NAPREJ!
Vse za napredek slovenskega ljudstva!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova uh. 6/II. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2‘E>0, za '/, leta K 1‘25, v Nemčijo K 3’—, v Ameriko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin.
Delavstvu v premislek in pre-vdarek.
V najnovejšem času čitamo po naših časopisih članke o tem, kdo je sodrug, kakšen naj bo sodrug, kdo je član socialno-demokratične stranke itd. Na sploh se pa tarna, da je mizerija v naših vrstah, da ne gre tako kot drugje, da niso naši delavci dovzetni za organizacijsko delo, da manjka zanimanja zlasti za politično socialno-demokratično organizacijo itd.
D.i res se je potreba zamisliti nad tem. Če hočem pa odpraviti napake, poznati jih moram. Kaj manjka pred vsem našemu delavstvu?
Socialistične naobrazbe, socialističnega mišljenja. Zato: Več teorije v naše vrste.
Velika napaka naših socialističnih predhodnikov na Slovenskem je bila, da so povsem zanemarjali socialistično vzgojo med delavstvom, da so delali glavno le s političnimi argumenti momenta, da pa so popolnoma pozabili, da je treba na shodih pridobljene pristaše izobraziti v socialiste! Niso nam napravili nobene socialistične literalure, tako da je bilo nemogoče našim ljudem, ki n pr. niso znali drugega jezika nego svoj slovenski, postati kaj drugega kot taki — „socialni demokrati”, kakor so danes.
Kaže se često na uspehe na Češkem ! Da — češki socialni demokratje so marljivo kot mravlje gradili svojo socialistično literaturo — izdajali brošuro za brošuro, knjigo za knjigo, leposlovno kot znanstveno, časopis za časopisom Pri nas
—	kdor se je predrznil brez volje kake „višje instance” kaj napraviti, bil je križan, izključen iz stranke. Na Češkem so poleg glavnega glasila „Prava Lidu“ izrasli na celi liniji pokrajinski časopisi — vsak okraj ga ima, seveda ne na škodo gibanja, ampak na njegovo korist. Čim več se čita, tem bolje je — čim izobraženejše je ljudstvo, tem preje je socialno-demo-k r a t i č n o.
Delajmo še mi po češko ! Proč z okostenelim sv. Birokracijem iz naših vrst — v socialistične delavske vrste zanesimo toplo življenje! Teorijo, brošure, knjige, časopis za časopisom — od znanstvenih do poljudnih
Dejali smo zgoraj, da je bila velika napaka naših socialističnih predhodnikov — do leta 1904/5
—	da nam niso dali socialistične literature. No, v zadnjih 3—4 letih se je končno izdalo kakih 20 — 25 brošur in knjig, glavno v založbi „Naših Zapiskov”, časopisa „Naprej!” in „Delavske tiskovne družbe v Ljubljani”. Zdaj imamo saj „Komunistični manifest”, tr dele erfurtskega programa, tri — štiri brošure o bivstvu socializma
—	imamo „Naše Zapiske”, ki donašajo tudi dovolj lepega gradiva. Seveda je vse to premalo!
Te brošure in knjige, te „Naše Zapiske” itd., je treba pa vdomačiti v domovanja delavstva. Treba je, da si vsak zavednejši proletarec napravi svojo knjižnico, da se v to knjižnico vglobi, da se zamisli nad prebranim. Dosedaj izdanim je treba pridružiti nove „Delavska tiskovna družba v Ljubljani” ima v tem oziru napravljen plan,
da bo izdajala sistematično brošuro za brošuro, knjigo za knjigo. Dolžnost zavednih sodru-gov po deželi pa bi bila, skrbeti, da se izdane knjige razširijo med ljudstvo, da se o njih diskutira, razpravlja, razgovarja — da se spozna, kaj pravzaprav hočemo socialni demokratje kot taki.
Če pojde delo tako naprej — potem seveda ne bo treba tarnati in javkati o tem, kdo je so-drug in kdo ni sodrug, ker bodo organizirane mase že same pomedle in ne bodo se več dogajali v vrstah stranke dogodki, ki so zmožni vsakemu res socialistično mislečemu človeku zgnusiti vsako pozitivno delo.
Na delo — za poglobitvijo naših vrst —za notranjim socializiran j em !
Anton Kristan.
Strokovna in konsumna / društva — varuhi plač.
Kako zavaruje delavec svoj dohodek? To vprašanje se še ni skoro nikdar razmotrivalo, ne v časopisju, ne na zborovanjih in ne na kongresih. Za proletarca pa je to vprašanje prav posebne važnosti. Ne poseduje ničesar druzega kakor svojo delavno moč; ona je njegov edini dohodek, ki pa prav lahko usahne ne samo z rano smrtjo, temveč že za časa delavčevega življenja.
Najnujnejše je torej, da delavec svoj dohodek zavaruje še za časa življenja. Delavec je pač izkoriščan od zibelke do groba. Kmalu že mora mladi proletarec zaslužiti. Še ni dobro zapustil otroška leta, že mora pomagati očetu in materi zaslužiti, in ako že to ne, pa vsaj pomagati hraniti. Dovršivši šolo stopi v učenje. Kako se to učenje navzlic vsem varstvenim zakonom vrši, se dobro ve. Učenec je za mojstra cena delovna moč, ki jo — proti nizki napitnini — enostavno izkorišča in velikokrat celo v domačem gospodarstvu porablja. Vzprejemni in oprostilni prispevki, ki jih mora učenec, oziroma njegovi starši vplačati zadrugi, so za mojstre glavni dohodki, s katerim vzdržujejo svoje agitatorje. Ko postane učenec pomočnik, prejemlje — dokler ima namreč delo in ako ne zboli — plačo, a izkoriščanje ni nič manje ko za časa učne dobe. Z neizkustvoin mladega človeka se marsikdo izkoristi, in lahkomišljenost mladega delavca jim k temu pripomore. Podcenjuje se s tem delavna
moč in ne misli se na čase, ko ne bo mogoče tedne, mesece nič de'a. V sebi se čuti neizčrpno moč ki bo trpela v večnost, in se tako zapravlja edini kapital, ki ga ima brezpravni, brezposestni delavec. „Obogati se itak ne!“ modruje delavec in potem živi. Seveda ne bode razumen človek nikdar zahteval da se prepove mlademu človeku vse življensko veselje; vendar je neodpustljiva lahkomišljenost, ako mladi delavec pozabi na svojo prihodnjost. Nasprotno mora skrbeti za moška leta in za starost! To stori s tem, da varuje svojo delavno moč, da se zagotovi, kako uspešno zabraniti proti prehitri usahnitvi tega svojega edinega izvora dohodkov. Nadalje : mladi mož se hoče poročiti in potem rabi vendar večje dohodke. Zarana mora torej skrbeti, da se poveča njegova kvalifikacija, da dobi njegova delovna moč kolikor mogoče veliko ceno in da je ne proda za smešno nizko ceno podjetniku. Ta namen doseže najbolj gotovo s pristopom ksvoji strokovni organizaciji. Seveda se potem ne sme pustiti zavoditi k pristopu v kako strokovno društvo, ki pod krščansko-socialno ali nacionalno firmo uganja najumazanejše kupčije izkoriščevalcev. Med strokovnimi društvi je velik razloček. Klerikalna in druga meščanska društva so sleparija, in temu se mora izogniti kakor strupeni kači. S farškimi in izkoriščajočimi društvi ni dobro zobati češenj.
Zakonski mož pa se ne sme zadovoljiti samo s tem, da je član strokovne organizacije; pristopiti mora tudi h konsumnemu društvu. Kaj koristi, ako se uveljavijo potom strokovne orga nizacije plačilne zahteve, ko pa pride povišek plač potom podraženja življenskih sredstev v žepe oderuhov? Delavec se zato ne sme zadovoljiti s tem, da varuje svojo delavno moč; on mora varovati tudi svojo konsumno moč; mora se strokovno, pa tudi zadružno organizirati. Strokovno društvo mu pomaga, da svojo delavno moč — edino stvar, ki jo poseduje — kolikor mogoče drago proda; zadruga mu pomore do cenenih življenskih sredstev. S tem se močno zavaruje dohodek delavca! Ako se dohodki večajo in izdatki manjšajo, ima plača večjo nakupno moč kakor pa, če se ne zgodi ne to, ne ono, ali pa samo eno od obeh. To mora biti vsakemu delavcu, ki zna le malo računati, razumljivo; zato se ne spuščamo več v dokazovanje velikih prednosti te dvojne organizacije v varstvo plače.
Kdor se hoče prepričati o tem. kako strokovno in konsumno društvo skupno izredno izboljšata plačilno stanje delavcev, temu se pač ni treba mučiti s teškimi računskimi problemi. Angleški delavec, ki je zadružno organiziran, nakupi letno v konsumnem društvu približno za 1090 kron blaga in prejme za ta nakup ob letu po 5 do 10 procentov dividende, torej po 53 do 100 kron. Ta znesek naloži v konsumnem društvu kot hranilno vlogo, ki se mu obrestuje letno zopet s 5 pro centi. Tako se mu nabere tekom let že mal kapital, ki mu je na razpolago in mu vrlo dobro pomaga v slučaju potrebe, t. j brezposelnosti, bolezni i. t. d. Lahko se reče, da povečajo udje angleških konsumnih društev, ki so obenem tudi strokovno organizirani, vrednost svoje plače povprečno za petino z nizkimi cenami blaga, dividendami in obrestmi hranilnih vlog. Na ta način doseženi prihranki se cenijo na milijone. Profit, ki bi ga bili sicer deležni kramarji, velezaložniki, špediterji in uvaže-va ci kratko rečeno kapitalisti, spravijo angleški delavci sami v svoj žep Razumejo pač malo računali in raje sami sebi pomagajo, kakor pa oderuhom z vsakovrstnimi živili, kakor to delajo naši delavci. Vse to je potrebno delavcu vedeti, ako hoče imeti od svoje plače kolikor mogoče več koristi. Taki prihranki ga namreč ne silijo v pomanjkanje, ampak nasprotno : omogočijo mu, da boljše živi, kakor je mogel preje, ko je nakupoval pri privatnem trgovcu in mu prinašal dobiček, ki doseže največkrat 30 procentov cene blaga v velenakupu.
Velikih prednosti zadružnega nakupovanja, kakor že rečeno, ne moremo tu naštevati ; predaleč bi zašli. Nikdar pa ne moremo dovolj živo predočiti delavcem korist varčevanja, in da nudi najvarnejše jamstvo za to konsumno društvo. Akoravno se ne postane potom konsumnega društva kapitalist, vendar se tekom malo let lahko prihrani že mal kapital. Za primer vzemimo mladega moža v dobi 24 let. Ko se poroči, naloži v konsumnem društvu 100 K, in ako pusti to vlogo nedotaknjeno, prihrani pri 5 odstotnem obrestovanju v 10 letih K 162 89, v 20 letih K 265 33, v 30 letih K 432i9, v 40 letih K 704 — Ako pridodene vsako leto — in to je s pomočjo konsumnega društva mogoče — k vloženemu kapitalu ICO K s tem da se mu pripiše dividenda kot hranilna vloga, se samoobsebi razumevno,
kapital še hitreje množi. Ima na la način s 5 odstotnim obrestovanjem po preteku 10 let premoženje v znesku K 1320*68, po 20 letih K 3171*93, po 30 letih K 6076 08 in po 40 letih K 12.683-98.
To so ugodnosti, ki jih more nuditi le konsumno društvo. Vse druge metode za hitro obo-gatenje, kakor loterija, srečke in sploh razne špekulacije, so sleparija. Delavec se teh ne sme posluževati, ako se hoče povzpeti do boljših živ-Ijenskih razmer. Zanj je in ostane najvarnejša pot k pomnožitvi svojega dohodka le konsumno društvo.
V združenju je moč!
Ce pregledujemo v zadnjem desetletju izvršene preobrate v organizacijah, vidimo, da gre vse za — združenjem, da, za centralizacijo že združenega.
V prvih dobah strokovne organizacije so rastta strokovna društva samostojno, drugo poleg drugega ■— kmalu pa so se začela združevati v zveze društev — za tem pa so se razpuščala in mesto njih so vzrastle velike zveze s podružnicami. Sedaj pa se že razpravlja o še večji centralizaciji — iz d o-sedanjihzvez naj vzra stejo industri j-ske zveze sploh — n. pr. iz tesarske, zidarske, kamnarskein zidarsko pomočniške naj izraste samo «stavbinska zveza». Zakaj: s centralizacijo se zmanjša režija, ojači pa notranja močil
In kakor je v strokovnih organizacijah, tako bo in mora biti v gospodarskih, konsumnih organizacijah. N. pr. mala konsumna društva ne morejo sama kaj posebno prosperirati, ker ne morejo v velikem nakupovati, ker jih režija preveč stane in ne morejo ponavadi dobiti dovolj spretnih vodij, ker jih plačati ne morejo. Zato je potrebna centralizacija. Mala konsumna društva se morajo priklopiti velikim. N. pr. za eelo Kranjsko bi zadoščalo eno, kvečjemu dva, tri društva s podružnicami po celi deželi. Režija bo se s tem zmanjšala, nakup bi bil ugodnejši in agitacija za zadružno delo sistematič-nejša. Danes tupatam kramarji še potolčejo eno ali pa drugo konsumuo društvo, ker razpolagajo z boljšim znanjem nego je to pri malih kons. društvih. Zato seveda je potreba misliti na centralizacijo — iz osrednje zaloge naj se zalagajo prodajalne po deželi.
Tržaške del. zadruge so šle za tem principom in otvorile polog tržaških prodajaleri še po eno v Miljah, Pulju in v Gorici. Tudi «Splošno konsumno in hrambno društvo» v Gradcu je šlo iz Gradca v Kapfenberg, Kiflach, Frohnleiten itd. «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico» naj ima tudi enak namen . . .
V združenju je moč!
Cim tesnejša je združitev, tem silnejša je moč.
Živimo v važni dobi — malenkostni oziri na strani lo složno na delo!!
Čitateljem in naročnikom!
Širite naš list — priporočajte ga povsod v naročbo. Tisti, ki ga prejemljete, storite tudi vedrio svojo dolžnost s tem, da ne pozabite nikoli pc-ravDati naročbe.
LISTEK.
Država prihodnjosH.	Dalje.
Tudi mezdni delavci so hoteli v začetka zadržati razvoj kapitalistične veleobrti. Razdejali so nove stroje, branili so se proti uvedbi ženskega dela in podobno. Ali spoznali so, poprej nego rokodelci, kako neumno je tako počenjanje Našli so druga, uspešnejša sredstva, ki naj zabranijo škodljivim učinkom kapitalističnega izkoriščanja( kolikor se to da. S svojimi gospodarskimi organizacijami, s strokovnimi društvi, in s svojo politično delavnostjo, ki se obe izpolnjujeta, so v najrazličnejših državah večalimanj sijajnih uspehov dosegli. Ali vsak tak uspeh, pa naj je bilo že to povišanje mezde, skrajšanje delavnika, prepoved dela premladih otrok, zahteva zlravotnih predpisov i. t. d., tvori novo vspodbudo za gospodarski razvoj, ker n pr. podneti kapitalista, da nadomesti podražene delavske moči s stroji, ali ker provzroči več izdatkov, ki male kapitaliste bolj obremene kot velike, in s tem obteže prvim konkurenčni boj i. t. d.
Kakor je opravičeno, da, celo potrebno, da si n. pr. izkušajo posamezni rokodelci z upeljavo malih motorjev izboljšati svoj položaj, ali če si delavci ustanavljajo organizacije, ali streme za postavnimi uredbami, ki naj jim prineso skrajšanje delavnika, zboljšanje delavskih pogojev in podobne olajšave, tako bi bilo tudi vendar narobe misliti, da morejo take reforme zadržati socialno evolucijo; prav tako bi bilo tudi narobe misliti r
da se ne more pripoznati korist gotovih socialnih reform, ne da bi se tudi pripoznalo, da je mogoče družbo na njenih dosedanjih podlagah vzdržati. Nasprotno se more tudi za te reforme iz revolucijonarnega stališča nastopati, ker pospešujejo razvoj dejanja, kakor smo videli in ker, sicer precej daleč od tega, da bi samomorilske tendence kapitalističnega proizvajalnega načina zavrgle, katere smo v prejšnjih poglavjih naslikali, še te okrepčujejo
Proletariziranje ljudskih množic, združevanje vsega kapitala v rokah nekaj malo posameznikov, ki ovladujejo vse gospodarsko življenje kapitali-stičnih narodov, krize, negotovost ekszistence, vse te mučne in grozne učinke kapitalističnega proizvajalnega načina, ni mogoče pri njih neprestanem naraščanju z nikakimi reformami — panajbodo še tako dalekosežne — pri sedanjem lastninskem redu zadržati.
Nobene stranke ni, pa če je še tako zatelebana, in še tako tesno zvezana z dosedanjim redom, da bi tega ne vedela. Vse hvalijo svoje posebne reforme kot sredstva, ki naj preprečijo propad, ali nobena nima prave vere v svoje ču ežne recepte.
Ne pomaga nobeno zavijanje in nobeno obračanje. Pravna podlaga današnjega proizvajalnega načina, zasebna last proizvajalnih sredstev, postaja vedno manj združljiva z bivstvom proizvajalnih sredstev, kakor smo to videli v predidočih poglavih. Propad privatnega lastništva je le še vprašanje časa Pride gotovo, četudi ne more nobeden z gotovostjo reči, kdaj in na kakšen način da nastopi.
O zasebnem in zadružnem lastništvu.
Pravzaprav ni več vprašanja, ali naj in kako naj se zasebna last proizvajalnih sredstev obdrži, marveč le ono, kaj naj pride, oziroma kaj mora priti mesto zasebne lastnine, kajti ne gre se za nekaj poljubno iznajdenega, ampak za to, kar je vsled naravnega razvoja potrebno. Prav tako je v našt prosti volji, kakršen lastninski red denemo na mesto obstoječega, kakor je v naši volji sedanjega obdržati ali porušiti.
Tisti gospodarski razvoj, ki nam vsiljuje vprašanje: kaj postaviti na mesto zasebnega lastništva proizvajalnih sredstev, prinaša nam tudi _predpogoje za rešitev tega vprašanja. V naročju
starega lastništva dremlje že novo Da bi to novo spoznali, se nam ni ravnati po naših, tako razširjenih osebnih nagnjenjih in željah, marveč po dejstvih, ki so pred nami, in ki so za vse enaki.
Kdor pozna današnje pogoje proizvajanja, ta vè, kakšno lastninsko obleko zahtevajo, kakor hitro je obstoječa nemogoča. Prosimo zato naše čitatelje, da bodo imeli v sledečem, ki govori o bodočnosti, v spominu, kar smo rekli o sedanjosti in preteklosti o obstoječem proizvajalnem načinu.
Zasebno lastništvo proizvajalnih sredstev korenini, kakor vemo, v proizvajanju v malem. Proizvajanje posameznika zahteva tudi lastništvo posameznika. Proizvajanje na veliko pa pomeni zadružniško, družabno proizvajanje. V velepodjetju ne dela vsak delavec zase, ampak večja množica delavcev, cela družba dela skupno, da bi napravila celoto. In proizvajalna sredstva moderne veleobrti so razširjena in ogromna. Tu ni mogoče, da bi vsak posamezni delavec zase posedoval svoja proizvajalna sredstva. Proizvajanje na veliko na stopinji današnje tehnike dopušča le dvoje lastninskih oblik: ali zasebno astniš tvo posameznika nad proizvajalnimi sred-strani cele zadruge delavcev (kar je danes vladajoči kapitalistični proizvajalni način, z vso revščino in izkoriščanjem delavcev in z zadušujočim izobiljem kapitalistov), ali pa skupno lastništvo vseh delavcev nad skupnimi proizvajalnimi sredstvi. To pomeni zadružinski proizvajalni način, pomeni, da bo prenehalo izkoriščanje delavcev, ki postanejo gospodarji lastnih izdelkov in ki jim pripade prebitek (nadvrednost), kateri si je doslej priiaščeval kapitalist.
Na m e s to z as e b n ega lastn i št va proizvajalnih sredstev je postaviti zadružniško lastništvo, to je, kar postaja vsled gospodarskega razvoja čimdalje n U j n e j Š e.	Dalje prih.
ZMES.
Delavska tiskovna družba v Ljubljani ima
v zalogi prav zelo poučne brošure, ki bi morale biti v domovanju vsakega delavca. — Član Del. tiskovne družbe postane lahko vsak pristaš socialno demokratične stranke, ki plača eno krono pristopnine in 25 kron deleža. — Sodrugi — pristopajte!
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico se znamenito razvija. Število članov raste od-
dnedodne. Kakor kaže, postane to društvo kmalu eno najmočnejših na celem jugu. — Pristop znaša 1 krono, delež 20 kron (po novem bo 30 kron). Društvo sprejemi j e tudi hranilne vloge, ki jih obrestuje po 5% od dneva vloge pa do dneva vzdiga.
Počitnice. Politika počiva; merodajni možje sede v kopališčih in letoviščih, pa se vesele brezskrbnega življenja. Vrše se semtertja še kaki zabavni zleti in ,kongresi“ — no, moj bog, v življenju je pač potreba izpremembe. V Sofiji na Bolgarskem je bilo v prvi polovici julija vse živo in veselo. Vršilo se je tam tucat slovanskih zletov in kongresov. Bolgarji so čil, mlad, doslej malo poznan narod — no, pogledati te jugoslovanske Dance ni prenapačno. Gos'oljubni so in res — Sofija je bila polna slovanskega navdušenja. Blizu Sofije je prekrasni Carigrad — priložnost, ogledati svet, je pač izrabiti do skrajnega. — Belgrad je tudi mično gnezdo ob Donavi. Kdo naj zameri veselim ljudem, če gredo pogledat Belgrad in tam malo ponore? Itd., itd. Počitnice so — seveda, počitnice samo za boljše situirane. Široke množice delavskega razreda jih ne poznajo. Na nje ne vplivajo prijetni dnevi brezdela, ker jih nimajo — nanje ne prihajajo vtisi nepozabni, neizbrisni — prihaja le težka skrb, kako bo živeti, ko je vsak dan dražje, ko postaja draginja že neznosna... Da — da — treba bi bilo, da bi prišle tudi za široke množice počitnice, ki bi jim dale oddiha in razvedrila ... Kdaj bo to, kdaj?
Iz Tržiča.
O tržiškem klerikalizmu. Komaj je nekoliko pomirjeno naše ljudstvo od razburjenosti, ki jih so povzročila dejanja katoliškega Papova, že dvigajo klerikalci zopet svoje drzne glave in stegajo jezike, nikdar osnažene. Na nas socialne demokrate gredo ter nas obrekujejo z vsem žolčem, kar ga imajo v globokih želodcih. — Papov ima že svojega naslednika. To je g. Gregorc, ki je bil najpoprej član Sokola. Takrat se je imenoval «mladi fantič iz Goeknove tovarne». Nato je odšel na Dunaj. Ko je prišel nazaj, je pripovedoval, da je bil na Dunaju — «organiziran». Ko so se ? Tržiču ustanovili kršč. socialci, je postal njih tajnik. Nastala pa je neka zmešnjava v kasi — in g. Gregorc je odstopil. Sedaj je yodja Orlov, resp. čukov — in trgovec s čevljarskimi potrebščinami. — «Domoljub»
in «Slovenec» naj bi zgodovino svojih ljudi raje opisovala, nego se v nas zaganjala. Zlasti bi bilo dobro povedati, kako je s Papovina konsumom in pa koliko je Mežek v konsumu preveč plačal — na računi Na delo! Mežek in pa Gregorc naj pa le še prideta na naše shode !
Iz idrijskega okraja.
V Idrijo. «Domoljub» se je po barabsko zakadil v številki 30. z dne 28. julija v mojo osebo in pa v zvezo idrijske mladine. Ne bom polemiziral s faloti, ki jim je edina naloga obrekovati, sumničiti, lagati — le kličem idrijski mladini : prav zato, ker so klerikalci taki faloti, naprej v delu za osvobodo delavskega razreda. Bodite neutrudljivi agitatorji, da boste privedli slednjega mladeniča Idrije in njene okolice v naše vrste ! — Anton Kristan, Ljubljana.
Železnica v Idrijo že zopet straš1. Te dni (od 1. do 3. avg.) je že komisija določala postaje od Ljubljane preko Vrhnike, Hotederšice, Godoviča, Idrije in Sp. Idrije do goriške meje. Želeti seveda bi bilo iz vsega srca, da bi se kaj naredilo, ker naše mesto krvavo potrebuje poštene železniške zveze. Apelovali bi na vse prizadete činitelje, naj bi storili vse, kar se da, da ne bi ostala «železnica» le prazna nada!
Poštenost našim občinskim odbornikom zopet krade «Slovenec» z dne 22. julija t. 1. V štv. 165. prinaša v vodenem člaDku med neko blamažo bivšega cestnega odbora tudi sledeče: Zadeva idrijskih mestnih zastopnikov, ki morajo iz svojega poravnati čez 9000 kron izdatka, v katerega so občino neopravč no strmoglavili, je bila torej še malenkostna proti razmeram, ki so se razkrile pri idrijski okrajni cestni upravi. Naslov tega članka, ki se ghsi: «Z» poštenost javne uprave,» pove sam, da se našim mestnim zastopnikom očta nepoštenost. Vprašamo tem potom ne «Slovenčevega» mazača, ki mu je poštenje svojega bližnega španska vas, ampak večino idrijskega prebivalstva; kdo je poštenejši, ali oni odborniki, ki so bili od večine izvoljeni in so v sporazumu večine idrijskfga prebivalstva ddali, alt pa tisti, ki je nakopal s pomočjo terorizma mestni občini toliko škode, da presega tekom treh let od kar se ta afera vleče več nego trikrat po 9000 K. In še ni upanja, da bi se zadeva kmalu rešila ! Na to vprašanje nam bo dala večina tudi na drugem mestu odgovor, ki bo za občinske može časten. Klerikalcem pa
svetujemo raj kritikujejo samo stvar', ki zaslužijo kritiko, grdo pa je poštenje krasti.
Soduginje In sodrugi. Prvn predavanje sodr. Aliča v našem rudarskem društvu se je na vse pričakovanje dobro obneslo. Predavanja so ob sabatih ob 9 uri zvečer in sic :r javna. U ieležite se 1
Mladinska zveza peče klerikalce v dno srca. «Naša Moč» mečo vanjo ogenj in žveplo. Posebno j h jezi ustanovni shod, na kojem je predaval v tem pomenu sodr. A. Kristan. Z nerja ga prav po cigansko, češ, sam ni p*epričan o tem, kar je govoril. Kaj je govoril, ne ve povedati. Mi pa pravimo, da katoliške bratce ne jezi govor sodr. Kristana, ampak mnogobrojna udeležba tega shoda.
Ljubi svojega bližnega kakor sam sebe, uče ustanovniki orlov. V Idriji pa hoče neka čukarska tolpa s samimi tožbami uničiti rudarja Tomaža Kabala, češ, da jih je razžalil. Kajne g. dr. Pegan?
Izjava. Podpisani preklicujem tem potom vse žaljive besede, ki sem jih vsled napačne informacije izustil o g. Ivanu Štrausu kot načelniku «Obrtniške bolniške blagajne» v Idriji ter se mu zahvaljujem, da mi jih je odpustil.
V Idriji, dne 2L. julija 1910. I mn Makselj.
Čudne pojme o zavarovanju delavcev ima vodja rudniške žgalnice c. kr. svetnik g. Slavik. Na Leopoldovem poleg žgalnice ima vposlenh po zimi in poleti večje število mladih delavcev, ki pa niso nikjer zavarovani. Na prošnjo, da se naj jih zavaruje kot druge delavce, izrazil se je, da tega ne stori, ker so oni le provizorično vzeti k delu. Vprašamo g. Slavika ali ne spada c. kr. erar pod zayarovalni zakon? Kakšen odgovor, pa boste dali v slučaju ponesrečenja kakega delavca? Ali mislite, da je pri temu delu vsaka nesreča izključena. Spominjamo se tam že več nesreč. Pred več leti celo takojšnjo smrt mladega delavca. Sploh pa smo mnenja, naj se vse te delavce takoj zavaruje, če bi tudi bile nesreče izključene. Poskušnja zdravstvenega stanja delavcev je dovoljena samo tri mesece c. kr. erarju.
Klerikalci zadnje čase udrihajo po bivšem naprednem cestnem odboru, češ, tako je bilo — eni kažejo pri tena na «socialne demokrate, zaveznike liberalcev». Pa, le počasi, prijatelji klerikalci ! Soodgovorni za gospodarstvo v cestnem odboru so odborniki, med kojirai so bili gg. Gol', Didič, čuk iz Črnega vrha, ki so menda prav pristni klerikalci. Soc. dem. smo imeli le enega kot namestnika v odboru, ki kot tak ni prišel nikoli
k sejam in ni mogel imeti nobenega vpogleda. Kar se pa tiče mestnega gospodarstva v Idriji, so pa samo soc. demokratje napravili mnogo redu in imeli mesečno kontrolo računov. Torej!
Glede čipkarske šole v Idriji in čipkarskih šol sploh se zopet začenja pr o ti akcij a, če?, da šole niso za nič. Na Dunaju je zopet na eni tozadevni korferenci g. Dragotin Lapajne grmel proti idrijski čipkarski šoli. Mi smo mnenja, da so šole zelo koristna naprava, če je kaj napak v njih, je te odpraviti. Prvo seveda bi se moral odpraviti klerikalni — vpliv, ki zelo škoduje. Šola in šole splrh naj služijo edino svojemu namenu: po-vzdigi zaslužka v domači čipkarski industriji, s tem seveda je rečeno: v kval teti blaga naj napravijo najboljše, kar se da, v ceni pa najvišjp, kar se da!
Z Jesenic.
Naš „Naprej !“ je že v lepem številu razširjen po naši jeseniški občini, ali trikrat toliko bi se ga moralo še oddati, če bi sodrugi storili vsak svojo dolžnost. Na delo !
Jesenice naj bodo slovenske — tako se kliče, piše in poje. Mi pa pravimo: Jesenice naj bodo delavske — prva skrb na Jesenicah bi morala biti: dati delavcu pošten zaslužek, cena in zdrava stanovanja, ceno in zdravo blago po prodajalnah, mesnicah in pekarijah. Danes pa je v tem oziru žalostno.
Osemrazredna slovenska ljudska šda je pripravila klerikalce do tega, da so sklicali na nedeljo, 10 julija, javen ljudski shod. Da smo za tako prepotrebno reč vneti, to smo pokazali Da shodu «pri J lenu». Ampak le prehitro smo izprevideli, da za slov. ljudsko šolo klerikalci nekaj drugega skrivajo. Že «Slovenec» z due 3 julija je pisal, da so socialni demokratje vpili na shodu «pri Jelenu» «živio župnik», dalje da so sociji spozoali na tem shodu, kdo je prijatelj ljudstva. Toda, gospodje, nikar kaj takega! Ce nas kdo danes nažene s tatom ali mar mislite, da bomo na to že jutri pozabili. Mi smo bili in bomo vedno za kulturna vprašanja vneti, saj je ravno naš namen ljudstvo pone ti in Ka spraviti iz nžin življenja in zato smo pritrdili takrat župnikovim besedam. Ce pa ta gospod misli, da smo le malo vneti za druge njegove pridige in shode, se pa jako moti. Pray piše «Rd. Prapor», da je med nami in klerikalci nepremostljiv prepad. Torej ker smo spoznali župnikove nakane in ker
smo vedeli, da se bo bahal, če mi pridemo na nje-hov shod v delavski dom, češ, tudi te imam na vrvici, zato se shoda nismo udeležili. Vendar kakor rečeno, smo in bomo vedno za slovensko osemrazrednoljudskošoloriaJesenicah.
Klerikalcem manjka fantov. To smo izprevideli pretečen leden, ko je nek klerikalec ponujal očetu nekega mladeniča nekaj kron, da bi oče si ia prisilil, naj ostane v klerikalnem društvu. Toda moder oče je darilo hvaležno odklonil, češ, da bi se sin med «ajmohtarji» samo pobujšal, hinavcev pa v svoji družini ne more trpeti. Tudi priprosti delavci vam kažejo hrbet, gospodje klerikalci!
Klerikalci že prejemajo plačilo za obstrukcijo v drž. zboru. Kakor je znano, ima železnica nasproti postaje zelo lep prostor, kamor bi radi J iseničani, postavili novo šolo. Pri vseh mogočih ravnateljstvih v Trstu itd. se je že prosilo, naj bi železnica prodala ta piostor za šolo, toda zastonj. Kakor se sliši so naprosili sedaj železniško ministrstvo, da bi ono dovolilo to piotati. Ker so pa naši klerikalni poslanci preprečili delovanje državnega zbora z obstrukcijo, zato je ministrstvo kratko odgovorilo, da ta svet ni naprodaj. Naši poslanci na Dunaju se bijejo za Trst, hočejo tam napraviti naenkrat v.e slovensko, med tem ko se bodo v sredi Sloveniji slovenski otroci morali ponemčit'. Čebulj, primite klerikalne poslance za ušesa, pa jim povejte, da m c rajo delali tudi za Jesenice, ne pa samo za Trst.
Izleta v Trst se je udeležilo tudi nekaj tu-kajšnib sodrugov.
Glede politične organizacije se naznanja, da kdor želi pristopiti zraven, se lahko oglasi vsako nedeljo v društvenih prostorih «pri Jelenu», kjer se dobe znamke, ali pa vsak dan pri blagajniku sodr. Starehi.
V strokovno organizacijo (kovinarsko) pristop jo zlasti zadnji čas tudi rokodelci od manjših obrtnikov. Zelo hvalevredno je to posebno, ker se vedno sliši, da so ti zelo slabo plačani in pa da se jih vedno sili za črezurno delo. Agitirajte, da bodo pristopili še drugi. Ali ste bral’, kaj so ljubljamki mizarski pomočniki naredili, ker so bili organizirani.
Svetovali bi odbornikom podružnice družbe C ril in Metoda na Savi naj se vsaj malo drže tako obrabljenega izraza «Svoji k svojim». Ali imate, narodnjaki čisto vest od zadnjič, ko ste na praznik Cirila in Metada pogostili otroke. Kje ste nakupili pokalice ? ! !
Konsumno društvo za Jesenice in okolico se prav lepo razvija. Promet je za sedaj zadovoljiv — seveda s tem pa ni rečeno, da smo mi z razvojem našega prekoristnega društva zadovoljni. Prepričani smo, da bi moralo biti drugače, če bi naši jeseniški delavci storili svojo dolžnost ter z vsemi močmi delovali za društvo. Od pravkar — pred 10 meseci — ustanovljenega društva pričakovati vse najcenejše — to seveda ni prava logika. Mlado društvo se mora podpreti; pomagati mn je, da se mogočno razvije, da more tudi dajati sadove, ki povrnejo stotero dano mu pomoč. Z asti bi apelo-vali na ženske, na žene naših sodrugov, da se zavzamejo z vso dušo za našo konsumno prodajalno.
Iz Zagorja.
Takozvano „napredno" časopisje od „Jutra" do „Slov. Naroda" in „Slov. Doma" se zelo rado zaletuje v naše zagorsko delavstvo, ki stoji — kot povsod zavedni proletarjat — pod praporjem rdeče Internacionale. Nobeno sredstvo ni za liberalne dopisnike pregrdo, vsako je dobro za blatenje soc. demokracije. Ko se jih prime — takrat pa razni odgovorni redakterji skočijo pod klop in se izgovarjajo na vse mogoče načine. No, naj le lajajo, znak je to za nas, da jahamo naprej — z vspehi k zmagi.
Smešno je, če koga izmed liberalcev kak dopis ali kak članek zaboli — tedaj ima „Narod" ali pa kak njegov pobratim polna usta jamranja ter psovk. Smešno je, kajti gospodje, boljše bi bilo, da se poboljšate, nego da še huje padate v blato.
O pijanih socialnih demokratih radi pišejo liberalni listi — no, gospoda imenitna, če bi mi hoteli vračati milo za drago, ne vemo, kje bi bilo več pijancev. — Če bi „Naprej" hotel prinašati dogodke iz liberalnih pijanskih družb — bi bil sploh premajhen. Razumete??
S Štajerskega.
Hrastnik. Kakor sa sliši, posetil bo menda naš kraj v kratkem gospod deželni namestnik iz Gradca. V ta namen že tudi popravljajo jarke in cesto. V čakalnici je tudi že nabito, da naj se godba in veteranci pripravijo na ta slavnostni dogodek. Nam je čisto prav, da pride kak višji gospod pogledat v to gnezdo in tudi mi imamo željo, da bi gospod namestnik pregledal malo razmere hrast-
niških delavcev. Kakor se sliši, bode sprejem pri kemični tovarni. Kaj, ko bi si gospod ekscelenca puitil predložiti? tovarni šihtno knjigo? Tam bi se gotovo videlo, koliko mizarjev, sodarjev, kovačev i. t. d., sploh delavcev, mora vsako nedeljo delati. V Avstriji je za take delavce prepovedano nedeljsko delo. Tudi pri rudniku bi se gotovo našlo več stvari. Tako tudi glede nedeljskega po-č tka, o slabih plačah in nesrečah bi bilo dobro se prepričati. Nadvse škandalozno so pa rudarska stanovanja. Tam bi gospod namestnik našel gnezda, v katerih se goji jetika in druge bolezni.
Veterancem bi pa svetovali, da bi namesto paradne uniforme, oblekli tisto, ki jo imajo pri delu ali pa naravnost iz dela šli k sprejemu Tam bi gospod ekselenca videl rudarsko izmučene obraze in gotovo bi le malokateri lahko stal «habt acht».
Trbovlje Klerikalci rujejo neprestano, tiho seveda, a vstrajno. Uspehov še nimajo, zato ker delavci večinoma vedo, k io so klerikalci. Vendar bo treba z naše strani delo podvojiti, zlasti naše časopise bo treba razširiti vsa bolj nego so ža. Tudi brošure bo treba vdomač ti po vseh delavskih stanovanjih v Trbovljah. Zaupn ki — roka k delul
Loka pri Zidanem mostu. Opazili smo, kako pridno dela občinski odbor, kakor tudi krajni šolski svet v Loki. Oočina Loka ima namreč eno h'šo z več sobami, ki ja bila nekdaj šola in spada sedaj občini v last in gosp. učitelj ima stanovanja v njej. V zadnji seji je krajni šolski svet z gosp. župnikom na čelu sklenil, da bi se dala tista hiša cerkvi, in se dala tudi takoj zapisati v davčne knjige, da bi jo pozneje, kadar bi se nova župniška cerkev stavila, podrli in prostor za cerkev pirabili. Res imenitni so pogoji, spisani v prid župniku in cerkvi, samo občina, če bi dala h šo, bi lahko potem gledala skozi prste in gosp. župnik bi se pa celemu odboru v pest smejal, če bi se mu to posrečilo. Seveda ima tukaj tudi občinski	odbor	nekaj govoriti, zato	je	sklcal župan	cbčinski	odbor k
seji in sicer	6.	in 13. julija,	da se	posvetuje
o tem, ali se	da	hišo cerkvi ali	ne. Na	prvi seji,
kakor smo slišali, niso bili sklepčeni, jih ja bilo premalo, zato so za en teden pozneje zopet drugo sejo sklicali in zopet niso bili sklepčni, k8r j>b še polovico ni prišlo. Vendar pa bi bil rad gosp* župnik, da bi se vseeno sklenilo, če je dosti odbornikov skupaj ali pa ne, on je namreč rekel, saj ni nič tako važnaga, boia pa 12 odborniko» pozneje podpisalo pri drugi seji. Seveda se tudi
io ni gosp. župniku posrečilo, ker ga je občinski odbornik M. takoj zavrnil, da se to ne sme zgoditi, ker bi se delalo sicer proti občinskemu redu. Gosp. župnik, mi bi pa vendar radi vedeli, kaj se vam tako mudi za tisto bišo? Za cerkev je že prejšnji gosp. župnik, kakor se sliši, denar pobiral, pa je še sedaj ni in upamo, da bo pri vas ravno tako, ker smo slišali iz zaupnih virov, da so vam apno zastonj ponujali, pa ste rekli, da nimate prostora za njega; brez apna se pa seveda tudi cerkev zidati ne more. Gosp. Kajtna, predsednik krajnega šolskega sveta, desna roka župnika, pa vse privoli, kar gosp. župnik hoče, zato so pa skrbeli, da so spravili gosp. Zupančiča, da ni več predsednik krajnega šolskega sveta, ker ni znal tako dobro z gosp, župnikom občevati. Tudi upamo, da bi se ne bi bili takšni pogoji stavili, kakor so se sedaj pri gosp. Kajtni, če bi bil še Zupančič na tem mestu. Spomniti moramo dalje krajni šolski svet v Loki, mogoče ker je pozabil, da imajo v novi šoli lepo stanovanje za učtelja narejeno in je dosedaj vedno prazno. Mogoče pa še ni suho, ker ne gre nihče notri stanovati, ali pa čakate, da bodo otroci, ki so opoldan celo uro sami v šoli brez vsakega nadzorstva zanetili na kakšen način ogenj. Pa tega ne vidi gosp. Kajtna. Namesto da bi dali gosp. učitelju stanovanje v novi šoli, in ono v stari pa v najem, je narobe. Tudi nekaj dohodkov bi bilo, pa saj se lahko občinske doklade zvišajo, in denar je zopet tukaj, kaj pa je takšnim gospodom za en desetak? Nič! Gosp. Kajtna, vi pa samo tako skrbno naprej, saj se bomo še pri novih občinskih volitvah videli.
Loke pri Zidanem mostu Večkrat smo se že povpraševal , kaj občinski odbor dela, ker ni nič slišati; ako se skliče seje? No, pri nas je vseeno, katerim odbornikom se poljubi, tisti pridejo k sejam, če pa ne pridejo, je pa ravnotaKo dobro. Će ima gosp. župan dopust, ima gosp. namestnik njega zastopati. Ce se pa sejo skliče, dobi namestnik županov povabilo za d n j i v podpis namesto prvi. Če pa gredo gospod tajaik na Laško na vesel co gasilnega društva, pa pusti sejo preklicali, da n. pr. v nedeljo 3. julija ni bilo nič uradne ure. Kdo pa ima pravico dovoliti, da se občinski urad zapre in da polovica občanov o tem nič ne ve in da čakajo, kdaj bo občinski urad odprt. Kaj pa če bi slučajno kaj nujnega prišlo, pa ni nobenega doma. Župan stanuje 3l/2 ure daleč, drugega pa ni doma. Mi dobro vemo, da vam ne imponira, če
vam gjsp. M. včasih kako resnično pove, pi upamo, da bodete še več izvedeli. Gisp. župin, opozorili bi vas na to, da bi mogoče občinskega slugo malo poučili, kadar ga uradna pošljete, da se ne bode preveč po Zidanem mostu ob vogale zaletaval, da katerega ne odbije, ker, če je ravno mlad, vendar se mo'a dostojno obnašat’, da ga m bodo po Zidanem mostu butali, kakor se je zadnjikrat zgodilo. Gosp. župan, dobro delo bi naredili ko bi svojim odbornikom enkrat povedali, da se mora točno ob tisti uri priti k seji, ki je razpisana, pa ne kadar se komu p zljubi. Nekateri pa si sploh pustijo povedati, če se jih bode rabilo, naj se ponje pošlje, seveda bode dobro če se bo zarije kup i avtomobil. Mi volilci vam, gosp. župan na srce polagamo, da je to vaša dolžnost, da v prid občine delate. Ko je bila seja za postajališče v Loki, ste prišli pa vsi, da ste zopet nekaj tisočakov novih dolgov nacedili ; za pot v Briše, ki hi jo morala železnica popraviti, se je pa že na dveh sejah govorilo, pa so šs vedno vse planke podrte. Mi volilci si bomo dobro zapomnil’, kaj ste naredili v treh letih in smo tudi pripravljeni, vas vprašati po računu.	Več občanov.
*20 do 50 K na dan^
lahko vsakdo zasluži z razpečavanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov.
Izvozna h’ša „Samson", Idrija ^

* s
«m »
°
(fi s'
•H 2
T3
2
te

Is
0
§ s i|:l
fc'|s-al-a
3-Mi-i
^ £ 0.-2 g S IS«-S^§
Vsak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino
„Jurjevo čistilo«
ki je v svoji dobroti nedosegljivo.
V veđni uporabi naprav' usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja :
fregar 6 Seljak - tjubljana.
Naročajte in širite naš list ! f
r-----------------------^
ta je prijatelj naš pravi.
Ki nas krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želodčni likér „FLORJAN" ne slabi in ne omami, kakor razne opojne pijače ampak daje moč rn veseFe do dela!
Ljudska kakovost	liter K 2-40.
Kahinetna kakovost	„ „ 4-80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami.
Potniki v severno
V
in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro - Amerikana
Trst - Newjork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnove. širni brzoparaiki z dvema vrterrcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, k pelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simo» Emetetz v Ljubljani,
Kolodvorska ulica štev. 26.
n
r
s»

j ■ :

«a ^
191 tu
"N.
/j -È. £

m
arin
Ed. Smarda
potovalna pisarna
r Ljubljani, Dunajska cesia ita 18.
[p	h [[1 lil Francoska linija Havre-
i SaniO 6 dni I i |L New_York saBl® ®	j
Gi=l|n]l l[n|g0a|5]l=lg]F=!ll	---ilTta--d?
3b;
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke za gopode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice.


1
M
I
KntcčKo - delaVslsa gospodarska zadruga
Dobravlje :: p. Sv. Križ, Goriško :: Dobravlje

priporoča svojo
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu „pri Mraku". Po cenah je vprašati v prodajalni Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, Vodmat, Bohoričeva ulica.
WBBSBf«
3^E
M
§
Kašelj.
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Daniela Pircu, lekarnarja v Idriji.
Anton Bajec l
= umetni in trgovski vrtnar =
u Ljubljani :: Pud franco.
Cvetlični sale n izdeluje šopke, vence s trakovi.
Vrtnarija na Karlovški cesti 2.
: Zunanja naročila točna.
Ceno češko posteljno perje!
5 kg, rovega oskubenega K 9'60 boljše K 12'—, belo, mehko oskubljeno K 18'— do K 24'—, snežno-belo, oskubljeno K 30'— do K 36'— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se iu vzame se nazaj, te se povrnejo poštni stroški.
BenediKt $aclisel, £obc$ 860 pri plzttju, češko
Dragotin Puc
tapetniški In prepropki mojster
in edino
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.‘
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.