ï®
Im Ir-
■co •in ici "o
' ^ k r*

90,6 95,1 95r9 INJ
»Zaradi bloka 6 električna energija ne bo dražja!«
Država je varna, gasilcem ne bo bistveno boljše
pravi prvi mož HSE mag. Matjaž Janežič
razkriva obrambni minister Aleš Hojs

Št. 39/Leto 67/Celje, 18. maj 2012/Cena 1,30 EUR
Karli s Polzele prek Facebooka vnovič do mame
Učenje, ki nam lahko spremeni življenje
Ob sunkovitih potegih tudi padci niso redkost. Pri vlečenju vrvi. In tudi pri bistrica ob sotii - s vseživljenjskem učenju je tako. Mirica iz Zabukovice potrjuje reklo, da je lahko b|sir|ca_ soili - . znanje tudi priložnost.	_ pomOCJO pO neurju pO
domače?
Šentjur - Častni konzul iz Avstralije med rojaki
celje - Izletnikova majska »polovička«
Detektor, ki lahko prepreči trk
Mercator Center Ce|je
l
Sobota, 26. maj, od 9. do 18. ure.
Mercatorjevi dnevi slovenskih jagod
Vabljeni na degustacije jedi in napitkov iz jagod.
s
A* Ml
Do polnega
vozička
Virez mošnjička	sreda od
-ra-RT	Radiu celJ
Odkrivamo turistične bisere
' -
v Crno Goro
VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA!
PRIHRANITE 1/3
VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA
s prihranki pri stroških bivanja	že od
j^hmSgiiii^jSSSSlSSSk
ngö c/m2
Na voljo tudi	v
varovana stanovanja!
UVODNIK
Se tudi kdaj kaj naučimo?
■ ■	Va ■■	■	Va
Vse življenje se učimo
Letos že 17. teden vseživljenjskega učenja - Številne prireditve še vse do konca junija
TATJANA CVIRN
Spominjam se, da je bil prehod s pisalnih strojev na računalnike prava mala revolucija pri našem delu. Na začetku se je cel kup stvari slišalo povsem znanstvenofantastičnih in do škatle, ki smo jo dobili na mizo, smo bili sovražno razpoloženi. Ko pa smo spoznali prednosti pisanja besedil na računalnik in si nismo več po nesreči zbrisali pravkar napisanega članka, se je počasi razvilo prijateljsko sožitje. Pa še vsevednega strička Googla smo odkrili, ki nam je olajšal delo, da ne omenjam vseh novejših pogruntavščinah na svetovnem spletu, ki nam »zapolnijo« čas, če bi ga slučajno imeli preveč.
Verjetno je podobno pri vseh stvareh, ki se jih v življenju lotimo. Na začetku se zdi, da jih je nemogoče obvladati, z voljo in odločnostjo pa se da premagati marsikatero oviro. Resda se z leti naša učljivost in sposobnost hitrega prilagajanja spremembam zmanjšata in postanemo počasnejši in bolj »trdoglavi«, toda to še ni razlog, da ne bi poskušali česa novega. Res pa je, da smo velikokrat v to prisiljeni: ali to od nas zahteva naša služba ali spremenjene življenjske okoliščine. Če se lepega dne znajdemo na cesti, lahko hitro ugotovimo, da je vse dosedanje znanje neuporabno in da bo treba spet sesti za knjige in zvezke. Če to seveda pomaga, da se nam odprejo nove možnosti v življenju. Zgodba Mirice, ki jo tokrat predstavljamo v temi o vseživljenjskem učenju, je primer, kako se da s pomočjo izobraževanja razviti v uspešno mlado dekle, ki ve, kaj hoče.
Podobno kot ona razmišljajo tudi drugi. Po srednji šoli je marsikdo poiskal zaposlitev, ker mu takrat okoliščine kaj drugega niso dopuščale ali ker se v svoji mladostni lahkomiselnosti ni videl za knjigami. V zrelih letih se začne spraševati, kako bi bilo, če bi imel drugačno izobrazbo, če bi se lotil študija nečesa, kar ga zanima, če bi morda poiskal delo, ki bi ga opravljal z večjim veseljem. Že odločitev, da nekdo, ki ima službo, družino in kup drugih obveznosti, poskusi nekaj novega, je za marsikoga revolucionarna. Da bo kdaj res našel svojo sanjsko službo, verjetno zares niti ne verjame. So pa izkušnje tistih, ki so se lotili šolanja, zelo dobre, saj se počutijo polne življenja in energije, občutek, da so naredili nekaj zase, je neprecenljiv.
Zato je včasih kar malo težko poslušati mlade, ki jim je šola in vse, kar jim tam vbijajo v glav, povsem odveč, ker je vse brez zveze, ker tega ne bodo nikoli potrebovali, in se naučijo samo zato, da dobijo oceno. Čez teden ali še prej ni niti sledu o kakšnem znanju. Kakšno stvar pa bi vendarle veljalo vzeti malo bolj zares. Če nič drugega, znanje jezikov je vedno dobrodošlo. Ampak kdo bi se obremenjeval s tem! Angleščino slišimo na vsakem koraku in jo znamo že iz vrtca, a ne? »Malo morgen!« In zgolj papir na koncu šolanja tudi ne zadošča. Če se jim vendarle odpre kakšna možnost za delo, je treba pokazati tudi znanje in vse vrste veščin, ne le mahati z diplomo.
Morda je za neke odločitve v življenju pač treba dozoreti. Ampak danes so časi takšni, da se mladi nimajo možnosti kaj veliko odločati, kaj bi jim v življenju najbolj ustrezalo. Večina študira, dokler se da, ker s tem odlaga soočenje z realnostjo: služb ni ali vsaj ne dovolj. Potem pridejo v obdobje, ko ugotovijo, da si tudi z diplomo ne morejo veliko pomagati. In nadaljujejo šolanje. Delodajalci navsezadnje sploh ne vedo, kaj bi z mladimi iskalci zaposlitve, ki imajo po možnosti večjo izobrazbo kot oni... K zmedi prispeva še kopica fakultet v skoraj vsaki vasi, ki ustvarjajo množice najrazličnejših diplomantov, magistrov in podobnih kadrov. O njihovem dejanskem znanju se sprašujejo redki. Zato bi v duhu varčevanja morda veljalo tudi tu narediti kakšno selekcijo, ne pa visokemu šolstvu kar povprek vzeti milijonov evrov. Sicer pa si bo vse manj mladih lahko privoščilo študij, če že zdaj poslušamo zgodbe o tem, da si nekateri niti srednje šole ne morejo več privoščiti. Z napovedanimi šolninami bo avtomatično odpadel problem prevelikega števila diplomantov in tudi šol. Pa imamo rešitev za vse te mlade, ki ne bodo imeli ne služb ne možnosti študija? Dvomim. Se pa lepo sliši, kako pomembno je, da se vse življenje učimo. Vprašanje je le, kaj se naučimo. Iz napak očitno bolj malo.
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
			rv^v?i
	yl' O-		c i
			lir J
V Sloveniji se v nedeljo končuje Teden vseživljenjskega učenja, ki ga letos že 17. pripravlja Andragoški center Slovenije. Dejansko se prireditve, namenjene najširšemu krogu ljudi, vrstijo vse od začetka maja do konca junija, v organizacijo vseslovenske prireditve pa so povezani različni izvajalci izobraževanj in učenja. A tudi konec junija, ko se bo ponudba tovrstnih prireditev nekoliko umirila, vseživljenjskega učenja ne bi smelo biti konec, če naj Slovenija res postane učeča se dežela.
Slovenija, učeča se dežela je namreč slogan letošnjih pri-
reditev Tedna vseživljenjskega učenja. To je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki jo usklajujejo v An-dragoškem centru Slovenije in v katero povezujejo prireditve, ki jih pripravljajo številne ustanove, skupine in posamezniki po vsej državi in tudi onkraj naših meja. S Tednom vseživljenjskega učenja opozarjajo slovensko javnost na vsepriso-tnost in pomembnost učenja -v vseh življenj skih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Ponudba, med katero lahko posamezniki izbirajo, je čedalje širša: leta 1996 so v Sloveniji začeli s 450 prireditvami, letos
bo vseh festivalskih dogodkov že krepko nad 6.500.
Teden vseživljenjskega učenja prinaša obilo najraznovr-stnejših prireditev za ljudi vseh starosti, vseh izobrazbenih ravni in najrazličnejših potreb. Ljudje lahko izbirajo med dnevi odprtih vrat, okroglimi mizami, razstavami, predstavitvami izobraževalnih programov, učnimi in ustvarjalnimi delavnicami, testiranji, pogovori, demonstracijami, kulturnimi in družabnimi dogodki, literarnimi večeri, koncerti, srečanji ob besedi in glasbi, lutkovnimi igricami, sprejemi, klubskimi sestanki, ogledi znamenitosti, pohodi po učnih poteh in poteh kulturne, naravne in druge de-
diščine, tekmovanjih, športnih prireditvah ... Številne organizacije ponujajo informacije in svetovanje za izobraževanje tudi na odprtih telefonih in spletnih straneh. Med njimi imajo pomembno vlogo ljudske univerze kot sodobna izobraževalna, informacijska in svetovalna središča na področju izobraževanja odraslih. Po podatkih Andragoškega centra Slovenije pripravljajo prav ljudske univerze skoraj polovico vseh prireditev letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja - s Celjskega so to ljudske univerze v Celju, Velenju, Rogaški Slatini, Šentjurju in Žalcu.
IVANA STAMEJČIČ
Skupino »študentov in študentk» je prejšnji teden upokojena profesorica zgodovine Majda Omahen Zlatolas popeljala na ogled knežjega mesta. Med sprehodom po mestnih ulicah in trgih pa so seveda tudi izvedeli, kako so živeli predniki za srednjeveškim obzidjem.
Nikoli ni prepozno
Univerza za III. življenjsko obdobje deluje v Celju kot dejavnost za starejše v okviru Osrednje knjižnice Celje. Aprila letos je postala polnoletna, saj je dopolnila 18 let uspešnega in vsako leto bolj obsežnejšega delovanja. »Ob 10-letnici smo izdali zbornik Človek živi, dokler se uči in prejeli bronasti celjski grb,« je na delo univerze ponosna Slavica Hrastnik.
Univerza za III. življenjsko obdobje je izobraževalno gibanje, ki temelji na organizirani izmenjavi znanja, izkušenj in kulture med člani posameznih študijskih skupin. Sam
študij naj ne bi bil usmerjen le v rast posameznikov, marveč tudi v širjenje znanja v celotno družbeno okolje. Doslej se je v Celju v univerzo vpisalo 1.198 članov. Nekateri se vpišejo zgolj za določen izobraževalni program - to je za leto ali dve, drugi za dlje časa, veliko »študentov« pa je univerzi
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
7.-28. maj 2012
simbfo
simbiozi z okoljem
Nevarne odpadke, kot so akumulatorji, baterije, zdravila, olja ali barve, je strogo prepovedano ^ odlagati med ostale komunalne odpadke. } Odloži pa se jih lahko v premični zabojnik v času akcije ali v zbirnem centru. Urniki zbiranja nevarnih odpadkov so bili skupaj s položnicami poslani vsem gospodinjstvom po pošti.
Znanje je priložnost!
Kako ljudje gledajo na vse-življenjsko učenje, kaj bi še lahko naredili, da bi ga bolj vzpodbujali in bi Slovenija res postala učeča se dežela? In ne nazadnje, kako temu sami sledijo, so bila vprašanja, ki smo jih tokrat zastavljali našim sogovornikom.
Od nezaposljive mlade osebe do bodoče diplomantke
Mirica Vasle iz Zabukovice dobitnica priznanja Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja 2011
Življenje tridesetletne Mirice Vasle je spremenil obisk svetovalnega središča ISIO Žalec. Iz nezaposljive mlade osebe se je preko prekvalifikacije in opravljene srednje šole spremenila v študentko ob delu. Z učenjem jezikov in računalništva je pridobila krog prijateljev tudi v tujini. Lokalnemu oskarju za učenje, ki ga je Mirica prejela kot prva leta 2008, se je zdaj pridružilo še nacionalno priznanje.
Mirica Vasle s svojo pesniško zbirko Majarosa
Mirica je poleg zglednega primera vseživljenjske-ga učenja tudi pesnica, ki piše pesmi od osmega leta, saj v njih najde zatočišče pred velikokrat krutim svetom. »Stvari si nisem upala povedati na glas, zato sem jih začela pisati na papir,« pripoveduje. Do zdaj jih je napisala okrog 300, v njih pa prevladuje otožna vsebina, saj jih je največ napisala v času, ko ji je bilo najtežje. Okronala jih je s pesniško zbirko Majarosa, ki jo je prvič predstavila ravno v torek v sklopu prireditev v UPI - Ljudski univerzi Žalec v tednu vseživljenjskega učenja.
»Hit« so spet ročna dela
Božo Mulej med knjigami
Mirica Vasle se je po
osnovni šoli vpisala v srednjo šolo v Maribor, kjer je dokončala program pomočnik peka in slaščičarja. Ker družina ni imela dovolj velikih finančnih prihodkov, do štipendije pa ni bila upravičena, ji ni preostalo druge-
zvestih že od njene ustanovitve. »Starost naših članov je od 55 do 88 let, v tem študijskem letu pa je aktivnih 612 članov,« pravi Slavica Hrastnik in dodaja, da so bolj aktivne ženske, saj je letos vpisanih le 134 moških.
»Glede na to, da je starejših vse več, je tudi porast članstva pričakovan. Ne trudimo se z nobenimi oglasi in posebnimi povabili - naše delo je naša >reklama<, ki gre od ust do ust. S pestro ponudbo različnih programov neformalnega izobraževanja pa nudimo možnosti vsem, ki želijo uveljaviti ali potrditi svoje intelektualne in ustvarjalne sposobnosti,« še pravi Slavica Hrastnik. Izobraževanju, ustvarjanju in seveda tudi kakovostnemu druženju v študijskih skupinah pa je v izdatno pomoč bogat knjižnični fond, ki je v knjižnici seveda vedno pri roki.
V okviru univerze deluje preko 40 različnih skupin in dejavnosti, po besedah mnogih slušateljev pa je univerza odlična priložnost za kakovostno preživljanje časa, ki ga je po zaključeni aktivni dobi življenja kljub upokojenskem že pregovornem »nimam časa« vseeno precej več, kot ga je bilo v letih, ko je dnevni ritem še narekoval službeni urnik.
Od oktobra do maja
V okviru Univerze za III. življenjsko obdobje lahko slu-
ga, kot da šolanje konča. Na začetku karierne poti je bila zaradi neustrezne izobrazbe in težav s prevozom zelo težko zaposljiva, zato se je pri 17 letih vpisala na zavod za zaposlovanje. Šele s pomočjo poznanstev je nato čez tri leta dobila službo v
šatelji izbirajo med različnimi izobraževalnimi sklopi, ki so ob začetku šolskega leta predstavljeni v vsakoletni zloženki. Vpis je v septembru, dejavnosti pa potem izvajajo od oktobra do maja. Kot na pravih fakultetah - le da zaključku ne sledi izpitno obdobje ...
V okviru domoznanstva in kulturne zgodovine so pripravili že 35 različnih srečanj, od najrazličnejših predavanj v Levstikovi dvorani, na katerih so letos ob domačih gostili tudi predavatelje z Japonske, iz Malawija, Ekvadorja in Egipta, do ogledov razstav, obiskov opere, vodenih sprehodov po mestu, ekskurzij ... Prav v zaključnem mesecu, maja, so še posebej dejavni. »Pred nami je tako zaradi izrednega zanimanja še ponovitev zaključne ekskurzije na Kraški rob, pa obisk ljubljanske opere, voden sprehod v celjski mestni gozd z inženirjem gozdarstva Robertom Hostnikom v tednu gozdov, pa potopisno predavanje o Egiptu ...« našteva Sla-vica Hrastnik in dodaja, da so s prireditvami precej vpeti tudi v dogajanje Tedna vseživljenj-skega učenja.
Celjska univerza se povezuje tudi v Slovensko univerzo za III. življenjsko obdobje, saj sodeluje v vseslovenskem projektu Znaš - nauči drugega. V tem primeru gre za učenje računalništva v parih, ki je zastavljeno na prostovoljstvu; starejši, ki obvladajo računalnik, učijo tiste, ki tega še ne znajo. Zelo so veseli vsakega prostovoljca, ki se jim želi pridružiti.
IS
podjetju Novem na Ložnici, kamor se je vozila z bratom, saj sama takrat še ni imela vozniškega izpita.
Usoden je bil letak
Čisto po naključju je v zgodnjih dvajsetih letih v eni od trgovin zagledala letak UPI - Ljudske univerze Žalec, ki ji je življenje drastično spremenil. S pomočjo svetovalne delavke se je odločila za preusmeritev v izobraževalni program trgovec. »Ko sem končala program, sam naenkrat dobila toliko energije, da sem se vpisala še na ekonomsko,« razloži Mirica, ki je nato hitro dobila službo v trgovini s tekstilom. Leta 2010 je končala še ekonom-
Če kje, potem se prvi vtis o tem, koliko smo Slovenci sploh pripravljeni iskati nova znanja in seveda tudi to, kaj nas zanima, hitro dobi v knjigarnah. »Naši obiskovalci so mladi in starejši, močno pa pogrešamo vmesno generacijo najbolj aktivnih ljudi, tistih med 30. in 50. letom,« pravi prvi mož celjskega antikvariata in knjigarne Antika Božo Mulej.
Utrip v Antiki smo merili zato, ker je to knjigarna, ki skuša s svojimi obiskovalci splesti čim bolj pristne stike. Tako prirejajo tudi različne literarne delavnice ter večere proze in poezije - in če je bilo sprva kar težko prepričati ljudi, da bi se predstavili s svojimi deli, je zdaj drugače. Mulej je rastočega odziva seveda vesel, vseeno pa med knjižnimi policami pogreša več obiskovalcev srednjih let. »Po svoje je to zdaj, ko ni več >normalnega< delovnega časa in se urnik v službi vse več zaposlenim podaljšuje v večerne ure, tudi razumljivo. Nenazadnje imajo ljudje doma družine, pogosto še z majhnimi otroki, pa kakšno >minutko< bi si vsak moral vzeti tudi zase,« našteva Mulej razloge, da knjigarno obiskuje-
jo zlasti mladi in starejši. Dijaki in študenti povprašujejo po učbenikih in študijskih gradivih, med obiskovalci Antike pa je zelo velik delež starejših, ki so se že upokojili ali pa so le malo pred upokojitvijo izgubili službo. »Kot da skušajo tudi z iskanjem novih znanj premostiti prehod iz aktivnega v malo bolj umirjeno življenje.« Veliko teh obiskovalcev v Antiki pove,
da so jih v knjigarno napotili s kakšnega tečaja ali delavnice, kamor so se pred tem že vpisali.
Priročniki za bodoče mojstre
»V knjigarni opažamo, da se Slovenci ne nehamo tako hitro učiti - res pa je, da na to, kako pogosto in po kakšni knjigi bo kdo posegel, precej vpliva tudi
sko šolo in se vpisala na turizem, kjer trenutno obiskuje drugi letnik in upa, da bo drugo leto imela že diplomo. Pogovor v svetovalnem središču je bil prvi korak, ki ji je odprl vrata v številne izobraževalne in druge možnosti. »Kakovost življenja se mi je z izobraževanjem povečala, pri tem pa sem postala čisto druga oseba,« ponosno pripoveduje Mirica. Kot pravi direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, je Mirica skozi izobraževalno pot gradila samozavest in na zaupanje vase ter v življenju dosegla veliko več, kot je morda kdorkoli od nje pričakoval.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
njegova dosedanja izobrazba,« pravi Mulej in dodaja, da je zadnje čase ob siceršnjem upadu prodaje knjig opaziti rastoče povpraševanje po priročnikih. Da se kriza in upadanje kupne moči med ljudmi prav pri kupovanju knjig najprej pozna, ni nič novega.
Mulej, ki sicer upa, da si Slovenci leposlovje sposojamo v knjižnicah, pa pravi, da so priročniki potrebni na domači polici vse dotlej, da v izbranih konjičkih ali dejavnostih res postanemo »mojstri«. Priročnik namreč odigra svojo vlogo, če je pri roki vselej, ko se znajdemo v zadregi. Razpon priročnikov, po katerih povprašujejo obiskovalci v Antiki, je tako zelo širok in sega vse od tistih, ki prinašajo nasvete za povsem konkretna opravila z vrtičkarstvom na čelu, do onih za duhovno rast posameznika. »Pravi >hit« pa so spet ročna dela,« še pravi in dodaja, da bodo domače pletenine in vezenine očitno spet obujene iz pozabe. Če je namreč le nekaj desetletij nazaj bilo pretikanje volnene niti med pletilkami ali kvačko nekaj povsem samoumevnega, je zdaj ta znanja že treba iskati v knjigah.
IS, foto: TimE (arhiv NT)
Goga Stefanovič Erjavec, plesna pedagoginja in koreografinja: »Učenje je krasna priložnost za vsakega človeka, ne glede na to, koliko je star in kaj sicer v življenju počne. Vselej je treba širiti obzorja in učenja ni nikoli konec, če človek za to le ima interes. No, meni ga ne manjka in še vedno se z velikim veseljem udeležujem različnih plesnih delavnic in izobraževanj. Da sem pri svojih 55 letih med samimi mladimi me sploh ne moti, še ljubo mi je. Včasih je dovolj res že prava malenkost, pa se ti odpre pogled na čisto drugačen svet. Le če se sama nenehno učim, lahko nova znanja predajam tudi naprej.«
Primož Brvar, direktor Celjskega mladinskega centra: »Vseživljenjsko učenje je vsekakor potrebno in to velja za vse generacije. Pri mladih, ki imajo doseženo določeno stopnjo formalne izobrazbe, se s pridobivanjem dodatnih kompe-tenc in osvajanjem dodatnih znanj poveča njihova zaposljivost. Tako dosežejo znanja, ki jih v šolskih in študijskih programih ni bilo. Strokovno izpopolnjevanje je potrebno za vse zaposlene, da sledijo novostim. V vseživljenjskem učenju pa je po mojem zelo pomembno tudi medgeneracijsko sodelovanje. Sam sem se pred leti zelo veliko dodatno neformalno izobraževal in prav vsa tako osvojena znanja mi koristijo še danes.«
Darja Turk, podžupanja Mestne občine Celje: »Zame vseživljenjsko učenje predstavlja vzdrževanje in nadgradnjo že osvojenih znanj. Zagotovo vsem nam omogoča konkurenčnost na trgu dela in na delovnem mestu. Še bolj bi ga lahko vzpodbujali s pestro ponudbo različnih študij skih programov, ki bi bili neposredno uporabni v vsakodnevni praksi. Predvsem pa s ponudbo programov, ki jih naše okolje v tem trenutku potrebuje. Sama se dobro zavedam pomena znanja, zato zdaj nadgrajujem svoje znanje predvsem z udeležbo na različnih strokovnih seminarjih, konferencah, okroglih mizah .«	IS, foto: arhiv NT
Energetika za razvoj gospodarstva
Celjsko sejmišče bo še danes v znamenju varčne in učinkovite rabe energije. Vrata je namreč odprl strokovni sejemski četverček Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Eko ter Varjenje in rezanje.
Prvi sejemski dan je organizatorica, družba Celjski sejem, tradicionalno podelila sejemska priznanja. Prijavljene izdelke in storitve razstavljavcev so ocenile štiri stro-
kovne komisije, ki so podelile komplete zlatega, srebrnega in bronastega priznanja na vseh štirih sejmih. Zlato sejemsko priznanje si je s Celjskega prislužilo podjetke Biomasa iz
Na sejemskem četverčku lahko obiskovalci dobijo odgovore na vprašanja o energetsko učinkovitem in okolju prijaznem ogrevanju, hlajenju in prezračevanju. Za posameznike in gospodinjstva so zagotovo koristni prikazi primerov dobrih praks. Napovedujejo številna energetska svetovanja, kjer lahko obiskovalci dobijo konkretne nasvete, kako se lotiti energetsko učinkovite obnove ali novogradnje oziroma varčno, okoljsko odgovorno bivati. Ponudbo predstavlja več kot 320 neposrednih in še 403 zastopani razstavljavci.
Luč za dvokuriščni kotel na polena in pelete Fröling SP Dual. Kotel omogoča kurjenje z različno močjo, različnih oblik biomase in zagotavlja kvaliteten in enostaven, okolju prijazen vžig uplinjevalne-ga kotla. Dobitnik srebrnega sejemskega priznanja je tudi podjetje Vivoda iz Velenja za dvopodročni visokoučinski patronski grelec. Gre za energetsko učinkovit dvopretočni grelnik, ki omogoča kakovostno ogrevanje orodij.
»Vesel sem, da sem najprej opazil polne dvorane, to je v teh časih je zelo pomembno, tudi razstavljavci se zavedajo pomena promocije,« je omenil Julijan Fortunat, v. d. gene-
Živahen sejemski utrip
ralnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Še posebej ga je med ogledom zanimalo področje energetike, ki ponuja veliko tujih in domače razstavljavce. »Vesel sem, ker sem med domačimi videl tudi tiste, ki imajo pomembne in napredne izdelke,« je dejal. Na letošnjih sejmih je veliko slišati o tem, da ravno ta po-
dročja ponujajo dobre možnosti razvoju gospodarstva in Fortunat pravi, da bodo v prihodnje podpirali spodbude gospodarstva za razvoj na teh področjih. »Večji poudarek bo v naslednjih letih na učinkoviti rabi energije in energetski sanaciji stavb in mislim, da je to prava smer,« je še dejal.
Celjski župan Bojan Šrot je ob odprtju pohvalil priza-
devanja sejmarjev, ki Celju dajejo sejemski utrip tudi v teh težkih časih, ob tem pa izpostavil dosežke lokalne skupnosti na področju učinkovite rabe energije. Sejemsko dogajanje je napovedala izvršna direktorica družbe Breda Obrez Preskar, sejem pa so letos odprli s plesalci Plesnega studia Igen.
US, foto: SHERPA
Sejemsko dogajanje v znamenju energetike
Slovenija v
znamenju
energetike
Za zagotavljanje električne energije država potrebuje tako fosilna goriva kot obnovljive vire energije
Že prvi dan sejemskega dogajanja so na okrogli mizi najvidnejši predstavniki slovenske energetike govorili o 10 vprašanjih slovenske energetike za naslednjih 10 let.
osfcrta s plinom in toplote
éÈi
Smrekarjeva 1, Celje
■ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl
Leto 2020, ko bo Slovenija morala uresničiti zavezo Evropski skupnosti »20-2025«, s katero bomo morali povečati učinkovito rabo energije, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in na 25 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije (OVE), se nezadržno bliža. Ob tem je EU delež OVE do leta 2030 že dvignila na 45 odstotkov.
V Sloveniji bo, kot kaže sedaj, ta cilj izredno težko doseči. Razpravljalci so največkrat med ovirami izpostavljali umeščanje objektov v prostor. Strokovnjaki so poudarjali, da ničelna rast porabe, ki je predvidena v Nacionalnem energetskem programu (NEP), ni realna. Zavedati se je treba, da bomo potrebovali ustrezen sistem zagotavljanja energije, pri čemer je treba upoštevati tako fosilna goriva kot OVE.
NEP brez denarja
Na okrogli mizi so med drugim izpostavili, da razvoj OVE financirajo vsi občani na položnicah in da bo prispevke verjetno treba nekoliko dvigniti. Ob tem so poudarjali zanesljivost in varnost oskrbe z električno energijo in spomnili na letošnji februar, ko je Slovenija uvozila kar 27 odstotkov energije zaradi pomanjkanja vode in nizkih temperatur, ki so povzročile
težave v oskrbi. V obdobju prehajanja od fosilnih goriv na OVE naj bi imel pomembno vlogo plin in fosilna goriva na sploh, predstavniki velenjskega bazena so poudarili še pomen premoga, za katerega je po njihovem mnenju nujno, da se uporablja v modernih termoenergetskih napravah.
V	zadnjih mesecih se vrstijo strokovni sestanki s področja energetike, saj se ukvarjajo z vprašanji energetike v Sloveniji. Nesprejet NEP ima sicer zastavljeno strategijo razvoja virov energije, a se zatakne pri denarju. Sogovorniki so večkrat opozarjali, da je za Slovenijo pomembno, da se določi odnos spodbud za vse tri glavne energetske cilje, in sicer za varno oskrbo z energijo, zanesljivost in primerno ceno. Hkrati so se strinjali, da je NEP za državo nujno potreben.
V	primežu tudi blok 6
Seveda je bilo kar nekaj pozornosti namenjene bloku 6. Kot je poudaril direktor Teša Simon Tot, blok 6 zaradi emisij ogljikovega dioksida ni ogrožen. »Višja kot bo cena ogljikovega dioksida, bolj naj bi se blok 6 izplačal. Blok 6 je pripravljen za novo tehnologijo in ga bo možno priklopiti na najnovejše sisteme. Premalo
Bodo ustavili gradnjo bloka 6?
Iz šoštanjske termoelektrarne so sporočili, da so v skladu s terminskim načrtom zaključena gradbena dela lupine hladilnega stolpa za nadomestni blok 6.
Hladilni stolp bloka 6 je visok 164 metrov in je najvišji tovrstni energetski objekt v Sloveniji. Stolp je gradil Rudis, vsi postopki pa so bili skrbno nadzorovani, saj je bilo le tako mogoče zgraditi 104 prstane po meter in pol višine in zagotoviti kakovostno izvedbo v zahtevanem roku. V Šoštanju pa še vedno čakajo na državno poroštvo za najem 440 milijonov evrov kredita, rok pa se izteče v nedeljo. Kot pa je tokrat prvič napovedal direktor Teša Simon Tot, bodo v Šoštanju ustavili dela na bloku 6, če ne bodo dobili poroštva države za najem 440 milijonov evrov kredita. »Sicer o tem scenariju ne razmišljamo, vendar je dejstvo, da če po-
Simon Tot, direktor Teša
roštva ne bo, bomo začasno ustavili gradnjo bloka 6,« je poudaril Tot.
Rok za izdajo poroštva se izteče v nedeljo, v pristojnem odboru pa naj bi potem, ko so zakon o poroštvu poslanci potrdili v prvem branju, o zakonu razpravljali prihodnji teden.
US, foto: SHERPA
pozornosti namenjamo zanesljivosti in varnosti oskrbe. Ta segment se namreč kaže v zadnjem času. Kljub temu, da je instaliranih precej virov, smo še vedno odvisni od naravnih danosti in razmer v svetu,« je dejal Tot. Bloka 4 in 5 ne nameravajo obnoviti, čeprav bi to lahko koristilo kot rezerva za delovanje bloka 6, nekateri pa vidijo priložnost za izvoz te energije v Nemčijo v obdobju prehajanja na oVe, ko jo bo potrebovala.
Tudi direktor Premogovnika Velenje Milan Medved se je strinjal z idejami, da bodo v prihodnosti pomembni vsi razpoložljivi viri energije, saj vse napovedi kažejo na povečano rast energije, predvsem
električne. Povedal je, da so februarske in marčevske težave v premogovniku že odpravili. Poudaril je, da premoga za blok 6 ni premalo, celo preveč ga je. »Premoga je dovolj. Splošni trendi v svetu kažejo, da se bo njegova poraba najbolj povečala in da bo imel do leta 2030 enako vlogo, kot jo ima danes nafta ali pa jo bo celo prehitel,« je poudaril. Pravi, da bi morali fosilna goriva izkoristiti kot možnost v vmesnem obdobju prehajanja na OVE. Potrdil je odkrite zaloge premoga v Prekmurju, kjer je na voljo več kot 800 milijonov ton. »Zaloge so evidentirane, dobro je, da jih hranimo za naslednje rodove.«
US, foto: SHERPA
Slovenska energetika kot celota različnosti. Tudi z blokom 6
Generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič, o učinkoviti in varni oskrbi Slovenije z električno energijo
Gradnja razvpitega bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je tema, ki je povezala slovensko energetiko in jo v burnih razpravah ločila od dela civilne družbe, ki postavitvi nadomestnega objekta za proizvodnjo tretjine električne energije v Sloveniji odločno nasprotuje.
Investitorja, TEŠ in Holding Slovenske elektrarne (HSE) kot njen lastnik, stojita na okopih in utemeljenost bloka 6 malo-dane dnevno argumentirata z dokumenti, izračuni in ostalimi dokazi. Nasprotniki, predvsem gre za civilne iniciative, gibanja in posameznike (nekaj se jih najde tudi v politiki, ki je sicer glede nujnosti izgradnje TEŠ 6 relativno enotna), z druge strani zasipajo s trditvami, da je blok 6 ekološko sporen in preplačan. Več kot dovolj vzrokov torej, da smo k pogovoru povabili generalnega direktorja HSE mag. Matjaža Janežiča.
Splošno znano je, da je Slovenija pri oskrbi z električno energijo preveč odvisna od tujine, kar se je izkazalo tudi v izjemno sušnem obdobju od lanske jeseni do letošnjega marca.
Izredne vremenske razmere so vplivale na nižjo realizacijo hidro proizvodnje skupine HSE, ki je bila od osem do tudi več kot 40 odstotkov pod planom. Ker je bil podoben (ali še slabši) položaj povsod po Evropi, tudi v njenem jugovzhodnem delu, ki sicer velja za cenejše, so se cenovna razmerja v regiji spremenila. Cene dobav v JV Evropi so močno presegle tiste iz kontinentalne Evrope, kar je posebej prišlo do izraza v času izjemno nizkih temperatur v februarju. Posledično so cene čezmejnih prenosnih zmogljivosti za dobavo dnevne pasovne energije presegle 70 evrov/MWh. Izpad proizvodnje v hidroelektrarnah in tudi nenačrtovane izpade v proizvodnji Te smo morali nadomestiti z nakupom na trgu po izredno visokih cenah.
Kako bo gradnja bloka 6 vplivala na izkoriščanje obnovljivih virov energije
(ove)?
Celotna slovenska elektroenergetika si na dolgi rok prizadeva za gradnjo okolju prijaznih objektov, žal pa so potenciali za to omejeni. Od OVE razpolagamo samo z vodnim potencialom, ki je močno odvisen od vremenskih pogojev. Za sonce imamo premalo obratovalnih ur, veter pa v Sloveniji piha na zelo omejenih območjih. Če bi želeli letno proizvodnjo 3.500 GWh električne energije, kolikor jo bo proizvedel blok 6, nadomestiti z alternativnimi viri, bi morali investirati približno 5 do 7 milijard evrov, za doseganje ekonomike pa bi iz subvencijskih shem država morala
»Na področju OVE se kažejo številne priložnosti pa tudi ovire. Predvsem gre za zaplete pri pridobivanju koncesij za rabo vode in uskladitvi prostorskih ter drugih aktov. Postopki umeščanja v prostor so dolgotrajni, dodatno jih otežujejo še določila Nature 2000, katere območja zajemajo kar 36 odstotkov površine Slovenije. Imajo pa OVE svoje slabosti: voda, veter in sonce niso vedno na razpolago. Premog pa je. Termoenergetski objekti izravnavajo proizvodnjo električne energije in skrbijo za to, da imamo v vtičnici vedno zadostno količino energije.«
»Govoriti o brezogljični družbi je sicer moderno, a žal marsikdo napačno usmerja svoje puščice. Energetika je namreč glavnino prizadevanj na tem področju uspešno opravila in je, kar se tiče energetskega sektorja, v vseh pogledih naredila največ za znižanje emisij (česar, denimo, za promet ne moremo reči). Vplive na okolje pa seveda povzroča, tudi negativne. Zato je prav, da se premog uporablja samo v modernih energetskih objektih, zgrajenih po najsodobnejših tehnologijah. In blok 6 bo zgrajen po eni takšnih tehnologij. Ker bo preko plačevanja CO2 kuponov omogočal naložbe v OVE, lahko zaključimo, da pri obeh virih energije, termo in hidro, ne gre za izključevanje, temveč dopolnjevanje. Sklenjen krog, ki zagotavlja zanesljivost obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema.«
zagotoviti še dodatnih 15 milijard evrov v 15 letih. Treba je tudi vedeti, da je elektrika iz solarne elektrarne približno osemkrat dražja od te, ki jo trenutno plačujemo. Če je povprečen račun gospodinjstva zdaj približno 40 evrov na mesec, bi račun na osnovi sončne energije znašal približno 320 evrov.
Zagovorniki gradnje bloka 6 trdite, da je ta potreben tudi zaradi energetske neodvisnosti Slovenije?
Če obstoječe dotrajane proizvodne zmogljivosti v termoelektrarni, govorim o blokih 3, 4 in 5, ne bodo nadomeščene z novo proizvodno enoto, to je z blokom 6, se bo energetska odvisnost Slovenije od drugih držav še povečevala. Izračuni kažejo, da bi bila po letu 2016 vsaj dvakrat bolj odvisna od uvoza električne energije kot danes! Seveda bi to slabo vplivalo na cene električne energije pri končnih uporabnikih. Te bi se povišale zaradi povišanja cen za čezmejne prenosne zmogljivosti.
Ampak v številnih polemikah se najdejo tudi mnogi zagovorniki obnove obstoječih blokov v Šoštanju.
Bloka 4 in 5 sta tehnološko zastarela in imata slabe izkoristke, poleg tega tudi preveč obremenjujeta okolje. Investicija v njuno obnovo bi bila, kot so potrdili številni domači in tuji strokovnjaki, nesmotrna. Če bi se kljub temu odločili za obnovo, bi Slovenija zaradi prevelikih izpustov CO2 plačevala več kot 20 milijonov evrov letno več za nakup CO2 dovolilnic. Emisije CO2
in drugih onesnaževalcev okolja bi bile namreč za slabo tretjino višje kot v primeru gradnje nadomestnega bloka 6. Če tega ne bi gradili, bi se pojavilo tudi vprašanje zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo.
»Grozite« z redukcijami?
Ne nujno. Če danes zapremo TEŠ in vzamemo Sloveniji tretjino električne energije, to še ne pomeni, da bi bilo povprečno gospodinjstvo po več ur na dan brez električne energije. Da bi dosegli vsakodnevne redukcije v gospodinjstvu, bi bilo potrebno dodatno še prekiniti vse daljnovodne povezave s sosednjimi državami. V tem primeru bi se število ur nedobave električne energije v Sloveniji hitro povzpelo na nekaj tisoč letno. Danes je nemogoče povedati, kako bi bili ti tisoči ur razporejeni v posamezne dneve v gospodinjstvu, ker bi se v tako katastrofičnem scenariju spremenile navade porabe električne energije pri potrošnikih. Splošno zmanjšanje porabe električne energije bi bilo delno morda mogoče kompenzirati z bolj učinkovito rabo, vendar bi v velikem delu pomenil povratek na načine proizvodnje in življenja izpred več desetletij.
Najpogostejši očitki gradnji bloka 6 so uperjeni v domnevno povečanje onesnaževanja okolja.
Izračuni kažejo, da bo ravno zaradi gradnje bloka 6 onesnaževanje manjše. Blok bo namreč za enako količino proizvedene električne energije porabil okoli 30 odstot-
kov manj premoga, zato bodo tudi skupni izpusti škodljivih snovi v okolje nižje. Poleg tega bodo upoštevani vsi predpisi in zahteve s področja energetike in varovanja okolja, česar z obstoječimi bloki 4 in 5 ni več mogoče zagotoviti.
Zdaj o državnem poroštvu za blok 6 odločajo poslanci. Kaj bo državno poroštvo pomenilo za državni proračun?
Blok 6 je investicija TEŠ in HSE, ki se v celoti financira z lastnimi sredstvi in s posojili mednarodnih bank, pri čemer bo EIB prispevala 550 milijonov, EBRD pa 200 milijonov evrov. Kredite bo odplačevala šoštanjska termoelektrarna. Država naj bi izdala poroštvo za 80 odstotkov oziroma 440 milijonov evrov kredita EIB. EIB kot razvojna banka namreč financira projekte pod drugačnimi pogoji kot komercialne banke (daljša ročnost posojil in nižje obrestne mere) in zato zahteva, da tudi država potrdi, da so projekti zanjo pomembni. To so predstavniki slovenske države tudi storili, in sicer z dvema dokumentoma: »No objection letter« in »Letter of support«.
Poroštvo ne pomeni odliva iz proračuna, temveč zgolj pisno zagotovilo države, da jamči za uspešno izvedbo projekta. Zakon o poroštvu investitorju omogoči, da se lahko na trgu zadolži po zelo konkurenčnih pogojih. Poroštvo države namreč omogoča doseganje nižje obrestne mere in s tem nižjo skupno ceno projekta. Davkoplačevalcev ne bosta ne državno poroštvo ne gradnja bloka 6 stala nič.
Koliko dražja bo gradnja, če poslanci ne bi izglasovali poroštva?
Stroški, ki bi nastali zaradi zaustavitve projekta v naslednjih letih, bi presegli dve milijardi evrov. Problem energetske samozadostnosti Republike Slovenije, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline in problemi, ki bi jih zaradi opustitve bloka 6 imel slovenski energetski sistem, pa bi še vedno obstajali. Nesprejetje zakona o poroštvu bi pravzaprav pomenilo katastrofo za TEŠ, HSE, Premogovnik Velenje ter slovensko energetiko kot celoto. Ne znam si predstavljati, da bi država, ki je posredni lastnik TEŠ-a, oslabila svoje premoženje v tako velikem obsegu.
Kako gledate v HSE na vse očitke o napakah, ki naj bi se pojavljale pri gradnji bloka 6?
Nihče ne more zanikati, da ni bilo napak pri vodenju projekta nadomestnega bloka 6. Skupaj s sedanjim vodstvom TEŠ-a delamo vse, da te napake saniramo v največji možni meri in mislim, da smo pri tem kar uspešni. Poudariti pa želim, da je fokus našega delovanja usmerjen predvsem v to, da se projekt pod našim skupnim vodstvom vodi transparentno in da s svojim delovanjem upravičimo velika vložena sredstva ter dokažemo, da je projekt res ekonomsko smiseln, energetsko upravičen ter ekološko primeren. Seveda bodo tisti, ki so delali napake, za pretekle »grehe« prav gotovo odgovarjali, vendar so za kvalifikacije teh grehov pristojni drugi, ne pa mi.
Seveda odjemalce, torej podjetja in gospodinjstva, najbolj zanima končna cena elektrike. Se bo ta zaradi gradnje bloka 6 podražila?
Ne. Nadomestni blok 6 bo imel bistveno boljši izkoristek od obstoječih proizvodnih kapacitet na lokaciji Šoštanja, zaradi česar bodo nižji tudi variabilni stroški proizvodnje električne energije iz TEŠ. Ker bo blok 6 zagotavljal približno tretjino električne energije v Sloveniji, bo manjši tudi pritisk na uvozne kapacitete. Vedeti moramo namreč, da je v odprtih tržnih razmerah cena električne energije za končne kupce rezultat soočenja ponudbe in povpraševanja - najdražja pa je tista električna energija, ki je ni. In v primeru neizgradnje TEŠ 6 bi do podražitev dejansko lahko prišlo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
»Verjamem, da politika premore toliko modrosti, da morebitne kadrovske spremembe ne bodo namenjene ustavitvi gradnje TEŠ 6, temveč zaključku te gradnje v zastavljenih časovnih in vrednostnih okvirih.«
Izletnikova »polovička«
Z majem 50-odstotni popust pri nakupu mesečne avtobusne vozovnice na območju Celja
CELJE - Tisti meščani, ki se v službo ali po opravkih v mestno središče vozijo z avtobusom, so maja prvič lahko kupili mesečno vozovnico s 50-odstotnim popustom. »V mestni občini se sicer trudijo, da bi na območju mesta uredili javni promet, a kljub temu, da se dogovarjamo že od leta 2007, prav daleč še nismo prišli,« pravi vodja linijskega prometa pri celjskem Izletniku Peter Podvršnik in dodaja, da so se zato, da bi na območju mesta vendarle zaživel avtobusni potniški promet, odločili za tolikšen popust ob nakupu mesečnih vozovnic.
Za vožnjo z avtobusom na potniki z mesečno vozovnico
ožjem mestnem območju je tako z majem mogoče kupiti dve vrsti mesečnih vozovnic. Za delavske mesečne vozovnice na progah do 5 kilometrov, ki so doslej stale 47 evrov, je zdaj treba odšteti 23 evrov, za tiste na progah, ki so daljše od 6 kilometrov, pa namesto dosedanjih 65 evrov le 32 evrov. »Novost je tudi ta, da lahko
med linijskimi progami tudi prestopajo z avtobusa na avtobus, kar doslej ni bilo mogoče,« še pravi Podvršnik in dodaja, da so se za tolikšen popust odločili v Izletniku povsem samoiniciativno, njihov cilj pa je seveda, da bi se povečalo število potnikov na avtobusih. Če bi se to v nekaj mesecih tudi res zgodilo, bi lahko povečali
Avtobusni mestni promet ima pred lastnim prevozom še to prednost, da porabi na razdalji enega kilometra petkrat manj goriva kot osebni avto. »Avtobus za 90potnikov nadomesti najmanj 18 osebnih vozil, kar posledično pomeni prihranek pri parkirnih mestih, zmanjšuje gnečo na ulicah, manjše je onesnaževanje z izpušnimi plini,« še našteva razloge v prid vožnji z avtobusi Peter Podvršnik.
V Izletniku letno opažajo upadanje števila potnikov na primestnih linijah, zato vsako leto zmanjšujejo število odhodov, linij in posledično tudi število avtobusov. Dnevno tako po mestu vozi deset avtobusov med tednom, ob sobotah trije, v času počitnic pet, ob nedeljah in praznikih pa nobeden. Največ potnikov prepeljejo v jutranji konici med 6. in 8. uro ter v opoldanski med 13. in 15. uro, med potniki pa je daleč največ dijakov.
Paviljon bo kraj poživil
skem parku, naj bi družabno življenje tega kraja še poživil, uporabljati pa naj bi ga začeli pred koncem maja. Naložba
Prepolovljene cene za mesečne avtobusne vozovnice na območju Celja so v Izletniku uvedli z majem, tako pa bo kljub temu, da za tolikšen popust niso dobili nobene subvencije, ostalo vse do nadaljnjega.
tudi število avtobusov, ki vozijo po mestu, in seveda pogostost voženj na posamezni progi.
Prednosti vožnje z avtobusi
Kakovosten avtobusni mestni promet sodi med tiste ukrepe, ki lahko najbolj zmanjšajo prometne težave v mestu - tako na ulicah kot seveda tudi v mirujočem prometu oziroma na javnih parkiriščih. Mesečna avtobusna vozovnica za nekoga, ki se v središče mesta vozi v službo
iz Nove vasi ali s Hudinje, zdaj stane 2 evra manj, kot je treba odšteti za najcenejšo mesečno dovolilnico za parkiranje na parkiriščih na obrobju mesta (v mestnem parku ali pri železniški postaji) - in pri tem cen bencina sploh še omenili nismo.
Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi še tako dobro
»postavljen« mestni promet takoj zaživel in da bi bili avtobusi takoj polni, se zavedajo v Izletniku. »Zato bomo počakali nekaj mesecev in upamo, da se bo v tem času za vožnjo z avtobusom odločilo čim več meščanov,« še pravi Podvršnik, ki poudarja, da je za spreminjanje miselnosti meščanov, ki se najbolj za-
nesejo na lastno vozilo, potreben čas. Nekaj pa bi znale vendarle prispevati tudi rastoče cene bencina in težave s parkiranjem oziroma to, da je do službe včasih z avtobusnega postajališča bližje kot od cenovno najbolj dostopnega parkirišča.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
*
VOJNIK - Na Frankolovem so uredili nov prireditven paviljon, ki bo služil za potrebe skoraj vseh tamkajšnjih društev. V njem bo med drugim skupna sejna soba.
Paviljon, ki je v graščin- bo stala približno devetdeset da za kmetijstvo in razvoj
tisoč evrov, od česar bo prispevala občina manjši delež, saj je uspela večino denarja pridobiti iz Evropskega skla-
podeželja. Prejšnji paviljon je krajevna skupnost zaradi dotrajanosti dala porušiti.
BJ
Mestna občina Celje je 18. 5. 2012 objavila na svoji spletni strani
Razpis za dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOC.
V energijsko varčnem večstanovanjskem objektu Vojniška gmajna na voljo tudi varovana stanovanja
Nove odločbe o plačilu vrtca fotokopirajte!
Nekateri starši so že prejeli nove odločbe centrov za socialno delo, a jim vrtci še vedno obračunavajo po starih. Staršem svetujejo, naj svoje odločbe fotokopirajo in jih odnesejo v vrtec. Vrtci namreč še niso prejeli nobene odločbe.
Medtem ko so v nekaterih vrtcih starše obvestili, da jim center za socialno delo odločb ni posredoval, v drugih tega niso storili. Spletna aplikacija, ki bo omogočala neposredno pridobivanje vseh podatkov, ki so pomembni za odločanje o priznavanju pravic, namreč še ne deluje. Vrtci tako do novih odločb ne morejo priti drugače, kot da jih starši sami posredujejo. Na ta način jim bodo v vrtcih lahko obračunali vzgojnino po novih odločbah. Predvsem je to pomembno za tiste, ki jih bodo razvrstili v višji razred in bodo morali premalo plačano vzgojnino od januarja povrniti.	ŠK
Za obnovo čistilne naprave
MOZIRJE - Občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji so pred kratkim vložile skupno vlogo za finančno pomoč pri obnovi in razširitvi čistilne naprave v Lokah.
Pomoč pričakujejo iz IPA mehanizma in iz Sklada za regionalni razvoj. S tem so se odločile za že dolgo potrebno naložbo, ki jo bodo financirale po dogovorjenem ključu. Nosilka projekta je Občina Mozirje.	US
V zelenem objemu narave sredi Vojnika je v novem, nadstandardnem stanovanjskem kompleksu Vojniška gmajna na voljo le še 18 prostih stanovanj, med drugim tudi nekaj varovanih stanovanj.
Vojniška gmajna spada med energijsko najbolj varčne večstanovanjske objekte v Sloveniji, saj zagotavljata arhitekturna in funkcionalna zasnova objekta in stanovanj v Vojniški gmajni kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub, kot je predpisan standard za tovrstne večstanovanjske objekte.*
Izjemno nizki stroški bivanja ter vse ustrezne arhitekturne rešitve, prilagojene gibalno oviranim osebam, pa zagotavljajo vsem vam, ki želite tudi na jesen svojega ži-
vljenja ohraniti svojo samostojnost, prijeten in varen dom v čudovitem okolju Vojnika in v neposredni bližini vseh dejavnosti, ki jih potrebujete. V varovanih stanovanjih vam zagotavljamo štiriindvajseturno oskrbo in koriščenje uslug in storitev Špesovega doma za starejše.
Da bo vaš vsakdan brez skrbi in poln užitkov, izberite svoj dom v Vojniški gmajni.
Za več informacij in ogled stanovanj pokličite 051 365 287 ali brezplačno telefonsko številko 080 12 24 ali obiščite www.mikstanovanja.si. Vodeni ogledi so možni vsak dan po predhodni najavi.
* Podroben izračun prihrankov pri stroških ogrevanja in hlajenja najdete na spletni strani
www.mikstanovanja.si
Pomoč po neurju kar domače?
po
Nesoglasja med nadzornim svetom in županom
BISTRICA OB SOTLI - So v občini bale z živinsko krmo, ki so jih kmetje prejeli kot pomoč po lanskem katastrofalnem neurju, delili po domače? Bistriškim kmetom, ki jim je neurje uničilo njive s pridelkom, je občina pomagala s plačilom prevoza bal s krmo, ki so jo prispevali dobrotniki iz različnih krajev Slovenije. Posamezni kmet naj bi bil prejel toliko krme, kot ima živine.
Po ugotovitvah nadzorne- za živino, na koncu jih je
Predsednica nadzornega odbora Občine Bistrica ob Sotli Bernarda Babič na eni strani brega (na fotografiji med poročanjem na zadnji seji občinskega sveta) ...
ga odbora občine, ki jih je pripravil za zaključni račun lanskega občinskega proračuna z balami, vse naj ne bi bilo tako, kot bi moralo biti. »Razdeljevanje bal ni potekalo sistematično, kmetje o uri razdeljevanja niso bili vnaprej obveščeni, bale so delili brez prisotnosti predstavnika občine, prav tako ne obstaja seznam razdelitve bal,« je ugotovila predsednica nadzornega odbora Bernarda Babič. Skupaj s še dvema nadzornicama, Valerijo Slemenšek in Tanjo Ulčnik, se je pod te ugotovitve tudi podpisala.
»Nadzorni odbor izkušenj z intervencijami nima,« odgovarja na te ugotovitve župan Franjo Debelak. »Če ne veš, kdaj bo pripeljana pomoč, kaj bodo pripeljali in koliko, potem ure razdeljevanja ne moreš določiti. Mi smo to koordinirali sproti, imeli smo seznam ter merila, ki so bila iz kmetijske svetovalne službe,« pravi župan ter omenja, da so najprej računali na približno pet tovornjakov pomoči s hrano
bilo 35. »Kmetje so bili zadovoljni in tudi jaz sem bil, predsednica nadzornega odbora pa meni drugače,« pripominja župan, ki pravi, da so pripombe neupravičene. In kako je s seznamom, kjer naj bi bilo zapisano, kdo je kaj prejel in kdaj? V nadzornem odboru občine pravijo, da seznama ni, v občinski upravi trdijo, da imajo pregledni seznam.
Spor o pristojnostih
Nesoglasja v povezavi z delitvijo pomoči po lanskem neurju zdaleč niso edina nesoglasja med občinskim odborom ter županom in občinsko upravo, saj prihaja do ostrih sporov glede pristojnosti nadzornega odbora. Predsednica nadzornega odbora ter preostali nadzornici v svojem poročilu o zaključnem računu lanskega proračuna sicer ugotavljajo, da hujših kršitev niso ugotovile. Tako potrjujejo, da je Občina Bistrica ob Sotli lani ustvarila finančni presežek, da je med najmanj zadolženimi
slovenskimi občinami, občina je bila lani prav tako izjemno uspešna s prijavami za razpisane projekte. V nadzornem odboru prav tako omenjajo, da je občinska uprava pri pregledu »korektno sodelovala«.
In čemu vseeno prihaja do ostrih sporov? Nadzorni odbor, župan in občinska uprava niso soglasni, do kod sežejo pristojnosti nadzornega odbora, saj v občinski upravi menijo, da jih nadzorni odbor prekoračuje. V odnosih med obema stranema se na primer zatika pri navidez obrobnih vprašanjih, tako kot je upravičenost pregledovanja projektne dokumentacije. Babičeva, ki ima večletne izkušnje z nadzorovanjem poslovanja občin, in sicer tako v Bistrici ob Sotli kot pred tem tudi v sosednjem Podčetrtku, prav tako opozarja, da na eno od sej občinskega sveta ni prejela vabila, ter meni, da naj bi bilo to namerno, prav tako naj bi prejela »ostro pismo« o prekoračitvi svojih pooblastil.
In kje je morebitna rešitev problema? »Na naslednjo sejo bomo povabili pravni-
... ter bistriški župan Franjo Debelak na drugi strani.
co, ki se s tem področjem ukvarja vrsto let ter bo svetnikom, nadzornemu odboru in občinski upravi predstavila pristojnosti vsakega občinskega organa posebej,« odgovarja bistriški župan, prav tako trdno prepričan v svoj prav.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Na prireditvi ob 10-letnici vrtca so nastopili otroci iz vseh treh enot. Na sliki so otroci iz enote Slomšek.
Levček praznuje prvo desetko
CELJE - Vrtec Danijelov levček letos praznuje 10-letnico. Gre za prvi zasebni vrtec v Celju, ki je začel z eno enoto v Aškerčevi ulici, danes pa ima še enoti na Hudinji in v Vojniku. Skupno ima v desetih oddelkih vključenih več kot 180 otrok.
Vodja vrtca Jure Levart je dejal, da v bližnji prihodno-ob praznovanju 10-letnice sti ne načrtujejo nadaljnje ši-
ritve vrtca in da nameravajo še več narediti na kakovosti. Vrtec sicer deluje pod okriljem Opatij sko-mestnega župnijskega zavoda sv. Danijela Celje. Direktor zavoda
opat Marijan Jezernik se je
ob jubileju zahvalil predvsem družinam, ki vrtcu zaupajo. Teh družin je vedno več, saj imajo v vrtcu kljub trem enotam veliko povpraševanja in tudi veliko otrok ne morejo sprejeti.
ŠK, foto: GrupA
Občinam varčevanje ni tuje
ŠENTJUR - V okviru 14. redne skupščine Združenja občin Slovenije (ZOS) so se predstavniki 141 občin članic združenja seznanili z lani opravljenim delom ter načrti združenja za letos. Iz prve roke pa so slišali tudi aktualne informacije, ki jih za področje lokalne samouprave pripravljajo v ministrstvih za gospodarski razvoj in tehnologijo ter pravosodje in javno upravo.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj in gostitelj skupščine, župan Občine Šentjur Marko Diaci sta med drugim poudarila pomen sodelovanja občin pri zastopanju skupnih interesov, še posebej v prihajajočem obdobju, ki ga bosta na državni in evropski ravni zaznamovala varčevanje in racionalizacijski ukrepi. Slišati je bilo, da občinam varčevanje že doslej ni bilo tuje in da je na tem področju še precej manevrskega prostora, ki pa ga v občinah vidijo zlasti v poenostavitvi nekaterih predpisov. Oba pa sta izpostavila upanje in nujo, da financiranje lokalnih skupnosti ohrani vsaj tolikšno dinamiko, ki bo omogočala nadaljevanje zastavljenih projektov in nove naložbe.
S povsem svežimi novicami je na skupščino v Šentjur iz Ljubljane, kjer so pred tem pripravili na isto temo novinarsko konferenco, prišla državna sekretarka iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs. Ta je županom predstavila 6. javni poziv za predložitev vlog za slabih 145 milijonov evrov vredno sofinanciranje projektov lokalnih skupnosti. Za občine Savinjske razvojne regije, ki imajo pripravljenih 23 projektov, bo od te vsote evropskega denarja odmerjenih nekaj manj kot 18 milijonov evrov. Predsednik strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor iz ministrstva za pravosodje in javno upravo Gorazd Perenič pa je predstavil potrebo in načrte po racionalizaciji lokalne samouprave. Kot je poudaril, bodo na ministrstvu proučili možnosti racionalizacije v dialogu z lokalnimi skupnostmi ter nato presodili, na katerih področjih je sistem dobro organiziran in kje bi bilo mogoče stvari izboljšati.
IS
VRANSKO - Leta 2004 so v tej občini zgradili sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Kmalu se je pokazala potreba po dopolnitvi sistema v želji, da bi zadržali ugodno ceno toplote za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v primerjavi s sistemi, ki kot energent uporabljajo fosilna goriva. V ta namen so pred kratkim odprli solarni sistem.
Sistem za izkoriščanje sončne energije je namenjen oskrbi sistema daljinskega ogrevanja za pripravo tople sanitarne vode, ki jo uporablja večina občanov Vranskega v poletnih mesecih. V prehodnih obdobjih bo služil kot podpora sistemu daljinskega ogrevanja. Na ta način pričakujejo, da bo cena za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja za porabnike ugodnejša od cene toplote pridobljene v lokalnih generatorjih
C
CJ C
E
c
£
toplote. Pričakovana količina toplotne energije, pridobljene iz solarnega sistema, bo okrog 190 MWh/leto. V poletnem obdobju bo sistem pokril kar 70 odstotkov potreb po toploti in v obdobju ogrevalne sezone prispeval 30 odstotkov toplote v sistem daljinskega ogrevanja.
Vrednost projekta, ki je edini tovrsten v Sloveniji, je 430 tisoč evrov in se bo povrnila v 12 letih, potem bo energija, pridobljena iz sončnega sevanja, brezplačna. Pričakovan dobiček v 25-letnem delovanju naj bi bil dobrih 600 tisoč evrov. Z delovanjem sistema bodo po besedah župana Občine Vransko Franca Sušnika prihranili tudi okrog 27 tisoč litrov kurilnega olja in zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida v ozračje za 96 ton.
ŠO
V Galiciji spet pestro
ŽALEC - Krajevna skupnost Galicija letos že 18. zapored pripravlja Gališke dneve, to je sklop dvomesečnih prireditev, na katerih se predstavijo domača društva. Letos se bo zvrstilo kar 29 prireditev, katerih namen je popestriti družabno življenje v krajevni skupnosti.
Gališki dnevi so se začeli povsem spontano. Kot pravi predsednik krajevne skupnosti Jože Krulec, so želeli, da Galicija, ki je odmaknjena od večjih centrov, svojim krajanom ponudi možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. Dnevi so nekaj let nazaj sicer nekoliko zamrli, a so jih pred šestimi leti ponovno oživeli. Od takrat naprej so vedno bolj pestri. Več kot polovica je tradicionalnih prireditev, nekaj pa je vsako leto novih. Letos sta bila to koncert Folklorne skupine Galicija in predstavitev gorenjskih narodnih noš ter odprtje stalne galerije Doreta Klemenčiča Maja. Med stalnimi prireditvami so najbolj zanimive srečanje »štirjakov«, planinski pohod na Šentjungert, različna predavanja in športne prireditve. Letošnje dneve bo zaznamovalo tudi odprtje prenovljenega gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Zavrh. Zaključek Galiških dnevov bo 24. junija z gasilskim tekmovanjem in vrtno veselico.	ŠO
ZADNJA NOVICA
Gorenje ni bilo oškodovano
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so včeraj na našem in mariborskem območju opravili 17 hišnih preiskav in odvzeli prostost štirim osebam.
Te naj bi sumili, da so za več milijonov evrov poskušale oškodovati eno večjih gospodarskih družb s Celjskega. Preiskovali naj bi sum kaznivega dejanja goljufije. »Zaseženo listinsko dokumentacijo in elektronske podatke bodo preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada preučili, o ugotovitvah pa bo obveščeno Okrožno državno tožilstvo v Celju, ki usmerja predkazenski postopek,« so še dodali na uradu.
Šlo naj bi za Gorenje, kar so v velenjski družbi tudi potrdili. »Pred časom so nas kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada obvestili, da opazujejo nekatere osebe izven Gorenja, ki pripravljajo kriminalno dejanje, katerega posledica bi bilo oškodovanje Gorenja. V Gorenju smo ravnali v skladu z navodili nacionalnega preiskovalnega urada oziroma uprave kriminalistične policije in tako ni prišlo do odškodovanja podjetja,« so včeraj povedali v Gorenju, za podrobnosti preiskave pa nas napotili na pristojne službe.
SŠol, US
Velenje z evropsko pisarno
VELENJE - V soboto je v Vili Bianca v Velenju svojo pisarno odprla evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.
Namen poslanske pisarne je prenos priložnosti in vsebin med Brusljem in Slovenijo. Zofija Mazej Kukovič se je v Evropski parlament uvrstila po izidih glasovanja na evropskih volitvah 7. junija 2009. Takrat je Sloveniji pripadalo 7 sedežev, z ratifikacijo sprememb Lizbonske pogodbe v vseh državah članicah pa je dobila še osmega. Ker smo v tem tednu obeležili dan Evrope, ima odprtje pisarne v Velenju še posebej simboličen pomen. Pisarna evropske poslanke bo služila kot vez Slovenije z Brusljem in Evropo.
US
Novo-staro vodstvo
CELJE - Na redni volilni konferenci Območne organizacije Socialnih demokratov Celje ni bilo presenečenj.
Ožje vodstvo Območne organizacije SD bo ostalo tudi v naslednjem 4-letnem mandatu isto. Strankin odbor bo še naprej vodil predsednik Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki je bil od leta 2002 nepoklicni podžupan, v zadnjem mandatu pa je županov pooblaščenec v Celju. Prav tako ostajata podpredsednika Marijana Kolenko in Primož Brvar, tajnik pa Branko Verdev. Volilne konference SD Celje so se udeležili tudi trije vidnejši predstavniki stranke in ministri prejšnje vlade. Zbrane so nagovorili Igor Lukšič in Patrik Vlačič, ki bosta ob dosedanjem predsedniku Borutu Pahorju na spomladanskem kongresu 2. junija v Kočevju kandidirala za predsedniški položaj v stranki, ter Dejan Židan, ki se bo potegoval za mesto podpredsednika Socialnih demokratov.
IS
Kako izbrati najprimernejša notranja vrata
Proizvajalci ponujajo zelo različne tipe in izvedbe vrat, od bolj ugodnih gladkih lakiranih vrat pa vse do stilsko dovršenih in temu primerno dražjih masivnih in steklenih vrat. Ker vrata kupujemo za daljše obdobje, cena ne sme biti odločujoča. Na kaj moramo biti pri nakupu novih vrat še posebej pozorni?
Skladnost s prostorom
Vrata podobno kot ostalo pohištvo sooblikujejo naš prostor, zato je pomembno, da jih uskladimo z ostalo opremo. Običajno jih kombiniramo skladno s talnimi oblogami in stenami. Za temnejše prostore je priporočljivo izbrati steklena vrata, ki prepuščajo svetlobo in hkrati optično povečajo prostor. Steklena vrata se podajo tudi med povezane prostore, kot sta kuhinja in jedilnica. Če nam primanjkuje prostora, je najbolje izbrati drsna vrata, ki jih lahko vgradimo v steno ali ob steni.
Namembnost
Pozorni moramo biti na morebitne posebne pogoje glede zvočne izolativnosti, klimatskih zahtev, tesnjenja in varnostnih zahtev, ki so odvisne od vrste prostorov in namembnosti. Npr. v prostore, kjer obstaja možnost požara (kurilnica), je potrebno vgraditi kovinska protipožarna vrata. Pri prostorih, kjer obstajajo večje temperaturne razlike (hodniki, prehod v garažo), izberemo klimatska vrata, ki se ne krivijo.
Materiali
Z materialom in načinom površinske obdelave je tesno povezana tudi cena vrat. Med cenovno najugodnejše spadajo izvedbe z dekorativno folijo v imitaciji lesa. Sledijo furnirane izvedbe gladkih vrat, nekoliko dražje različice lahko vsebujejo tudi vzorce s kombinacijo stekla, kovine ali usnja. Polnilo vrat je lahko kartonasto satje, močnejša in vzdržljivejša vrata pa so polnjena s perforirano iverno ploščo.
Dimenzije in odpiranje vrat
Pri izbiri vrat je pomembno, da pravilno izmerimo zidno odprtino, da se izognemo kasnejšim težavam in dodatnim stroškom pri montaži. Natančno moramo poznati širino in višino odprtine ter debelino zidu. Višina odprtine se meri na gotovo postavljena tla. Standardne dimenzije slovenskih proizvajalcev vrat se lahko razlikujejo od mer tujih proizvajalcev. Določiti moramo tudi odpiranje vrat, ki je lahko levo ali desno. Pravilo je, da se odpiranje vrat določi, kadar odpiramo vrata k sebi; če so tečaji na levi strani, gre za levo odpiranje in obratno; če so vrata pritrjena na desni strani, gre za desno odpiranje.
Kakovostna vgradnja je pika na i
Ne glede na to, kakšna vrata boste izbrali, je navsezadnje kakovost uporabe odvisna od njihove vgradnje. Vsekakor je najbolje, da si pred nakupom stanje ogleda pooblaščeni strokovnjak oz. monter, ki natančno izmeri odprtine in tudi svetuje izbiro tipa vratnega krila. Na podlagi izmer, stanja in vaših želja predlaga ustrezno rešitev.
Informacije in nasvete v zvezi s stavbnim pohištvom dobite v poslovalnicah Sloveni-jales Trgovine, kjer vam bodo z veseljem svetovali o materialih, priskrbeli pa vam bodo tudi priporočenega monterja, ki bo pred nakupom opravil natančne izmere in vrata tudi strokovno vgradil.
Več na www.slovenijales-trgovina.si
Vrata, okna, podboji, podstrešne stopnice in ostalo stavbno pohištvo izbranih dobaviteljev do 15% uGODNEJEL
lesna
LIKOl VRHNIKA hpbled
DANA VELUX"
Poslovalnice:
Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01513 32 50 Ljubljana Črnuče, B^Hva 45, tel.: 01 561 35 66
Po biomasi še sončna energija
Vleka vrvi
več kot le zabava
na kmečkih veselicah
V Šentjurju so se na državnem prvenstvu zbrali najmočnejši fantje iz Slovenije
Če ste bili prvo majsko soboto v bližini šentjurskega kulturnega doma, so vas
-	zagotovo ne pretiravam, če zapišem zverinski kriki
-	bržkone priklicali na parkirišče in verjetno ste bili presenečeni, ko ste videli, da nihče ne muči živali, temveč ste priča prizoru, ki je stalnica gasilskih in kmečkih veselic - tekmovanju v vleki vrvi.
A tokratno tekmovanje ni bilo kar tako, za zabavo, temveč se je pet ekip iz vse Slovenije borilo na prvi od petih tekem državnega prvenstva v vleki vrvi. In ni čudno, da so iz grl šestnajstih močnih moških - po osem se jih je borilo na vsaki strani vrvi
-	prihajali glasovi, ki jih je težko opisati. Pridružilo se jim je še glasno navijanje navijačev, ki se jih je nabralo kar veliko.
Brez taktike ne gre
»Joj, kakšne omare, pravi težkokategorniki,« je prva stvar, na katero pomisliš, ko vidiš moške najrazličnejših starosti, ki vsak v svojo smer vlečejo okoli 35 metrov dolgo vrv. A predsednik Zveze društev vrvašev Slovenije Ladislav Levart, sicer tudi član ekipe Šentjurski korenjaki, ki je organizirala tekmo, nam hitro razloži, da teža pri tem športu ni najpomembnejša. »Pomembni so moč, kondicija in vztrajnost, bistvena pa je predvsem tehni-
Pred začetkom tekmovanja so se člani ekip stehtali. Posamezna ekipa je lahko namreč skupaj tehtala največ 1.150 kilogramov, kar je v povprečju 143,75 kilograma na posameznega tekmovalca. Kazalec se je pri zgornjem tekmovalcu ustavil pri skoraj 160 kilogramih.
ka. Najpomembnejši je štart, če ga zamudiš, zamudiš vse. Vedeti moraš tudi, kdaj in kako močno potegniti.« Če ste se že razveselili, da bi se lahko tudi vi pri svojih 70 ali 80 kilogramih in z mišicami od vsakodnevnega fitnesa udeležili državnega tekmovanja, to misel opustite. Levart namreč vseeno priznava, da je priporočljivo, da tekmovalci tehtajo vsaj kakšnih sto kilogramov. »Bomo pa Šentjurski korenjaki veseli vsakogar, ki se nam bo pridružil, saj nas mora biti na treningih čim več. Vleka vrvi namreč ni samo tekmovalnost, je tudi dobra rekreacija,« dodaja predsednik društva Vlado Cverle.
Domačini pokazali premoč
Da državno tekmovanje v vleki vrvi ni mačji kašelj, dokazuje to, da ekipe trenirajo
Na tleh so narisane tri črte v razdalji 1,60 metra. Na sredinsko črto nastavijo puščico na vrvi, zmaga pa tista ekipa, ki puščico prva povleče čez črto pred sabo. Če po dveh minutah vleke ni zmagovalca, zmaga ekipa, ki ima puščico na svoji strani sredinske črte.
Nategovanje mišic, tekma in ne le zabava.
Kaj pa vleka vrvi in nežnejši spol? Državnega prvenstva dekleta zaenkrat še nimajo, tudi rednih treningov ne. Imajo pa svojo moč priložnost preveriti na številnih prireditvah. Kot pravi Ladislav Levart, takrat ženske pokažejo, da je vztrajnost zagotovo ena od njihovih vrlin.
po nekajkrat tedensko. In kako so se izkazale na tekmi v Šentjurju? Domačini in branilci naslova državnega prvaka Šentjurski korenjaki so suvereno, brez poraza, premagali vso konkurenco. Na drugo mesto se je zavihtela ekipa Veliki grizli iz Ribnice, na tretje Gamsi iz Sevnice. Četrti so bili radovljiški Veterani, peti pa brez osvojene točke vrvaši iz Iliriske Bistrice. A boj bo še napet, saj bo državni prvak znan šele po peti tekmi, ki bo septembra v Radovljici.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Šentjurski korenjaki branijo lanski naslov državnih prvakov. V ekipi je 21 članov, pred naš fotoaparat jih je stopilo le nekaj. Njihov slogan je sicer »kri ni voda«.
Fantje med vleko vrvi iz sebe resnično iztisnejo zadnje atome moči.
Če se boste v vleki vrvi na trdi podlagi kdaj pomerili tudi sami, morate stati sonožno in ne z eno nogo pred drugo, kot bi se marsikdo postavil. »Če se ne boste postavili pravilno, si lahko hitro izpahnete ali celo zlomite gleženj,« poudarja trener Šentjurskih korenjakov Danilo Umek.
	* » ^ iBttif ■ »Virt. i w
ir	ri _
mm
KULTURA
ZGODBE IZ KAMRE
* \M\i
tamra
www.kamra.si
■
Prva svetovna vojna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje
Ena od najbolj opaznih sprememb, ki jih je prinesla prva svetovna vojna v vsakdanji utrip Celja, so bile množice vojakov. Bili so iz bližnjih in oddaljenih krajev habsburške monarhije, govorili so različne jezike, nosili različne zastave (kar je jezilo celjske Nemce in občinsko oblast), imeli različne običaje, verjeli vsak v svojega boga. Vsem pa je bila skupna ena stvar: misel na fronto in trpljenje, ki ga je prinašala.
Zgodovinski arhiv Celje hrani arhivsko gradivo, ki pomaga v grobih obrisih naslikati
pot vojaka prve svetovne vojne od vpoklica in mobilizacije do vrnitve domov ali do groba. Največ tovrstnih dokumentov hranijo fondi upravnih organov, predvsem občinski fondi, nekaj pa tudi fondi okrajnih
glavarstev. Skromnejša je izbira fotografskega materiala iz časa vojne, vendar nam tudi iz različnih zbirk napaberkova-ni posnetki pomagajo slediti vsakdanu vojaka.
BOJAN HIMMELREICH
Razglednica s prikazom evangeličanske cerkve v Celju in njenega župnišča (levo), sedaj vrtca poleg I. gimnazije v Celju. Vojak madžarske narodnosti jo je poslal iz Celja v Budimpešto leta 1916. Pisanje domačim in prejemanje njihove pošte je bilo v veselje in oporo vojakom v tujih krajih, prav tako tudi obiskovanje cerkva. A v vojnem času je vojaška cenzura nadzorovala ves poštni promet vojaštva. Pečat vojne cenzure na omenjeni razglednici to dokazuje.
Ob naboru je vojak dobil vojaški dokument, v katerem je bilo zabeleženo, kateri enoti je pripadal, kje je služil in kako je napredoval. Poleg redne vojske so bili del avstro-ogrske armade tudi t.i. črnovojniki, starejši, bolehni ali kako drugače manj primerni obvezniki - lahko bi jih poimenovali tudi rezervni vojaki - ki so služili v zaledju. Mihael Poljšak, čigar dokument prikazuje slika, je bil pred premestitvijo v črno vojsko pripadnik 87. (celjskega) pehotnega polka.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
V Celju so bile nameščene garnizonska bolnišnica iz Trsta, dve rezervni vojaški bolnišnici in okrevališče s skupno 3.300 posteljami. Za nastanitev zdravih in ranjenih vojakov so uporabili vse razpoložljive kapacitete, tudi javna poslopja, na primer šolska. Zanje so gradili tudi barake. Januarja 1915 je bilo v Celju na zdravljenju 2.500 ranjencev, v okolici pa veliko okrevajočih. Naslednje leto se je število v mestu nastanjenih ranjencev povzpelo na 3.500, kar je v primerjavi s številom prebivalstva (7.000) izredno veliko.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Tokrat so zgodbo pripravili v Zgodovinskem arhivu Celje, naslednjič pa boste lahko brali nadaljevanje zgodbe o celjski čitalnici.
Podobno različne
V Plesnem forumu se nadaljuje Korpus in mesec plesa
V maju, ki so ga poimenovali kar mesec plesa, so še posebej dejavni plesalci in plesalke Plesnega foruma Celje. Prva od treh majskih predstav je bila Podobno različne, ki so jo minulo soboto odplesala dekleta Plesnega foruma, stara od 13 do 15 let.
Ob koreografinji Gogi Stefanovič Erjavec so jo plesalke soustvarjale. V njej so se ukvarjale s temo najstniškega dozorevanja. »Še pred kratkim so plesale vloge mavričnih vil, žabic, zvezdic, oblakov ... Tudi mene je presenetila njihova nenadna sprememba v odraščajoča dekleta. Vsa namreč v forumu ustvarjajo že od plesnega vrtca, torej je za njimi približno 7 do 8 let plesa. Čeprav so med seboj precej različne, so kot skupina enotne in vedno držijo skupaj. Zato je bilo to tudi izhodišče in motiv za naslov projekta,« je povedala Goga Stefanovič Erjavec.
Skozi deset prizorov plesalke plešejo odsev samih sebe, svojih razmišljanj, medsebojnih odnosov in dilem. Različne, a vendarle podobne. Plesale so Ana Cvelfar, Lia Hofman, Pia Jakop, Tamara Macuh, Ana Krašovic, Eva Plevnik, Ina Trefalt, Kaja Vajdetič, Taja Žibret in Pia Žižek.
Plesalke so predstavo Podobno različne odplesale prepričljivo in energično.
Jutri, v soboto, napovedujejo v forumu nov Korpus. S svojimi koreografijami se bodo predstavili tako uveljavljeni koreografi, kot tudi koreografi mlajše generacije: Goga Stefanovič-Erjavec, Aja Zupanec, Gea Erjavec, Eva Posedel, Iza Skok, Jaka Rehar, Maja Žibret, Alja Ro-
škar, Sara Sešlar in drugi, ki prihajajo iz Celja, Ljubljane, Žalca . Gostje večera bodo mlade plesalke iz Ljubljane: Enya Belak, Veronika Valdes in Maša Hawlina z odlomkom iz avtorskega projekta The Daddy Project.
BRST Foto: TimE
»Gre za zahteven projekt, v katerem so plesalke morale biti iskrene, aktivne, morale so brskati po sebi in soustvarjati koreografije, med seboj so morale sodelovati in prenesti tudi kakšne krize, prepire, ter preseči uveljavljanje sebe in svojih zahtev. S svojo zbranostjo in z odlično plesno izvedbo so popolnoma prevzele gledalce, ki ob koncu niso skrivali navdušenja in so z dolgim aplavzom nagradili plesalke,« po premieri ni skrivala navdušenja Goga Stefanovič Erjavec.

GLASBENA SOLA CEUE
Slomškov trg lO. Celje, tel/ 03/492 57 30. www glasbena-sola-ceije.si
vabi k
VPISU
OZ. OPRAVLJANJU SPREJEMNIH PREIZKUSOV ZA VPIS V OSNOVNO STOPNJO GLASBENE ŠOLE ŠOLSKO LETO 20T2/2013
J
J
J
Torek, 22. 5. 2012
od 9.00 do 11.30 in od 14.30 do IS.00
Sreda, 23, 5. 2012
od 9.00 do 11.3Û
Predhodna rezervacija termina na telefonski Številki 03/ 492 57 30.
Vpisujemo v naslednje programe:
*	Predšolska glasbena vzgoja: s let stari u&nci;
*	G [a s bena pripravnica: e let stari uCmd;
*	Glasba (instrumentalni pouk);7 let stari učenci in več: violina, viol«,
violonfelo, kontrabas; flavta, klarinet, saksofon, oboi, fagot; trobenta, bariton, pozavna, tuba; tolkala; klavir, orgle; kitara, harfa; harmonika; petje.
*	Ljudski instrumenti: tfiatonifna harmonika, citre, tamburica
*	Nadstandardni programi:
-	Elektronske klaviature {synthesizer): pouk poteka na OŠ Lava
-	Bas kitara
-	JAZZ program (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala)
Pogoj za vpis je opravljena nižja stopnja osnovne glasbene iole
Opravili bomo tudi preliminaren vpis v oddelke PIE5NÊ PRIPRAVNICE oz. oddelke KLASIČNEGA BALETA, tepo vabljeni vsi kandidati.
Movii učenci dislociranih oddelkov v občinah Štore in Vojnik pridejo k vpisu v Glasbeno šolo Celje.
J
v
v
2 J]
Dodatne informacije:
www.glasbena-sola-celje.si,glasbena.sola.celje@siol.net
KULTURA
Lenart Horvatič
Tone Kregar
Veličastnih sedem, kot je ekipo prostovoljcev, ki so na svoje stroške in brez honorarjev sodelovali pri snemanju filma poimenoval Nikolovski, je na odru pozdravil tudi Ivo Grobelnik.
Uspela
premiera pred
»najtežjo
publiko«
Ustvarjalci filma Stari pisker navdušili z iskrenostjo in s pošteno izpovedjo zgodbe o osvoboditvi zapornikov iz Starega piskra
O filmu so povedali ...
Pred dvakrat povsem polno dvorano Mestnega kina Metropol sta bili v torek dve premierni predstavi novega slovenskega filma Stari pisker. Z ekipo prostovoljcev, samih ljubiteljev, in praktično brez denarja je v tem filmu režiser Darko Nikolovski posnel zgodbo o osvoboditvi političnih zapornikov iz zloglasnega nacističnega celjskega zapora Stari pisker. Pri tem se je, četudi ne gre za dokumentar-no-igrani film, kar najbolj držal verodostojnih dokumentov o tej akciji in pričevanj, pri pisanju scenarija pa je sodeloval tudi edini še živeči od šestih osvoboditeljev - Ivo Grobelnik.
»Premiera je pred najtežjo publiko, pred svojci in
udeleženci dogodkov. Rad bi vam povedal, da smo dali vse od sebe, da pokažemo spoštovanje do te akcije,« je v napovedi premiere povedal Nikolovski, ki je ob režiji filma prevzel tudi vlogo Rika Presingerja - Žarka.
Filmu se seveda pozna, da je bil delan povsem brez proračuna, z ljubitelji in s somišljeniki, ki jih je Niko-lovski zbral preko spleta in jih združil v »produkcijo« Sami Norci. Film je pravzaprav popolno presenečenje. Izredno gledljiv, solidno odigran, skoraj povsem v kontekstu zgodovinsko izpričane zgodbe, posnet v prepričljivi črno-beli tehniki, izpostavlja predvsem dvoje: da je bila akcija spontana in da je bil ob domoljubju in dejstvu, da je bilo treba akcijo speljati čez
noč, da bi preprečili usmrtitev številnih zapornikov že naslednji dan v Mariboru, motiv tudi ljubezen. Starševska in ljubezen mož do svojih v piskru zaprtih deklet. Filmski prijem, ki morda je resničen, morda tudi ni. A to za igrani film pravzaprav ni pomembno. Ljubezen je ob domoljubju eden najmogočnejših razlogov za ukrepanje in je to bil od trojanske vojne naprej.
Celjska premiera je bila pravi dogodek, ki so ga s partizanskimi pesmimi počastili tudi člani mešanega pevskega zbora celjskega društva upokojencev. Zato smo ob filmu doživeli pravo manifestacijo domoljubja in priznanj za junaštvo šesterice.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Ivo Grobelnik, edini od še živečih udeležencev akcije, soavtor scenarija in avtor knjige Vigred je prišla in Resnice in laži o Starem piskru: »Film sem danes videl prvič, prej nisem videl niti kadra, zato mi je zelo težko tako na hitro povedati kaj več. Zelo pomembno mi je, da je 85 do 90 odstotkov filma resničnega. Prizori so prikazani drugače, pomen samega filma pa je dosegel svoj namen. Gotovo bi bilo mogoče iz te zgodbe narediti profesionalen celovečerni film. V moji knjigi bi se dalo še kaj najti in dodati filmu, ki smo ga videli. A z videnim sem zelo zadovoljen.«
Lenart Horvatič, ljubiteljski kulturni delavec, v filmu je odigral vlogo Ivana Grada, zaporniškega čuvaja, ki je aktivistom odprl vrata v zapor: »Lepo je, da je občinstvo film tako dobro sprejelo in zlasti da je Ivo Grobelnik sprejel pojasnilo Nikolovskega, da smo zgodbo vendarle naredili malo po svoje, do česar ima režiser vso pravico, saj ni šlo za zgodovinski dokumentarec. Poudarjali smo ljubezen do domovine in ljubezen kot
takšno, saj je to nit filma. Gledati sebe pa je bilo malo čudno. Igral sem že veliko, na odrih, tudi v filmu. A s seboj nisem nikoli zadovoljen. Pa saj to je motivacija za naprej. Upam, da bom ustvaril še kakšno vlogo.«
Tone Kregar, zgodovinar: »Na ogled sem šel z rahlo tremo, čeprav pri filmu nisem sodeloval. Avtorji in ekipa so me pozitivno presenetili. Glede na okoliščine nastajanja, na proračun, glede na to, da je šlo za povsem volonterski projekt in amaterski pristop, je na koncu zadeva izpadla kot ovekovečenje te zgodbe. Na približek načina, na kakršnega bi ta zgodba morala biti že davno ove-kovečena. Osebno sem s filmom zelo zadovoljen in dam fantom kapo dol. Seveda so trenutki, ki bi se jih dalo v drugačnih okoliščinah in razmerah narediti bolj profesionalno. Celotna slika pa je izključno pozitivna in hvala za ta velik poklon, ki ga je ekipa dala vsem vpletenim v to zgodbo.«
Aleš Šega, filmski snemalec in režiser: »Nad filmom sem navdušen. Zdi se mi pohvale
vredno, da se je nekdo tega lotil in to na ta način, ker se očitno na drugačen način tega nihče ni hotel lotiti. Rezultat je super in nimam kaj dodati. V okvirih, v kakršnih je bil film narejen, nimam nobenih pripomb.«
Marjan Petan, podpredsednik celjskega združenja borcev za vrednote NOB, zadolžen za vsebinsko izvedbo ur zgodovine NOB v šolah in kulturno dejavnost: »Vtisi so odlični in to je zame veliko presenečenje. Poznam sicer Nikolovskega, a da je bil s filmom tako zadovoljen tudi Ivo Groblenik, me še bolj veseli. Zdi se da je ta film ob knjigi Laži in resnice o Starem pi-skru dodaten argument, ki bo prepričal dvomljivce o namenih in ciljih osvoboditve piskra.«
Tanja Roženbergar Šega, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje: »Film razumem predvsem kot spodbudo, da se po tej zgodbi ustvari resnično kakovosten in profesionalni dokumentarni film. Današnji svet rabi takšne zgodbe in njihovo dokumentacijo. To dokazuje tudi današnji obisk.«
Aleš Šega
Marjan Petan
Tanja Roženbergar Šega
NE ZAMUDITE
... premiere črne komedije Goli pianist ali mala nočna muzika, ki bo v petek (danes) s ponovitvijo v soboto (obakrat ob 19.30) v Kulturnem domu Zarja Trnovlje.
Zahtevno igro so pripravili mlajši člani domačega gledališkega ansambla, dijaki celjskih šol, režirala je Mateja Žvižej. Goli pianist ali mala nočna muzika je absurdna komedija Matjaža Zupančiča, ki obravnava malomeščansko družbo oziroma zadrege na novo vseljenega pianista, ki se znajde v konfliktu s svojimi novimi sostanovalci. Menjave vlog dajejo s komičnimi vložki predstavi poseben čar, saj dajejo na znanje, da velikokrat živimo življenje nekoga drugega. Predstava ponuja pogled v današnjo družbo in veliko razmišljanja. Govori o tem, kako ljudje vdiramo v zasebnost posameznika. Vsi vemo drug o drugem vse, še najmanj pa so sebi. Vstopnina 6-8 EUR ...
... letnega koncerta Akademskega pevskega zbora Celje, ki bo v petek (danes) ob 19.30 uri v Celjskem domu. Zborovodkinja Sonja Čendak Pavlič je tudi letos opravila odličen izbor zborovskih pesmi domačih in tujih avtorjev, nekaj pa tudi iz sveta popularne glasbe. Pevke in pevce bo na kla-
virju spremljal profesor Dejan Jakšič, pri nekaterih pesmih pa Mladinski godalni orkester Glasbene šole Celje, ki ga vodi Matjaž Brežnik. APZ Celje z letnim koncertom zaključuje še eno uspešno zborovsko sezono, v kateri so kar nekajkrat navdušili celjsko občinstvo. Vstopnina 10 EUR .
... rednega letnega koncerta Celjskega okteta, ki bo v petek (danes) ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Predstavili bodo repertoar, ki jim je najbolj pisan na kožo - izključno program slovenskih ljudskih pesmi iz vseh slovenskih regij. Napevi in pesmi so vsem dobro znani in mnogi jih še danes prepevajo doma. Gost bo Tomaž Plahu-tnik, citrar iz Kamnika, oktet pa se bo predstavil v prenovljeni zasedbi, saj sta se zasedbi dolgoletnih pevcev priključila še dva prva tenorista, ki se bosta na tem koncertu prvič predstavila celjskemu občinstvu. Vstopnina 7 EUR ...
... koncerta zgornjesavinjske zasedbe Up N' Downs, ki bo v petek (danes) ob 21. uri zaključila to sezono Lo-calCoolTure. V zasedbi ustvarjajo vokalista in kitarista Erik in David Zavolovšek, vokalistka Lavra Maze, klaviaturistka Lucija Hrastnik, basist Andraž Stropnik in bobnar Martin Oblak. Skupina je z delom začela v letu 2009, ko je prvič nastopila na koncertu v domačem kraju. Uspešen nastop je dal članom obilico zagona za prihodnje delo in tudi za pripravo avtorskih sklad, ki so odlika te zasedbe. Njihova
besedila so družbeno-aktualna in kritična, melodika klena in zazrta v korenine rocka ter odeta v sodobne aranžmaje. Letos so bili na predizborih v Slovenskih Konjicah izbrani tudi za nastop na osrednjem odru festivala Rock Otočec. Vstop prost .
... že desetega festivala Sredi zvezd, ki ga danes in jutri, obakrat ob 20. uri pripravljajo KUD Žalec, Javni sklad za kulturne dejavnosti in Občina Žalec v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Gre za najpomembnejši slovenski festival vokalne glasbe brez uporabe instrumentov, za tako imenovano acape-lla petje, ki mu mnoge skupine dodajajo še vokalni boben ali beat box. V petek bo na festivalu tekmovanje skupin, sobotni večer pa so rezervirali za koncert odlične italijanske skupine Vocalica, ki je pred leti že bila v Žalcu in navdušila številno občinstvo. Vstopnina za vsakega od koncertov 15 EUR ...
... 32. tekmovanja slovenskih godb v koncertni težavnostni stopnji. Nastopilo bo osem slovenskih godb, iz naše regije bodo tekmovale tri, in sicer Laška pihalna godba, Pihalni orkester Premogovnika Velenje in Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Godbe bodo nastopile s pravim koncertnim programom in z dvema obveznima skladbama. Tekmovanje se bo s prvimi koncerti začelo v nedeljo ob 10. uri v Kongresnem centru Wellness parka Laško, drugi del pa ob 15. uri. Vstop je prost .

»Ko se dobro počutim, potrkam na les«
22-letni Sašo Kovjenič po treh prvenstvenih tekmah v celjskem dresu
Pred nogometaši Celja je sklepni del sezone. Sinoči je v Areni Petrol v predzadnjem, 35. krogu gostoval desetkratni državni prvak Maribor, ki bo v sredo nasprotnik še v velikem finalu pokalnega tekmovanja. Vmes bodo Celjani v nedeljo ligaški del sezone zaokrožili v Murski Soboti.
Za celjskim moštvom je uspešen spomladanski del. Že pred nekaj krogi so utišali vse, ki so jim napovedovali izpad iz prvoligaške druščine, s prebojem v finale pokala NZS pa so se razveselili še izvrstne uvrstitve v kvalifikacije za Ligo Europa. Vse misli zdaj usmerjajo v ljubljanske Stožice, kjer bodo lovili drugi pokalni naslov. Prvega so slavili v sezoni 2004/05, ko je v finalni tekmi, ki je bila v celjski Areni Petrol, padla Hit Gorica. Rumeno-modri bodo v finalu zaigrali šestič.
Sašo Kovjenič je Celje okrepil pred drugim delom sezone, vendar ga je pestila
Sašo Kovjenič je dokazal, da gre za tehnično zelo dobro podkovanega igralca.
poškodba mišice, zdaj pa je pokazal, da veljata skupaj z Juretom Škafarjem za pravi okrepitvi in ne le novinca v moštvu trenerja Damjana Romiha. V preteklosti je nosil dres Domžal, Doba in nazadnje Bele krajine.
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Na zadnjem gostovanju v Kranju ste dosegli prvi gol v dresu Celja. Kakšni so bili občutki?
Zelo sem bil in še vedno sem vesel tega zadetka. Občutki so lepi. Vendarle pa rezultat ob koncu tekme ni bil po naši želji, zato je bilo nekaj grenkega priokusa. Verjamem, da bo na naslednjih tekmah drugače.
Je poškodba dokončno pozabljena?
Dolgo me je pestila. Zavleklo se je skoraj dva meseca, potem ko sem imel natrgano mišico. Na trenutke sem se v obdobju poškodbe počutil že bolje, a se morda prehitro želel vrniti na igrišče, posledično pa se je znova poslabšalo. Zdaj moram potrkati na les,
ko se počutim dobro.
Sezona se končuje. Ste se kljub poškodbi dobro vključili v novo sredino?
V Celju sem se hitro ujel z vsemi fanti. Vzdušje je super in dobro se razumemo. Upam, da bodo v prihodnje še rezultati pravi in potem bo vse v najlepšem redu. Vemo pa, da so rezultati na prvem mestu, a za to ne bi smelo biti strahu. Smo prava »klapa«.
Kakšna so razmišljanja pred velikim finalom pokala z Mariborom?
Maribor je trenutno najboljša ekipa v Sloveniji. Vse je mogoče, saj bo to le ena tekma, na kateri se lahko zgodi marsikaj. Če bomo poslušali trenerjeva navodila, potem lahko odigramo zelo dobro tekmo. Zaupam vase in v celotno ekipo. Finale je lep izziv in lepa priložnost.
Je mogoče sredi Ljubljane premagati državne prvake?
Sam mislim, da je to možno. Če bomo pravi, v to seveda ne dvomim, in potem lahko dobimo veliki finale. To bi bil izjemen uspeh, a treba bo maksimalno odigrati od prve do zadnje sekunde.
Ste že igrali kdaj proti Mariboru?
Da, dvakrat sem se že meril z Mariborčani. Sprva sem proti njim igral, ko sem nosil dres Domžal, zatem še z Dobom. Poznam igralce Maribora in tudi to lahko veliko pomeni.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Tudi z remijem v prvakov
ligo
Do konca sezone sta za rokometaše Celja Pivovarne Laško preostali le še dve tekmi, jutri doma s Cimo-som in teden dni kasneje v Velenju z Gorenjem.
Ali sobotni večer prinaša dejansko tekmo leta, bomo še videli. Če bodo Celjani zmagali ali igrali neodločeno, potem se bodo lahko veselili. V primeru poraza pa bi še vedno imeli popravni izpit, toda tam, kjer je letos vsem najtežje, v Rdeči dvorani.
»Pozivam vse ljubitelje rokometa in navijače Celja, da nam pomagajo do zmage in uvrstitve v ligo prvakov. Prepričan sem, da se tako kot mi zavedajo pomembnosti
srečanja. To je za nas tekma sezone, na igrišču bomo naredili vse, da zmagamo!« trdi izkušeni krožni napadalec Alem Toskić. Njegov mlajši soigralec Gašper Marguč, ki je tudi že igral v elitnem tekmovanju, poudarja: »Liga prvakov je nekaj posebnega, z njo se druga evropska tekmovanja ne morejo primerjati. Pričakujem zelo težko tekmo, zato potrebujemo glasno pomoč s tribun.«
Iz Kopra naj bi dopotoval pravi konvoj avtobusov z navijači, k dobremu obisku bo pripomogla tudi akcija domačega kluba. V okviru humanitarne akcije bo gledalcem omogočil vstop, če bodo pri-
nesli trajno živilo. Zbiranje bo potekalo v avli dvorane. Po obračunu bomo izvedeli, kateri rokometaši bodo po koncu sezone zapustili Ce-
lje, kajti klub se bo od njih slavnostno poslovil že krog pred koncem prvenstva.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
V SPOMIN
Vlado Murko (1950-2012)
Boj z zahrbtno boleznijo je celjski športni pedagog in trener mlajših selekcij Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško izgubil v 63. letu. Včeraj so ga pokopali v Šmarju pri Jelšah, jutri bo njegovemu spominu posvečena minuta molka tik pred začetkom derbija v dvorani Zlatorog. »Živel je za rokomet in s celjskim rokometom, a se s svojimi uspehi in rezultati ni nikoli hvalil,« je zapisal odličen poznavalec najuspešnejšega celjskega športa Andrej Šušterič.
Murko je s posebnimi pedagoškimi prijemi, človeško toplino in z rokometnim znanjem zlahka osvajal prva mesta na državnih prvenstvih, obenem pa množico otrok za vselej zastrupil s športom, posebej z rokometom. Njegovi prijatelji in sodelavci v klubu so ga klicali Mur-či. Bil je trener, ki je Celju Pivovarni Laško priboril največ državnih naslovov. Vseh trinajst z ekipami starejših dečkov A. Vadil in vodil jih je polnih dvajset let. Skrbel je tudi za starejše dečke B, od leta 2003 pa je treniral tudi 1. selekcijo. V njej je bilo dvajset izbrancev izmed stotih dečkov tretjih razredov iz sedmih celjskih osnovnih šol. Občasno je vodil tudi treninge mlajših dečkov.
V celjskem klubu in prav gotovo tudi v slovenskem rokometu nasploh
je Vlado Murko pustil neizbrisen pečat. Bil je tisti, ki je pravzaprav kot prvi mlade fante iz Celja in bližnje okolice seznanil in navdušil za rokometno igro, tudi Aleša Pajoviča, Luko in Miho Žvižeja, Gorana Kozomaro, Roka Praznika, Miladina Kozlino, Nenada Bilbijo, Dragana Gajiča, Aljošo Rezarja, Simona in Davida Razgorja, Gregorja Lorgerja, Dina Bajrama, Žigo Mlakarja ... S svojim večnim optimizmom in dobro voljo je bil priljubljen ne le med svojimi igralci, ampak tudi njihovimi starši in še posebej med sodelavci v klubu. Imel je žareče oči in prodoren glas; v hipu je bil njegov pogled mil in beseda tišja, ko je ob igrišču tolažil mladega igralca po storjeni napaki.
DEAN ŠUSTER Foto: ARHIV RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO
David Razgor bo na mestu organizatorja igre skušal Celje Pivovarno Laško popeljati v ligo prvakov. To mu bosta skušala preprečiti tudi bivša člana celjskega kluba Matjaž Mlakar (levo) in Matjaž Brumen.
Tamara Tavčar
Urška je za disko
Državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih v Radovljici so se udeležili tudi predstavniki Plesne šole Urška Celje.
Največ jih je tekmovalo v kategoriji disco dance, za katero so značilni bleščeči in bogati kostumi ter hitra in živahna kombinacija. Zasluge za odlične rezultate imata mentorici Katarini Maček in Tanja Kucler, po trenutnih rezultatih najboljši trenerki disco dancea v Sloveniji. V kategoriji otroci so prva mesta osvojili Pia Vrbovšek Plahutar ( »solo«), Taja Padežnik in Pia Vrbovšek Plahutar ( »duo«) in Gremo na plažo ( »formacija«), druge pa so bile Ultra super cvetke ( »mala skupina« - Taja, Pia, Maja, Ula, Laura, Maša in Nives).
V mladinski kategoriji je bila Tamara Tavčar zmagovalka v »solu« in z Vito Vlašič v »duu«, Hm ...wanna dance? z Vito, Tamaro, Evo, Emo, Indio in Aleksandro je bila druga med »malimi skupinami«, med pari pa sta tretje mesto osvojila India Karlatec in Luka Kotnik.
DŠ
Bron za Stiploškovo
Slovenska ju jitsu reprezentanca se je za medalje borila na mladinskem in kadetskem evropskem prvenstvu v Italiji.
Eno od treh odličij je iz Genove pripotovalo tudi na naše območje. Bron je namreč v kategoriji do 62 kg osvojila Barbara Stiplošek, mladinka Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Šempetra (bivši Aljesan). Njena klubska kolegica Anja Laznik je bila v kategoriji do 70 kg peta, isto mesto pa je v kategoriji od 81 kg osvojil kadet Policijskega kluba borilnih veščin Celje Benjamin Gerlih.
DŠ
Na vrhu Tristar in Čadikovski
Po tekmah petega kroga letne lige NT&RC v malem nogometu na igrišču ŠRC Hattrick na Skalni kleti ostaja na vrhu Tristar brez izgubljene točke, potem ko je v derbiju zadal prvi poraz ekipi Maček tisk.
Izidi: Engrotuš - Smrkci 5:5, Hudinja Champion pub - Casablanca 4:5, Maček tisk - Tristar 3:6, Šargi - Nova vas CC 11:2, Bolnica Celje - Amaterji Občina 2:3, Kompole - AH Škorjanec Hochkraut 2:5, Etol - Novem 3:2. Tristar ima 15 točk, Šargi in Casablanca po 12, Maček tisk, Škorjanec, Hudinja, Amaterji po 9 ...
Pari 6. kroga so v ponedeljek Casablanca - Etol (18.00), Tristar - Engrotuš (18.50) in Novem - Maček tisk (19.40), v torek pa Nova vas - Bolnica (18), Škorjanec - Šargi (18.50), Metropol - Kompole (19.40) in Amaterji - Hudinja (20.30).
Na listi strelcev je na vrhu Dragan Čadikovski (Šargi) z 11 goli, sledita Iskrač (Tristar) in Toplak (Škorjanec) z 9 zadetki, po 8 sta jih dala Hodžič (Kompole) in Karič (Šargi).
DŠ
Černjulova že pri 183
Atletinja celjskega Kladivarja in ekipe univerze v Nebra-ski, Maruša Černjul, je nastopila na močnem študentskem mitingu v Združenih državah Amerike.
Celjanka je v Madisonu v državi Wisconsin zmagala v skoku v višino. Preskočila je 183 centimetrov, kar je njen osebni rekord. V zimski sezoni je Černjulova, ki bo konec meseca junija napolnila 20 let, v dvorani v Lincolnu preskočila 176 cm.
Mladi celjski atleti so se udeležili mladinskega ekipnega DP na Ptuju. Fantje so zaostali le za ljubljanskim Massom, dekleta pa so osvojila šesto mesto med 27 ekipami.
DŠ
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Planinci s Celjskega med najboljšimi
Precej dežja, mraza in megle je zaznamovalo tokratno državno tekmovanje v planinski orientaciji, imenovano Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje, ki so ga v soboto in nedeljo v okolici Mozirja pripravili planinci iz domačega in okoliških društev.
Značilnost planinske orientacije je, da poteka po hribovitem terenu in tekmovalce usposablja za varno gibanje v gorskem svetu. Od preostalih oblik se planinska orientacija razlikuje v tem, da pri udeležencih preverjajo tudi planinsko znanje in veščine. Skupaj je tekmovalo 73 ekip.
Tekmovanje se je začelo v soboto dopoldne v Kokarjah, kjer se je zbralo 17 ekip, prijavljenih na dvodnevno preizkušnjo. Po napornem reševanju nalog in vrisovanju kontrolnih točk so se podali na progo prvi. Idealni čas je znašal štiri ure in pol, ekipe pa so deset kontrolnih točk iskale tudi do tri ure dlje in vmes opravljale različne preizkušnje - od gibanja ob vrvni ograji do vožnje s čolnom. Da je bila tekma še zanimivejša, so poskrbele popoldanske plohe, ki so se po nekajurnem zatišju spremenile v nočne nevihte, zaradi katerih je bila odpovedana
nočna tekma. Tekmovalci so prenočili v OŠ Rečica ob Savinji in se naslednji dan okoli sedme ure odpravili proti dobrih 600 višinskih metrov oddaljenemu cilju na Mozirski planini.
Le nekaj ur po štartu ekip na dvodnevni preizkušnji so se pri OŠ Šmihel zbrali tudi tekmovalci v osnovnošolskih kategorijah A in B, družinski F, veteranski E in dveh odprtih G in I. Namočene proge je dodatno otežila še megla, ki je ta del gorskega sveta ovila v nepregleden labirint vse do popoldneva. Vseeno so vsi planinci, mladi in stari, uspešno opravili s preizkušnjo in ob njenem koncu varno prispeli na cilj na Mozirski koči, s katero pod okriljem PD Mozirje upravlja oskrbnik Filip Vrabič.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TOMAŽ KUMER
Pri organizaciji so pomagali planinci iz PD Velenje, Šoštanj, Rečica ob Savinji, Nazarje, Vinska Gora in Mozirje. Predstavniki so se »po gasilsko« postavili s predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom (stoji drugi z leve), ki prihaja iz Šoštanja.
V kategoriji A (učenci do 6. razreda OŠ) so tekmovalci iz PD Braslovče in Nazarje osvojili drugo oziroma tretje mesto. V kategoriji B (učenci tretje triade) so slavili Črveki iz Gorice pri Slivnici, drugo mesto je osvojila ekipa PD Vransko, tretje pa Nazarčani. V kategoriji C (do 26 let) so se najbolje odrezali člani PD Zabukovica, ki jih po večletnem nabiranju izkušenj sedaj čaka kategorija D (do 40 let), v kateri je ekipa Slivnice pri Celju osvojila drugo mesto. V kategoriji E (nad 40 let) so slavili Nazarčani, polzelski Kampelci so bili tretji, prav tako pa je ekipa PD Polzela v kategoriji F (družine) znova osvojila prvo mesto. V kategoriji G (enodnevna lažja odprta) so slavili člani PD Dobrovlje Braslovče pred Žalcem. V kategoriji H (dvodnevna težja odprta) so zmagali slivniški Ruševci, ekipa Velenja pa je osvojila tretje mesto. V kategoriji I (enodnevna težja odprta) sta ekipi iz Zabukovice osvojili prvo in drugo mesto.
S sevniško rokometašico
NA KRATKO
Zmaga Kolarjeve
Casablanca: Celjska teniška igralka Nastja Kolar je turnir z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev v Maroku začela z zmago proti Španki Lucii Cervero Vazquez z 2:0, obakrat s 6:2. V 2. krogu jo je čakala njena rojakinja, četrta nosilka Arantxa Parro-Santonja.
Z japonskimi mojstri
Celje: Karate klub Shotokan Celje je osmič gostil mednarodni seminar, ki se ga je poleg domačih udeležilo tudi trinajst tujih. Seminar so vodili trije japonski mojstri, Tanaka, Sawada in Inokoshi. V treh dneh naporne vadbe so mojstri prikazali različne tehnične vsebine karateja in posredovali napotke za nadaljnjo vadbo.
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo leta 2013 v Franciji pripravlja na Rogli. Izbrano vrsto tretje leto zapored vodi Celjan Boris Zrinski.
Na uvodni del priprav je povabil 15 najboljših slovenskih košarkaric. Med njimi so tri članice celjskega At-hletea, Tina Trebec, Teja Oblak in Lea Jagodič, ter še tri Celjanke, Maja Erkič, Eva Komplet in Živa Zdol-šek. Med 22. in 24. majem bo naša selekcija v Zrečah odigrala tri prijateljske tekme s Srbijo.
Mladinska reprezentantka Eva Lisec pa je nova okrepitev celjskega kluba. V naslednjem mesecu bo dopolnila 17 let. Doslej je igrala za Grosuplje, s svojimi 191 centimetri višine pa predstavlja eno najbolj obetavnih igralk na položaju centra v širši regiji. S celjskim klubom je podpisala petletno pogodbo. Zanimivo je, da je Lisčeva v Sevnici, odkoder je doma, najprej trenirala rokomet in
bila vabljena v kadetsko reprezentanco Slovenije. Šele po razpadu rokometnega kluba je naredila prve košarkarske korake pod taktirko trenerja Gregorja Vodenika v Košarkarski šoli občine Sevnica.
Vodstvo ŽKK Athlete z Anjo Klavžar, ki je za Celje odigrala pet sezon, ni podaljšalo pogodbe. Novo sodelovanje želi skleniti z reprezentantko Leo Jagodič, ki pa namerava zaigrati v tujini. Danes bo v Slavonskem Brodu sestanek vodstva Jadranske lige. Mandat je potekel dosedanjemu direktorju lige Srbo-branu Filipoviću, klubi pa so določili tričlansko komisijo (vodi jo Uroš Kranjc), ki bo do skupščine vodila ligo. Napredek je viden: vrnili se bodo hrvaški klubi, prijavil se je dolgoletni evroligaš madžarski Pecs, liga bo štela vsaj 12 klubov, željo po sodelovanju ima tudi ljubljanska Ilirija .
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Trener Athletea Damir Grgič je prepričan, da je Eva Lisec ena najbolj obetavnih igralk na poziciji centra na območju nekdanje Jugoslavije: »Prepričan sem, da se lahko ob trdem delu razvije v košarkarico, ki bo nekoč sposobna igrati tudi na visoki evropski klubski in reprezentančni ravni.«
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 18. 5.
ROKOMET
1.	SL, za prvaka, 9. krog: Krško - Gorenje (19.30).
Sobota, 19. 5.
NOGOMET
2.	SL, zadnji, 27. krog, Celje: Šampion - Krško, Slovenske Konjice: Dravinja - Bravo 1 Interblock, Šmartno ob Paki: Šmartno 1928 - Šenčur (17).
3.	SL - vzhod, 23. krog: Zreče - Veržej, Bistrica - Kovinar (16.30).
Štajerska liga, 23. krog: Šoštanj - Ormož, Šmarje - Peca, Šentjur - Pesnica (16.30).
MNZ MČL Celje, 18. krog: Radeče - Žalec, Vojnik - Rogaška (16.30).
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Ci-mos (18.15).
Nedelja, 20. 5.
NOGOMET
1. SL, zadnji, 36. krog, Murska Sobota: Mura - Celje, Velenje: Rudar - Nafta (17).
CC
CINKARNA
Rečiške »pištole«
Strelsko društvo Dušan Poženel je v Rečici gostilo tekmo drugega kroga lige Alpe-Jadran s pištolo velikega kalibra in revolverjem.
Od domačih tekmovalcev je bil Nenad Vignjevič četrti, Peter Tkalec pa šesti. Skupaj z Andrejem Brunškom so v drugem krogu interlige v Mošnjah zmagali v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire. Rečiški strelci se bodo v mesecu juniju odpravili na gostovanje v Nemčijo.
DŠ
Slovenija je (zaenkrat) še varna
Minister za obrambo RS Aleš Hojs o prednostnih nalogah, a tudi o mirovnih misijah, domoljubju in seveda gasilcih
»Šport in hoja v gore sta konjička oziroma ljubezni, ki ostajata za vedno, s tem, da ju različna življenjska obdobja potiskajo v večjo ali manjšo aktivnost. Verjetno mi bo na voljo kdaj še več časa. Vendar se človek ne sme pritoževati, saj se sam odloči za kandidaturo oziroma vstop v politiko. Vsekakor potem, ko nekaj dosežeš, ne moreš reči, da zdaj pa ne bi. Treba je delati resno in odgovorno oziroma tako, kot misliš, da je prav za tisti čas, ko si na položaju.«
»Kljub trem mesecem ministrovanja se ne počutim kot politik. Izhajam iz gospodarstva, kjer se je treba hitro odločati. Praktične prijeme poskušam uveljavljati tudi na ministrstvu. Sem novinec v politiki na državni ravni, vendar sem že na prvih volitvah v Ljubljani bil mestni svetnik na listi Demosa. Nisem pa širše politično deloval, ker sem pač delal v gospodarstvu.«
»Nisem med tistimi, ki nostalgično obujajo spomine na služenje vojaškega roka. Vem pa, da se leto dni, preživeto nekje drugje, v drugem okolju, z novimi ljudmi in navadami, človeku zagotovo vtisne v spomin. Zame to ni čas, ki bi se ga z nostalgijo spominjal, saj mi ni bilo bogve kako prijetno.«
»Nekaterih zgodovinskih dejstev ni mogoče zanikati. V Topolšici so se zgodili prelomni trenutki na koncu druge svetovne vojne. Res je tudi, da smo bili Slovenci na pravi strani antifašistične koalicije. Tedanji dogodki so zgodovinsko pomembni tudi zato, ker se je končala vojna v jugovzhodni Evropi, v bistvu pa so se s podpisom kapitulacije do devetdesetih let končali spopadi na območju Evrope. Temu sta sledili nesrečna jugoslovanska morija in srečna slovenska osamosvojitev, zato ima dogajanje v Topol-šici zgodovinsko vrednost,« je v soboto poudaril minister za obrambo Aleš Hojs.
Položaj ministra za obrambo je še posebej občutljiv. Že pojem obramba domovine sproža precej močna čustva, po drugi strani pa je obrambno ministrstvo ljudem najbližje takrat, ko pride do naravnih nesreč. Javnomnenjske ankete kažejo, da so gasilci in vojaki med najbolj cenjenimi v Sloveniji.
»Je pa res, da je naša država dokaj specifična, saj se ne glede na ankete v Slovencih večkrat prebujajo demilitarizacijska čustva, češ da vojske ne potrebujemo, da bi morali dati več za kulturo in podobno. Mislim, da na tak odnos vpliva to, da je vojska v preteklosti premalo naredila za povezanost med civilno in vojaško sfero. Po drugi strani je res, da čim bolj so dogodki, ki so ogrožali slovensko suverenost, časovno oddaljeni, toliko bolj gredo v pozabo. Ljudje pozabljajo, da je vojska pomemben konstitutivni element naše države. Tudi pri naravnih in drugih nesrečah se je vojska izkazala. Res je, da mogoče kdaj ni priskočila na pomoč v dovolj velikem obsegu, ljudje imajo pred očmi bolj gasilce, prostovoljce in druge reševalce. Verjamem pa, da bomo v prihodnjem obdobju izboljšali stik med civilno sfero in vojsko,« je v petkovem intervjuju za Novi tednik izpostavil minister Hojs.
Kako bi ocenili - je med ljudmi še dovolj domoljubja?
Slovenci smo zelo zaveden narod, domoljubje je prisotno v najglobjih čustvih, čeprav se v zadnjih letih za to ni veliko delalo. Vendar tega ne moreta zagotoviti samo vojska in civilna zaščita, predvsem je treba večji poudarek nameniti vzgoji otrok. Raziskave kažejo, da otroci ne vedo, kdaj je nastala slovenska država, ne poznajo praznikov niti zastave ali grba. Tudi med javnimi uslužbenci, na primer, je bil postopek poznavanja slovenskih simbolov izjemno skromen. Na tem področju bi se dalo še veliko narediti.
Obrambni resor je med tistimi v državi, ki je, kar se tiče zmanjševanja proračunskega kolača, pogosto na udaru. Smo zaradi tega še vedno varni?
V zadnjih štirih, petih letih smo ostali brez 250 milijonov evrov, v letošnjem rebalansu pa je ministrstvu namesto 486 milijonov ostalo samo še 380 milijonov evrov. Če bi rekel, da je vseeno, koliko denarja imamo na voljo, bi bila to neumnost. Nemogoče je trditi, da manjšanje postavke za obrambo ne vpliva na usposobljenost, število vaj, dobavo opreme, zagotavljanje sredstev za infrastrukturo ... Seveda vpliva in marsičesa ne bomo mogli izvesti. Težko bi pa rekel, da je slovenska vojska tista, ki zdaj ne zagotavlja varnosti. Prepričan sem, da jo. Je pa res, da če bi se takšno stanje vleklo in če bi nekaj let ostali na tako nizki ravni, 1,21 odstotka BDP, bi bili zneski preskromni. Takrat pa bi lahko govorili o slabši varnosti.
Kako dolgo si bo Slovenija še lahko privoščila sodelovanje v mednarodnih operacijah?
Že dogajanje v Topolšici je spomnilo, da brez zavezništev ne gre. Če med drugo sve-
V zaključni fazi je uredba, s katero bodo odpravili pridobivanje požarnih soglasij za objekte, kjer ta soglasja niso bistvena. Uredba bo precej poenostavila postopke pri pridobivanju soglasij oziroma uporabnih dovoljenj za nove investicije.
tovno vojno ne bi bilo zavezništva evropskih in ameriških protifašističnih sil, ne bi mogli premagati elementarnega zla. Sodelovali smo takrat in sodelujemo tudi danes. Vendar vsako takšno zavezništvo poleg določenih dobrobiti prinese obveznosti. Ena od njih je sodelovanje na misijah. Slovenska vojska se je doslej izkazala kot verodostojen partner, dosedanji obrambni ministri so skrbeli, da so bili vojaki ustrezno usposobljeni in opremljeni. Skrbeli so tudi za to, da so sodelovali na tistih področjih, ki so bolj zanimiva oziroma imajo večji strateški pomen za Slovenijo.
Najbolj oddaljen je Afganistan, kjer vojaki ne sodelujejo v nekih bojnih operacijah, temveč pri usposabljanju afganistanske armade. Jasno je, da so stroški višji, kot če bi bili doma. Ampak stroški naše misije na Kosovu so štirikrat nižji, kot je gospodarska menjava Slovenije s Kosovom, ki je v lanskem letu znašala 86 milijonov evrov. Torej Slovenija ostaja na misijah. Ravno v teh dneh se svetov-
na javnost pripravlja na misijo opazovalcev v Siriji. Menim, da bi morali sodelovati, saj bi to izboljšalo našo zunanjo politično podobo in prispevalo k svetovnemu miru.
Obstaja možnost, da se tudi tretja svetovna vojna začne v Evropi?
Skoraj prepričan sem, da ne. Ustanove EU in skupna evropska obramba zagotavljajo mehanizme, ki preprečujejo nastanek večjih razdorov ali sporov. Bolj kritično je v neposredni evropski soseščini, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, v t. i. muslimanskih državah, kjer se konflikti množično pojavljajo. A to ni stvar religije, temveč ekonomije, saj ljudje predolgo živijo v nemogočih pogojih. Po določenem času se razmere zaostrijo, izbruhnejo v vseljudski upor in se pač želijo prebuditi v drugačno državo.
So kakšne novosti glede selitve oziroma gradnje nove celjske vojašnice?
Veliko je takšnih načrtov in idej o sproščanju prostora v mestih za bolj pomembne
Aleš Hojs, letnik 1961, je dipl. inž. gradbeništva. Zaposlil se je kot nadzorni inženir na republiški upravi za ceste, leta 1990 pa kot odgovorni projektant v podjetju Givo. V letih 1992-2006 je bil sprva vodja vzdrževanja, nato pa direktor sektorjev v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani. Kariero je v letih 2006-2010 nadaljeval kot član uprave Darsa, nato je bil prokurist in tehnični direktor v Kranjski investicijski družbi. Eden največjih projektov, ki ga je vodil, je uvedba avtocestnih vinjet v letu 2008. Minister za obrambo je od februarja letos. Hojs je poročen in ima tri otroke, je ljubitelj literature in športa, v prostem času se rad odpravi v gore.
stvari, ki bi jih občinske oblasti rade naredile. Projekti so izdelani, vendar bodo morali načrti nekaj časa počakali. Ostali bodo na seznamu prednostnih nalog, vendar dokler ne bo denarja, teh načrtov ne bo mogoče realizirati. Sicer v Celju uresničujemo nekatere predloge, med drugim bomo še letos v Maistrovi ulici združili vse tri izpostave. Torej se bodo izpostavi uprave za zaščito in reševanje pridružili še izpostava za obrambo in dva inšpektorata, s čimer bomo sprostili del najetih prostorov. Vojska ima kar nekaj lastnine. Če povem, koliko je stanovanj, bi rekli, da je Slovenska vojska bogata. Vendar če dodam, v kakšnem stanju so in da ni interesa za nakup, je lastnina tudi breme. Kot kaže, bodo po sprejetem sklepu vlade lahko ministrstva sama razpolagala s svojim premoženjem. Tako bi tudi Mors, seveda skladno z zakonodajnimi postopki, lahko sam tržil in razpolagal z nepremičninami.
Seveda so z vojsko povezane tudi patrie, ki naj bi jih izdelovali v Šoštanju.
Pri nastopu funkcije sem se zavzemal za reprogram, da bi 130 vozil zmanjšali na število 50. Doslej je dobavljenih 30 osemkolesnikov, tako da bi jih ostalo še 20. Glede na to, kako tečejo pogajanja oziroma tudi na okoliščine morebitne ponovne vzpostavitve proizvodnje v Sloveniji, se zavzemam, da pogodbo sporazumno prekinemo. V Šoštanju namreč že več kot leto ne delajo vozil, zato iz tega naslova niti ni delovnih mest. Kolikor mi je znano, Indop na tem območju proizvaja druge izdelke.
Pomembno področje znotraj ministrstva za obrambo je zaščita in reševanje. Tudi temu bo namenjenega manj denarja. Bo sistem še dovolj odziven?
Na tem področju bo nekaj zmanj šanja, sem pa poskušal doseči, da bo znižanje manjše kot pri Slovenski vojski. Sistem je nekaj posebnega in ljudje želijo in verjamejo, da bo ostal v aktivni vlogi, kadar ga bodo potrebovali. Jasno je treba povedati, da če sistem ne bi temeljil na prostovoljcih, govorim o gasilcih, reševalcih in drugih, bi bil že zdaj absolutno finančno podhranjen. Zato je treba obdržati velik del denarja, ker je prostovoljstvo nemogoče plačati - je pa mogoče poskrbeti vsaj za izobraževanje, opremo . Ko hodim okrog in se pogovarjam s pripadniki, me veseli, da izjemno veliko naredijo za mlade ljudi. Torej da mladi kljub materialističnemu svetu vedo, da se veliko da narediti tudi s prostovoljnim delom in da so to plemenita dejanja, ki so namenjena sočloveku.
Kot slišimo iz posameznih občin, bi bilo treba spremeniti izjemno zapletene postopke izdelave načrtov zaščite in reševanja.
Drži, uredba že velja od sredine aprila. Vlada si je kot eno od nalog zadala, da čimbolj debirokratizira in poenostavi postopke. Upoštevali smo večino stvari, ki so jih želele občine oziroma lokalne skupnosti. Tako na primer ne bo treba v načrte vnesti ukrepov ob potresih, če lokalna skupnost ni na potresnem območju. Nekaterih pripomb še nismo upoštevali, vendar bomo delali korak za korakom in z leti spreminjali določila s ciljem, da čim bolj debirokratiziramo postopke.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA

I
VSi ri u
I 901991 11

Mamo našel s pomočjo Facebooka
Sodobna družabna omrežja so za nekatere izguba časa, spet za druge pomoč, s katero ohranjajo stike s prijatelji in sorodniki. Za enainštiride-setletnega Karlija Kolenca z Brega pri Polzeli je Facebook več kot le še eden od spletnih portalov, saj se mu je z njegovo pomočjo uresničila dolgoletna želja. Našel je mamo.
Karli Kolenc med svojimi štirimi ženskami, ženo Mir-jano, devetnajstletno Saro, sedemnajstletno Leo in petletno Kajo, le težko pride do besede. Pred letom pa je ostal sploh brez besed, ko je v njegovo življenje ponovno vstopila še ena ženska - njegova mama. Karli, ki mu znanci pravijo Drago, se je rodil kot prvi novorojenček v letu 1971. Prvih nekaj mesecev je živel z mamo in očetom v Podlehniku v Halozah. Nakar sta ga babica in dedek vzela k sebi v Spodnjo Savinjsko dolino, kjer živi še danes. »Mamo sem v enainšti-
ridesetih letih videl samo pri desetih letih. Srečali smo se, ko so mi spremenili priimek iz Mohorko v Kolenc, potem so se stiki prenehali,« se danes spominja Karli, ki je kot mlad fant večkrat poskušal poiskati mamo, a ga je babica uspešno pregovorila v nasprotno. Leta so tekla in Karli je odraščal pri babici in dedku, ob tem pa si je neizmerno želel, da bi poznal svojo mamo. Stara starša sta sredi osemdesetih let umrla. V Karliju pa je še vedno tlela žela, da bi spoznal mamo. Brskal je po telefonskem imeniku in spraševal ljudi. A njegova mama se je preselila, zato je bila za njo izbrisana vsaka oprijemljivejša sled. Ustvaril si je svojo družino in neizpolnjeno željo potisnil na stran.
Izgubljeni čas je treba nadoknaditi
Lani je njegova hči Lea čisto po naključju obiskala njegov Facebook profil, na katerega
je Karli še do pred kratkim zahajal bolj poredko. Med prejetimi sporočili je našla sporočilo njegove najmlajše sestre Urške. »Nisem mogel verjeti svojim očem,« razloži Karli, ki se ni hotel prehitro veseliti, saj bi lahko prišlo do nesporazuma. Na njegovo veliko presenečenje je bilo sporočilo res sestrino. Dogovorila sta se, da se spoznata tudi v živo. »Obiska sem se zelo veselil. Ko smo bili z družino nekaj kilometrov pred Mariborom, me je začelo zvijati v trebuhu, saj sem imel strašansko tremo,« razlaga Karli, ki je na prvem obisku spoznal le svoji dve sestri Urško in Brigito. Mama Anica Mohorko se prvega srečanja ni udeležila, saj je po njenih besedah doživela šok sreče, ker kar ni mogla verjeti, da bo po tolikih letih spet videla sina. Že naslednje srečanje je bilo tudi z mamo v Podlehniku, kjer je Karli preživel prvih nekaj mesecev svojega življenja. »Če me
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
»Novorojenček« Karli Kolenc po treh desetletjih ponovno videl mamo
je ob srečanju s sestrama zvijalo v trebuhu, sem ob prvem snidenju z mamo v grlu dobil velik cmok,« se pošali Karli, ki v prvih nekaj trenutkih, ko je po dobrih tridesetih letih zagledal mamo, kar ni našel besed. Da je bil še toliko bolj ganjen, je poskrbela njegova zibelka, ki je bila, kot je povedala mama, še vedno na točno tistem mestu, kjer je stala, ko so ga pred dobrimi štiridesetimi leti odpeljali. Seveda sta Karli in mama morala na začetku razčistiti nekaj odprtih vprašanj. Na srečo obeh so se stvari pojasnile in začela se je več ur dolga sproščena razprava. »Danes morava nadoknaditi ves izgubljen čas, zato smo navezali redne stike,« razloži Karli, ki ga pot v zadnjih mesecih pogosto vodi v Maribor in seveda Haloze. Njegova mama pa je poleg njega dobila še tri vnukinje.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Karli Kolenc s svojo najmlajšo hčerko Kajo in z ženo Mirjano
PORTRET
O spominih na rodni Šentjur
Alfred Brežnik, častni konzul naše države v Avstraliji
»Bili so čudni časi,« svojo zgodbo izpred druge svetovne vojne začne Fredi, kot ga imenujejo prijatelji in znanci. Da jih je v Šentjurju pustil mnogo, je ob njegovem zadnjem obisku pričala do zadnjega kotička napolnjena dvorana šentjurske knjižnice. Prišel je predstavit zajetno knjigo, v kateri je popisan dvajsetletni trud avstralskih Slovencev za našo samostojnost. A obiskovalce je veliko bolj zanimal Alfred. Prav vsak mu je želel stisniti roko, obuditi krvne vezi ali kakšno anekdoto iz otroštva. »Vesel sem, da smo prehodili tako dolgo pot. Tudi Šentjur se je spremenil, da ga je danes veselje pogledati,« sklene uvodno misel.
Starejši Šentjurčani se Bre- najemali obrtniki, ute ... Vse to
žnikove družine in še bolj njene domačije dobro spomnijo. »Tu nasproti Alposove upravne zgradbe smo živeli. Bila je velika stavba, kjer so bili tudi gostilna z vrtom, kegljišče, pekarna, različne delavnice so
je bilo po vojni nacionalizirano. Ostali smo praktično brez premoženja, samo s pravico bivanja v lastni hiši. In smo šli po svetu ...« se nasmehne.
Rodil se je leta 1937. »Tisti čas pred in med vojno ni bil kaj
prida. Po vojni pa dosti bolj prijazno za našo družino tudi ni bilo.« Pri 15 letih so ga poslali v Ljubljano v srednjo tehnično šolo. Takrat se verjetno še ni prav zavedel, da se v Šentjur ne bo nikoli več zares vrnil. »Moj oče Oto je bil po mami avstrijskega rodu. Po vojni v Jugoslaviji praktično ni bil zaželen. Po nekaj letih življenja v Avstriji je emigriral v Avstralijo. Za njim je šel še starejši brat.« Alfreda sta oba vabila s seboj. A je ta odslužil še vojaščino. Ni si želel zapirati vrat v domovino. »Potem sem govoril z mamo - kasneje je za deset let sicer prišla k nam, umreti
Alfred Brežnik je v šentjurski knjižnici predstavil knjigo in se srečal s svojimi sorodniki, prijatelji in starimi znanci.
pa si je želela doma. Ob mojem odhodu je rekla, da bo res ostala sama. Vseeno pa, da je moja prihodnost tam spodaj.« Tako se je konec marca 1959 po 33 dneh plovbe izkrcal v deželi svoje prihodnosti. »Avstralija je bila takrat resnično dežela odprtih možnosti. Že naslednji dan sem na primer dobil službo. Moja prednost je bilo tudi dobro znanje angleške slovnice iz srednje šole. Na tečajih sem še nadgradil besedišče in vadil konverzacijo. Šel sem v šolo, na fakulteto in tako naprej. Imel sem občutek, da je vse mogoče. Samo da si imel voljo, pridnost in nekaj talenta .
Iz nič do uspeha
Alfred se je hitro vključil v avstralsko družbo. Za razliko od mnogih priseljencev, ki so se jezika učili zgolj po posluhu, njegova angleščina ni bila prav nič polomljena. Specializiral se je za področje elektronike in z ženo, prav tako Slovenko, sta po 19 letih odprla svoje podjetje ter skupaj napisala še eno slovensko izseljeniško zgodbo o uspehu. O razklanosti, ki jo velikokrat srečujemo pri popotnikih med staro in novo domovino, ni bilo sledu. »Avstralija je bila zame popolno odkritje. V mejah zakona si lahko vse počel, vse govoril. Da bi vozil po desni, medtem ko vsi ostali vozijo po levi, mi seveda ni padlo na pamet.«
Diplomatski
ambasador
slovenščine
Knjiga, ki smo jo imeli priložnost videti, je veren dokument zadnjih 20 let. »Takoj sem se vključil v slovensko društvo. Ohranjali smo slovenski jezik, gojili tradicijo in kulturo ter si predvsem pomagali med seboj. Dandanes se društvo stara, novi priseljenci vsega tega ne potrebujejo. Se pa naslednje generacije v srednjih letih učijo slovenščino. Prej ko slej pride čas, ko ljudje začnejo iskati svoje korenine.« Oba njegova sinova govorita slovensko, imata slovensko maturo in tudi vsi štirje vnuki imajo slovensko državljanstvo. »V vzgojo otrok v teh zdaj že mešanih zakonih se stari starši seveda nimamo pravice vmešavati. Vendar jih poskušam spodbuditi. Če gredo poleti na jezikovni tečaj v Ljubljano, vse plača dedek. Pa še počitnice v Evropi si lahko privoščijo.«
O razklanosti in »Janševi« kliniki
Slovenija za Alfreda ostaja domovina, dom pa je zdaj v Avstraliji. »Nekoč se mi je celo 33 dni potovanja zdelo zabavnih, zdaj pa mi že 25 ur na letalu malo preseda,« se pošali. Tokratni obisk je bil poseben tudi zaradi srečanja v Šentjurju, še bolj pa zato, ker je želel uradno končati svoj dvajsetletni mandat generalnega
Po Brežnikovih besedah je Avstralija še danes dežela mnogih možnosti. Od nekdaj je znana kot država, ki je sprejemala emigrante z vsega sveta. »Po vojni jih je bilo sedem milijonov, zdaj jih je že 23. Ekonomsko je zelo močna in še danes sprejme od 100 do 150 tisoč priseljencev na leto. Seveda pod pogoji, ki jih sami postavijo. Nujno je znanje angleščine, še posebej pa so zaželeni nekateri poklicni profili. Tudi v Sloveniji deluje veliko različnih agencij, ki za drag denar urejajo papirje pri selitvi in obljubljajo marsikaj. Rad bi samo, da ljudje vedo, da si vso potrebno birokracijo lahko uredijo sami. O obljubljenih službah in stanovanjih pa naj bodo predvidni.«
častnega konzula v Avstraliji. Ko od daleč opazuje Slovenijo, je nanjo ponosen. Po drugi strani pa pravi, da nas čaka še dolga pot. »Mislim, da na odnose in posledično razklanost med ljudmi ne bi smeli tako zelo vplivati verska, politična ali kakšna druga opredelitev. Pa tudi vrednote so se zelo spremenile. A kdo sem jaz, da bi vam solil pamet?«
In ko je že ravno nanesla priložnost, smo seveda morali iz prve roke preveriti namige nekaterih medijev, da slovenski premier v Avstraliji gradi prestižno kliniko. »Veste, 53 let sem v slovenski skupnosti, imam stike in razširjeno družabno mrežo. A o tem ne vem nič,« odločno zaključi Brežnik.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Policisti niso skoraj nič kaznovali?
So pa stavko še zaostrili
Policisti so te dni stavko spet zaostrili. Policijska sindikata sta svojim članom že poslala navodila, kako to storiti, pred javnostjo pa podrobnosti ne želijo razkriti. Skoraj zagotovo pa se bo zaostritev stavke poznala zdaj še v bolj dolgotrajnih postopkih. Tako se lahko zgodi, da se policistom ne bo ravno mudilo pri obravnavi manjših prometnih nesreč, kjer lahko postopki trajajo tudi do več ur. Če so bili že do
zdaj v stavki postopki na mejnih prehodih »temeljiti«, bodo zdaj verjetno še »ultra temeljiti«, saj se obetajo daljši zastoji, kar pa že sivi lase nekaterim avtoprevoznikov.
Po drugi strani je neuradno slišati, da na mejnih prehodih policisti le ne bodo s stavko in zastoji posredno povzročali škodo av-toprevoznikom, ki so vezani na dostavo blaga in tovora. Možje v modrem obljubljajo še možne proteste, kar jim
bo zagotovo uspelo še v večjem številu kot so to storili pred dvema letoma, ko jih je v Ljubljani protestiralo več kot 600. Smo pa na Policijsko upravo Celje poslali vprašanje, koliko kazni so policisti v cestnem prometu izrekli v zadnjem mesecu in kakšna primerjava je s taisto statistiko lani. »Podatkov ne moremo posredovati, saj prihaja zaradi načina vodenja statistike do zamika pri vnosu podatkov. Prav tako pa obstaja možnost, da vnos
podatkov o številu izrečenih ukrepov zaradi izvajanja stavke ne poteka ažurno,« so nam odgovorili. So pa potrdili, da se je zgodil upad izrečenih ukrepov za od 30 do - v nekaterih primerih - kar 90 odstotkov! Natančno analizo, še dodajajo, bo možno narediti šele po koncu stavke. Iz sindikatov pa prihajajo nekoliko drugačni podatki, in sicer, da je samo na Celjskem pri izrečenih kaznih oziroma globah, ki so povezane na prekrške v
prometu, kar za 95 odstotkov manj. To bi z drugimi besedami pomenilo, da policisti kazni izrekajo le v primeru prometnih nesreč, na kar naj bi se nanašalo ostalih 5 odstotkov. Leta 2010 je stavka policistov proračunu prinesla kar 4 milijone evrov manj denarja, o višini zneska zdajšnje stavke je še prehitro govoriti, pravijo v sindikatih, zagotovo pa bo številka še višja od leta 2010.
SŠol
»Državljane naprošamo za razumevanje našega sindikalnega boja, saj smo zaradi neodzivnosti in poniževalnega odnosa, ki ga kaže slovenska vlada do zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve in policiji, prisiljeni uporabiti vse oblike sindikalnega boja, ki so nam po zakonu na razpolago,« so besede s katerimi policisti »opravičujejo« svojo stavko pred ljudmi ...
Pametni znak opozarja na možnost trka
Inovacija, ki lahko reši življenja - Večina detektorjev mrtvega kota doslej prav na Celjskem
Leta 2011 je zaradi neupoštevanja pravil prednosti na slovenskih cestah življenje izgubilo 20 oseb, še leto prej je bilo zaradi izsiljevanja prednosti 21 mrtvih. Črno statistiko bi lahko precej izboljšal opozorilni detektor mrtvega kota - inovacija, ki so jo pred kratkim predstavili na Vranskem. Svetlobni prometni znak, ki voznika opozori na možnost trka, je že postavljen na šestih točkah po državi. Eden je v Mariboru, ostalih pet je na cestah celjske regije.
Inovacija je plod Žalčana Petra Koruna, ki je bil zaradi izsiljevanja prednosti udeležen v prometni nesreči, zato je želel poiskati način, kako na nepreglednih cestnih od-
Peter Korun in njegova ekipa sta za opozorilni detektor mrtvega kota prejela že več priznanj. Prislužila sta si srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije in zlato priznanje Regionalne gospodarske zbornice Celje, naprava je bila izbrana tudi za inovacijo leta 2010 v občini Žalec.
sekih izboljšati varnost. S sodelavci v podjetju Aktivna signalizacija Korun je približno tri leta izdeloval napravo, ki voznika, kadar se pripelje v nepregledno križišče, opozori, ali se lahko varno vključi na prednostno cesto ali obstaja nevarnost trka.
Trikotnik s klicajem
Opozorilni detektor mrtvega kota je mogoče namestiti na že obstoječ prometni znak, najpogosteje na ogledalo, lahko pa služi tudi kot samostojen znak. Dobrodošel je na odsekih cest, na katere je vključevanje zaradi ovinka, žive meje, ograje ali česarkoli drugega slabo pregledno, na slabo vidnih prehodih za pešce in tudi v garažnih hišah ali na parkirnih mestih, kjer so zaradi nepreglednosti pogosti trki. Naprava zazna kakršnokoli gibanje, ki prihaja z voznikove leve ali desne smeri. Kadar se torej po prednostni cesti približuje vozilo, začne na detektorju utripati rdeč trikotnik s klicajem, ki voznika opozori na nevarnost vključitve na cesto v tistem trenutku. Ker naprava zazna gibanje od enega kilometra
Varno čez železniške tire
V	Sloveniji je več kot 500 nezavarovanih železniških prehodov, med njimi so številni zelo slabo pregledni in zato izjemno nevarni.
V	podjetju Aktivna signalizacija Korun so izdelali tudi opozorilni detektor mrtvega kota, ki voznika opozori na približevanje vlaka. Ker gre za še naprednejšo tehnologijo, ki zazna vlak tudi do kilometra daleč, je ta naprava dražja in stane okoli deset tisoč evrov, pri čemer Peter Korun poudarja, da je to še vedno približno 50-krat ceneje kot postavitev zapornic. Korun pričakuje, da bodo prvi tovrsten detektor namestili čez mesec ali dva, nameščali jih bodo na že obstoječe Andrejeve križe. Čeprav je tudi ta naprava zanesljiva, sta dodaten pogled levo in desno nujna.
Takšen je pogled iz avtomobila, ko voznik pripelje do prednostne ceste. Znak ga z rdečim trikotnikom in s klicajem opozori, da prednostna cesta ni prosta in da nanjo ne sme zapeljati.
na uro naprej, opozori tudi na kolesarje in celo na pešce ter tako tudi njim zagotavlja večjo varnost.
Tri tisoč evrov za življenja
Opozorilni detektor mrtvega kota je na Celjskem trenutno nameščen na petih krajih. Trije so v Celju, pri I. OŠ, na cesti proti Šmartin-skemu jezeru in v križišču na Ostrožnem, po enega imajo v Žalcu ter Radečah. Korun upa, da bodo z napravo v prihodnje opremili še številne ostale nevarne odseke. Nakup naprave, ki stane okoli tri tisoč evrov je odvisen od upravljavca posamezne ceste, na občinskih in lokalnih cestah torej od posamezne občine, na državnih od Direkcije RS za ceste. Občina Žalec, ki je detektor izbrala za inovacijo leta 2010, je napravo namestila na cesti pri dvorcu Novo Celje, župan Janko Kos pa pri tem poudarja, da je strošek nakupa naprave v primerjavi z življenji, ki jih takšna inovacija lahko reši, zanemarljiv. Tako obljublja, da bodo v občini
Peter Korun je idejo za inovacijo dobil, ko je imel neprijetno izkušnjo z nevarnim in nepreglednim cestnim odsekom.
zagotovo postavili še kakšen detektor.
Ne semafor, le dodatna pomoč!
Korun zagotavlja, da je naprava dobro preizkušena in tehnično dovršena, kljub temu pa se morajo ljudje zavedati, da ne gre za semafor,
Opozorilni detektor mrtvega kota je enostaven za namestitev, ob tem je okolju prijazen, saj deluje na sončno energijo. Naprave, ki so postavljene na primer v garažnih hišah, je mogoče priklopiti tudi na električno energijo.
temveč le za dodatno pomoč pri vključevanju na prednostne ceste. Inovacijo pozdravljajo tudi policisti, ki prav tako opozarjajo na dodatno previdnost. »Stoodstotno varnost je nemogoče zagotavljati, čeprav policisti podpiramo vsak projekt oziroma izboljšavo, ki bi lahko za udeležene v cestnem prometu pomenila neko dodatno opozorilo o morebitni nevarnosti. Kljub tej napravi morajo vozniki na križišču še vedno pogledati levo in desno in se prepričati, ali se lahko varno vključijo na prednostno cesto,« je ob predstavitvi detektorja povedal vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Inštruktor varne vožnje Brane Legan je dodal, da morajo
Opozorilni detektor mrtvega kota je ponavadi nameščen na že obstoječe prometno ogledalo, deluje na sončno energijo.
biti na tovrstnih kritičnih odsekih cest pozorni ne le tisti, ki se vključujejo na prednostno cesto, temveč tudi tisti, ki vozijo po prednostni cesti. Ti morajo na nevarnih odsekih predvsem zmanjšati hitrost vožnje. Oba sta sicer prepričana, da bo opozorilni detektor mrtvega kota pripomogel k zmanjševanju števila prometnih nesreč zaradi izsiljevanja prednosti in s tem zagotovil bistveno izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
Vsaka naprava je povezana z nadzornim centrom podjetja Aktivna signalizacija Korun. Med drugim prikaže število posredovanj detektorja, hitrost vozil na odsekih in časovne intervale, na podlagi česar je mogoče izdelati številne analize. Te podatke lahko podjetje poseduje tudi policiji, ki lahko na njihovi osnovi prilagodi svoje aktivnosti na določenih nevarnih cestnih odsekih.
AKCIJI
Ginko zdravi, združuje in izobražuje
Društvo zeliščarjev Ginko Celje deluje že sedmo leto. Ustanovitelj in prvi predsednik Edi Stepišnik je letos na občnem zboru predal predsedniško funkcijo Tonetu Slatinšku.
Društvo združuje približno 80 aktivnih članic in članov. V glavnem so to upokojenci. Večina je obiskovala tečaj zeliščarstva pri univerzi za tretje življenjsko obdobje pri knjižnici Celje. Delovanje
krožka smo v tej rubriki že predstavili. »Večina članstva tako že ima osnovno znanje s področja zeliščarstva. Z društvenimi aktivnostmi poglabljamo pridobljeno znanje na več načinov«, našteva
Edi Stepišnik, zdaj podpredsednik društva, ki ima veliko zaslug za ustanovitev prvega zeliščarskega društva v Celju in za razmah dejavnosti, ki jih v društvu izvajajo na več načinov: »S predavanji, z raznimi delavnicami, s strokovnimi ekskurzijami, predstavitvami in z medsebojnimi izmenjavami praktičnih izkušenj,« pove sogovornik. »V letošnjem letu smo imeli v gosteh priznanega zeliščarja z Dolenjske Jožeta Majesa. Organizirali smo zeliščarsko delavnico o izdelavi krem s predavanjem v izvedbi našega zeliščarja Jurija Kuku-ruzoviča, ki ima veliko teoretičnega, zlasti pa veliko praktičnega znanja. Prav tako smo pripravili že peti tradicionalni »čemažev« pohod na Kal. Gre za sprostitev
na lažjem spomladanskem dveurnem pohodu, za druženje in izmenjavo nasvetov in receptov za pripravo čemaža tako v zdravilne namene kot v kulinariki, kar radi povedo tudi udeleženci pohoda, ki nato v planinski koči pripravijo pokušino jedi iz čema-ža, različne namaze, juhe, priloge iz divjega česna, za katerega je dokazano, da je zelo zdravilen.
Ginko in Matica sodelujeta
Aktivni člani zeliščarskega društva Ginko, ki ima sedež v Cankarjevi ulici 1 v Celju, se povezujejo tudi s Planinskim društvom Matica Celje. »Z njimi bomo spoznavali rastlinski svet od Logarske doline do Okrešlja,« še predstavi živahen utrip društva Edi
Stepišnik in napove, da bodo 12. junija z Ljudsko univerzo Celje pripravili dan odprtih vrat. Vsako leto se predstavljajo tudi na prireditvi Podeželje v mestu, kjer je njihova stojnica vselej dobro obiskana, saj ljudi vse bolj zanimajo čaji in čajne mešanice, tinkture, napitki, kreme in namazi iz zdravilnih zelišč. Pripravljajo in predstavljajo jih aktivne članice društva, ki jih boste srečevali tudi na srednjeveških dnevih na Starem gradu. »Omeniti moram še sodelovanje članov društva z Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto - Katedro za pedologijo in varstvo okolja, pri pripravi diplomske naloge o vsebnosti kovin v aromatičnih in zdravilnih zeliščih.
MATEJA PODJED
V poletnih mesecih imajo pri Ginku nove načrte. Izpeljati nameravajo več izletov, in sicer na Gorenjsko, v Prezid na Hrvaško, Slovenske gorice, Ankaran in celo Vojvodino in še kam.
Zeliščarji Ginka so občasno tudi planinci. Posnetek je z letošnjega »čemaževega« pohoda zdravju naproti. Prvi z leve novi predsednik Toni Slatinšek ob Ediju Stepišniku, prvem predsedniku društva.
Društvo Ginko je dobilo ime po okrasnem in zdravilnem drevesu s tem imenom, ki izvira še iz časa dinozavrov in se ga je upravičeno prijelo ime živi fosil. Raste tudi na vrtu prvega predsednika zeliščarskega društva, po zaslugi članov društva pa tudi v Mestnem parku, kamor so ga leta 2010 na dan Zemlje, 22. aprila, posadili z željo, da bi učakalo visoko starost! Kitajci so čudežno moč njegovih listov za medicinske namene poznali že pred pet tisoč leti.
Kupon št. 5
Ate
Ime

Priimek
Naslov
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Ana Vasle z Rečice ob Savinji je to sredo nakupovala brez denarnice in prihranila kar 130,20 evra. In to brez nakupovalnega listka! Kako bi Ana nalogo šele opravila z listkom v rokah, na katerega bi lahko vmes malo »pošpegala«? Verjamemo, da brezhibno.
Kupon na kupon -brezplačna pogača
Ana Vasle z Rečice ob Savinji je izrezala vsak kuponček, ki ga je našla v našem časopisu. Vedno si je vzela čas, kupon vestno izpolnila, ga dala v ovojnico in s tistim majhnim kančkom upanja odložila v nabiralnik. A četudi si je potihem želela brezplačen nakup in sodelovanje v naši akciji Do polnega vozička brez mošnjička, si niti v sanjah ni mislila, da se ji bo želja uresničila.
Klic z Radia Celje je bil veliko presenečenje. In tudi izziv, kajti Ana je nakupovala brez nakupovalnega listka. Kar je na trenutke pomenilo nekaj izgubljenih sekund in zelo aktivno delovanje respiratornega sistema tekačice v trgovini. Ta izgubljeni čas je potem vsaj malo nadomestila dodatna minuta, ki sta jo Ani prislužila naključna kupca v Hipermar-ketu Planeta Tuš Celje Adela in Urban. Ko smo ob koncu nakupovalnega teka pogledali
račun, je bil ta razmeroma kratek. A lahko bi rekli strateško zasnovan. Ana Vasle je namreč s sredinim nakupom prihranila 130,20 evra. Lep znesek, ki je naši tokratni nagrajenki za milisekundo kar vzel sapo. Ana Vasle, čestitamo vam in želimo dober tek. Vsem ostalim pa polagamo na srce: kujte železo, dokler je vroče, in nakupujte brezplačno, dokler še lahko. Prihodnji teden bomo tekli predzadnjič.
NP, foto: SHERPA
Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno!
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15!
KUPON
Ime in priimek:
Naslov: _
Telefon: _
radiocelje
Ste naročnik Novega Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov:
no puinega
Tinl/o
Radio Celh|Prišemova 19, 3000 Celje.
z Novim tednikom in Radiem Celje
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
V CITYCENTRU CEDE Glasbena gostja: Manuela Brečko
Razvajanje in zadovoljstvo, ki traja
O wellnessu, negi in razvajanju vseh vrst je hujšarje poučila kozmetičarka Kaja Tavčer
Kaja Tavčer
mimmm
Pobrskajte po spletnih straneh s skupinskimi popusti. Ko naletite na kakšno ugodno ponudbo wellness storitve v salonu v bližini, si kupite kupon. Ko vas bo naslednjič prijelo, da bi kakšen zaključek dneva proslavili s pico in pivom, si za isto ceno privoščite na primer refleksno masažo stopal.
Ljudje, ki se ubadajo s prekomerno telesno težo, radi nego telesa v salonih, razvajanje z masažami in tudi projekte, kot je prenova garderobe, odlagajo na čase, ko bodo končno izgubili toliko in toliko odvečne teže. Kot da se bo življenje zares začelo šele takrat. Pri tem pozabljajo, da jim prav te malenkosti lahko polepšajo življenje, dvignejo razpoloženje in utrdijo motivacijo, da vztrajajo na poti bolj zdravega in privlačnejšega videza.
Ko omenimo kozmetiko, največkrat pomislimo na obraz. Temu še vedno namenjamo največjo pozornost. Zakaj je dobro vsaj nekajkrat na leto obiskati kozmetični salon?
Tudi če doma skrbimo za nego in čiščenje obraza, ga lahko globinsko očistimo le v kozmetičnem salonu. Ob tem odstranimo še moteče dlačice, oblikujemo obrvi, z različnimi preparati, ampulami in maskami pa kožo globinsko nahranimo in navlažimo. Lahko bi rekli, da na koncu vidno sije. V idealnem svetu bi bila taka nega zaželena enkrat na mesec. A ker pogosto za to ni ne časa ne denarja, svetujemo, da si ženske to privoščijo vsaj ob prelomih letnih časov.
Kako lahko doma najboljše poskrbimo za nego obraza?
Predvsem to, da kremo nanašamo na čist obraz. Po čistilnem mleku obvezno uporabimo tonik. Dobro je,
da okrog oči uporabljamo posebno kremo, saj je ta koža najbolj tanka in izredno občutljiva. Priporočamo še serum, predvsem pa kremo, primerno tipu kože. Tudi tega vam lahko zanesljivo določi le kozmetičarka. V drogerijah vam lahko nehote prodajo tudi zelo neprimerne izdelke, potem pa se vrtite v začaranem krogu zamašče-ne, izsušene kože ali drugih nevšečnosti.
Ob prelomu letnih časov priporočate tudi razstru-pljanje telesa. Kaj to pomeni?
Naše telo je obremenjeno s stresom, s toksini iz zraka, vnašamo jih z neprimerno hrano in nezdravimi pijačami. V kozmetičnih salonih izvajamo razstrupljanje z določenimi oblogami na principu potenja. Priporočljiva je tudi carbo naprava. Gre za posebno vrečo, ki jo napolnimo z ogljikovim dioksidom. Primerna je za hujšanje, izgubo celulita, izvrstno učinkuje pri športnih poškodbah, hkrati pa ne poškoduje krčnih žil.
Za piling telesa lahko poskrbimo kar doma.
Res je. Uporabite lahko sol ali sladkor, primešate olivno olje in morda nekaj kapljic limonovega soka in med tuširanjem to temeljito vtrete v celotno telo razen na obraz. S tem boste pospešili mikro-cirkulacijo, odstranili odmrle celice roževine in kožo temeljito navlažili z oljem. Ta postopek priporočamo enkrat na mesec oziroma na
Prišla je kot kakšna vila. Zibajoč se v bokih, vsa lepa in vitka predavat o lepoti, negi in hujšanju. Kaj pa teh 45 kilogramov sploh ve o hujšanju, se je namrdnila debeluška v meni. Mimogrede; znanstveno so dokazali, da ženske svoje bolj vitke soborke dojemamo kot bolj za-tegle, avšaste in brezobzirne. A s ponosom povem, da zdaj že znam prepoznati babjo fovšijo v sebi, tako da sem gladko prestopila še en svoj predsodek. Ko pa je deklina začela še moškim predavat, kako nujni in nezamenljivo potrebni so moji izdatki v kozmetičnem salonu, mi je sedla naravnost v srce.
Sem se pa vseeno malo zamislila nad sabo, z vsem ženskim življem vred. Nega obraza na primer vsaj v prvem delu ni čisto nič nežna. Stiskanje mozoljčkov, milij in drugih nečistoč iz kože je vse prej kot prijetno. Ko mi kakšen tip razlaga, kakšno trpljenje je redno britje, si pri sebi mislim, naj si kocine raje začne puliti in voskati, pa bo vedel, čemu se reče trplje-
nje. Včasih smo v zgodovinskih knjigah brali o Kleopatrinih kopelih v medu in mleku, da ne govorimo o kakšnih bolj morbidnih navadah teh ali onih vzhodnoevropskih kneginj in kraljic. Boste rekli, da se je to dogajalo v nekih drugih časih, ne? Figo. Zdaj se pa hodimo mazat z blatom v to ali ono eksotično močvirje, če ne gre drugače, pa zavijat v čokolado v bližnji salon. Moja babica nad vsem tem še z očmi ne bi več zavila, tako mimo bi se ji vse skupaj zdelo. Poznate tistega? »Ljubica, noge imaš kot srna. A tako vitke? Ne, tako kosmate!« Resda je moto »nazaj k naravi« trenutno zelo v modi. Ampak kocine na nogah, pod pazduho, da kje drugje sploh ne govorim, očitno to sezono še ne bodo nazaj »in«. Torej? Živeli britvice, depilacijske kreme, pin-cete, vosek, laserji, depilatorji, epilatorji in kar je še takih mučilnih orodij. Ja, sem slišala, da se da pretiran apetit pregnati tudi z akupunkturo. Ampak, da bi se prostovoljno podvrgla še pikanju z
tri tedne. Sicer po tuširanju raje uporabite mleko za telo. Če olja namreč niso naravna, pogosto vsebujejo parafin, ki masti kožo.
In manikira, pedikura?
Za oboje lahko poskrbite tudi doma. Včasih si je strokovno izvedbo dobro privoščiti v salonu. Tam poskrbijo za odstranitev obnohtne in druge poroženele kože, zmehčajo otiske, nahranijo in zmasirajo kožo. Pred poletjem je pedikura res zelo dobrodošla.
Če govorimo o depilaciji, brez bolečin še vedno ne gre?
Tisti, ki bo izumil trajno odstranjevanje dlak brez bolečin, bo gotovo čez noč milijonar. Večina stvari boli, a ženske vedo, da se za nekaj tednov gladke kože splača malo potrpeti.
Veliko žensk ima še vedno predsodke glede urejanja intimne pričeske.
Mislim, da vseeno vedno manj. Mlada dekleta si večinoma privoščijo brazilsko depilacijo, tudi starejše gospe navadno depilacijo biki-
ni predela. In tudi pri moških to ni taka redkost.
Ko govorimo o razvajanju, vsekakor ne moremo mimo masaž.
Veliko vrst jih je in zagotovo bo vsak našel nekaj zase. Res je, da dobra masaža tudi lahko včasih boli. To je taka grenko-sladka bolečina. Najprej se počutiš izžet kot krpa, naslednji dan si pa kot prerojen. Omeniti velja tudi akupunkture. Poiščite priznanega strokovnjaka, ki ve, kaj dela. Akupunktura namreč pomaga tako za hujšanje, koncentracijo, lajšanje porodnih bolečin in še za tisoč drugih tegob.
Če povzameva, še zdaleč ni treba, da je skrb za zdravje in lepo telo eno samo odrekanje in trpljenje.
Točno tako. Res živimo v časih, ko denarja ni na pretek, vendar vsaka ženska tu in tam potrebuje nekaj zase, nekaj za svoje razvajanje. Včasih lahko že samo pedi-kura, manikira ali masaža hrbta naredijo čudeže.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
01
BIO čokoladni desert z ovsenimi otrobi
Visoka vsebnost prehranskih vlaknin
iglami... tako obupana pa spet nisem. Pa tudi masaže niso več to, kar so bile. Zdaj te pravi mojstri tako ožamejo, da se še nekaj ur ne sestaviš v celoto. In za vse to, dragi moji, pustiš v salonu celo premoženje.
Na srečo pa vedno pride dan po tem. Dan, ko je kupovanje poletnih sandalov čisti užitek, ker so vaše nogice tako lepe, da jih skoraj ne prepoznate. Dan, ko z užitkom pogledate svoje nohte, ki enkrat za spremembo niso scefrani z reliefom odkrušenega laka. Ko masaža pokaže tudi svoj pozitivni učinek, počutite se kot prerojeni, in ko vas čisto nič ne moti, če vam veter malo privzdigne krilo in vas poboža okrog gladkih nog. Lepota je tako ali tako v očeh opazovalca. Ampak za čisto zadovoljstvo, ki ga imam po vsem tem mučenju danes, je bila investicija vredna svojega denarja. Hudir je le v tem, da moj mož tega predavanja spet ni slišal...
DEBELUŠKA
Izdelujemo ga v treh okusih: , CIME" in POMARANČA.
Izdelek je dobil ime po staroslo-vanskem pozdravu OSTI JAREJ -OSTANI ZDRAV, MLAD, MOČAN.
BIO izdelek vsebuje visoko vsebnost prehranskih vlaknin. Osnova izdelka so ekološko pridelani ovseni otrobi, ki vsebujejo topne in netopne vlaknine.
Izdelek je izdelan iz ekološko pridelanega kakava in kokosovega sladkorja, kar daje izdelku prijeten okus.
Priporočamo 3-4 ploščice deserta na dan. Zelo pomembno je, da ob uživanju OJ BIO čokoladnega deserta popijemo dovolj tekočine.

IZDELKI NA VOLJO V LEKARNAH, SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH IN SPECIALIZIRANIH BIO PRODAJALNAH
Priložene originalne kupone v vijolični barvi lahko oddate do vključno 22. maja.
y
73
glasov
--v, . ^
V v V ~
1
POLONA AŠKERC, 4.a Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje AZRA ALAGIC, 4.f I. Gimnazija v Celju
NASTJA BREZOVŠEK, 4.c Gimnazija Celje - Center
GREGOR STOLEC, 4.b Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje IZTOK GROBELNIK, 4.a Srednja ekonomska šola Celje
GREGOR KOLAR, 4.b Gimnazija Celje - Center

KUPON
Glasujem ZA naj maturanta /n
pod zaporedno številko: ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.....................................................
naslov.......................................................
kontaktni telefon/e-pošta
Kupone pošiljajte na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Pravila glasovanja: Pri štetju glasovnic bomo upoštevali vse originalne vijolične, ki nam jih boste prinesli ali poslali po pošti do vključno 22. maja. V petkovi številki Novega tednika, ki bo izšla 25. maja, bomo objavili zmagovalca: naj maturantko in naj maturanta. Naj se boj začne!
Boj se nadaljuje. Po številu prejetih glasovnic do vključno 17. maja vodita: Nastja Brezovšek in Gregor Kolar.
odkrivamo turistične bisere naših občin
af
ISi!i
NA POCM®MiB'A®I iMi®ils
ČRNA GORA
9. 6. -16. 6. 2012
DNJIH
od 319 eur 15
MEST
1.	DAN (8. 6. 2012): ŽALEC (avtobusna postaja ob 19.15)-CE-LJE (avtobusna postaja ob 19.35) -Rimske Toplice (20.00)
2.	DAN (9. 6. 2012): ZAGREB-DUBROVNIK-HERCEG NOVI-SUTOMORE
Nadaljevanje nočne vožnje z vmesnimi postanki po hrvaški avtocesti mimo Zagreba, Zadra in Splita do Vrgorca in dalje po jadranski magistrali mimo Ploč in Neuma do Dubrovnika. Po prestopu hrvaško-črnogorske meje nadaljevanje poti ob črnogorski obali do Budve. Namestitev v hotelu Nikšič 2*. Storitev all inclusive. Po večerji pozdravna pijača in spoznavni večer. Nočitev.
3.	DAN (10. 6. 2012): SUTOMORE
Storitev all inclusive. Po zajtrku prosto za individualne aktivnosti. V popoldanskih urah animacija Radia Celje in Relaxa. Po večerji animacijski program. Nočitev.
4.	DAN (11. 6. 2012): MONTENEGRO TURA (CETINJE-LOVČEN-NJEGUŠI-KOTOR)
Po zajtrku izlet MONTENEGRO TURA. Vožnja do Cetinja (nekdanja črnogorska prestolnica). Sprehod po mestu in ogled muzeja. Nadaljevanje vožnje do planine Lovčen. Vzpon na goro in ogled mavzoleja. V popoldanskih urah postanek v gorski vasici Njeguši. Pokušina njeguškega pršuta in sira. Ob povratku postanek v Kotorju - mestu, ki je pod zaščito UNE-SCA. Krajši sprehod po starem mestnem jedru. Vrnitev v hotel. Storitev all inclusive. Nočitev.
5.	DAN (12. 6. 2012): SUTOMORE
Storitev all inclusive. Po zajtrku prosto za individualne aktivnosti. V popoldanskih urah sprehod v Sutomore. Večerja. Animacijski program Radia Celje in Relaxa. Nočitev.
6.	DAN (13. 6. 2012): IZLET ALBANIJA (TIRANA-KRU-JA-SKADAR)
Po zajtrku z doplačilom izlet v Albanijo. Vožnja do Tirane, ki je albanska prestolnica od leta 1920. Zunanji ogled znamenitosti brez vstopnin za notranje oglede: Skenderbegov trg, stolp z uro, zgradba centralnega komiteja, Skenderbegov spomenik, narodni muzej, mošeja ... V popoldanskih urah vožnja do Kruje - nekdanje albanske prestolnice iz 15. stoletja. Krujo je zaznamoval legendarni albanski narodni heroj Skenderbeg, ki se je 25 let uspešno bojeval proti Turkom. Sprehod do trdnjave in turškega bazarja (bogata ponudba izdelkov domače obrti) ter ogled Skenderbegovega muze-
ja. Kosilo. Nadaljevanje poti do Skadra (Shkodra) - mesta z bogato zgodovino iz časov ilirske kraljice Teute. Ogled mestnega središča in trdnjave Rozafa, odkoder je lep razgled na Skadarsko jezero. V večernih urah vrnitev v hotel. Večerja. Nočitev.
7.	DAN (14. 6. 2012): SUTOMORE
Storitev all inclusive. Po zajtrku prosto za individualne aktivnosti. Proti doplačilu izlet na Skadarsko jezero in v Podgorico. Vožnja do Virpazarja ob Skadarskem jezeru. Postanek ob obali jezera z možnostjo nakupa črnogorskega vina Vranac. Nadaljevanje vožnje do Podgorice. Panoramski ogled glavnega mesta Črne gore Podgorice in krajši sprehod. Vrnitev v hotel. Večerja. Animacijski program Radia Celje in Relaxa. Nočitev.
8.	DAN (15. 6. 2012): SUTOMORE
Storitev all inclusive. Po zajtrku prosto za individualne aktivnosti. V popoldanskih urah ogled Budve. Večerja. Animacijski program Radia Celje in Relaxa. Nočitev.
9.	DAN (16. 6. 2012): SUTOMORE-DUBROVNIK-PLOČE-ZADAR-SLOVENIJA
Po zajtrku odhod iz Budve. Vožnja po jadranski magistrali mimo Dubrovnika in Neuma do doline reke Neretve. Krajši
postanek. Nadaljevanje vožnje mimo Ploč, Splita, Zadra in Zagreba do Slovenije. Prihod v Slovenijo v večernih urah. CENA VKLJUČUJE:
prevoz z Relaxovim nadstandardnim avtobusom (HD, video LCD, WC, avtomatska klima, navigacijski sistem, usnjeni sedeži, razdalja med sedeži 84 cm .) z vključenimi cestninami in parkirninami.
7 x all inclusive v SUTOMORU (soba 1/2 TWC B/T TV KL) - HOTEL NIKŠIĆ 2* turistično takso izlet MONTENEGRO TURA organizacijo in izvedbo vodenje potovanja
animacijski program RADIA CELJE in RELAXA
REZERVACIJE: RELAX CELJE
03 428 83 20
popusti:
Otrok brez ležišča od 2 do 12 let 50 %
Otrok na osnovnem ležišču od 2 do 12 let 30 %
Popust za otroke do 2 let 100 %
Odrasla oseba na dodatnem ležišču od 12 let 10 %
Otrok na dodatnem ležišču od 2 do 12 let 100 %
Otrok na dodatnem ležišču od 12 do 15 let 50 %
Otrok brez ležišča od 2 do 12 let 50 %
All inclusive vključuje:
•	samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežno večerjo
•	pijačo pri aperitiv baru od 10. do 22. ure: domače žgane pijače, domače rdeče in belo vino, pivo, kavo, brezalkoholne pijače (sadne sokove, sodo, vodo)
•	uporabo ležalnikov in senčnikov na hotelski plaži do zasedbe mest (hotelska plaža je oddaljena 200 m)
•	animacijski program za otroke in odrasle
•	1 x tedensko zabavni večer
Skupno letovanje Turistične agencij Radia Celje bo v hotelu Nikšić.
DOPLAČILA:
TT za otroke od 12 do 18 let 0,80 EUR TT za odrasle od 18 let 1,60 EUR Enoposteljna soba 40 % Otroška posteljica do 3 let 5,00 EUR Pavšal za avtobusni: prevoz od 2 let 50,00 EUR (30. 6. 1225. 8. 12)
Pavšal za letalski prevoz od 2 let 150,00 EUR Stroški posredovanja 13,00 EUR Odpovedni riziko RELAX 5 %
Izlet v Albanijo 55 EUR (cena se oblikuje glede na število prijavljenih)
Neznosna težavnost besede NE
Beseda NE je verjetno ena najkrajših, kar jih pozna naš slovar. Kar bi logično pomenilo, da si je ni težko zapomniti, napisati jo ali izreči. Še za tiste, ki jim slovenščina ni domač jezik, ne, ker je podobna nikalnica doma v večini vsaj evropskih jezikov. In kljub veliki preprostosti je beseda NE pogosto zelo težka. Težko jo je izreči. Vsaj meni pogosto. Pa še marsikomu, sem prepričana. Zakaj, tega ne vem. Morda je stvar v vzgoji. Ponavadi smo morali biti pridni, ubogljivi. Vse narediti, prenesti, pojesti. Beseda NE vsaj v mojem mladostnem slovarju pogosto ni obstajala. Če sem jo kdaj skušala potihem pretihotapiti v svoj besednjak, so bile ponavadi posledice. V obliki jeze, kazni ali vsaj prepira. In potem kar nekako pozabiš, da je mogoče kdaj kaj tudi zavrniti. Vsaj brez polurnega opravičevanja in razlaganja, zakaj res, ampak prav zares ne bi. Pa brez zamere, prosim!
Z leti pa človek počasi dozori. In se nauči (vsaj ne da bi pokazal, kako mu je neprijetno) kdaj tudi kaj zavrniti. A če nisi
zelo pozoren, se ti kimavost še vedno priplazi v obnašanje. In šele potem, ko je vse mimo, se zaveš, kako nespametno si se
obnašal. Ker bi lahko enostavno rekel NE in pika. Odločno in brez sprenevedanja.
Pred časom sem pometala pločnik pred hišo, ko se je nenadoma ob meni ustavil avtomobil. »Dober dan, gospa, mleko in skuto prodajam. Dobro, domače. Boste kaj kupili?« je vprašala neznana ženska. »Ne, hvala,« sem odgovorila mirno, čeprav načeloma nimam rada, da me kdo takole pohopsa sredi ceste. »Res ne bi? Poskusite, ne bo vam žal!« »Hvala lepa, vendar mlečnih izdelkov ne smem,« še vedno vljudno skušam pojasniti. »Zakaj pa ne?« vrta ženšče naprej. »Če
že morate vedeti - alergična sem!« »Mogoče pa ste alergični samo na nekatere vrste mlečnih izdelkov. Poskusite naše, morda bo vse v redu!« »Hvala, ne bom. Sem že večkrat poskusila, a nikdar ni bilo dobro in ne bom več!« še vedno vljudno razlagam, čeprav bi jo najraje poslala v tri pirovske. »Aha! A kruh pa lahko jeste?« nadaljuje nadležno. »Ja, seveda,« sem že malo manj prijazna. »To je šele svinjarija, ki povzroča alergije, ko bi vedeli! Bolje, da jeste našo skuto kot kruh!« Zdaj mi je končno prišlo na pamet, da je bilo vse, kar sem odgovorila po drugem vprašanju, odveč.
Lahko bi enostavno enkrat, zelo odločno in glasno rekla NE! In si prihranila veliko nepotrebnega besedičenja. »Na svidenje!« sem rekla glasno. Babnica je jezno zaprla okno in se odpeljala. Ko sem kasneje razmišljala o tem, kaj se je pripetilo, sem bila kar jezna sama nase. Ker sem se tako dolgo pustila prepričevati. Dve odločno izrečeni črki bi mi prihranili kar nekaj minut pregovarjanja.
A človek se vseeno kaj nauči. Pred nekaj dnevi se mi je tako na vratih narisal prodajalec knjig. »Dober dan, gospa, knjige, priročniki ... dobro, poceni!« se je na široko smehljal. »Ne, hvala,« sem rekla prijazno. »Ne bo vam žal, cel kup uspešnic imam za vas, zagotovo jih potrebujete. »Ne, hvala!« sem ponovila. »Naj vam pokažem vsaj tole ...« Tu mi je bilo dovolj. Izkušnja z vsiljivo prodajalko skute je bila dovolj. »Glejte, tretjič vam, zaenkrat še prijazno, govorim NE. Ka-
terega dela besede niste razumeli? In še tole: zaenkrat sem prijazna, a ne bom dolgo!« sem odločno odvrnila. Možakar je brez besed popokal svojo robo in jo pobrisal kot kafra. Sem bila kar ponosna nase. Nekaj trenutkov. Potem sem začela razmišljati, da nisem bila prav prijazna, da ni nič slabega mislil ... Orkalapipa! Nenadoma se mi je posvetilo. Se pravi, vsak mi lahko naklada, kakor hoče, jaz pa sem, vljudno in prijazno, dolžna to prenašati. In se opravičevati, če slučajno ne zmorem več in če rečem ne. Bo treba nekaj narediti na tem področju. Pa čeprav morda za začetek stopiti pred ogledalo vsak dan za nekaj minut in vaditi. Ne, ne hvala, ne bom, ne želim, nimam časa. In celo tisto najbolj nevzgojeno. Nočem. In pika. Pa naj se svet postavi na glavo ...
Petkovo humoresko je tudi tokrat napisala Mateja Reba.
g KSSEPifšl
Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Energy Agency of Savinjska, Šaleška and Koroška Region Koroška 37a / SI - 3320 Velenje / Slovenija
Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB 3, Uradni list RS, št. 63/2007), 35. člena Zakona o Zavodih (ZZ, Uradni list RS, št. 12-481/1991), 21. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Uradni vestnik MO Velenje, št. 18/2006, Uradni list RS, št. 47/2006, št. 53/2006 in št. 73/2010) in 12. člena Statuta Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, Svet zavoda KSSENA objavlja
javni natečaj za imenovanje
DIREKTORJA
Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba naravoslovne smeri,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	znanje slovenskega jezika,
-	aktivno znanje angleškega (pisno in govorno) in nemškega jezika,
-	najmanj 3 leta vodstvenih sposobnosti. Ključne naloge:
-	vodenje zavoda KSSENA v skladu s projektom »Ustanovitev lokalne ali regionalne energetske agencije« evropskega programa Intelligent Energy Europe (Inteligentna energija Evrope);
-	vodenje lokalnega in regionalnega razvoja na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije;
-	zastopanje in promoviranje Zavoda KSSENA na lokalni, nacionalni in evropski ravni;
-	vodenje priprave in izvedbe sofinanciranih projektov na nacionalni in evropski ravni (Cilj 3, Intelligent Energy Europe, Life +, Norveški finančni mehanizem ...).
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa z/s:
-	dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev,
-	življenjepisom z opisom dosedanje poklicne kariere,
-	fotokopijo delovne knjižice,
-	programom poslovnega in programskega razvoja ter vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje štirih let v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi energetskimi smernicami, programi Cilj 3, Intelligent Energy Europe ipd. in
-	potrdilom o državljanstvu.
Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto na naslov: Svet Zavoda KSSENA, Titov trg 1, 3320 Velenje, označene s pripisom »NE ODPIRAJ - Javni razpis - direktor Zavoda KSSENA«.
Rok za prijavo začne teči naslednji dan po objavi razpisa. Obravnavale so bodo samo pravočasne in popolne vloge. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v zakonitem roku po izvedenem postopku imenovanja.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas štirih let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana. Dodatne informacije lahko dobite pri kontaktni osebi razpisa ge. Nedisi Trumić, tel.: 03-8961-520.
V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Predsednik Sveta zavoda KSSENA Peter Dermol
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO TONSKE TEHNIKE RADIA CELJE
SOBOTA, 19. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 20. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Irena Rotar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 21. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Irena Rotar, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 22. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 23. maj
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 24. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 25. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Bojan Pišek
Nostalgični specialist za tehniko in cviček
Če smo serijo predstavitev naših voditeljev zaključili z legendarnimi imeni, je prav, da sezono predstavitev radijskih tehnikov z njimi začnemo. Bojan Pišek je z več kot 30 leti delovne dobe na Radiu Celje gotovo naš sodelavec z največ anekdotami in spomini.
Kot mlad elektrotehnik je začel kariero na takratnem Radiu Ljubljana. Potem pa se je vrnil domov in do danes ostal zvest naši medijski hiši. »Zdaj ves program >leti< izpod računalniške miške. Takrat pa je montaža radijskega prispevka zahtevala škarje in lepilo. Smo dobesedno rezali in lepili posnetke.« Vsak tonski tehnik je moral obvladati osnove novinarstva. Pa tudi novinarjem nekaj tehnične podlage ni škodilo. »Tisto, kar je nujno za dobrega tehnika, uho in občutek za realizacijo oddaje ter učinkovito timsko delo z voditeljem, ti ne da nobena šola. To prinesejo predvsem izkušnje.« Slednjih pa ima Bojan res ogromno. Z letečim uredništvom so se v vseh vremenskih pogojih odpravili tudi v najbolj odročne kraje naše regije. »Nekoč sva z Mitjem Tatarevičem na Slivniško jezero potegnila kilometer kabla za telefon, namonti-rala agregat in še kup drugih stvari, da smo se potem v program v živo javljali z ladjice.
To danes pogrešam. Radio med ljudmi.« Kot pravi, konkurenca ne prinese vedno le dobrih stvari. »Ko danes poslušam radijske postaje, predvsem komercialne, mi je hudo, ker je za v eter naenkrat vse dobro. V mojih časih pa je novinar kak prispevek tudi desetkrat na novo postavljal, da je urednik dovolil objavo.« Največ anekdot je seveda s terenskih potepanj. »Pripravili smo cel kup javnih oddaj in prireditev. Ljudje pa so vedno najbolj z zanimanjem znane radijske glasove in imena povezovali še obrazi v svoji družbi.«
Bojan je še vedno nepogrešljiv del sredine nostalgične dvojice, ko s Simono Šolinič obujata glasbene spomine. Sicer pa je znan tudi kot naš hišni specialist za cviček. V svojem vinogradu na Dolenjskem brez dvoma pridela enega najboljših. In kaj bo počel, ko bo enkrat plačo zamenjal za pokojnino? »Delal,« se nasmeje. Radio bi enostavno preveč pogrešal, poleg tega se ponudbe za honorarno sodelovanje že zdaj vrstijo. »Če bo seveda zdravje, se življenje takrat šele začne,« dobrovoljno zaključi Bojan.
StO
Foto: SHERPA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	WHAT A LIFE - ROCHELLE (4)
2.	THE NIGHT OUT -
MARTIN SOLVEIG	(3)
3.	FEELS GOOD AT FIRST - TRAIN (3)
4.	IS ANYBODY OUT THERE
- K'NAAN FT. NELLY FURTADO (5)
5.	CALL ME MAYBE - CARLY
RAE JEPSEN	(4)
6.	PRIMADONNA - MARINA &
THE DIAMONDS	(1)
7.	LOSING YOURSELF - WILL YOUNG	(2)
8.	BACK IN TIME - PITBULL (5)
9.	BLINDED BY THE DARK -PUSHER	(2)
10.	LET'S GO - CALVIN HARRIS
FEAT. NE-YO	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	ZADNJI POLJUB - NUDE	(5)
2.	SENCA - TINKARA KOVAČ	(3)
3.	METULJI - PLIŠ	(4)
4.	NOV NOR ČAS - HEAVENIX	(4)
5.	SONČNA UPRAVA - KINGSTON	(1)
6.	KNJIGA BRAZOV - GAL GJURIN(2)
7.	NOVA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN & COVERLOVER	(6)
8.	NAČIN - PAPIR FEAT. MAJA KEUC & BOŠTJAN GOMBAČ	(2)
9.	ILUZIJA - NIKKA	(3)
10.	ODIDI - NATAŠA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
MORE THAN THIS - ONE DIRECTION
PAYPHONE - MAROON 5 FEAT. WIZ KHALIFA
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
MOJA PESEM - ALYA
SLAB SPOMIN - BIG FOOT MAMA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	S TEBOJ - MODRIJANI (3)
2.	POKAŽI MI, DA ME IMAŠ ŠE RAD - NAVIHANKE	(4)
3.	LJUBIM TE SLOVENIJA ZELENA - ZREŠKA POMLAD (5)
4.	MALO ZA RES MALO ZA
HEC - ČRNA MAČKA	(1)
5.	ZDRAVICA ZA PRAZNIK - VERA
& ORIGINALI	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO
LJUBEZEN IN PESEM - SPEV
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	CVET POMLADI - JAVOR (4)
2.	NA VESELICI - NOVI SPOMINI (5)
3.	KOŠČEK SANJ - NARCIS (2)
4.	VIŠINSKA RAZLIKA - FANTJE Z VASI	(3)
5.	KO PADE MRAK - POGLED (1)
PREDLOG ZA LESTVICO
MOJ HRIBOVC - TINA DROLE IN MLADI KORENJAKI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
■■t
www.radiocelje.com
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
PREPROSTO SLADKO
Vsi poznamo tisto brskanje po hladilnika ali shrambi, ko iščemo nekaj, a ne vemo, kaj. Ali pa nam preprosto nič od videnega ne diši, atone pomeni, da ni več želje po hrani. V kuharski oddaji na Radiu Celje smo pomislili na nekaj sestavin, ki jih skoraj zagotovo najdemo v shrambi, in jih združili v dva recepta. Prvi zahteva previdnost zaradi vročega sladkorja, pri drugem pa lahko sestavine samo pripravite na mizo in povabite male kuharske pomočnike, da sami naredijo vse ostalo. Veliko sladkega veselja, najprej ob ustvarjanju in potem ob uživanju! t «^JJJft^,
VROČE SADJE
Sestavine:
30 g masla, 1 jabolko, 2 banani, 1 limona, 30 g sladkorja, žlička cimeta
Priprava:
Jabolka in banane olupimo in narežemo na krhlje oziroma na rezine. Limono stisnemo in si pripravimo sok, če imamo bio limone, pa tudi naribamo lupino. V ponvi raztopimo maslo in dodamo jabolka. Dušimo, da se malo zmehčajo, in nato dodamo banane. Mešamo še kakšno minuto ali dve, nato dodamo naribano limonino lupino, žličko ali več limoninega soka, sladkor in cimet. Kuhamo še toliko časa, da sladkor karamelizira in se začne oprijemati sadja. Postrežemo še vroče. Za kontrast lahko poleg postrežemo še vanilijev sladoled.
SLADKA NABODALA
Sestavine:
1 vrečka penastih bonbonov (marshmallows), čokoladna kuvertura oz. čokoladni obliv, kokosova moka, praženi mleti lešniki, mleti orehi, pisane mrvice, naribana bela čokolada, zobotrebci ali plastična nabo-dalca
Priprava:
Stopimo kuverturo po navodilih na embalaži ali pripravimo čokoladni obliv kot za preliv torte. Penaste bonbone enega po enega nabodemo na zobotrebce ali nabodalca. V posodice si pripravimo različne posipe in vzamemo večji krožnik ali dva, na katera položimo peki papir. Penaste bonbone nato pomaka-mo v čokolado, jih potresemo s poljubnim posipom in odlagamo na krožnik. Narejene damo v hladilnik, da se čokolada strdi, nato jih postrežemo.
NL
Modno kulinarično humanitarno druženje v Gostišču Miran
Vljudno vas vabimo na kulinarično humanitarno druženje, ki bo v petek, 18. maja, v našem gostišču!
Osrednji dogodek večera bo modna revija, kjer bodo predstavljene kreacije Maje Štamol in modni dodatki galerije E2RD Jewellery.
Večer bodo glasbeno popestrili operna pevka Alenka Gotar, operni pevec Tim Ribič, mlada pevka Kim Begovič in stand up komičarka Tanja Kocman.
Med prireditvijo bo tudi avkcija razstavljenih oblek Maje Štamol in nakita blagovne znamke E2RD Jewellery, ki jih bo
KSKru/H/NAOSVhŽTIFV
VINO@FRESER "


k
LEDENO VI.YJ PRUD EN TIA
VINOGRADNIŠTVO FREŠER
FREŠER VLADKQ, KAtŠE19 2315ŠMARTN0 NA POHORJU j SLOVENUA
VLADKO FREŠER 040753137
MATJAŽ FREŠER ! 031577980
TEL.: 02 80 34 215
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
Zpri^
AHACU
._
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
IT
RESTAVRACIJA	Drievne malice
r T K	Sobotna in nedeljska kosila
' i K K	Jedi po naročilu - a la carte
ëtra d o s., ButdHis», šotni bij*	Posebna ponudba
ïw, »	Pi"er'ia, slaščice in bar
P0N-PET: od 5:30 do 22:30	p-	-,
S0B: od 0:00 đo Z3<00	3 2aW'Ucene ""K**
NED. cd B:D0 do 22:00	Ve,lko P^rltlfiSĆe
KRALJESTVO DOBREGA
od 8:00 do 22:00
T: Û3 . E28 0f1l][G: 03^630.511 [eÄiestivraci|a@etra.si
Arganovo olje
Arganje dragoceno drevo, ki raste le na jugozahoda Maroka, je dragocen vir lepote in zdravja. Arganovo olje pridobivajo iz sadežev arganovih dreves, ki rastejo le na jugozahodu Maroka. Za drevesa je značilno, da lahko, tudi ko enkrat odmrejo, čez 7 let ponovno oživijo. Arganova drevesa igrajo pomembno ekološko vlogo, saj preprečujejo širjenje puščave, ker ohranjajo vlažnost in rodovitnost prsti, ki je bistvenega pomena za kmetijstvo, s katerim se ukvarja lokalno prebivalstvo. Leta 1999 je UNESCO arganovo drevo razglasil za del svetovne dediščine.
in za ohranitev mladostnega videza.
V kozmetiki je zaradi omenjenih učinkovin arganovo olje odličen dodatek v izdelkih, ki zavirajo staranje kože, v izdelkih za suho kožo, nego obnohtne kožice, zdravljenje aken ter v izdelkih za nego las. Arganovo olje kožo omehča in navlaži, spodbuja pa tudi obnovo njenih celic. Nanos arganovega olja obnovi hidrolipidni sloj kože, pomaga pri boju proti dehidraciji in nudi zelo veliko esencialnih elementov, ki koži pomagajo, da ohranja naravno vlažnost in prožnost. Poleg lepotnih ima arganovo olje tudi številne zdravilne učinke. Aktivira kisik v celicah, izboljšuje možganske zmogljivosti in pozitivno deluje na jetra in prebavo. Analize so pokazale, da arganovo olje vsebuje fitosterole, ki so še posebej učinkoviti pri blaženju brazgotin in zdravljenju problematične kože. Zaradi teh lastnosti je kot nalašč za nego kože, poškodovane zaradi aken. Visoka vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da 16 g (2 veliki žlici) arganovega olja zagotavlja celodnevno potrebo po esencialni linolenski kislini.
BI0NA
KOZMETIKA
Jelena Založnik, s.p.
ŒLEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00 -16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
Maročani uporabljajo arganovo olje v vsakdanji prehrani in v tradicionalnem zdravilstvu. V kuhinji radi posegajo po mešanici arganovega olja, medu in mandljev, ki ni le okusna začimba, ampak tudi jed, ki daje moč in energijo. V domači tradicionalni maroški lekarni se arganovo olje uporablja tako za notranje kot za zunanje zdravljenje. Že dojenčke mažejo s tem oljem, da jih zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Še posebej pogosto po arganovem olju posegajo pri boleznih kože
FRIZERSTVO, AnJ. klopčič,
•ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
• PODALJESEVANJE LAS •SVEČANE PRIČESKE
r S.p.
Dobrova 16,3000 CELJE GSM 031/371 499
t<I®<5îks il
vzordaste hlaöime nogavice vzorčaste samostojeće wdgavice samostojeće nogavice hlaCme nogavice proti krčnim žilam
Martina Pinter s p	DOKOLENKE
GLAVNI TRG 10	STOPALKE
3000 Celje	BOMBAŽNE NOGAVICE
Tel: 03/6207720	NOGAVICE PO VAŠEM NAROČILU
E-pošta: martinapinterp9mail.c0m Tel.: 03/620 77 20
MOPA- ZA MOCH&JS&.
GTavŠ9 Jfogdg* IKJS
3000 Celje	odprto:
Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00
M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.com
INFORMACIJE
K
ujluluparkeiarstvo-jagersi m J^L ûn PrtfêdpknH ê- ma iL ja gerstefa nij»io l net LI3 743 D1 80 3230 Sentju r
ELEKTRO STORITVE
Boris KROFLIČ S.p.
Vrhe 15, 3221 Teharje
Tel,; 041 370 240
e-mail: kroflic.bori s@gmail.com splet: w ww.e I ektro kroflič si

T 03 / 57 30 Odd; !NFO@DOM-STREHA.Si:
M; OSI 600 420 WWW. DO M-ST R EH A. SI
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 Šentjur
Prodaja glinenih kritin.'
#WALTHER #riAC H7I r r. II,
^mn'Hn npuvi -i+i> tank
CREATON y
NAVAVNÛ »anUMff^J
PE Celje
ŒLEIAPARK Aškerčeva ufka 14 3000 Celje
<3
v S s,
loj
Ml *
K. 1
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takral se počutimo nemočno, saj ne znamo rešili težav oziroma nismo usposobljeni za to Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal slrokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljali, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo. kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam lih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši moj stri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predsta vljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storili, ie. da pokličete 031 692-80Ü, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
PE Velenje
Šaleška 2a tj 3320Velenje
03 49 00303 miwSTm« 03 62 00 7T8
IE VERHOVSEK
nn . IZVEDU VODOVODNIH INCENTMIMH aDnDl NAKUAV na SANACUA KOPALNIC
UCTILICUE VEBBin&I dfi.fi. ftoiinska vas 34/d, Store, qsm, Û41 GBZ SÛ7

SALON KERAMIKE V CEUU
www.taprD-9r0Eist.si
Kidričeva cesta S. Celje Tel.: 03431 22 11,1341 553 547
'Vali ka i »bira KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE ■ Sanitarne ARMATURE > KOPALNISKO po h i si v a
Zanqrad d.o.o.
Splošna gradbena, fasaderska in slikapleskarska dela
ftdvaOBcua 7 3000 Celje E-mail: info&Viincjmd.ši
www.zangrad.si
Telefon 031 713240
đi	Zima »je poslovila, zate vabljeni na pfemontaiogum
	1 - Velika izbira g uit. i n platišč, ter m oï nost hram be va šili au m. 1 - in odvoz izrabljenih vwil, — fttfriiii = j ■ Serve za vw znamke vozil.__= MttJJ«= 10% popusta fia premontaio gum, cb predložitvi tega ogla».
	KIA MOTORS avt(|)hiša skorja net The Ptmtr jo SuiptruT Mariborska 115, Celje. 037«6 CIS 84, 031 60941 e
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA KAMEN 1 GROBI NASIPI	JIMMY KAMNOLOM HRASTJE
tri n ersex Skobfrnes.fi., Cesta «e Brrfû 5,3î"îOSentjirr asm: Oil 300950 email: [ejđ.sketerrte^sicl.n^	
gsntMTlM Bl.gmrIBIflB SJ5 M:(B/S7fl«5rkkL:QJ/S7 71499 t- mi)" : briçiLa.bLEjr čanimet
sacir* fuCABipt Vse za stretio.'
fhiiiradnp in montaža knwdm-kleiHrskih cdrfloov nilnSnt Inline; nv&ska v» S7lliiOSlBRf *
www.streha-mttalko.ii
ZA IZMEftO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIC ITË NAŠEGA STROKOVNJAKA U STREHE NA GSM. 041 621 355.
MESTNA ŠIVALNICA
Nalulija Crikilti s.p.GSM: (Ml m 288
IpiijilhC" îïli|j«|V4 in Lnijultva
Cantaijenul. 2, TOfKI l>1>
ŠIVANJE PO NAROČILU: *îcnska modna obUüia 'moikc obleke P OPRAVILA OBLAČI L: 'kiajSanjc 'ožajije 'menjava zadrg 'menjava podlog, krpanje
Delovni čas; Pon, src. pet: 7.00 - L6.00 Tor, (ti: 11.00- 1S/J0 Sob: B.O0-11.00
KOS TÎRMOINSTALACUE| hJjOt/H»U«, Unlvib a, 3230 Smljur
«!/tM76*,f«j:41 W JJfl
wwwJtaMmwJljd
j&TA^t*
Flora« d.oo.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41, 3000 Celje GSM: 041 757 979
1 poskrbimo u UH EDIT EV vik okolic» hi poslovnih prostorov; ■ " uudittv in vzdrževanje;
' ' »»leprod»]» )□ m*Lop roda}« obranih rjutlin la cvttjiQ
4 j
S kartico zvestobe do 7% popusta
VZDRŽEVALNA DEU,AI1«»T«Ï1£ KOPALNIC MARJAN PEKOSflK 5.P.,STORČf 21.1231GHOBELND
GSM: D41/577-336,
MAI L; nnifjjin.pc kossk ■■ gmail ,r«n>
Keramičarka deb ,vodow>dnainslalacija .mr-njaw radiatorjev, manjSa lidarcka dela, elektra in vu vzdrževali» del j. T« adaptaôje kopdir.it. Izdelovanje mozaikw, bordur, brušen je nizko finske otwftb, izdeluj talnega gretja y starejših kopalnicah In talnih kadiš kaualem
DELO OP fl WIMt1 Ï1HIHUJIIH1 KltWIII PtUfOMniHStfNFH Efr.lH! Si mPGflWJIJMOI
FRENICM
prodaja, inorrtaža, pre™1'
NunčK Franc s.p.
Dušnna K vedra je, 3210 âenljur
GSM:(H1787Î35
e-mail: frertk.nunttcggmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja
■ svetovanje
-	izdelava ponudb prodaja montaža
-peil
-	toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kofwlnista oprema
-uiuojt obstojali sbihihv -dimniki
ItimiTshnika
mtvrt -
w ww.ze le n a -teh n i ka.eu
Tel.î 03 491 66 OO
žage «lonsered -is%u
INFORMACIJE
ŠEŠKO
ŠEŠKO d.O.O.
Ključavničarstvo fn kovaštvo
Socka 33,
3203 NOVA CERKEV
e-mall: sesko.doD@5iol.net splet: Luuuui.5e5kG.si tel.: ++386 [0]3 5776-282
[aj3 781-8l~8D fax: ++386 (0)3 5 778-282
ŠEŠKO d.0.0., PROIZVODNJA, MONTAŽA in PRODAJA EVROPSKO HOMOLOGIRANIH VLEČNIH KLJUK, KOVANJH IZDELKOV,
KONJENIŠKE OPREME
□ruïlnska podjetje ŠEŠKO, d.d.a. Iz Socke - pri Vojniku se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, ki sega v daljno leto 1938. Osnovne dejavnosti podjetja danes so razvoj, proizvodnja, prodaja in montaža vlečnih naprav za osebna In lažja tovorna vozila, poleg tega se še ukvarjajo z izdelavo najrazličnejših prosto kovanih izdelkov.
Podjetje je majhno, vendar fleksibilno in prilagodljivo za spremembe na tržišču. Pohvalijo se lahko z s kvaliteta in izdelki, ki jih ponujajo,
Vlečne naprave
Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja evropska homologiranih vlečnih naprav blagovne znamke ŠEŠKO
□prema za konje
Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri vzreji in rejî konj ter izdelavi konjske opreme so razvili najboljše, kar je možno za namestitev konj, Fukncionalne, zdrave, izpopolnjene, obenem pa varne:
-	prastostojece montažne konjske bokse,
-	notranje bokse po meri za vse vrsta že obstoječih hlevov,
-	napravo za treniranje konj In ohranjanje konj v tako potrebni kondiciji,
-	ravnalnik za manežo.
Nosilci za kolesa
Nezložljivl nosilec za 3 kolesa ima možnost, da se spusti nižje [da se lahko odpre prtljažnik tudi takrat, ko so kolesa pritrjena na nosilcu za kolesa). Zložljiv nosilec za koto - nosilec za kolesa je popolnoma zložljiv, ki se zaklene navlečno kljuko in prav tako se kolesa zaklenejo na nosilec za kolo. Zložljiv nosilec za kolesa ima možnost, da se spusti nižje (da lahko odprete prtljažnik tudi takrat, ko so kolesa pritrjena na nosilcu za kolesa).
Prikolice
So v celoti pocinkane in imajo torzijsko vzmetenje.
Ponujajo prikolice za prevoz tovora -keson z naletno zavoro ali na dve osi, prikolice za prevoz štirikolesnikov, manjših traktorjev, kosilnice, sani, prikolice za prevoz plovil, za prevoz motorjev. Imajo tudi dodatno opremo, izbirate lahko med podpornim kolesom z objemko, poviški stranic, mrežo, rezervnim kolesom, nosilcem rezervnega kolesa, cera-dami s konstrukcijami, ključavnicami.
VOdJt prodaje, Eva £e£ko:
»Trdno smo prepričani, da nam bo uspelo ostati v samem vrhu
najkvalitetnejših evropskih proizvajalcev vlečnih kljuk in da
bodo naši kupa Še naprej ugotavljati, kaka lepa je imeti tako zanesljivega dobavitelja''
Kovani izdelki
Ponujajo kovane vrtne, balkonske in sto-pniščne ograje, okenske mreže, nadstreški, eno krilna ali dvokrilna vrata, drsna vrata, stenske in vrtne luči ter lestenci, kljuke,
zapahe in tečaje za vrata ter okovje za staro pohištvo in skrinje, svečnike, vrata za odprte kamine in garniture ter najrazličnejše kovane izdelke po vašem okusu,
n
INSTALACIJE JEKE.
ogrevanjem vodovod, alternativni ïiri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Zadobrova 34/a 3211 Skofja vas
GSM: 031-329-702, E-mail: blisk.fnstaladje@9niail.tom
CVETLICARNA (N DARILNI BUTIK
AWT/$>
Hataia Hribtmik s.p. Poslovne enote:
KaEobieSencjurCelje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-££6 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
gMLjflcJ ŒRVK FLfkCA
Td:. m m 021
PP.1JDAJa utajenih izfctfav I - f'7 narviïlu lumje in firymviUr usnjtrûb. jaketi
-	HlTfcü in vGùDNQ
-	ü<£NjE m tfR.,
M.Z&1
M/OU
KRAJŠANJE HLAC
od5 EUR dalje, 3+1 CKATlS
Ft rVfvs Vir, vi. Art. Çrtnc/ém& 1Î, Cdj£. ft /vUriJmtđ frtufrtft wjeiii«)
*	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ■ IZOLATORSTVO
' STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGL ED
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BR0N1SLA V ČANŽEK d.O.O.
Peiovje J 9.3220 Štore teli 03/577-12-31 fan: 03/78 ! -00-49 mobitel: 04 J/639-837 IIM0V1TV0, KLEPARSTVO e-puita; bmnislOv.Mrtiek®r-1.Si
Ur
mr ^KKOVSTVO, KLEPARSTVO
müleJ
^OPBAUNÏÎ.
osZzü3öfi
HULI-j DEJA» S P-
mutej, dej a n S siol.n et
dom o f_ S na I
DOMOFWAL
Ivan HOBAČEfl sp. Ul. Bratov Jantarjev T1 ? £212 Vojnik
GSM; 041 73666«
teieforxfa«03 ?ai n 72 e-pošta: domofinal@)E-l.si
Za Va i in Vaš dom vrši m o;
-tesarstvo
■	kfovstvo
■	stavbno kleparstvo
-	montažo Velu* oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streti
Pooblaifertl krov« » kritine;
GERARD. CREATOR TONDACH. BBAMAC. LIN DAB, HOSE UFA, TEGOLA, 5-M£TAI_, ESAL,.
<Ptikk

MARJAN TERŽAK.an
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tal.: 03M91-Î3-00, Fat DÜSt-33-01
onih nun
V OrflKI TfRzAH VAM HUDIMOl
■	STIBIimWIPBEGLEOVllHZAOÂï«-*
■	«VAIITETHA STEKU IN DKVUUE 1A KOflÊKdUSKAOtJSLa
■	SmOHOVMPflEGLEOZmiONTUKTUELECE
■	KVJU.IT t r NÉ HSNTAKTH« LECE
■	tlSTllA H KturtJUÇTHIE L«ï
■	SOHÄNAOtHHRBIZHWIlHPflOIEVMALCEV
- UUT» IWM W*WWIM9Tt»M(Ë OfpXE -
DELOVNI ČAS: delavniki Od 9.00-13.00. BObola od e.OO-IÎ.OO
ZLATARSTVO TAJtëEK
\Vomafta fejnîek - KorvMc
dHW tijf 17 1000 iVjt 03 M I? 13 041 ĆM3JJ

JVà
n
AflTIAL doo.
070300 525
•	VSA ZIDARSKA DELA
•	POLAGANJETLAKOVCEV
•	UREDITEV OKOLIC
ARTIAL d.0.0., Aria vas 6a. 3301 Petravče
ZA AVTOMOBILISTE
Slovenija: zgolj navzdol
Letos očitno ne bo pravega posla z novimi avtomobili. Tudi aprila je bila prodaja v Sloveniji manjša kot istega meseca lani, saj je bil minus 12-odstoten.
Na letni ravni so letos prodali 18.725 osebnih avtomobilov, kar je za 13,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po nekaterih podatkih te številke niso realne, saj naj bi bilo v tem času veliko t. i. enodnevnih registracij (za en dan se avtomobili registrirajo, nato izvozijo v tujino in se štejejo, kot da so bili pri nas prodani). Če bo šlo tudi v prihodnje tako slabo, se utegne zgoditi, da letos ne bo prodanih več kot približno 55 tisoč novih avtomobilov. To bi bil najslabši rezultat v zadnjih desetih letih.	JK
Juke R gre v serijsko izdelavo
Japonski Nissan je pred časom pokazal juka v dirkaški izvedbi R. Rečeno je bilo, da avto ne bo doživel serijske izdelave. Tovarna si je zdaj očitno premislila, saj naj bi izdelala omejeno serijo.
Avtomobil, ki se bo od serijske različice juka razlikoval po širših gumah, znižanem podvozju, veliki in mrežasti maski hladilnika in še po čem, bo poganjal znan šestvaljnik z gibno prostornino 3,6-litra in s 400 kW/545 KM. Ta motor namenjajo tudi nissanu GTR. Od tega bo juke R dobil tudi podvozje in morda še kaj. Cena za zdaj še ni znana.	JK
Fiat 500L še letos na trgu
Italijanski Fiat je tik pred tem, da v novi tovarni v srbskem Kragujevcu »zažene« proizvodnjo novega fiata 500 L.
To vozilo je bilo prvič na ogled na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu. Gre za manjšega enoprostorca (414 cm), ki se bo poskušal v istem razredu kot Oplova meriva. Italijanska avtomobilska hiša računa, da bodo lahko v Kragujevcu v letu dni naredili okoli 200 tisoč vozil, letos oziroma za začetek pa približno 30 tisoč. Vse kaže, da bo fiat 500L na voljo tako v izvedbi s petimi kot tudi sedmimi sedeži, pri čemer naj bi po sedanjih napovedih stal približno 13 do 14 tisoč evrov. Na sliki: fiat 500L.	JK
Nissan juke R
Eva Boto in peugeot 208 navdušila občinstvo
Zadnji nastop pred torkovim odhodom na evrovizijsko popevko v Azerbajdžan je imela Eva Boto sobotno dopoldne pred pro-dajno-servisnim salonom v Avtu Celje.
Ne po naključju, kajti iz rok direktorja Avta Celje Jožeta Fidlerja je v uporabo dobila novega, posebej »našminkanega« peugeota 208. Najnovejše Peugeotovo vozilo krasita dve Evini fotografiji s podpi-
soma, kar naredi že tako zanimiv avto še bolj privlačen. Ker je Eva še zelo mlada, kajpak potrebuje šoferja. »Na koga drugega se lahko obrneš, če ne na sestro,« je dejala Eva in določila starejšo sestro Sanjo za zelo odgovorno nalogo. Nekaj mesecev bo morala voziti mlajšo sestro Evo na vse koncerte, po, upamo, uspešni vrnitvi iz daljnega Bakuja.

Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosoia.cadej@sioI.net
Tel. 08 2052291
Ročna A VTOPRALNICA & POLIRNI CENTER
VOZILA Z ITTOLAKA VOZILA
TEMELJITO NOTRANJE ČIŠČENJE VOZILA
DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE
ZA TERMIN POKLIČITE IN SE DOGOVORITE
031344388
STEM KUPONOM 50% POPUŠTAJ
I
ODKUP
PE CELJE, Ul. XIV. dnriiijs 14, 03/425 7000
02/2341000	£
TA. § Staneta Rozmana 16,02/521-3000 _
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovanska 27,1000 Ljubljani |
mza
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
MM
MOTORNA
VOZILA
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
PEUGEOT 207 1,4 Trendy, letnik 2009, prva lastnica, avto je odlično ohranjen, ima klimo in prevoženih 45.000 km, vreden ogleda, prodam. Informacije po telefonu 031 321-884. 1931
Oglašujte na naših LED EKRANIH v CELJU!
Več informacij na led@turnsek.net ali 031 790 333
EK CENTER, 1
Mariborska 88
EK CENTER_2
Mariborska 88
www.turnsek.net
MARINES
Kupim
PRODAm
PEUGEOT 206 1,1 i, letnik 2004, 5 vrat, rdeč, s klimo in peugeot 306, letnik 1999 1,6 i, s klimo in vso opremo, prodam za 750 EUR. Telefon 051 306-959.	1798
POLO 1,4, letnik 2001, el. oprema, klima, prodam za 2.100 EUR. Telefon 031 711-199.	Š 87
SEAT altea 1,9 tdi, letnik 2004, 5 vrat, dežno siva, s klimo, prvi lastnik, 142.000 km, redno servisiran, velik servis pri 137.000 km narejen, odlično ohranjen, prodam za 7.100 EUR. Telefon 041 653-341.	1855
ZELO dobro ohranjen Peugeot 207, trem-dy 1,4, letnik 2008, 70 kw/95 km, prodam. Telefon 041 745-6 2 2, 041 327-546.	1912
KARAMBOLIRAN ali dotrajan avtomobil kupim. Telefon 051 301-611. Š 81 ODKUP vseh vrst vozil, v kakršnem koli stanju, gotovina, odvoz in prepis. Telefon 031 783-047, Boris. 1887
STROJI
KOSILNICO Alpina, generalno obnovljeno, kot novo, prodam. Telefon 040 611195.	L 113 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip, puhalnik Tajfun na kardan in sejalnico Olt, za koruzo, dvoredno, prodam. Telefon 041 261-676. 1900 MAJHNA kolesa za kosilnico BCS prodam. Telefon 041 550-466. 1938
KUpIm
pRoDAm
NAKLADALKO Sip 16/6 prodam ali menjam za govedo. Cena 600 EUR. Telefon 041 211-883.	1713 MINI bager Takjuči, 8 ton, letnik 2005 in mini bager Volvo, 3 tone, letnik 2004, 1.800 ur, kot nov, 3 žlice, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. 1798 KOSILNICO Sip roto 165 G, z gnetilnikom in kardanom, letnik 2003, prodam. Telefon 051 371-959. 1882 KOSILNICO Bcs 110, nizka kolesa, Acme motor, zelo ohranjena in kosilnico Alpina, prodam. Telefon 041 289-252.
1873
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.	1341
POSEST
pRoDAm
mmm
aslrologlnja:
0906430
S3 V	m
lastrologinjaAAj 1 jasnovidnost	i 17
NEPOZIDANO stavbno zemljišče, 1.350 m2, za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici v Celju, prodam. Parcela je že delno komunalno urejena ter najcenejša na tem področju. Cena 60 EUR/m2. Ogled dokumentacije in ostale informacije: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina 25/1, po 16. uri. 1260 GRADBENO parcelo v Šentjurju, 800 m2, na elitni lokaciji v naselju Hruševec, z vso infrastrukturo, asfalt, voda, kanalizacija, prodam. Telefon 051 306-959.
1798
ZAZIDLJIVO parcelo, velikost 8 a, voda, elektrika in telefon na parceli, relacija Dramlje-Šentjur (Dole) prodam. Telefon 041 786-603.
1874
SAMOSTOJNO stoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot 4-sobno stanovanje. Brez bremen. Možna tudi menjava za dvoinpolsobno stanovanje. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba: Robi Kerš, telefon 041 727-301.
n
V ŠMARJU pri Jelšah prodam hišo z gospodarskim poslopjem, na sončni lokaciji, možna takojšna vselitev. Telefon 051 384-839.	1702
DRAMLJE. Prodam bivalni vikend, nedokončan ali zamenjam za nepremičnine. Telefon 041 368-771. 1745 ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z zemljiščem, skupna površina 22.595 m2, od tega 17.962 m2 gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti 2 km iz Rimskih Toplic, v bližini Rimskih term, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom, vredno ogleda. Telefon 031 519-146. 1801 DRAMLJE, Pletovarje. Prodam vinograd, 330 trsov. Telefon 051 301-611. Š 81 HIŠO z zemljiščem, približno 2 ha ali brez, na lepi, sončni legi, v okolici Mestinja, prodam. Hiša je vseljiva. Informacije po telefonu 031 340-695. 1953 1854 POLANA, Jurkošter. Prodam njivo in travnik, velikost 13.500 m2. Informacije 040 891-578.	1892
Bi
"Imam vinograd s 100.000 trtami. Obdelujemo ga že tri generacije, več kot 100 let."
Dušan Kristančič, vinogradnik, Medana
V Sloveniji toča klesti tudi več kot 50 dni na leto*. Zato smo za vas pripravili ponudbo zavarovanj proti toči, ki vam omogočajo izbiro zavarovalnega kritja glede na vaše potrebe.
Izkoristite državno sofinanciranje in vinograd zavarujte že za dobra tretjino premije.
"VIR: www.sosll2.si
Novo	do 65%
izbira zavarovalnega kritja po vaši meri.	nižji strošek za zavarovanje posevkov in plod ov z državnim sofinanciranjem.
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
POSESTVO, skupaj 10 ha, malo na hribčku, 4 km iz Laškega, kraj Olešče, prodam. Na posestvu so štirje objekti, eden nov, narejen do 3. podaljšane faze. Dokumentacija vsa urejena, prepis možen takoj. Informacije po telefonu 041 632-881, Franc.	p
STANOVANJE v Žalcu ali hišo v Štorah prodam ali oddam. Telefon 041 697-247.
1920
CELJE. Ob gozdu 4, v neposredni bližini nekdaj dobro znane gostilne »Pri Mihcu«, Zadobrova, prodamo pritlično, moderno grajeno, takoj vseljivo stanovanjsko hišo. Več informacij na: www. Gamen.si ali telefon 041 646-909.
1862
CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR, gozd v Zvodnem, v izmeri približno 1 ha, za 9.000 EUR ter gozd v bližini Teharja, v izmeri približno 6.500 m2, za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam stavbno zemljišče, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 19.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.
ODDAM
V ČUDOVITEM zalivu Slivniškega jezera oddajamo parkirne prostore za počitniške prikolice in avtodome. Telefon 031 641-814.	1547
STANOVANJSKO hišo in novo stanovanje na Gomilskem 28 ugodno dam v najem. Telefon 041633-296. 1746
STANOVANJE
PRODAM
NOVO stanovanje na Frankolovem, velikost 65 m2, dvosobno, prodam ali menjam za starejšo hišo v Celju ali okolici z vašim ali mojim doplačilom. Telefon 051 306-959. 1798 NA otoku Krku v kraju Čižići ugodno prodamo novo zgrajen apartma, 100 m od urejene plaže. Več informacij: na www. Gamen.si ali telefon 041 646909.	1862 TRISOBNO stanovanje, 78 m2, kot novo, vseljivo, 1. nadstropje, balkona ni, 5 m2 shrambe, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 605-786. 1824 DVOSOBNO stanovanje v Štorah na Lipi, nov parket in okna, prodam. Telefon
040	577-193, Vesna. 1826 DVOSOBNO stanovanje v Celju na Otoku prodamo. Telefon 041 260-551.
1852
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54,5 m2, 3. nadstropje, dvigalo, nova fasada, Mariborska cesta 76 a, prodam za 55.000 EUR. Telefon 031 519-871. 1914 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu
041	708-198.	n CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAm
V ŠMARJU pri Jelšah, v centru mesta, Cankarjeva ulica, prodamo enosobno stanovanje, 43 m2, adaptirano leta 2008,3/4 nadstropje, v celoti opremljeno, zamenjana okna, radiatorji in protivlomna vhodna vrata, adaptirana kopalnica, balkon, stanovanje na južni legi. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 791-558.	1927
STANOVANJE v Gaberju v Celju, velikost 63 m2 + klet 7,5 m2, stanovanje je v fazi obnavljanja, prodam. Nahaja se blizu mestnega jedra v središču trgovskega in industrijskega kompleksa. Telefon 031 781-089.	1814
V SAVUDRIJI oddajamo apartma za 3 do 4 osebe. Oddamo že Telefon 041 424-086. 1534 CELJE. Oddam garsonjero. Telefon 031 655-181.	1835
ENOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, Hu-dinja, oddamo. Telefon (03) 5413-270, po 20. uri.	1910
PRIBLIŽNO 35 m2 opremljenega kletnega stanovanja v okolici Laškega oddam v najem. Mesečna najemnina znaša 150 EUR plus stroški. Telefon 070 849-570.
1932
■rte
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
n
00169951
■Ä "SST»*
4NLJÖUSW
VlASKO
GARAŽA
PRODAm
GARAŽO v kompleksu garaž v Trubarjevi ulici prodam. Telefon 041 651-427.
1832
PRODAM
KRAVO, staro 5 let, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 332-267. Š 83
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
PRAŠIČE, mesnata pasma, od 30 do 150 kg, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 70
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača krma, dostava, možne polovice ter očiščeni odojki, ugodno prodam. Telefon 031 311-476.	1629
KOZLIČKE - koze, srnaste pasme, stare tri mesece in pol, ugodno prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595.
1785
PUJSKE, 25 do 110 kg, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 455-732.
1817
BURSKO kozo z mladičem prodam. Informacije po telefonu 031 391-255.
1842
TELICO simentalko, težko 650 kg, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 552143.	1867
DVE telički simentalki, težki 130 kg, koze s kozlički in kozla, prodam. Telefon 031 561-155.	1856
TELICO simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 041 517-616. TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Informacije po telefonu 041 966-791.	1905
PURANE, za nadaljnjo rejo, stare sedem tednov, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 5773-744. p KUNCE, odlične mesne pasme, ugodno prodam. Telefon 031 844-021. 1898 TRI prašiče, od 120 do 150 kg, krmljene s peso, krompirjem, koruzo in deteljo, prodam. Telefon 041 833-765. 1906 DVA prašiča, 120 kg, krmljena res z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5716-359.	1936
BIKCE sivce in simentalce, težke do 200 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 794-301.	1934
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA
INAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PRODAM
VINO, belo, mešanih sort, 1 EUR/l, prodamo. Telefon (03) 5795-592. 1849 SLAMO v oglatih balah, vino jurka in slivovko ugodno prodam. Telefon 031 544-489.	1859
KORUZO v zrnju, naravno suho, po 50 kg ali Jumbo vreča, možnost dostave, prodam. Telefon 041 763-478. 18 6 5 KRMNI krompir, v vrečah po 30 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 742-334.	1845
PIJAČO v vinskih hrušk, po 0,50 EUR, prodam. Telefon 041 220-495. 1893 VINO, sorta izabela, neškropljena ter pijačo hrušk - vinske mošnice, prodam. Telefon (03) 5739-351, okolica Laškega.	1897 DOMAČO, naravno sušeno koruzo prodam.
Telefon 041 261-676. 1900 BELO mešano vino, laški rizling, beli pinot, sauvignon, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 272-717. 1937
OSTALO
PRODAM
TELIČKO simentalko, težko približno 150 kg, prodam. Telefon 041 525-464. n TELIČKO sivko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5739-289. 1891
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 56
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 575
KRAVE in telice za zakol ter teleta, od 120 do 200 kg, kupim. Telefon 031 743351.	1725
radiocelje
j?
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, lahko tudi debelejše, prodam. Telefon 031 776-591.	144 5
PRIKOLICO za prevoz enega konja, domača izdelava, prodam. Telefon 031 733-965.	1735
OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 x 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184.	p DRVA, dolga v hlodih - goli, bukova in gabrova ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe češnje, parjenega in ne-parjenega oreha, hrasta, lipe, bukve, jelše, hruške in javorja, vse zračno
suho, prodam. Telefon 040 211-346.
p
PURANE, za nadaljnjo rejo ter bukova in mešana drva, prodam. Telefon 031 351-140.	1799
SUHA bukova drva, metrska ali razžagana po želji, prodam. Telefon (03) 5772385, 041 816-277.	1829
VEDEŽEVALKA IRIS
090 43 43
vedezevanje-iris.sL
Cena klica 1,99 EUR/min z DDV. Naročnik: Multimikss.p.
BCS kosilnico, dobro ohranjeno, novejša izvedba, hidravlično prešo, 150 l, snežno desko za muto, železna kolesa, distančnike za razširitev mute, vlečno kljuko za polo karavan in komplet traktorskih gum, 14-9-30, 24-11, prodam. Telefon 041 233-189. 1857 ČOLN Selyeor, motor Tomos 4 in plinsko napravo za avto prodam. Možna menjava za golf I, fiat 126 P. Telefon 041 355-853.	1866
BIKCA simentalca, težkega 190 kg, avtomatsko hidravlično 230 l stiskalnico za sadje ali grozdje, prodam. Telefon 051 839-116.	1884
VRTNE mize s klopmi, z naslonom in traktorske vile za nošenje krme, prodam. Telefon (03) 5771.899. 1885 8 m hrastovih drv in mešanih, 8 m, teličko simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 296-033. 1889 CLIO, letnik 1998 in novo harmoniko Fišer C, F, B, ugodno prodam. Telefon 041 629-503.	1890
ŠTEDILNIK na drva, kuhinjske elemente, korito, dva bojlerja, 5 l, kuhinjsko in kopalniško pipo, prodam. Telefon 041 215-828.	1918
CISTERNO za olje in kombiniran bojler, 140 l, poceni prodam. Telefon 031 611-745.	1933
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi in planiranje. Telefon 051 255-481.
1748
■	Iščemo	•
: izkušenega :
KOMERCIALISTA
ZA PRODAJO uporabno dekorativnih izdelkov na terenu.
Plačilo po fakturirani realizaciji, nudimo naše vozilo in telefon.
Ponudbe na:
komma, d. o. o.
IPAVČEVA 22, 3000 CELJE e-mail: komma@amis.net
Kugln* ti.a n u.MCjÛ.o n
vedeževanja, astrologija, feng S ti u i
đitrologmja i DÂCÂ
«tu-rgiagiji TV iïrôlùLj'jû.
vedejcevđlka
JASNA
* -Ural c igjinll® k.i rtI"-
ff	aitroloE) DAMI EL ailrcilorjij.i ferçg shu<	
%	ht. ""LÉ A ang^l tarliî iiganikfr kat it-	
IH	vtf doicv.il kwi KARINA	
i	ciganske karte	
Ycdü^cvalkj
EMA
tor ol c'ij4n*kc!kiitic
vpdpzt'valka ANA
ogans-ke kane
vi'dezevjlkj U LA
L.cjjflik«- k.VlL*
Pokličite nas eenejel
06634360
Vsaka pot se nekje konča, človek odide, spomin
ostane. Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
MILENI KORPNIK
iz Zg. Hudinje 37, Celje (16. 3. 1939 - 20. 5. 1992)
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečko. Vsi njeni
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, oče, dedek, brat in stric
KAREL PLANKO
iz Laškega (1. 3. 1944 - 6. 5. 2012)
Ob naši izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem.
Vsi njeni
IŠČEM delo na domu starejših oseb, lahko so tudi dementne. Sem pridna, delovna, poštena. Naj bo okolica Celja in Savinjske. Pokličite 041 352-076.
1881
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1768
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
tednik
Celje
Poročili so se: Klara KAČ in Andrej HERCOG oba iz Celja, Polonca KOŠIR iz Vojnika in Matis FILIPIČ iz Celja, Ana JAKOB in Martin ŠTIMULAK, oba iz Dobrne, Klara KAME-NIK iz Vojnika in Gregor HARNIK iz Velenja.
f
Spočijte se, utrujene dlani, za vse še enkrat hvala ti. Skrb in dobrota tvojega srca nikdar ne bosta pozabljena.
ZAHVALA
V Bogu je zaspal naš dragi mož, ate in stari ate
JAKOB KOROŠEC
iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (28. 4. 1929 - 8. 5. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutkih žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali svete maše, sveče in se pridružili molitvi ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala g. Vinku Čonču za sveto mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi ge. Hermini za poslovilne besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113
IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ...) ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe ... Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. 1354
PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega očeta
JOŽEFA ZVEGLERJA
iz Bodreža 1 b (3. 9. 1940 - 6. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje in topel stisk roke. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala negovalkam Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah za skrbno nego na domu, g. župniku Janezu za pogrebni obred, govorniku Benjaminu za besede slovesa ter Moškemu pevskemu zboru Šentvid pri Grobelnem za odpete pesmi.
Žalujoči vsi njegovi
BRATUŽ iz Šentjurja in Drago PUŠNIK iz Jezerc.
Žalec
Poročili so se: Veronika KODRE in Blaž RUČIGAJ, oba iz Rakovelj, Špela SIR-ŠE iz Velenja in Aljaž POVŠE z Vranskega, Lucija ŠKET iz Ojstriške vasi in Igor MATKO iz Šempetra, Anja OBLAK iz Šešč in Matej GORIŠEK iz Velenja.
Mozirje
Poročila sta se: Tadeja PAJK in Matjaž TOMŠIČ, oba iz Kala.
Velenje
Poročila sta se: Sanja JAZ-BINŠEK in Marko SEVER, oba iz Velenja.
Laško
Poročila sta se: Simona SLAPŠAK iz Novega Loga in Srečko OJSTRŠEK iz Strmce.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Magda HORJAK in Peter TURNŠEK oba iz Loke pri Planini, Suzana GOLEŽ in Boris PLAHUTA, oba iz Dramelj, Sabina
Celje
Umrli so: Ivan ZALOKAR iz Belovega, 78 let, Stanislava RAZGORŠEK s Polzele, 86 let, Franc GRM iz Liboj, 74 let, Neža KOŠAK iz Štor, 86 let, Danijela Irena KRESNIK iz Celja, 71 let, Ivan TURK iz Celja, 80 let, Irena MIRNIK iz Celja, 61 let, Jožica SENIČAR iz Celja, 61 let, Kristina PER-TINAČ iz Celja, 77 let, Ivana
VODUŠEK iz Celja, 84 let, Marija VOVK iz Celja, 69 let, Peter JAZBEC iz Celja, 81 let, Frančiška GUČEK iz Presečna, 84 let, Vid ZDOLŠEK iz Dobja pri Planini, 54 let, Frančišek OCVIRK iz Stopč, 83 let, Alojzija KOVAČIČ iz Kamena, 61 let, Vida KLADOŠEK iz Le-sičnega, 83 let, Stanislav LA-URENČAK iz Lemberga pri Šmarju, 62 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Hinko VOLOV-ŠEK iz Svetega Štefana, 58 let, Stephanie KOMERICKI iz Belgije, 77 let, Martin KOLAR iz Zibike, 88 let, Marija BEK iz Kamne Gorce, 55 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Ivan BEVC iz Dobrne, 71 let.
Žalec
Umrli so: Helena PREŠI-ČEK s Polzele, 75 let, Karolina GOLAVŠEK iz Petrovč, 76 let, Zofija KAPITLER iz Goto-velj, 81 let, Amalija PIRH iz Žalca, 94 let, Jožica EMER-ŠIČ z Brega pri Polzeli, 78 let, Katja LEBIČ iz Latkove vasi, 24 let.
Laško
Umrli so: Ivan KRIVEC iz Zidanega Mosta, 83 let,
Zadnje obdobje trpljenje,
samo slovo odrešenje. V težkem boju pravi borec, nihče ne ve, kje je konec.
V SPOMIN
BOJANU REBCU
z Dobrne (30. 9. 1955 - 18. 5. 2011)
Mineva leto dni, kar je odšel dragi sin, oče in življenjski sopotnik. Večno se te bomo spominjali.
Vsi tvoji
ZAHVALA
V 79. letu je za vedno zaspal naš dragi mož, ati, dedo in tast
JOŽE JURIČKO
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Lajlerju, dr. Juneževi, sestri Vandi, osebju Špesovega doma iz Vojnika, osebju bolnišnice Topolšica in oddelku nujne medicinske pomoči bolnišnice Celje za pomoč in razumevanje v času njegove bolezni. Iskrena hvala kolektivu Šolskega centra Celje in g. Dosedli za poslovilni govor. Hvala društvu upokojencev in ZB za vrednote NOB Franja Vrunča Dolgo polje. Hvala osebju pogrebne službe Raj, pevcem Idila za ganljivo odpeti žalostinki in instrumentalistu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste nas tolažili, nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Davorina z družino, hčerka Andreja z možem
Vedno si v naših srcih.
v spomTN
VESNI SIVEC
17. maja 2012 je minilo leto žalosti, kar si nas za vedno zapustila. Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo prezgodnjem grobu, ji prižigate sveče ter jo ohranjate v svojem srcu in lepem spominu.
Vsi njeni najdražji
Antonija KOLŠEK iz Marija Gradca, 93 let, Hedvika CE-PUŠ iz Laškega, 89 let.
Velenje
Umrli so: Marija GLAVIČ iz Ljubljane, 85 let, Franc VODIŠEK iz Celja, 73 let, Danica ŠKARLIN iz Žalca, 57 let, Ljubomir MARCI-JAN iz Domžal, 83 let, Erna MEŠL iz Strmca nad Dobrno, 84 let, Pavel BERGLEZ z Ljubnega, 70 let, Vera PETRAK iz Celja, 85 let, Jožef VOLK iz Velenja, 89 let, Marija ROZMAN iz Slovenskih Konjic, 58 let, Albina LESKOVŠEK iz Celja, 79 let, Bernarda KOS iz Velenja, 92 let, Franc ŠTANCER iz Šen-
tjurja, 77 let, Tomaž MRAK iz Gotovelj, 57 let, Magdalena BELTRAM iz Ljubljane, 82 let, Baltazar GRABNER iz Velenja, 77 let, Ljudmila MELAVC iz Šmartnega ob Paki, 87 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
11790
VODNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 18. 5. do 21. 5.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bojna ladja - fantastična akcija 16.50
Talisman - romantična drama (11.10 nedelja), 18.45 Projekt X - komedija 18.40
Delfin - animirana družinska pustolovščina, sinh.
11.00, 13.00, 15.00, 17.00 Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 11.40, 16.20
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D
14.15, 19.05
Maščevalci - akcijska pustolovščina, 3D
11.25, 16.15, 21.05, 23.55 21 Jump Street - komedija 13.30, 21.15, 23.35
Kaj pričakovati, ko pričakuješ - romantična komedija
11.30, 12.10, 13.40, 14.20, 15.50, 16.40, 18.00, 18.50, 20.10, 21.00, 22.20, 23.20 Temne sence - misteriozna drama 14.00, 20.50, 23.15
Jekleno nebo - znanstveno-fantastična
črna komedija
19.00
Prijatelja - drama
21.20, 23.40
Diktator - komedija
11.05, 12.30, 13.10, 14.30, 15.10, 16.30,
17.10, 18.30, 19.10, 20.30, 21.10, 22.30,
23.10
LEGENDA
vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
SOBOTA
19.00 Izpovedi eko-terorista - dokumentarni
21.00 Sol življenja - komedija NEDELJA
19.00 Sol življenja - komedija 21.00 Izpovedi eko-terorista - dokumentarni
PETEK
18.00 Viharni vrh - romantična drama 19.00 Na morje - družinski film 20.30 Ameriška pita: Obletnica - komedija SOBOTA
18.00 Albert Nobbs - drama 20.00 Viharni vrh - romantična drama
20.30 Ameriška pita: Obletnica - komedija NEDELJA
16.00 Na morje - družinski film 18.00 Ameriška pita: Obletnica - komedija
19.00 Albert Nobbs - drama
20.15 Viharni vrh - romantična drama
PONEDELJEK
17.30 Ameriška pita: Obletnica - komedija
20.00 Sol življenja - komedija
PETEK, 18. 5.
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Mednarodni dan muzejev
brezplačen ogled vseh muzejskih razstav
9.00 do 17.00 Muzej Laško_
Svetovni dan muzejev
9.00 do 18.00 Savinova hiša Žalec
10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje
Mednarodni dan muzejev
brezplačen ogled vseh muzejskih razstav
10.00 do 18.00 Grad Podsreda
10.00 Velenjski grad
13.00 Galerija likovnih del mladih Celje Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva
odprtje razstave nagrajenih likovnih del mednarodnega razpisa revije Likovni svet
15.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec
16.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli
16.00 Pokrajinski muzej Celje
17.00 Pokrajinski muzej Celje
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
brezplačen ogled s strokovnim vodenjem po stalnih razstavah
Mednarodni dan muzejev
brezplačen ogled
Mednarodni dan muzejev
dan odprtih vrat
Mednarodni dan muzejev
dan odprtih vrat
Mednarodni dan muzejev
brezplačen ogled
Pravljične urice
pravljična urica z Lenko Černelč
Mednarodni dan muzejev
brezplačno javno vodstvo po občasni razstavi Svetila
Mednarodni dan muzejev
brezplačno javno vodstvo po arheološki razstavi Celeia - mesto pod mestom
Recital
Kamila Marta Novak in Luka Rojc - tolkala
19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje Come into my sleep
odprtje razstave Mateja Čepina
19.00 Grad Podsreda
Rajko Čuber
odprtje slikarske in fotografske razstave akademskega slikarja
19.00 Likovni salon Celje
Tabla
odprtje razstave celjske umetnice Ive Tratnik
19.30 Narodni dom Celje
Celjski oktet
koncert
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje M. Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika
premiera črne komedije
19.30 Celjski dom
Akademski pevski zbor Celje
koncert
19.30 Kulturni dom Vojnik
Dekliška vokalna skupina KUD France Prešern
letni koncert; sodelujeta Ženski pevski zbor OŠ Vojnik in Otroški zbor župnije sv. Lenarta iz Nove Cerkve
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd
festival in tekmovanje acapella skupin
20.00 Atrij velenjskega gradu
Lončarjev ples
Igor Bahor in jazz koncert David Jarh band
21.00 Local
Up n' downs
Localcooltura
21.30 Mestni kino Metropol
Stranci - 10 let
koncert, gostje: Shyam, Vesna Žličar, Marko Duplišak
SOBOTA, 19. 5.
od 9.00 dalje Igrišče OS Dobrna
10.00 do 12.00 Mestno središče Celja Poklon knjigi, lepi besedi in mestu
predstavljajo se učenci OŠ Lava
11.00 Pokrajinski muzej Celje
11.00 Galerija Velenje
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje
17.00 Kulturni dom Zreče
18.00 Zavrh pri Galiciji
19.00 Dvorana Nova Cerkev
19.00 Kulturni dom Vojnik
Veter v laseh
glasbena gosta Žana Povše in Alex Volasko
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
Kulkolaž in golaž
likovna delavnica za otroke in družine
Jezdenje ponijev
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
Praznik petja - Zreče pojejo
Gališki dnevi
odprtje Gasilskega doma Zavrh, prikaz starih običajev in veselica z Modrijani
Moški pevski zbor KUD Nova Cerkev
koncert ob 40-letnici delovanja; gostje članice vokalne skupine Plavica iz Dola pri Hrastniku
Šah ali mat - Šola moralne prenove za može in žene
komedija v izvedbi Društva ROOD Šentvid pri Grobelnem
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje M. Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika
črna komedija v izvedbi KUD Zarja Trnovlje
19.30 Kulturni dom Skofja vas
V majski večer s plesom in glasbo
v izvedbi Folklorne skupine KD Obrež - Središče ob Dravi, folklorne skupine KD Vinica in Viničkih tamburašev
19.30 SLG Celje
J. P. Sartre: Muhe
izven abonmaja
19.30 Kulturni dom Sentjur
Bee Geesus
koncert acappella gospel zbora
20.00 Plesni forum Celje
Korpus II
preplet najnovejših koreografij različnih plesnih ustvarjalcev
20.00 Celjski dom
Đurđevak
srečanje folklornih skupin srbskih kulturnih društev iz Slovenije z gosti
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd
festival acapella skupin; acapella show - Vocalica, Italija
NEDELJA, 20. 5.
14.00 eMCe plac Velenje
15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje
15.00 Pod kozolcem v Braslovčah
Nedeljski chill out
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
S pesmijo v pomlad
poklon pomladi in slovenski ljudski pesmi
15.00 Grad Podsreda
Steklarska delavnica
prikaz steklarskih veščin
17.00 Kulturni dom Vojnik
Prireditve za vse. ki radi šoortaio
3-21-
START
Pestro dogajanje ža odrasle in otroke.
_	Brez vstopnin!
liliMi^SftÉi'âiiiBiiiB \	z zbiranjem žigov
lîTFjiwwfi^ ^^flts do nagrad
Žrebanje in podelitev nagrad na zaključni prireditvi 16.6.2012.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
18.00 Kulturni dom Dobje
Mešani komorni pevski zbor društva upokojencev Vojnik
letni koncert
Bee Geesus
koncert acapella gospel zbora
19.00 Kulturni center Laško
Onkraj sonca
muzikal vokalne skupine Lilija
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Drevesa v slovenski poeziji
recital v besedi, glasbi in plesu
PONEDELJEK, 21. 5.
10.00 Knjižnica Velenje
16.00 Mladinski center Velenje
17.00 Hospic Celje
Bralni krožek za odrasle
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Bliže življenju
pogovorni večer o minevanju, o pomenu slovesa od življenja in o smrti
17.00 Knjižnica Vojnik
Ura s pravljičarko Klavdijo
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Egipt
potopisno predavanje Tine Hrast v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Musice Alegrie in Kolibrijev
koncert
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6.
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Kvartirna hiša Celje: slike, ikone Helene Bauman, do 4. 6.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Mercator center Celje: razstava likovnih del Članov likovne sekcije KUD Žalec, do 29. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Bienalna razstava Pogled na likovno
umetnost Slovenije/Jaz tukaj zdaj, do 10. 6.
Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje: Utrip svetlobe, razstava svetil, do 13. 12.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 5.
Galerija Plevnik - Kronkovska: skupinska pregledna fotografska razstava Fokus v prerezu, do 25. 5.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava starih fotografij delavcev Železarne Store Podobe dela, do 20. 6.
Savinov salon Žalec: likovna dela učencev OS Spodnje savinjske doline, do 28. 5.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah:
likovna dela akademske oblikovalke in slikarke Severine Trošt - Sprogar, do 25. 5.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda:
razstava Marije Sušnik Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava likovnih del Tatjane Milosavljević - Tanje, do 20. 6.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice slikarska dela Zlatice Pecci, do 15. 6.
SOBOTA, 19. 5.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem
9.00 do 13.00 Slandrov trg Žalec
Žalska tržnica
Turistično društvo Žalec
PONEDELJEK, 21. 5. 19.00 Kulturni dom Liboje Dobrodelni koncert za obnovo strehe kulturnega doma Liboje

«■101U O
www.radioceije.com
je
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
britanski voznik formule ena, clan moštva McLaren mercedes
starogrški matematik in filozof
trk vozil od zadaj
kamer-manka
chapuno-va vdova
nan ni morettt
obrambni igralec pri nogometu
davčni prekršek
nozza obrezovanje trte
železniška proga
ojačevalnik
zolajev roman
26
15
16
13
19
21
31
17
destilat premoga, ter
ime dveh pritokov rena
pastirski bog v grški mitologiji
zvezna država na severovzhodu zda
sklenjena gorska skupina
jack nicholson
perje pri repi
čarman
večja skupina živali iste vrste
nega bolnika
naše narodno drevo
indiiski jelen
oblazinjeno ležišče
24
himalajska koza
rastlina vodna kuga, račja zel
sl. ime za mesec oktober linda evans
ursula andress
pokrajina na vzhodu nizozemske
vseveden človek
zavetišče
v	gorah krčevina
v	hribih, rovt
28
vrlina, odlika
pri homerju
breme na vozilu
glavna zagrebška ulica
glavno mesto latvue
surovina za pivo
herce-govec
20
angleška igralka [diana)
29
huda jeza, bes, srd
27
11
eno-valentni alkilni radikal
25
nemški državnik
von bismarck
indijska praksa duhovne koncentracije
12
14
holandski krajinar
(aert van der)
stara prestolnica severne babilonke
Nagradni razpis
1.	nagrada: zlat obesek in knjiga Celjske Mohorjeve družbe (Anselm Grün v Sloveniji)
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe (Luko Palje-tak: Grenlandski metulji)
3.-5.	nagrada: darilni bon Gostišča Miran v Dramljah
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo),
ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 24. maja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 37
Vodoravno: SKRČKA, ULOMEK, POD, NI, OB, MAT, DRUŽINA, NITKAR, STRANIČAR, NART, PROPOLIS, VODNIK, LEGA, IKARIJA, SI, ENA, ARAFAT, RZAV, TIČEK, RADAR, ILO, KR, RIS, RONALDO, AKVAMARIN, BOA, RASK, NOJ, ELKAR, DŽUNGLA, BA, ULJ, SRF, GAMA, OMA, OLEG, MENU, BAROMETER, ANALITIKA.
Geslo: Turistično potovanje v Afriko
Izid žrebanja
1.	nagrado, vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri in knjigo Celjske Mohorjeve družbe (Vladimir Kralj: Mož, ki je strigel z ušesi), prejme: Marija Govek, Šolska ul. 54, Celje.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe (Luko Pa-ljetak: Grenlandski metulji), prejme: Slava Karlatec, Lepa ul. 5, Šempeter.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
		29	30	31		
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Kar ste hoteli, ste tudi dobili. Če vam je zdaj zaradi tega žal, je to občutno prepozno, da bi lahko kaj bistvenega popravili. Naj vam bo to v poduk za v prihodnje in naučite se že enkrat, da se ne praskajte tam, kjer vas ne srbi!
On: Okusili boste srečo, vendar boste še vedno iskali nekaj več. Je že tako, da vam ni nobena stvar po godu, pa naj bo še tako lepa. Pazite, da se vam takšno obnašanje ne bo še maščevalo in vas privedlo do popolnega zloma.
Ona: Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči.
On: Dobili boste presneto mamljivo ponudbo, ki se ji boste le stežka uprli, čeprav bo povsem jasno, da se bo treba zaradi tega tudi marsičemu odreči, še posebej zasebno.
TEHTNICA fl
Ona: Prijateljev nasvet vam bo sicer olajšal osvajalske namene, vendar se boste morali tudi sami presneto potruditi. Je že tako, da ni v življenju nič podarjeno, ampak se je treba za vse boriti.
On: Ne odvračajte se od družbe, saj ste je v tem trenutku pošteno potrebni. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila, tako vam kot tudi njej. Zapletli se boste v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda.
msm
Ona: Če hočete izvedeti, kaj prijatelj misli o vas, mu stopite na žulj, pa bo zagotovo povedal v obraz to, kar v resnici misli. Res je, da včasih resnica boli, vendar je to edini možen način za odkrite in poštene odnose.
On: Skušajte izkoristiti možnost, ki se vam ponuja na delovnem mestu, saj vam bo pri tem nekdo prav izdatno pomagal. Seveda bo tukaj mislil predvsem na svoje postranske interese, saj računa na vašo vsaj majhno hvaležnost.
DVOJČKA ftfl» I STRELEC &
Ona: Zaradi vašega nemirnega iskanja vam gre venomer nekaj narobe. Streznite se že enkrat in ne iščite dlake v jajcu. Poglejte življenje tudi z druge, prijetnejše plati in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam dozdeva.
On: Skrajni čas je že, da odgovorite na pismo, ki že nekaj časa leži v vašem predalu, saj nekdo to nestrpno pričakuje. Če se boste še dolgo obirali, se vam lahko zgodi, da boste na koncu potegnili krajši konec.
Ona: Vaši interesi se bodo križali z interesi nekoga, ki vam že dlje časa ne da spati, zdaj pa se bosta končno spoznala tudi osebno. Presenečenje bo obojestransko, kaj več pa bo pokazal čas.
On: Prihajate v obdobje, ko ne pričakujte resnejših notranjih pretresov. Sprostite se in poskusitepozabiti na težave, ki so vas preganjale v preteklosti. In nikar ne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja ...
Ona: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljajte, da se boste kaj hitro izkopali iz nastalih težav. Nikar ne krivite ostalih, saj ste krivi predvsem sami.
On: Zelo spretno ste prikrili neke slabosti, ki lahko odločilno vplivajo na vašo prihodnosti, zato uživate večji ugled, kot bi ga sicer. Pazite samo, da vas ne bodo naknadno razkrinkali, saj bi vam to utegnilo prekrižati načrte.
KOZOROG jf^
Ona: Neka oseba pričakuje vašo pobudo, zato bo najbolje, da jo presenetite z darilom, preden bo za vse skupaj prepozno. Izkazala vam bo hvaležnost in tako boste ubili dve muhi na en mah. Le tako naprej!
On: Prijetna avantura, ki se je začela pred kratkim, se bo začela spreminjati v resnejšo zvezo, kar vam bo vsekakor ugajalo. Partnerka vam bo predlagala spremembo v vajinem odnosu, od vas pa bo odvisno, kako se boste odločili.
P0M0Č: ALEATORIKA-kompozicijski postopek, TWENTE-pokrajina na vzhodu Nizozemske, URANOMETRIJA-merjenje razdalj med nebesnimi telesi
3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Irena Zeme, Savinjska c. 33, Žalec, Boštjan Rojc, Pot v Konjsko 8, Vojnik in Zora Semm, Pre-denca 19, Šmarje pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC, ostale bomo poslali po pošti.
Ona: Na delovnem mestu se boste dolgočasili in prav lahko se vam zgodi, da vas bodo zaradi tega označili za nepoboljšljivo lenobo. Vendar si tega nikar ne ženite k srcu, ker bo drugi del tedna toliko bolj prijeten, kot je bil prvi del slab.
On: Pripravite se, da boste poželi sadove dolgotrajnega dela. Brez tega zaključnega dela bi bilo vse prejšnje delo enostavno zaman. Toda samo brez panike, možnosti so več kot odlične in le težko jih boste zapravili.
DEVICA
Ona: Še vedno imate odlično priložnost, da si pridobite simpatijo osebe, ki vam je že dolgo pri srcu. Nikar se ne ozirajte na komentarje iz okolice, ampak pomislite na svojo srečo, ki je v tem trenutku edina pomembna.
On: Primeren teden za začetek dolgo načrtovanega koraka. Ne čakajte na partnerkin namig, temveč naredite prvo potezo raje kar sami. Uresničite zastavljeni načrt, to je najboljša naložba za prihodnost!
VODNAR
Ona: Tako v ljubezni kot tudi v poslu se vam obeta izredno pozitivno obdobje, ki ga boste z malce sreče uspeli maksimalno izkoristiti. Torej se ne zapletajte v nekoristne prepire, ki vam bodo le pokvarili vse skupaj, koristi pa ne bo nobene!
On: Kupili si boste tisto, kar ste že dolgo načrtovali. To se vam bo izplačalo in tudi premislili ste že dovolj, tako da se vam ni treba bati napačnih investicij. Popazite na poteze svoje konkurence!
Ona: Poskusite se izogniti monotonosti, ki počasi prežema vaše ljubezensko življenje, in poiščite vznemirjenja, ki ste jih poznali nekoč. Tudi vaš trenutni partner skriva v sebi veliko več, kot si mislite.
On: Prijeten pomenek se bo končal na povsem nepričakovan način, a vsekakor tako, da vam pozneje sploh ne bo žal. Nikar ne omahujte! Pametna poteza vam bo prinesla obilico ljubezni, veselja in sreče.
ZHZ
V nepravem času na nepravem mestu
Imajo jo tudi v Rogatcu
S potomko najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, modre kavčine z mariborskega Lenta, se ponaša že marsikateri slovenski kraj. Zdaj je med njimi tudi Rogatec. Posebej je na trto ponosen župan Martin Mikolič (levo), ki mu je listino in cepič slovesno predal vodja prireditev v Zavodu za turizem Maribor Vasja Samec. Trto so zasadili ob občinski stavbi, zanjo pa bo pridno skrbel viničar Srečko Kitak. Zdaj vsi držijo pesti, da bo letina dobra in da bo iz grozdnih jagod v prihodnjih letih mogoče iztisniti vsaj kakšen liter žlahtnega vina.
AD, foto: arhiv občine Rogatec
Gasilska slika Lions kluba Konjice in njihovega pomladka, ki je bila posneta na njihovem zadnjem praznovanju. Med njim so pripravili dobrodelno dražbo.
Ko konjiški lionsi zaplešejo
Deveti dobrodelni ples Lions kluba Konjice je bil vsestransko ploden. Da so pomembne občane in njihove boljše polovice, ki bivajo v krajih pod Pohorjem in Konjiško goro, zasrbele pete, je dobro poskrbel ansambel Best company s pevko Luciene Lončina, ki jo Slovenci bolj poznajo kot članico žirije iz oddaje Slovenija ima talent.
Za najširšo javnost je bila bolj kot vrtenje parov pomembna dobrodelna dražba likovnih del, kjer je Drago Medved dražil likovna dela upoštevanih avtorjev. Zbrali so pet tisoč evrov, z dodatno pomočjo srečelova in zabavnih iger pomladka iz leo kluba pa še tisoč evrov. In kdo se bo veselil tega denarja? Z njegovo pomočjo bosta šolarja Gašper iz Vitanja ter Konjičanka Kaja prejela elektronski bralni lupi in računalnik, za zbrani denar leo kluba pa bodo letovali otroci, katerih starši jim tega žal ne morejo privoščiti.
BJ
Drugo projekcijo Starega piskra, filma Darka Nikolo-vskega, je v torek zvečer v Celju nestrpno pričakovala tudi zaprisežena filmoljubka in nekdanja kulturna ministrica Majda Širca.
Glede na to, da je bil film posnet na povsem ljubiteljski osnovi in z izredno malo denarja, jo je namreč skrbelo, kaj je prijatelju Nikolovskemu le uspelo narediti. Ta je namreč film začel snemati prav v času, ko je bila Majda Širca ministrica. Zaradi tega, da ji kdo ne bi očital vplivanja na komisijo in domačnosti pri razdeljevanju denarja, in kljub temu, da je bil praktično brez proračuna, se Nikolovski na državni razpis za sofinanciranje s filmom sploh ni prijavil. In epilog - vsak evro več bi se v tehničnem smislu filmu zelo poznal, za Majdo Širca pa bo držalo, da je očitno bila v nepravem času na nepravem mestu. Razen v torek zvečer v Celju, seveda ...
IS, foto: GrupA
Pomagali ogroženim in nadarjenim
Na petem dobrodelnem plesu so člani Rotary kluba Celje Barbara Celjska razdelili za 8.000 evrov dobrodelnih donacij.
Prejeli so jih socialno ogroženi družina iz Celja in iz okolice Rogaške Slatine ter mladi nadarjeni glasbeniki za nadaljnjo umetniško delovanje, in sicer violinistka Anja Čretnik Videmšek, džez saksofonist Jaka Kopač in akordeonist Miha Strniša.
Tradicionalni ples je bil posvečen ponazoritvi bleščečega prihoda Barbare Celjske in njenemu bivanju na koncilu v Konstanci leta 1414. Na letošnjem plesu so nastopili dramski igralec Borut Alujevič, ansambel Moonlighting Orchestra, Jazz ansambel Glasbene šole Celje pod vodstvom Jake Kopača, violinistka Anja Čretnik Videmšek, Oktet Karkar in pevka Tanja Ravljen.
BP, foto: GK
Srečanje
g ■ v ■ ■
v tišini
Na 35. državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev, ki so ga pripravili v Laškem, sta se srečala tudi ravnateljica Osnovne šole Primoža Trubarja Laško Ljudmila Pušnik in podžupan Jože Senica. Kaj sta govorila, ni jasno. Zagotovo pa vam lahko povemo, da se je bolj slišalo podžupana, ki je moral tudi bolj na tanko poslušati. Gospa ravnateljica je namreč, kot se za prosvetnega delavca spodobi, ostala brez glasu.
ŠK, foto: TimE
Rojstni dan med slepimi
Levo in desno gostje iz partnerskega Rotary kluba Pančevo, bodoči predsednik Vasilije Đorđević in sedanji predsednik Drago Berginc, v sredini dramski igralec Borut Alujevič kot Herman Celjski in predsednik Rotary kluba Celje Barbara Celjska Marko Brezigar
Takole je čestital za rojstni dan Nadi Močenik, strokovni delavki Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, Edi Vodeb, predsednik društva, ter zbranim povedal nekaj lepih besed o slavljen-ki. Skupaj delata že tretji mandat in predlani je društvu uspelo v Celju zgraditi celo lepo novo stavbo. Mo-čenikovo, ki je tudi nekakšna mama slepih in slabovidnih našega območja, so v društvu za njen osebni praznik izjemno presenetili, saj se je zbralo kakšnih trideset članov društva. Poljubljanju seveda ni bilo ne konca ne kraja, govor za slavljenko pa je pripravil Brane But, ki je med drugim podpredsednik Socialne zbornice Slovenije ter do lani predsednik Lions kluba Žalec. Kot je slišati iz vojniškega konca, kjer je bila tudi ob-
činska svetnica, so Moče-nikovi lepo rojstnodnevno presenečenje pripravili še
pevci s Frankolovega, ki so ji zapeli na njenem domu.
BJ