi nagajalo. — Knjižici »Bled nekdaj in sedaj« se je cena znižala na 50 h; to zlasti zato, da si jo tudi priprosti ljudje in zlasti šolske knjižnice lahko omislijo. Knjižico krasi nad 30 lepih slik Bleda in okolice. — Konferenca avstro - ogrskih železniških ravnateljev. Včeraj, 26. t. m., sc je pričela v kopališču Ilidže v Bosni konferenca avstro-ogrskih železniških ravnateljev, ki se je udeležuje 41 zastopnikov vseh avstrijskih in ogrskih železniških uprav. — ŽIvinozdravstveni tečaj. Deželni odbor kranjski priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu štiri mesečni živino-zdravstveni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah in za porodništvo goveje živine od 15. novembra 1912 do 15. marca 1913. V tečaj se sprejme k večjem 12 vsaj 18 let starih učencev -— kranjskih kmečkih posestnikov ali njihovih sinov. Opoldansko hrano bo preskrbela kmetijska šola na deželne stroške. Učenci dobe ▼rhutega mesečno po 15 K podpore. Kolka proste, lastnoročno spisane prošnje, katerim jc priložiti krstni list, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani. V prošnji naj se tudi navede, katero šolo je prosilec obiskoval. — Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 24. septembra 1912. -- Za deželnega glavarja: Dr. Lampe. — Za ribniško dekanijo bo konferenca Sodalitatis dne 2. oktobra pri Sv. Gregoriju. Začetek ob 11. uri. — Društveno gibanje Slovencev v 'Ameriki. V ponedeljek, dne 16. t. m. je zborovala, peta redna konvencija S. N. P- Jednote (Slovenska nar. podp. Jed-tiota) v Mihvaukeeju, Wis. Za to zborovanje se je priglasilo nad 100 delegatov in delegatinj iz vseh pokrajin nove domovine. Ena izmed važnih predlog na tem zborovanju jc bila tudi ustanovitev slovenske sirotišnice. — Učitelji vračajo »Slomškov« *očni zapisnik. Krajni šolski svet na Mirni je kupil za tukajšnje štiri učiteljske moči ročne zapiske »Slomškove zveze«. Dva sta jih sprejela, učitelj S o t e n š e k in gospa učiteljica J c n -k o - M a z g o n pa sta ga vrnila predsedniku z opombo: »Ta ročni zapisnik se hvaležno vrača«. Nekateri učitelji B3rze Slomškov o ime t — Premovanje živine v Tomišlju. Po prizadevanju g. Josipa Koslerja, načelnika živinorejske zadruge v Tomišlju, sc je vršilo v Tomišlju 23. septembra premovanje goveje živine. Prignali so nad 150 glav bikov, krav in te-lic iz domače in sosednih občin. Komisija, obstoječa iz vladnega referenta g. Munda. živinorejskega nadzornika gospoda Legvarla, zastopnika kmetijske družbe gosp. Rataja in živinorejskih zadrug g. Krištofa in g. Jereba kot blagajnika jc konstatirala, da je živinoreja pri nas na precej nizki stopinji; nimamo enotne pasme, ampak videla se je mešanica raznih pasem. Prevladala je simentalska pasma; komisija jc premovala večinoma montafonsko pasmo itn priporočila, da se poprimemo te pasme, ki je določena za dolenjsko stran. Konstatiralo se je, da imamo premalo bikov in še vedno se nam dajejo simentalski biki, montafonskih je samo par v vseh občinah. Pri nas se morajo najpreje travniki zboljšati zlasti z umetnimi gnojili, česar so se ljudje že poprijeli, ko bomo imeli boljšo mrvo, potem se bo šele živinoreja povzdignila. K temu bo veliko pripomoglo tudi osuševanje močvirja. G. načelnik živinorejske zadruge J. Kosler zahvali komisijo za njen trud, gosp. Leg-vart priporoča, da naj se potrudimo, da bomo živinorejo povzdignili na višjo stopinjo. Občani tomišeljski in vseh ižanskih občin se zahvalimo deželnemu odboru, da se je tudi nas spomnil, posestnikom pa priporočamo, da se vpišejo v živinorejsko zadrugo na Igu in v Tomišlju, kateri jim bosta pomagali za povzdigo živinoreje. — Nagrado 52 K 50 vin. je priznala deželna vlada posestniku Jožefu Nema-niču v Želebeju, ker je z lastno nevarnostjo rešil Martina Malešiča vtopljenja. — Ljudsko šolstvo. Namesto obolelega nadučitelja Štefana Jelenca je imenovana za suplentinjo na Dvoru učiteljica Angela Gradišar. Absol. učit. kandidatinja Julija Bantan je imenovana za prov. učiteljico v Zagradcu, absol. učit. kandidatinja Jožefa Znane pa za prov. učiteljico v Mehovem. Na mesto obolele učiteljice Ivane Pezdir je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Žužemberku učiteljica Ivana Lovšin, bivša prov. učiteljica v Prečni Viktorija Zagorjan je pa imenovana za prov. učiteljico in voditeljico na enoraz-rednici v Gabrjah. Bivša prov. učiteljica v Loškem potoku Vida Vrezec je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico na eno-razrednici na Gori. Absol. učit. kandidatinja Helena Černe je imenovana za prov, učiteljico v Mošnjah. Kranjski deželni šolski svet je odredil, da se za kraje Dolž, Veliki in Mali Cerovec, Iglenik, Pušče, Pangrč grm, Sela in Vrh v novomeškem okraju dovoljena enorazrednica razširi v dvorazrednico. — Sneg. Na Mirni je 26. t. m. zjutraj okoli četrte ure med dežjem precej naletaval sneg, ki jc pa sproti kopnel. — Samoumor na savskem produ pri Črnučah. V sredo si je nekdo končal življenje na savskem produ pod črnuškim mostom. Identiteta samomorilčeva še ni dognana. Pri sebi je imel le zavitek, na papirju sta bili napisani imeni: Ivan Hafner, klobučar v Škofji Loki in Jožef Jamnik, klobučar v Škofji Loki. — Umrla je v Novem mestu 12 let stara hčerka kavarnarja g. S p 1 i-h a 1 a. — Železne konstrukcije na progi Ru-dolfovo — Metlika. Glasom v »Laibacher Zeitung«, »Osservatore Triestino« in Av-visatore Dalmato« objavljenega razglasa se odda dobava in postavitev železnih kostrukcij na progi Rudolfovo — Metlika deželna meja potom javnega razpisa. Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 14. oktobra 1912 do 12. ure opoldne pri c. kr. železniškem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju, VI, GumpendorferstraBe 10. Pogoji in drugi pripomočki so naprodaj tudi pri tem ravnateljstvu. — Težka telesna poškodba. Prete-čeno nedeljo, dne 22. t. m., je v Vavpči vasi okraj Metlika plesalo več železniških delavcev, uposlenih pri zgradbi belokranjske železnice, v gostilni Karola Klander. K tej zabavi se je udeleževal tudi Rudolf Kalan, uradnik pri zgradbi železnice. Kalan, ki se je že nekoliko vpijanil, je pričel postajati nekoliko neprijazen: razsajal je in izzival, da bi se med delavci v gostilni vnel pretep. Ker se je pa gostilničarju Klandru zdelo Kalanovih sitnosti dovolj, je gostilničar Kalana odpravil iz gostilne, češ, da s tem prepreči prepir in pretep. Kalan je bil pri odhodu iz gostilne pozabil v gostilniški sobi klobuk. Obrnil se je ob kaki 12. uri ponoči nazaj v sobo, hoteč vzeti svoj klobuk. Pri ponovnem vstopu v gostilniško sobo je pa Kalan pri neki mizi, ki je stala blizu vhodnih vrat, pregovoril z železniškim delavcem Alfredom Sedevči-čem. Kaj jc Kalan hotel Sedcvčiču, ga je li izzival ali ue, sc ne ve. Sedevčič je začel Kalana z obema rokama s pestmi suvati v obraz in prsa s tako hitrostjo, da si Kalan ni mogel ničesar več pomagati, da bi bil odrinil napadalca od sebe. Pri tem dejanju je Sedevčič Kalana pririnil do vhodnih vrat in ga tu s tako silo pahnil, da je Kalan padel na neko klop ter se tako močno udaril ob isto, da ni pri tej poškodbi izključena smrtna nevarnost. Kalana so odposlali takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Ponesrečeni je rodom Gorenjec. Storilca Sedevčiča so shranili v sodne zapore v Metliko. K umom v Starem gradu pri Kostanjevici. Franc Božič iz Starega grada je kupil pred petimi leti od Jerneja Ccrtalič posestvo. S tem posestvom je prevzel tudi užitkarico Uršo Zibert. Prva leta so živeli v zadovoljstvu. Potem pa je začela Žibert sitnariti, jih iz hiše goniti ter pri vsaki priliki posestnika psovati in preklinjati. Vsled prepira med sabo so bili že vsi, Božič pa že trikrat kaznovani. Dne 17. septembra t. 1. je bil Fran Božič zaradi ovadbe Zibcrtove nastopil tridnevni zapor. Njegova 351etna žena je bila sama doma. Ko je ta kuhala kosilo, pride Urša Žibert s polenom nad njo in jo hoče z besedami »Čakaj, jaz te moram danes, ko si sama, ubiti!« udariti. Terezija Božič jo odrine od sebe, Zibert pade na rob ognjišča, pa zopet vstane in Terezijo Božič znova naskoči s polenom. Ta jo zopet porine, da pade znak z glavo ob prag. Tu jo v jezi prime za glavo in butne z njo ob deskina tla ter odide. Čez nekaj časa se povrne in vidi, da je Žibert mrtva. Zavleče jo v postelj. Zapre hišo in gre k sosedi Gla-van Tereziji in ji odda ključe s pripombo, da gre v klošter (to je kostanjeviško sodnijo) sc javit, da je Zibert vrgla in da je ta umrla. Sodnijska obdukcija Urše Žibert pa je dognala, da je imela ta na glavi in ramah krvne podplutbe in pet ran v koži, da je Žibert umrla vsled že več let trajajoče bolezni na pljučali, vsled otrpnjenja srca. K tej nagli smrti pa, da je pripomogel strah in grdo ravnanje. Božič, ki je bila v zaporu v Kostanjevici, so izpustili. — Naročite hitro prekrasne tri-barvne podobioe Antona Martina Slomška za šolsko mladino z najlepšimi izreki Slomškovimi. Ena podobica samo 5 vin. Naročila samo na »Slovensko Stražo«. Razdelite povsod med mladino te podobice, ki bodo mladini v trajen spomin in primeren pouk. Naročila se sprejemajo samo še do 1. oktobra. PREKINJENA NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Po iz Prage došlih poročilih je izključeno, da se ta mesec nadaljujejo nemško-češka spravna pogajanja. Češki člani trajnega spravnega odbora so 26. t. m. sklenili, kakor poroča »Hlas Naroda«, da se mora preklicati Hochenburgerjev jezikovni odlok, predno se spravna pogajanja nadaljujejo. Tega pa Nemci ne dopuste, LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Iz Aten poročajo, da je potovalo veliko laških častnikov čez Pirej na Sporade, Sodijo, da Lahi zopet nastopijo z novimi operacijami na Sporadih. — Lahi so zaplenili turški parnik »Maria Cosette«, ki je vozil pod angleško zastavo, — Iz Carigrada poročajo, da odpotuje turški trgovinski minister Rešid paša v Švico s končnimi navodili za nadaljevanje mirovnih pogajanj med Turki m Lahi, PRESENETLJIVE VAJE ANGLEŠKE MORNARICE. Dva brodovja torpedovk, ki sta predstavljala sovražnika, sta 26. t. m, vdrla v Ileyski zaliv. »Sovražnik« je zasedel Iley in razvil svojo zastavo. Zdaj ima »sovražnik« zasedeno celo angleško obmorsko obrežje pri Yorkshireju. Angleži izida vaj niso veseli, ker dokazuje, da bi v slučaju vojske Nemci le lahko vdrli na Angleško. Štajerske novice. š Ob 60IetnicI mašništva 60 K za »Slovensko Straž x< je poslal preč. g. bisernomašnik Matej Sinko iz Središča. Dar tako odličnega in za narod tako zaslužnega gospoda je obenem tudi veliko odlikovanje za »Slovensko Stražo«. Bog poplačaj plemenitemu gospodu bisernomašniku pomembni dar in ohrani ga nam krepkega in zdravega šc dolgo vrsto let! š Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl uradnik tvrdke Majdič v Celju, Angelo Venturini. — Umrla je v Celju šivilja Karolina Jaške, — V Solčavi je umrl na Štiftarjevem v 84. letu svoje starosti g, Ignacij Štifta r, po domače Martinčov Nace, brat znanega profesorja na Ruskem, Božidarja Štiftarja, Mož je bil stare korenine in globokoverskega prepričanja. š Slovensko gledališče v Mariboru priredi v nedeljo, 6. oktobra, dramo v treh dejanjih: »V dolini«, spisal Angelo Gui- mera, za slovenski oder priredil profesor Rajko Perušek. š Duhovniške spremembe. Dr. An* ton Pinter je nastavljen za kaplana v Slov. Bistrico. Kaplan Ivan Žagar je prestavljen iz Slov. Bistrice v Vojnik pri Celju. š Umrl je v Steindorfu ob Osojskem jezeru vpokojeni profesor Franc Horak, ki je služil dolga leta v Mariboru. Bil je rojen Čeh iz Morave. š Iz celjskega okrajnega šolskega sve* ta. Za začasno učiteljico v št. Pavlu pri Preboldu je imenovana absol. učit, kandidatinja Ljudmila Fišer; učitelj Ciril Pregelj v Petrovčah je dobil enoletni dopust, na-domestoval ga bo absol, učit, kandidat Gustav Šilih. š 171etni roparski morilec. Pred mariborsko poroto se je moral 26. t. m, zagovarjati zaradi zavratnega roparskega umora in prestopka proti telesni varnosti 17letni Ivan Sattler, viničarjev sin v Vin-tarskem vrhu, pristojen k Sv. Urbanu pri Ptuju, V hiši posestnice Marije Kolarič v Vintarskem vrhu je stanovala 75letna vi-ničarka Uršula Zelenko, Ker ni bilo nobenih drugih strank v hiši, je dala svoj denar v znesku nekaj sto kron shraniti posestniku Simoniču, da bi bil na varnem, Koncem maja t. 1. je prodala tele za 109 K ter dala takoj 100 K shraniti sosedu. Dne 2. junija pa so jo našli mrtvo poleg postelje na tleh. Dognali so, da je bila Uršula Zelenko umorjena z malo ročno sekiro. Soba je bila vsa krvava ter je imela umorjenka številne rane. Sum sc je obrnil takoj na Ivana Sattlerja, ki je bil kljub svoje mladosti na zelo slabem glasu. Našli so pri njem krvavo srajco in suknjič ter je končno zločin tudi priznal, ko je videl, da mu laž nič ne pomaga. Oropal je le okoli 7 kron denarja, ker je imela umorjenka ostali denar shranjen pri sosedu. Porotniki so pritrdili stavljenim vprašanjem o krivdi ropa, uboja in težke telesne poškodbe ter je bil mladi morilec obsojen na 12 let težke ječe. š Uboj. Na zatožni klopi pred mariborskimi porotniki je sedel šele 191et-ni Franc Ogrizek iz Štrasgojncev, obtožen uboja. V noči 23. junija so v Raz-boršekovi gostilni na Pragarskem popivali fantje iz Leskovca in Štrasgojncev, med temi je bil tudi kočarski sin Štefan Rudolf. Ko se jc ta proti eni uri ponoči podal na pot proti domu, ga je napadlo več fantov in ga pretepalo. Pri tem napadu je bil udeležen tudi Franc Ogrizek. Po napadu se je Rudolf vrnil nazaj v Razboršekovo gostilno. Ko se je pozneje zopet vračal domov, je letel za njim Ogrizek in ga došel blizu pra-garske železniške postaje. Tukaj sta se skregala in Ogrizek je Rudolfu zasadil nož v trebuh, in ga tako težko ranil, da jc slednji dne 1. julija v mariborski bolnišnici umrl. Vsled krivdo-reka porotnikov je sodni dvor obsodil ubijalca Ogrizeka na štiri leta ječe. š Nečloveški oče. Iz Konjic: Posestnik Lovrenc Kovačič v Virštanju je znan kot pijanec in zelo surov človek. Njegova žena Marija Kovačič se je te dni podala na božjo pot, da bi svojemu bolnemu otroku izprosila zdravja. Otroka je pustila medtem v moževi oskrbi. Ko se je zopet vrnila, je otrok že umiral. Ogledni zdravnik je kon-statiral na mrtvem telesu otroka polno modrih peg ter ran, katere je oče otroka prizadejal. Koliko je smrt v zvezi z grdim ravnanjem, bo dognala sodnijska preiskava. Novice s HrvaŠkega. h Dr. Rorauer. Duševno stanje zagrebškega vseučiliškega profesorja dr. Rorauerja, ki si je kakor znano, v samomorilnem namenu prerezal vrat in bil kasneje prepeljan v blaznico Stenje-vac, se je nekoliko izboljšalo. Strašna rana na vratu je pa še odprta, ker sta prerezana jabolko in požiralnik; zdravniki nameravajo poizkusiti operacijo, da bi se končno mogla odstraniti cevka in bi se rana zacelila, kar bi tudi na duševno stanje bolnika dobro vplivalo. h Kaplan Cvrkovlč, ki je bil zaradi svoje domoljubne pridige o Veliki noči obsojen na tri mesece zapora, je doslu-žil svojo kazen in bil izpuščen na svobodo. h »Hrvatska Narodna Zajednica« v Bosni, ki sc je na podlagi fuzije s »Hrv. Katoliško Udrugo« preosnovala v narodno - gospodarsko in kulturno organizacijo, je na konferenci dne 21. in 22. t. m. v Sarajevu sestavila nov osrednji odbor. Za predsednika je bil dvakrat izvoljen sarajevski odvetnik dr. Ivo Pilar, ki je pa obakrat odklonil; nato je bil za predsednika izvoljen poslanec Kosta Gjebič-Marušič, za podpredsednika pa dr. Pilar in sta izvolitev oba sprejela. Nato jc osrednji odbor sklenil likvidacijo glasila »Hrv. Zajednica« ter izvolil odbor 8 članov, ki naj sc z lastnikom »Hrv. Dnevnika« nadškofom dr. Stadlerjem dogovarja glede izdaje skupnega hrv. pravaškega političnega dnevnika za Bosno in Hercegovino. h Plače Ijudskočolskih učiteljev na HrvaŠkem. 250odstotno zvišanje plač ljudskošolskim učiteljem na Hrvaškem, ki jim jc bilo dovoljeno nared-benim potom, se vsled cesarjeve odredbe z dne 17. t. m. do končne postavne ureditve ušteje v pokojnino. h Tragična smrt bo^enskega vojaka na Dnnajn. 231etni pešec bosensko-hercegovskega pešpolka št. 3, Hasan Nehič, je tri mesece bolan ležal v dunajski garnizijski bolnišnici. Te dni je dobil 6 mesecev dopusta, da bi si doma opomogel od prestane bolezni. Šel je z majhnim vojaškim kovčkom na cestno železnico; ko bi bil pa imel v Prater-sternu prestopiti na drug voz, ga je pa dotični kondukter zavrnil, češ, da je kovček prevelik za transport na cestni železnici. Revež, ki seveda ni imel denarja za fijakarja ali postreščka, sc je nato s kovčkom peš vlekel na južni kolodvor. Ko je pa prišel tje, se jc od slabosti in napora zgrudil in v par minutah izdihnil. p Promet bosenskih železnic leta 1911: Skupni dohodki so znašali 16,413.695 K, skupni stroški pa 12,385.828 K, prebitek torej 4.027.866 K. Primorske vesli. p Občinske volitve v Gorici zopet suspendirane. Gorica, dne 26. sep-tembi-a. Vlada je zopet ustavila občinske volitve v Gorici, ki bi se imele vršiti prihodnji teden. Kakor znano, je goriški magistrat zavrgel nad 260 slovenskih reklamacij in ugodil le dvema. Slovenski volilni odbor pod predsedstvom posl. F o n a se je pritožil na na-mestništvo. Posledica te pritožbe je, da občinskih volitev zopet ne bo. Imele bi se bile vršiti že pomladi. p Deželnozborska volitev v Pulju, Kakor znano, je bila že napovedana volitev na 23. junija. Vsled protesta s hrvaške strani se je volitev odložila na 29. september. Medtem se je število volivcev zvišalo sa približno 350. Iredenta dela na vse kriplje, da bi ohranila ta mandat, ki pa je v resnici hrvatski. p S pošte. Ernest M a y e r, c. kr. poštni oficijal v Trstu je umirovljen. — Poštno službo je odpovedal Ernest K u h e c , c. kr. poštni praktikant v Trstu. p Laški teater in ljudske šole v Pazinu. Zidanje laškega teatra v neposredni bližini italijanske realgimna-eije v Pazinu se bliža svojemu koncu. Kakor je videti, bo poslopje kmalu služilo svojemu namenu. Človek bi ne imel nič proti temu, ako se v kakem mestu tudi odraslim preskrbi kaka zabava, če je v mestu drugače vse v redu. Toda pazinska gospoda imela bi pač nujnejše dolžnosti. Kje pa ima Pazin kako posebno poslopje za ljudske šole, bodisi hrvatske bodisi italijanske?! S takimi se lahko ponaša vsako malo sc-lo, le Pazin mora hrvatske in italijanske oddelke potiskati po tujih poslopjih. Ali bi torej ne bilo za Pazin bolj častno, ko bi se sezidala za otroke primerna šolska poslopja, ko da se je sezidal za odrasle teater! p Jesen je prišla v Istro v svoji najbolj žalni obleki. Četudi ne deži, pokrivajo vendar nebeški obok temni oblaki, da ne morejo solnčni žarki na zemljo. Zato je po dnevu prav mrzlo. p Mladenlška drnštva v Istri po velikem sestanku v Bermu vrlo naprej delujejo. V Trvižu pri Pazinu je imelo mladeniško društvo v nedeljo, 22. sept., skupno sveto obhajilo, a popoldne priredilo je dobro uspelo veselico. — Be-ramski društveni mladeniči se tudi kaj pridno vadijo na nove glasbene instrumente, katere so si pred kratkim oskrbeli. To ti je ob nedeljah popoldan in sploh po večerih piskanja in bobnanja, da se celo starcem srce smeje. p Novo vino se v Pulju ne sme prodajati pred 15. oktobrom. p Polet čez kvarnerskl zaliv. Ruski aviatik Slavorusov, ki je sredi tekočega meseca izvršil več dobro uspelih poletov nad Opatijo, namerava prihodnjo nedeljo preleteli Kvarner, iz Opatije na Reko. Korone novice. k Pomota »Slovenski Narod« poroča, da je predsednik C. M. D. g. Senekovič v Trstu poročal, da je družba izdala za nove stavbe na Koroškem 150.000 K, in sicer za šolo v Studencih in v Vodičji vasi. Studenci sploh niso na — Koroškem. Ali se je torej zmotil g. Senekovič ali pa »Slovenski Narod«. k Deželni zbor koroški. Koroški deželni zbor je bil sklican le za nekaj dni. V soboto, 28. t. m,, bo to zasedanje že zaključeno. V četrtkovi seji so bili razni predlogi deželnega odbora, poročilo o razvoju deželnega hipotečnega zavoda v letu 1911., predlogi o deželnem prispevku za popravo jezov Blaškega potoka na Žili, o subvencioniranju občinskih potov itd. od-kazani tozadevnim odsekom. Tudi predlog poslanca Kirschnerja glede nakupa Ditrichsteinovega fideikomisnega posestva Humberk, Bekštanj, Landskron, Vrba je bil odkazan narodnogospodarskemu odseku. Poslanec Pinterič in tovariši vprašajo deželno vlado, zakaj še ni potrdila izvolitve g. Nageleta v okrajni šolski svet velikovški. Vladni svetnik Lobmeyr je odgovoril, da se drži deželna vlada zakona, ki zahteva, da mora izvoljeni dobiti absolutno večino od vseh navzočih županov. Pri drugi volitvi v okr. šolski svet velikovški meseca avgusta je pa Nagele dobil samo 15 glasov, župnik Treiber 14, 1 glasovnica pa je bila prazna. Vsled tega se bodo vršile volitve še enkrat. — Celovško deželno sodišče prosi za izročitev poslanca dr. Lenuscha. Gre za tožbo Walcher—dr. Lenusch. — Zastopnik deželnega predsednika, dvorni svetnik Lobmeyr, prečita izjavo naučnega ministrstva, da proti sankciji februarja sklenjene postave o učiteljskih plačah ni zadržka, če se potreben večji izdatek pokrije z zvišanimi deželnimi dokladami. Krajni občini Malenice se dovoli pobirati občinska doklada 3 K od hektolitra za leto 1913. — Koncem seje odgovarja dvorni svetnik na interpelacijo, ki je bila vložena v prejšnjem zasedanju, v kateri se interpelanti pritožujejo, ker osobje, ki spremlja vlake, ki vozijo čez Koroško, večinoma stanuje izven Koroške. Ravnateljstvo državnih železnic je predložilo izkaz, po katerem na Koroškem stanujoče osobje, ki spremlja vlake, prevozi več kilometrov izven Koroške, kakor osobje, ki na Koroškem ne stanuje in bi pravzaprav morali z ozirom na obratne razmere več osobja premestiti s Koroškega, česar pa železniško ministrstvo ne bo storilo. V današnji seji se je tudi razdelil med poslance predlog finančnega odseka o deželnem proračunu. Finančni odsek je znižal skupno potrebščino 7,549.683 kron na 7,101.018 kron in proračunava pri-mankljaj s 6,018.927 kronami! Predlaga, da naj se dosedanja 67-odstotna naklada na hišnonajemninski davek v Celovcu poviša na 77 odstotkov, dosedanja 75-od-stotna doklada na ostale državne davke se poviša na 90 odstotkov. Primanjkljaj znaša že 567.364 kron. Primanjkljaj in izredna potrebščina v znesku 258.300 kron naj se pokrije s posojilom. O proračunu sc prične razpravljati v soboto. k Or^l v Celovcu vabi k praznovanju obletnice obstoja, združeno z od-liodnico slovenskim rekrutom, ki se vrši v nedeljo, dne 29. septembra 1912, v veliki dvorani hotela Trabesinger. Spored: 1. »Bratom Orlom«, poje moški zbor. 2. Javna telovadba celovških Orlov (proste vaje, drog, bradlja, skupine). 3. Šaljiva igra s petjem v dveh dejanjih. 4. Prosta zabava. Svira tam-buraški zbor društva »Bisernica«. Vstopnina 50 v za osebo, vojaki 30 v. Začetek oh 3. uri popoldne. — Iv obilni udeležbi uljudno vabi Orel. SRBSKI PRINC JURIJ je zadnji trenotek opustil svoj načrt in sc ne vrne nazaj v Belgrad, marveč odpotuje v Rim, da obišče laškega kralja. Šolska vodstva naj blagovolijo čim prej vposlati naročila za šolska izpričevala in odpustnice, ker bomo prihodnji mesec pričeli s tiskom. Tudi orlov papir prihaja precej neredno. Kdor bo pozneje (koncem prvega četrtletja) naročil izpričevala, temu bomo morali posebe tiskati, kar je pa neprimerno dražje. Navedeni papir naj se blagovoli poslati na »Katoliško Bukvarno« v Ljubljani. Mm slvarl. Prepoved izvoza v Črn/gori, Črnogorska vlada, ki je šele pred par dnevi ukinila prepoved izvoza, je sedaj prepoved obnovila in do nadaljnega za-branila izvoz živine, konj, zelenjave, krme in kož. Vzgojitelj prestolonaslednikovih otrok. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je imenoval prefekta škofijskega konvikta v Mladi Boleslavi, dr. teol. Otona Leo Stanovskyja za vzgojitelja svojih otrok. Dr. Stanovsky je študiral v Olo-mucu v »serafični šoli« ter je bil 15. julija 1906. posvečen v Litomericah za duhovnika. Pozneje je deloval v duhovskem vzgojevališču sv. Avguština na Dunaju, Njegov oče, Jožef Stanovsky je bil v Olo-mucu 20 let kovač ter se je pred dvema letoma preselil v Šlezijo, v svojo domovino. Dr. Leo Stanovsky je tudi izboren čelist in igralec na glasovirju. Nesreča pri električni železnici. V Pragi je električni tramvaj povozil mestnega inženirja Jaroslava Spergela, ko je skočil z voza, in ga na mestu usmrtil. Slavnost treznosti na Ru^ltem. V Peterburgu.se bo vršila 23. in 24. t. m. (po naSem koledarju za 13 dni pozneje) slavnost treznosti, ki bo velika protial- koholna manifestacija. Prvi dan se bo premikal velikanski izprevod po mestu, katerega se bo udeležilo nad 20.000 članov abstinenčnih društev s svojimi ikonami in gesli. Sprevod bo mimo nekaterih tvornic za alkoholne pijače korakal demonstrativno. Popoldne bo po mestu mnogo predavanj o nasledkih pijančevanja. Slavnostni odbor je pa poskrbel za velike kinematografske predstave, pri katerih se bodo kazali posebno drastični prizori alkoholu udanih nesrečnih eksistenc. Tucli carsko gledališče in malo gledališče sta naprošeni, da bosta oba tista dneva dali predstave protialkoholne tendence. Preskrbljeno je tudi, da bodo tisti čas zaprte vse fiskalne prodajalne alkoholnih pijač. Posebni komisiji je bilo naročeno, da nabavi lepake, ki bodo v živih barvah kazali nasledke uživanja alkohola. Po petrogradskih ulicah bo postavljenih 3000 nabiralnikov za prispevke v razširjenje abstinenčnega gibanja in med ljudstvo bo razdeljenih 500.000 knjižic o posledicah uživanja alkoholnih pijač. Železniška nesreča. Na enotirni železnici Crefeld—Oppum st^, 26. t. m. zadela skupaj dva vlaka. 15 oseb je bilo deloma težko ranjenih. Zastrupljenja s pokvarjenim mesom. V Merseburgu je težko obolelo 70 oseb, ker so iedle pokvarjeno meso. Kuga med kamelami. V Astrah anu se je med kamelami Kalmukov pojavila neka kuga, ki je v par dneh uničila na stotine dragocenih živali. Bolezen se je v mnogih slučajih lotila tudi ljudi. Povodnji v Rumuniji. Vsled daljšega deževja nastale povodnji v Rumuniji so povzročile veliko škodo na polju in v vinogradih. Voda jc razdrla mnogo železniških mostov in se vrši železniški promet le z velikimi težkočami. Na kongresu za arheologijo in zgodovino umetnosti v Rimu, ki se otvori 7. oziroma 14. oktobra letos, bodo zastopali Hrvate dr. Iiochfiller iz Zagreba in dr. Bulic ^z Dalmacije ter vseuči-liška profesorja dr. Kari Horvat in dr. Artur Schneider iz Zagreba. Najelegantnejšl mož na svetu. Največ oblek rabi kot piše neki angleški list knez Albert Thurn-Taxis. Vsak dan ima namreč novo obleko ter rabi za svojo garderobo 12 izkušenih krojaških umetnikov. Na leto porabi za obleke 60.000 K. Knez pusti obleke parfimirati z rožnim oljem, ki velja za vsako obleko 100 K. Ovratnic porabi na leto okroglo 1000, čevljev pa 200 parov. Trust beračev. Najmlajši izmed trustov, ki jih v Ameriki ne primanjkuje, je trust beračev,.ki je tako popoln in deluje tako temeljito, da je morala posredovati policija. V zadnjem času so se namreč v mnogih velikih mestih Združenih držav slepi in hromi berači nenavadno pomnožili. Ker niso vse. odredbe ničesar pomagale, so začeli berače zapirati. Aretovani berači so priznali, da so nastavljenci velike administracije, ki kontrolira priberačene zneske, dobiva provizije, podeljuje koncesije za beračenje, z eno besedo — odira berače. Preiskava je dognala, da ima ta trust več tisoč pohabljencev, ki morajo na dan plačati centralni blagajni po 5 K. Bolgarska podonavska parobrod-na družba se v kratkem ustanovi v Sofiji; načeloval ji bo bolgarski železniški minister Franga. Temeljna glavnica znaša (i miljonov frankov. Družba bo skupno s srbsko parobrodno družbo oskrbovala parobroclni promet med Bclgradom in Črnim morjem ter bo dobivala državno subvencijo. Takoj spočetka bo družba postavila v službo 8 potniških in 6 tovornih parnikov ter 45 dovlačnih čolnov. Ljudsko šolstvo. V Nemčiji je 59.991 ljudskih šol z 9,828.800 učenci, na 10.000 ljudi pride 1567 šolarjev. Na Francoskem je 82.230 ljudskih šol s 5,562.480 šolarji, na 10.000 prebivalcev pride 1419 učencev. V Angliji je 32.435 šol s 7,633.000 šolarji, na 10.000 ljudi pride 1474 učencev. V Av-stro-Ogrski je 39.888 ljudskih šol s 5 mil. 548.640 šolskimi otroki, na 10.000 podlož-nikov pride pri nas 1345 učencev. V Italiji je 61.777 ljudskih šol z 2,859.120 šolarji, na 10.000 italijanskih državljanov pride 836 učencev. Na Ruskem je pa 84.316 šol s 6,465.000 šolarji, na 10.000 prebivalcev pride le 347 šolarjev. Čehi in evharistični kongres. Izmed vseh Slovanov sc jc udeležilo evharističnega kongresa največ Čehov t. j. čez 22.000 ljudi, ki so prihiteli iz vseh dežel sveto-vaclavske krone in so tvorili za Nemci najmočnejši del udeležencev. Kakor s Slovenci slovenski, tako so sc s Čehi češki Orli udeležili krasno uspelega evharističnega kongresa. Poslanec Kadlčak je vodil v sprevodu mod prvimi kolonami 200 čilih Orlov, ki so zbujali povsod veliko pozornost. Zlasti srčno so jih pozdravljali francoski udeleženci. Kadar pa jih je zagledal cesar, so je hitro informiral pri prestolonasledniku o njih. Saj Jih je bilo res lepo videti. Poljski Grunwaldsky dar izkazuje 1,598.748 K zapisanih; od teh jc nabranih 851.220 K. Prvi milijon je določen poljskim šolam v okrajih, koder žive Poljaki v manjšini. Dozdaj so namreč dobile: Galicija 351.000 K, Šlozija 200 tisoč K, Moravska pa 17.000 K. Stroški za tii nove poljske šole na Moravskem znašajo približno 270.000 K. Za poljsko gimnazijo v Šleziji je določen nadaljnji znesek 25.000 Iv poleg 110.000 K, ki jc že nabranih. V bližnji prihodnosti ima »Towarzystwo szkoly ludowej« plačati 871.000 K, do katere vsote primanjkuje zdaj samo še 182.000 K. Poleg tega jc treba stalno prispevati za zdrževanje dosedanjih šol »Tawar-zystwa« (poljske Maticc), kar stane na leto čez 250.000 K. V interesu poljskih teženj pa je vsekako pričakovati, da bodo Poljaki kakor doslej tudi zana-prej podpirali z obilimi prispevki Šolsko Malico, ker sicer bi se mor-ale nekatere šole — kakor pišejo poljski listj — zapreti, oziroma zidanje novih šol odložiti, kar bi bilo seveda v veliko škodo v manjšini živečemu poljskemu življu v zgoraj omenjenih deželah. šesti mednarodni shad za splošno in zdravniško elektrologijo in radiologijo bo v začetku oktobra t. 1. v Pragi Ena izmed najzanimivejših točk na kongresu bo obisk .Tohima, kjer je za radij edina tvornica na vsem svetu. V njej so proizvedli doslej 12 gramov radija, to je ves radij, ki ga imamo na svetu. V minulem letu so odkrili tamkaj radioaktivne kopeli, ki so postale svetovnoznane s svojo izredno zdravilno močjo. Radioaktivne johimske vode imajo GOO—2000 Machovih enot, dočim jih vsebujejo gaštanjske kopeli le 100 do 160 ter so potemtakem johimske vode najimenitnejše na celem svetu. Kako se ljudstvo zastruplja. V Čikagu ni nič manj nego 600 kinematografskih podjetij. Slehern dan obišče čikaške kinematografske predstave do 150.000 oseb ter plača 75.000 K vstopnine. Na leto požrč kinematografska podjetja v Čikagu 27 milijonov 375.000 kron. Kaj bi se vse s tem denarjem dalo narediti, ko ima marsikateri od takih predstav večjo škodo kakor če bi tisli denar v vodo vrgel. Slovaško vprašanje in mažarski tisk. S slovaškim vprašanjem se bavi znani mažarski list »Vilag«, ki tudi pravično poroča o čeških težnjah. »Vilag« je prinesel nedavno tega pogovor s slovaškim prvakom, ki je izjavil, da zanimata v dandanašnji krizi Slovake samo dva vprašanja, in sicer: šolsko vprašanje in vprašanje splošne volilne pravice. Ko mu je šolsko bedo pri Slovakih dovolj pojasnil, je pristavil: »Neznosnih teh razmer ne bomo več trpeli. To ni narodno, marveč kulturno vprašanje. Pomagati si hočemo na ta način, da bomo odsihmal v večji meri pošiljali svojo mladino v češke učilnice. Domenili smo se s svojimi češkimi brati, da bodo pri svojih čeških šolah napravili še paralelke, kamor bodo hodili naši otroci. Tako bomo demonstrativno odgovorili na preziranje naših narodnih in kulturnih teženj. x\li za tem demonstrativnim odgovorom naredimo tudi klicaj. Pokazati hočemo Evropi, da smo mi dobri domoljubi, da niso naše težnje naperjene proti ogrski državi, niti proti Mažarom, ampak edi-nole proti kliki, ki na Ogrskem gospoduje in katera bi rada obdržala krmila v rokah samo z zatiranjem nemažar-skih narodov. In baš radi tega smo se dogovorili s Čehi tudi za to, da se bodo slovaški otroci v čeških paralelkah učili tudi mažarskega jezika, mažar-ske literature in ogrske povestnice. S tem bomo dokazali, da mažarska vlada sama podi našo mladino v češke šole. Kar se tiče našega ravnanja z ozirom na sedanjo vlado, lahko rečemo, da nas je tudi ta njen sistem okanil. Ivhu-en nas jc namreč poklical, da bi pokazali svoje želje, tožbe in krivice. In smo jih. S svojo znano taktiko se nam ja potem Khuen vedno umikal ter odkla-dal in odkladal saniranje naših krivic, dokler ni pal. Zdaj čakamo vladne volilne predloge in potem povemo defini-tivno vladi naše stališče. S sladkimi obljubami nas ne bodo več motili, mi hočemo pozitivna dejanja. Obljub imamo več kot dovolj, zdaj bi radi videli njih uresničenje«. — »Budapestcr Hir-lap« se jako jezi na češko-slovaško posvetovanje v Luhačevicah, zlasti pa proti spojitvi češkega kapitala s slovaškim ter na deviso »Slovaška mladina v češke šole«. Mažari se boje, da se bo v severni Ogrski zbudil panslavi-zem. Zatorej pišejo mažarski listi o slovaškem gibanju med drugim tudi tole: »Ako s pozornostjo opazujemo to organizacijo, to navdušenje in to tvorno silo, s katero se ponašajo zadnji čas slovaški hujskači, moramo priznati, da panslavizom ni le na steno slikan strah, umu;i k resnično velika ne.var« nost«. — Ogrski bivol je zatrepetal pred slovaškim jančkom. Prerok. V neki mošcji v Damasku se je neki šejk proglasil za proroka, planil z revolverjem na cesto in hujskal proti kristjanom. Šel je tudi na bazar, kjer je ranil več oseb. Končno ga je prijel neki častnik. Domnevajo, da se jc nameravalo vprizoriti klanje kristjanov. Poštni debit je odvzet v Belgradu Izhajajočemu periodičnemu listu »Ve-čcrnje Novosti« na podlagi § 26 tisk. zak. za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. LjDblloDske novice. lj Shod ljubljanskega tobačnega delavstva. V ponedeljek, dne 30. septembra 1912, takoj po končanem tvor-niškem delu bo shod ljubljanskega tobačnega delavstva v »Ljudskem domu«. Spored: Govor poslanca dr. J. E. Kreka. — Ljubljano v višji plačilni razred! Poroča tov. Marija Andlovic. — Davki in delavstvo. Poroča obč. svetnik tov. Tomaž Novak. — Zahteve moškega delavstva. Poroča tov. Ant. Novak. — Govor poslanca J. Gostinčarja. — Delavke in delavci, vsi na shod! lj Slovenska umetniška razstava. Predogled razstave za povabljene goste se vrši dne 28. t. m. popoldne. Od nedelje, to je dne 29. t. m., jc razstava za splošni obisk od 9. ure dopoldne naprej otvorjena. lj Med magistratom in soc. d?mo-kra?i jc prišlo do zanimivega konflikta radi soc. dem. konsumnega društva. Kakor čujemo, je ovadba proti nekaterim soc. demokraškim voditeljem že gotova in bo v najkrajšem času odposlana, ako že ni. Mi pri tej stvari nismo nič udeleženi ter bomo v zadevi samo beležili. Kakor se čuje, so se pojavili iz soc. demokraških vrst tožbe proti razmeram v soc. demokraškem konzum-neni društvu. lj Policijsko ravnateljstvo v vLjub-ljani se bo ustanovilo začetkom prihodnjega leta. Informirali smo se glede novincev, kateri bodo sprejeti v c. kr. policijsko stražo in izvedeli sledeče: Prosilci za vstop v policijsko stražo pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani morajo nasloviti svoje prošnje naravnost na c. kr. policijsko ravnateljstvo v Trstu, kjer bodo tudi sprejeti izvežbani in ob ustanovitvi policijskega ravnateljstva v Ljubljani istemu dodeljeni. V ta namen mora prosilec odločno prositi za sprejem v ljubljansko policijsko stražo državne policije. Prošnji je treba priložiti krstni in domovinski list, nravstveno izpričevalo pristojnega županstva, šolska izpričevala, če jih prosilec ima in vojaško knjižico. Prednost imajo dosluženi podčastniki. Prošnje se lahko vložijo takoj. Za sprejem v to službo je predpisano: 1. avstrijsko državljanstvo, 2. popolno zdravje, čilo, najmanj 168 cm visoko postavo, 3. starost najmanj 24 in največ 35 let, 4. neoma-deževano življenje, 5. znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in prvega ali slednjega tudi v pisavi, 6. samski stan. Služba je začetkoma pro-vizorična z dnevno plačo 3 K 35 v, prostim stanovanjem in uniformo. Za vsako nočno službo dobi stražnik posebej 1 K nočne doklade. V preteku enega leta mora biti vsak stražnik definitiv-no nameščen. Letna začetna plača je 900 K 315 K dejanske doklade, kakor tudi goriomenjena nočna doklada. Oženjeni dobijo še posebej letno 120 K stanovanjske doklade. Dohodki se množe avtomatično vsaka tri leta za približno 150 K. lj Navihanec. Včeraj jc prišel k tirarju Ivanu Ravnikarju na Sv. Petra cesti nek neznanec, ki je rekel, da je strojni ključavničar v kurilnici na južnem kolodvoru ter si izbral srebrno žepno uro, katero je potem Ravnikar poslal na kolodvor po vajencu, ker mu 3'e bil kupec obljubil, da dobi denar pri načelniku. Pri kolodvoru je tujec uro sprejel, dečku pa velel naj počaka, češ, mora uro pokazati svojemu načelniku, ki bode dal denar, katerega takoj prinese. Vajenec jc pa zastonj čakal na dinar in ko je zadevo ovadil, se je dognalo, da ure ni vzel noben tamošnji i ključavničar t)er dfte moral biti kak tujec, ki se je bil med tem časom žc odpeljal iz Ljubljane z vlakom. lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Pavlovčič, delavčeva žena, 74 let. — Marija Urbane, posestnikova žena, 24 let. — Emil Stare, slikarskega pomočnika sin, 3 leta. — Mihael Ocvirk, bivši mesarski pomočnik, 46 let. — Ana Pe-terman, kajžarjeva hči, 25 let. — Ivan Porenta, drvar, 72 let. lj Umetn. fotogr. razglednica. Društvo »Klub slovenskih amater-fotogra-fov« v Ljubljani jc založilo prvo serijo krasnih brom. - srebr. razglednic: 1. »Triglav« I., 2. »Špik«, 3. »Brana«, i. »Rjavina«, 5, »Jalovec«, 6. »Triglav« II. in 7. »Kredarica«. Pričakovati je, da bode slavno občinstvo znalo prav upoštevati ta velik in važen korak, ki ga je storilo mlado slovensko društvo v procvit ptujskega prometa na Slovenskem ter bode. pridno segalo po teh iz-bornih razglednicah. Razglednice so fot. odtisi (fotografije) po fotogr. ploščah od izborno uspelih posnetkov. — Društvo hode nadaljevalo serije naj-raznovrstnejših pokrajinskih razglednic po najboljših posnetkih svojih članov. Razglednice je dobiti pri trgovcih, razprodajalcih razglednic in pri društvu. Trgovci in drugi razprodajalci razglednic (društva itd.), kakor tudi društveni člani dobe pri večjih naročilih primeren popust; društvo pošilja razglednice proti gotovini oziroma po poštnem povzetju. Cena v razprodaji posamezni fotogr. razglednici je 20 v in je, če se upošteva dejstvo, da so te razglednice fotogr. kopije, (fotografije), nizka. Naročila sprejema društvo: »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani. lj Terasa se vdrla. Ko je šel včeraj lOfetni Karol Wotruba pri neki hiši š svojo materjo v pod teraso se nahaja-jočo drvarnico, se je terasa vdrla, ter dečka na glavi in desni nogi, njegovo mater pa na levi roki znatno poškodovala. lj V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali zavirača južne žoleznice Jakoba Zajca, kateri je šel pri postaji Sava v grmovje, kjer se je zapletel z nogami v srebot in tako nesrečno padel, da mu je skočila desna rama iz uda. lj Čudna nesr ča. Ko je šla danes zjutraj kuharica. Marija Čonžova mimo prostora starega vojaškega oskrbo-vališča na trg, se je tam pasel nek ko-štrun, katerega je začel pojati pes nekega Železničarja. Pri tem se je zbegani koštrun nehote kuharici v hrbet zagnal s tako močjo, da je padla, in se vsled udarca na glavi onesvestila. Prvo pomoč je oškodovani dal mimoidoči g. dr. Geiger, potem jo jo pa stražnik posadil v izvoščeka in sc odpeljal z njo na dom na Dunajsko cesto 25. lj Priporočljivi gosti. Predvčerajšnjem so prišli v gostilno na Sv. Petra cesti trije neznani gosti, kjer so popili dva litra vina ter se najedli kruha in klobas, potem se pa neopaženo izgubili, ne da bi bili plačali zavžitek. g Pridelovanje in razpečavanje na-mizn ga grozdja ter vzgoja trt na špalirju. To je naslov 12. zvezka »Kmetijske knjižnice«, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Knjižico je z znano natančnostjo in zelo pregledno spisal gospod Buhoslav S k a I i c k y, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko ter jo je opremil s 41 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja in razpeča-vanja grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je, da se v naših vinorodnih krajih, ki se že izdavila pečajo z vinstvom, še zmeraj tako pomanjkljivo ravna s trtnimi špa-lirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne krajo same. Kako se vse to umno uravna, je gospod Skaliekv natančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na špalirju; potem ameriške podloge, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravi svet za saditev; kako se trte sa-de, goje, oskrbujejo, gnoje; kako se varujejo škodljivcev in bolezni: kako se grodje trga, razpošilja in spravlja; kako se grozdje tudi rabi za zdravilo. Če je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, solnfinih krajih. Marsikdo si zasadi ali bi si rad zasadil nekaj trt, a ne ve, kako naj z njimi ravna. Iz to zadrege ga reši knjižica Škalickega, ki mu za vsa opravila nudi potrebnih navodil. — Navzlic temu, da knjižica obsega. 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 h, da jo pač vsak vinogradnik ali ljubitelj vinske trte lahko kupi. Denar je naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Ali Imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite !ih več skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20 000 K. .'. ZASTOPNIK PORTUGALSKE Z DUNAJA ODPOKLICAN. •>Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da je portugalska vlada odpoklicala 24. t. m. svojega zastopnika na Dunaju. Poučeni krogi trde, da je bil odpoklican, ker je naš vladar ekskralja Manuela sprejel v dijenci. av- Telefonska in brzojavna poročila. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Dunaj, 27. septembra. V avstrijski delegaciji v odseku za zunanje zadeve, je poslanec Udržal odlc^no govoril proti nameravani tajni seji, češ, cla bi taka seja prebivalstvo silno razburila. Ellenbogen se je zahvaljeval zunanjemu ministru, cla je odločno zavrnil vojne hujskače. Tudi Kramar je hvalil zunanjega ministra in dejal, da ga bo podpiral. Kramar je govoril za avtonomijo Makedonije in Albanije. Lecher je tudi odločno govoril proti kaki tajni seji ter je izrekal zaupanje zunanjemu ministru. CESARSKA ODLIKOVANJA. Budimpešta, 27. septembra. Cesar je podelil višjemu mestnemu glavarju mali križec Štefanovega reda. Listi spravljajo to odlikovanje v zvezo z dogodki v ogrskem državnem zboru. Tudi poveljnik policije in več drugih policijskih komisarjev dobe cesarska odlikovanja. SLAB IZID PROSTOVOLJSKEGA LETA. Dunaj, 27. septembra. Letošnji izpiti enoletnih prostovoljcev so se končali z zelo slabim uspehom. Kakor poročajo, jc v nekaterih garnizijah padlo pri izpitih od 50—75% prostovoljcev, ki pojdejo na dopust kot desetniki in poddesetniki. TURŠKI ČASTNIKI TERORISTI. Carigrad, 27. septembra. Tu so odkrili tajno društvo častnikov teroristov, ki so v ozki zvezi z mladoturškim odborom. ZNAMENJE NEVARNEGA POLOŽAJA NA BALKANU. Carigrad, 27. septembra. Turški častniki, vsega skupaj 20, ki so se imeli podati zaradi izobrazbe na Nemško, morajo ostati doma, dokler sc oblaki nad Balkanom ne razpršijo. TURŠKE OROŽNE VAJE. Carigrad, 27. septembra. K turškim velikim orožnim vajam je pozvanih 300.000 mož. Vojni minister sam bo vodil vaje. Bolgarskemu poslaniku so na porti glede teh vaj dali običajna pomirljiva pojasnila. V EGEJSKEM MORJU. Carigrad, 27. septembra. Dve laški bojni ladji sta se približali rtu Kelderman pri Smirni ter preiskujeta trgovske ladje zaradi vojnih tihotapstev. Skupina laških torpedovk se je usidrala pred otokom Skios. Šest laških bojnih ladij je demonstriralo pred Mitileno. Praske med turško posadko in vstaši na otoku Samos se nadaljujejo. Vstaši imajo baje mnogo izgub. RAZBURJENJE V ANEKTIRANIH DEŽELAH. Sarajevo, 27. septembra. Neki nemški žurnalist razširja vest, da v Bosni in Hercegovini vre zlasti zaradi obsojanja vredne madžarske politike napram dinastiji zvestim Hrvatom. Pa tudi slaba av-stro-ogrska uprava da neti nezadovoljnost. BOLGARIJA DEMF.NTIRA VESTI O NAPOVEDANI VOJSKI. Sofija, 27. septembra. Ocl uradne, vladne strani se je izjavilo našemu poročevalcu: V inozemstvu razširjene va-stl, da jc Bolgarija napovedala TurSiji vojsko so popolnoma neosnovan?:. RUSIJA ZAVZELA OTOKE SPITZ-BERGEN. London, 27. septembra. »Star poroča, da je ruska ekspedicija, ki ji poveljuje Rusanov, v zalivu Belsund razvila rusko zastavo ter okupirala otočje Spitzbcrgen v severnem ledenem morju. Otoki niso obljudeni. MORILEC POLICIJSKEGA STRAŽNIKA OBSOJEN NA SMRT. Dunaj, 27. septembra. Rudolf Rei-scher, ki je na cesti zabodel stražnika Sacherja, je bil obsojen v smrt na ve-Salih. * DUNAJSKI KRZNARSKI POMOČNIKI. Dunaj, 27. septembra. Tukajšnji krznarski pomočniki vseh velikih obratov so prenehali z delom. Zadruga krznarjev jc nato sklenila izpor krznarskih pomočnikov v vseh obratih. Izpor zadene približno 2000 delavcev. TIFON NA JAPONSKEM. London, 27. septembra. Vihar, kakor ga. ni bilo na Japonskem že 50 let, je napravil za 40 miljonov škode. Mnogo tisoč oseb je brez strehe. Samo v Ozaki je porušenih 20.000 hiš. Mnogo škode so trpele vojne in trgovske ladje. Vihar je odnesel na tisoče hiš, šol in mnogo gledališč. Utonilo je 400 ribičev. Uničeni so celi gozdovi iu številno ccst. STAVKA NA ŠPANSKEM. Madrid, 27. septembra. Stavka železničarjev se vedno bolj širi. V Barceloni se boje izbruha splošne stavke. AVTOMOBILNA NESREČA. Lyon, 27. septembra. V bližini Ly-ona sta trčila dva avtomobila. Konstruktor in aviatik CarI Voissin je ubit, aviatičarka della Roche je nevarno ranjena. ŽALOSTEN KONEC. Pariz, 27. septembra. Mladi Rihar valjema, t francozom, t navadnim mlinekim kamnom, vse novo urejeno. Zraven spada: pe-karlja za beli in črni kruli, 1 nova vila s 4 sobami, 2 kuhinjama in - kletima, 1 obokan hlev iu svinjaki s kuhinjo, 3 orali travnika, lep sado-nosulk, vse v najboljšem stanju. Do kolodvora je S minut, 3 minuto do farne cerkve in 3 razredne ljudke šole v Slov. praškom okraju na Sp. štajerskem. Ceni se vse skupaj na 18.000 K in je treba pri kupu 8000K, drugo lahko ostane. Vpru u so naj pri Gustavu Krmi na v Slov. ftr»dcu na Pp, si.utfinčno £>tago xa moc>fle oSfeftc i c Jvupi naj^cCj-c- -p&i oTl. e)IČiftfawo -D itjvt&Cjani. 2933 1 letita i-.tita, - S&a«e&fjit>e cc«e. • šfia rastoča sc tudi iidcfocaivjc c&fcft Krepkega dečka iz poštene hiše, s prim. šolsko izobrazbo in pridnega trgovskega pomočnika sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 3*4, poste restante KarmeL 3028 na prodaj! Proda se iz proste roke hiša z lepim sadnim vrtom v Zg. Šiški št. 52. Več se poizve ravnotam Sprejmeta se takoj v trajno delo dva izurjena čevljarska pomočnika in vajenec Anion Brecelj, Lobljana, Sv. Jakoba trg 6. 3073 sprejme kandidata (tudi začetnika). U v najnovejših izdajah za ljudske, meščanske, srednje in vse druge šole, se dobe v kjer so tudi seznamki knjig za vse šole brezplačno vedno na razpolago. Brezplačno se dobe tud! sledeči najnovejši katalogi: L Splošni katalog slovenskih knjig, ki obsega tudi najnovejše pojavs na književnem trgu. 2. Katalog mo-Itvenikov in drugih nabožnih knj g. 3. Katalog glasbenih del (cerkvene in svetne glasbe). 4. Cenik šolskih tiskovin, učil in knjig. E Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha »oškere,