Ptuj, torek, 17. novembra 2009
letnik LXII • št. 90 odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po naših občinah Pobrežje • Usodni četrtki in taščino vino
O Stran 6
Kultura Ptuj • "Nevidni bataljon" ponovno v Mestnem kinu
O Stran 10
Kronika Ptuj • Popraskan obdolženec spet pred sodnico
Z> Stran 24
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Bogata kulturna jesen
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Športno plezanje
• Mina Markovič zmagala na tekmi svetovnega pokala O Stran 11
Arsana tudi s koncertnim abonmajem
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je društvo za glasbeno umetnost Arsana na svečan način pričelo nov cikel v svojem delovanju, letos premierno tudi s koncertnim abonmajem.
Boks • Dejan Zavec pred izzivom kariere
O Stran 11
Trinajstega novembra se je predstavilo s projektom ArsTango, ki ga sestavljajo Doris Šegula (violina), Marko Korošec (kitara), Mladen Delin (klavir), Luka Herman Gaiser - kontrabas, Ana Delin (sopran) in Primož Vido-vič (tenor). Pridružil se jim je tudi odličen slovenski akor-deonist Marko Hatlak. Nastop pa so zaokrožili s svetovnima prvakoma v plesanju argentinskega tanga, Andrejo Pod-logar in Blažem Bertoncljem. Odvila se je še ena vrhunska glasbena in plesna predstava hkrati, ki je dodobra ogrela ptujsko občinstvo, ki je ponovno dokazalo, da vrhunske predstave vedno pritegnejo. V sklopu prvega koncertnega abonmaja v Arsani še posebej veliko pričakujejo od predstave Art karneval - živalski karneval ob 50-letnici ptujskega karnevala, ki je skupni projekt slovenskih in tujih umetnikov.
MG
	■IIH mm f^H	
3M ■t	v 1\1	^^^^ > A / _ ^H
mk&rm 1 mB«mv Ji^Hfcfc- y ^ 5		^m Vi'j' m -rtam u mrli I
	JSI y	
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Javljanje v živo na Radiu Ptuj je pomagalo našim O Stran 12
Majšperk • Vroče po nepotrebnem
Destrnik • Odprtje viničarije
Kdo komu nagaja? Neokn'«p»^
^^ ™	Itoetrničani en Intnčnin martinnvanip ntilemenitili e
Svet občine Majšperk je na 26. seji kljub nepotrebnemu razburjanju dveh svetnikov potrdil odlok o zaključnem računu občine za minulo leto 2008, sprejel sklep o porabi sredstev proračunske rezerve, rebalans letošnjega proračuna ter predlog odloka o proračunu za leto 2010, v katerem bodo del sredstev namenili za izgradnjo novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku.
Destrničani so letošnje martinovanje oplemenitili s posebnim dogodkom: predstavitvijo multivizije v lično obnovljeni slovenskogoriški viničariji v samem centru občine, ki so jo do končne podobe iz »nekoč okrušene lepotice do danes ponosne priče preteklosti« prenavljali kar nekaj let.
Sicer pa je bila 26. redna seja občinskega sveta v četrtek, 12. novembra, spet precej živahna, saj so sklepali o pomembnih zadevah - denarju. Uvodoma so brez večjih težav potrdili zapisnika 25. redne ter 11. in 12. korespon-denčne seje. Kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, so na prvi korespondenčni seji potrdili dokončno odločitev svetnikov o izgradnji sončne elektrarne na objektu OŠ Majšperk, ki naj bi jo po pridobitvi vseh soglasij zgradili spomladi prihodnje leto, druga korespondenčna seja pa je bila namenjena pridobitvi zemljišč za izgradnjo cestne infrastrukture oziro-
ma razlastitvi potrebnih zemljišč.
Zatikati pa se je začelo ob obravnavi odloka o zaključnem računu občine za leto 2008, saj je svetnika Franca Bezjaka očitno hudo ujezilo dejstvo, da je poročilo nad-
zornega odbora svetnikom predstavil član tega odbora Miran Smole in ne predsednik Anton Kropec. »Zahtevam pisno pooblastilo, da Smole predstavlja nadzorni odbor!« je vzkipel Bezjak.
Sejo so zaključili z nekaterimi koristnimi pobudami in vprašanji. Večina majšper-škili svetnikov z županjo dr. Darinko Fakin na čelu pa se resno sprašuje, kdo komu nagaja, saj se je tudi tokrat pokazalo in dokazalo, da so bili razburjanje in izbruhi dveh svetniških »zvezd«, Tatjane Vele in nekdanjega župana Franca Bezjaka, popolnoma nepotrebni.
O Stran 4
Začelo se je z odkupom skoraj že napol podrte bajte, nato pa so v letih 2007 in 2008 izvedli večino gradbenih del; od obnove strehe in dimnika do sanacije kamnitega ostenja in kamnitih obokov, obnove fasade, rekonstrukcije kamnitega stopnišča, zamenjave lesenega podesta in ograje, sledila je še obnova notranjih ometov v bivalnih in kletnih prostorov, pa obnova lesenih stropov in polaganje novih lesenih podov itd. Ker se prvotna pohištvena oprema ni ohranila, je hkrati tekla tudi akcija zbiranja antikvariatov, ki so jih občini podarili številni občani. V hiši in kleti je tako danes zbranih in na ogled več kot 120 predmetov etnološke dediščine, od pohištva do orodja in posode.
Skupno je celotna obnova
z odkupom objekta občino stala okoli 150.000 evrov, kot je za naš časopis posebej povedal župan Franc Pukšič, ki tudi ni skril dejstva, da se je v bistvu še najbolj zataknilo pri samem odkupu objekta z nekaj ohišnice, a jim je to vendarle uspelo.
O Stran 5
Slovenija • Ocene petkove stavke
Stavka delavcev ali le promocija SKEI?
Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije je z udeležbo na splošni petkovi opozorilni stavki zadovoljen. Po podatkih sindikata se je stavke udeležilo več kot 120 podjetij in skoraj 30.000 zaposlenih. Nasprotno pa na GZS menijo, da t.i. »referendum SKEI« ni uspel, saj se je stavke udeležilo manj kot tretjina vseh zaposlenih v panogah.
SKEI je s stavko od delodajalcev v kovinski, elektronski in elektroindustriji ter v industriji kovinskih materialov in livarn zahteval dvig najnižje izplačane plače na 600 evrov neto in izplačilo dodatka v višini 150 evrov bruto. Stavka je bila izvedena, ker tudi zadnji krog pogajanj z delodajalci, ki se je sklenil v četrtek, ni prinesel dogovora.
V stavki, ki je potekala v petek med 6. in 23. uro, je po podatkih SKEI sodelovalo več kot 50 odstotkov podjetij, kjer imajo organizirane sindikalne podružnice in več kot 70 odstotkov članstva. Stavki so se pridružili tudi člani drugih sindikatov in nečlani, povsod pa je po navedbah predsednice SKEI Lidije Jerkič zaznati podporo, ki jo izkazujejo tudi z zbiranjem podpisov za trajajočo stavko, ki je naslednji sindikalni korak, in podporo zahtevam protestnega shoda, napovedanega za 28. november. Predsednica SKEI ocenjuje, da je udeležba v stavki »gle-
Uvodnik
de na vse napore delodajalcev, vložene v preprečevanje stavke v tem tednu« odlična in da številčnost podpore potrjuje pravilnost zahtev SKEI za višje plače v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Splošna opozorilna stavka je potekala v nekaterih večjih podjetjih panoge, kot so Gorenje, Kovinoplastika, Eti, Mariborska livarna Maribor, Cimos, Liv Postojna, Iskra TELA, ADK in drugih. Medtem ko v nekaterih podjetjih, med drugim v livarnah in železarnah, zaradi narave dela in nesorazmerne škode, ki bi nastala, strojev niso ustavili. V nekaterih podjetjih pa delavci niso stavkali zato, ker so z delodajalci že dosegli dogovore, ki so blizu stavkovnih zahtev. »To so podjetja, ki so predčasno popustila in videla, da se da,« pravi Jerki-čeva. Delavci tako med drugim niso stavkali v podjetjih Talum, Kolektor, Domel, Arcont in še nekaterih. Prav tako niso stavkali v nekaterih podjetjih, kjer imajo uveden 36-urni delovni teden in so imeli prosti dan.
Ljubezen ali mučenje?
Živali so naši zvesti spremljevalci na tem planetu. Najdemo jih povsod, zato smo sijih ljudje prav lepo popredalčka-li. Ne le znanstveno - na rodove, vrste, pasme. Tudi glede na uporabnost. So živali za v lonec, za delo, izkoriščanje, za crkljanje in občudovanje.
V	skladu s tem smo razvili tudi svoj odnos in čustva do nekaterih vrst živali. Le redko katera gospodinja sočustvuje s kravo, ki je dala svoje meso za nedeljsko juho. Po drugi strani pa nas je večina zelo občutljivih na svoje pasje ali mačje ljubljenčke. Z živalskimi ljubljenčki, ki jih imamo le za razvedrilo, ravnamo največkrat skrbno in so nam v veselje, še več, s posebnim veseljem jih popolnoma počlovečimo, da niso več podobni sami sebi. Pri tem niti pomislimo ne, da prav takšni srčki, fifi-ji, kot jih imamo doma, v laboratorijskih kletkah trpijo peklenske muke, da nam kozmetična industrija lahko vsakih nekaj mesecev postreže z novim izdelkom, še boljšim od prejšnjega, ki je bil že itak najboljši. Z leti križanja in morda tudi s kakšnim še bolj znanstvenim posegom v naravo smo ljudje naredili živali, ki so brez nas nesposobne živeti. Njihovo lepoto ali sposobnosti razkazujemo na razstavah in v cirkusih. Eksotične živali iz daljnih krajev so našle svoj dom v živalskih vrtovih velemest, kamor jim z letali vozijo evkaliptus ali kakšno drugo posebno hrano.
V	stilu potrošniške miselnosti ljudje tudi živali, ko odslužijo svojemu namenu, pogosto zavržemo. Zato smo lahko veseli, da je te dni v Mariboru ponovno začelo delovati zavetišče za zavržene živali. Tam bo svoj prehodni dom lahko našlo čez 50 psov in prav toliko mačk. Zanimiv pa je tudi podatek, da imajo v zavetišču na voljo več ljudi, ki bi želeli sprehajati pse, kot jih trenutno potrebujejo.
Ne nameravam moralizirati, kaj je prav in kaj narobe, vsakdo ima vest po svoji meri in mora sam živeti s svojimi dejanji. Ni pa nič narobe, če se tu in tam zamislimo nad svojim odnosom do šibkejšega. Pa naj bodo to živali ali pa ljudje.
Viki Ivanuša
to ■	iffilfili
^vvVi jjSvft ,jr L- jjp	f ,JL'( .,,V?..-.A, ■./. ^ v^^JŠ^V i'»J J C ¡mM jVSukrIJHfA M«? • y iV F ■■ kJJ-iiBK . ¿¿i i 1L1l
11 nTrinži ^BPM»^ Bf4uH	' 'J fflflft-ftrMSM iRlBSiEf
Sf^jiraoH	IHT-V ^ni^^rJhjfdV&pZT^fl^^Bjk JF13 fmJ/ -; StBaMf
Na Štajerskem stavka v več kot polovici podjetij
Na mariborskem območju z okolico je po podatkih sekretarja sindikata SKEI za Podravje Branka Medika stavkalo več kot polovica od 70 podjetij, v katerih ima sindikat svoje podružnice in 6000 članov. Za stavko se niso odločili v ormoški Carreri Optyl. Prav tako niso stavkali v Tovarni vozil Maribor, kjer so po besedah sekretarja SKEI Tam Zvonka Slane stavkali tri dni že v minulem tednu, ob izpolnitvi zahtev s strani vodstva pa so se zavezali, da ne bodo stavkali iz drugih razlogov. Stavke tudi ni bilo v Montavarju, kjer je vodstvo delavcem grozilo z odpuščanjem in drugimi ukrepi. V Impolu se niso odločili za celodnevno stavko. Svoje zahteve so v dogovoru z vodstvom podjetja dosegli že pred časom, vseeno pa so podprli sindikalne aktivnosti z zbiranjem podpisov. Na ptujskem območju so stavkali v Agisu,
Foto: wordpress.com
ki v šestih podjetjih zaposluje okoli 180 ljudi. V Gorenju so proizvodnjo ustavili ob 6. uri, stavkalo je okoli 4000 delavcev. Proizvodnjo so ustavili tudi v celjskem podjetju Emo posoda, kjer je zaposlenih okrog 140 delavcev. Prav tako se je stavki pridružilo okoli 750 delavcev Alposa iz Šentjurja, ki pa delajo na različnih lokacijah. Proizvodnjo je ustavilo tudi 500 delavcev podjetja Štore Steel, stavki pa se je pridružilo tudi okrog 285 delavcev štorske družbe Valji group ter 470 delavcev v žalskem Novemu. Delavci zreškega Uniorja v stavki niso sodelovali, saj so se z upravo družbe dogovorili za ustrezne plače.
Na območju severne Primorske se je opozorilni stavki SKEI pridružilo okoli 1300 zaposlenih v Iskri Avtoelektriki. S stavko so začeli ob 7. uri, na delovnih mestih pa sta skupaj stavkali dopoldanska kot popoldanska izmena. Stavki se je pridružil tudi manjši del zaposlenih v Hidrii Rotomatika in Hidrii AET.
Koroška podjetja so splošno
opozorilno stavko podprla, pridružila pa so se ji različno. Kot je povedal sekretar koroške območne organizacije SKEI Jože Kolar, so se dogovorili za ustavitev proizvodnje med 13. in 15. uro ter med 22. in 23. uro v 13 podjetjih, zaradi zahtev delovnega procesa pa dela niso prekinjali v podjetjih Metal Ravne, TAB Mežica in MPI. Stavkali tudi niso v jeseniškem Acroniju, kjer so po besedah predstavnika sindikata SKEI Marjana Žurmana z upravo v četrtek dosegli dogovor, da je najnižja plača zaposlenega v Acroniju 600 evrov neto. Stavkovne zahteve SKEI so podprli tudi v kranjskem podjetju Is-kratel, kjer pa zaposleni dela niso prekinili. Sicer pa večjih težav v poteku stavke ni bilo. Na težave so naleteli le zaposleni v podjetju Elrad iz Gornje Radgone, kjer delavcem po besedah Jerkičeve niso dovolili vstopiti v delovne prostore. Sindikat je primer prijavil inšpekciji.
Kakšna bo škoda, še ni znano
Škoda zaradi stavke bo nedvomno velika v podjetjih, kjer je stavka potekala, je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, ki meni, da od stavke ne delavci ne delodajalci ne bodo imeli nič. Po njegovi oceni bi bilo povišanje plač za podjetja z nizko dodano vrednostjo, likvidnostnimi težavami in pomanjkanjem naročil »samomorilsko dejanje«. Podjetja sicer škodo še ocenjujejo. Na GZS ocenjujejo,
da v SKEI Slovenije pretiravajo glede obsega stavkovnega vala. »V pretiravanjih o obsegu stavkovnega vala vidimo poskus sindikata SKEI za svojo lastno promocijo, za katero je pripravljen žrtvovati tudi številna delovna mesta,« so sporočili z GZS, kjer so ob tem izrazili zaskrbljenost, ker so, kot navajajo, v posameznih podjetjih člani SKEI fizično šikanirali tiste delavce, ki so hoteli delati. Na GZS pozivajo k razumu in socialnemu dialogu, saj po njihovem praksa izsiljevanja s stavko ali bojkotiranje dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta pomeni oddaljevanje od rešitve problema nizkih plač in premajhne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole meni, da je za delodajalce najpomembnejše, da se stavka s petkom zaključi in da predstavniki sindikata in delodajalcev nadaljujejo s pogajanji in poiščejo rešitve ter uskladijo možnosti, da bi čim prej prišli do nove minimalne plače. To je po Smoletovih besedah pogoj za lažje pogajanje o ostalih vprašanjih.
Na stavko se je odzval tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki upa, da se bodo o teh vprašanjih pogovarjali na ravni države. »O pravicah do ustreznih plač smo se tudi mi želeli pogovarjati v okviru novega socialnega pakta in še zmeraj upamo, da se bomo lahko o teh vprašanjih generalno pogovarjali na ravni države,« je pojasnil minister.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Poslanci SDS
za nujno sejo o občinskih prostorskih načrtih
Poslanska skupina SDS predlaga sklic nujne seje odbora DZ za okolje in prostor o problematiki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov. Iztekel se je namreč rok, do katerega bi morale občine sprejeti svoje nove občinske prostorske načrte, doslej pa jih je to storilo le pet, so sporočili iz omenjene poslanske skupine.
Kot so pojasnili v zahtevi za sklic seje, se je rok po zakonu o prostorskem načrtovanju - ta je bil sprejet marca 2007 - iztekel v soboto. Po mnenju poslancev SDS se je izkazalo, da je namesto reševanja in urejanja prostorskih načrtov prišlo do velikih težav. Na eni strani je težava občin, da ne morejo zagotoviti ustrezni strokovnih, pa tudi finančnih, podlag, po drugi strani pa gre kljub zakonsko
določenih časovnih rokov do velikih zaostankov. Ti so, kot so prepričani, posledica »(ne)delovanja in nesodelovanja ministrstva za okolje in prostor, ki že v začetni fazi ni zagotovil ustrezne potrebne strokovne podlage in podatke, ki so bistveni za prikaz stanja prostora«. Z zamudo so bili izdani tudi nekateri za pripravo občinskih prostorskih načrtov pomembni izvršilni predpisi.
»Predlagatelji menimo, da osnovni problem sprejemanja strateških prostorskih načrtov občin ni v zakonodaji, temveč v prevelikemu številu birokratsko zapletenih postopkih, slabemu vodenju ministrstva za okolje in prostor, slabem sodelovanju ministrstva z ostalimi ministrstvi, slabem in počasnem sodelovanju s pripravljavci načrtov, neaktivnemu sodelovanju z občinami ter preslabi kadrovski strukturi zaposlenih na ministrstvu,« so v zahtevi za sklic seje odbora še poudarili poslanci SDS. Ti sicer za nujno sejo predlagajo tudi vrsto sklepov. (sta)
Humar umrl pod goro Langtang Lirung v Himalaji
Švicarski reševalci so v soboto slovenskega alpinista Tomaža Humarja našli mrtvega. Humar-jeve posmrtne ostanke so s helikopterjem prepeljali v bazni tabor pod goro Langtang Lirung v Himalaji. Kot je povedal Viki Grošelj, so Humarja našli na višini 5600 m na pobočju gore, kar je nižje od prvotnih predvidevanj.
Potem ko je zadnje dni reševalno akcijo oviralo slabo vreme, je v noči na soboto Humarju na pomoč odletela skupina treh izkušenih reševalcev iz švicarskega Zermatta. Reševalno skupino so sestavljali pilot Robert Andenmatten, eden najbolj izkušenih reševalcev in ekstremnih plezalcev na svetu, Simon Anthamatten, ki se je prvi spustil do ponesrečenega alpinista, ter vodja zermattske gorske reševalne službe Bruno
Jelk. Po prvih ugotovitvah reševalcev je imel Humar zlomljeno nogo, njegovo življenje pa se je po vsej verjetnosti končalo že v ponedeljek oziroma najkasneje v torek po spustu z 7227 metrov visoke gore, najvišje gore v himalajskem pogorju Langtang in se nahaja jugozahodno od osemtisočaka Šiša Pangma. Kaj natanko se je zgodilo s 40-letnim alpinistom, po vsej verjetnosti po besedah slovenskega alpinista Vikija Grošlja ne bo mogoče ugotoviti.
»Mislim, da se je Tomaževo življenje končalo kmalu po tistem, ko je javil, da je bil poškodovan. Mislimo, da je bilo to v ponedeljek, v noči na torek ali najkasneje v torek. Ali je šlo za padec, za plaz, ki ga je poškodoval, ali kaj drugega, to najbrž ne bo nikoli jasno,« je še povedal Grošelj.
Humar je veljal za enega najboljših alpinistov na svetu. Avgusta leta 2005 so ga po šestih dneh rešili z gore Nanga Parbat. Po letu 2005 se je na odprave odpravljal popolnoma sam. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Podelili Murkova priznanja
Praznik slovenskih etnologov
Slovensko etnološko društvo si je za kraj letošnje podelitve Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listino izbralo Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Slovesna podelitev je bila 12. novembra.
Naslednja dva dneva, 13. in 14. novembra je v prostorih Knjižnice v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco Slovensko etnološko društvo izvedlo mednarodno konferenco Živeti z dediščino, ki je zbrala več kot 30 etnologov in kulturnih antropologov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Bolgarije, Srbije in Italije. Na njej so v glavnem govorili o živi kulturni dediščini v luči Unescove konvencije o varstvu nesnovne dediščine, pretresli so povezave kulturne dediščine z izobraževanjem, informacijskimi sistemi, razvojnimi vprašanji in s sistemom obravnavanja nesnovne dediščine. Kulturno dediščino razumemo kot pomemben člen utemeljeva-
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik, izredni prof. dr. Vito Hazler, prejemnik Murkove nagrade leta 2008
nja posameznikove ali skupinske kulturnosti, družbenosti in političnosti, so ob tej priložnosti poudarili na Ptuju zbrani etnologi, ki so se tudi
Murkova priznanja že od leta 1986
Murkova priznanja se v Sloveniji podeljujejo od leta 1986, ustanovljena so bila ob 125. obletnici rojstva Matije Murka, literarnega in kulturnega zgodovinarja ter etnologa, ki se je rodil leta 1861 na Drstelji, umrl pa leta 1952 v Pragi. Zgodaj se je začel ukvarjati z etnologijo, sestavil je program za njen sistematičen razvoj na Slovenskem. V začetku 20. stoletja je vpeljal metodo, ki povezuje jezikovna vprašanja z materialno ljudsko kulturo. Bil je priznan in cenjen kot znanstvenik evropskega pomena. Na Ptuju se po Matiju Murku imenuje Murkova ulica, v Sončnem parku pa je v spomin nanj Muzejsko društvo leta 1956 postavilo spomenik.
udeležili letošnje podelitve Murkovih priznanj, poimenovanih po literarnem in kulturnem zgodovinarju ter etnologu, rojenem na Drstelji.
Na 23. podelitvi Murkovih priznanj se je zvrstilo več govorcev. Najprej je govorila predsednica Slovenskega etnološkega društva Helena Rožman, goste je v imenu Knjižnice Ivana Potrča pozdravil direktor mag. Matjaž Neudauer, v imenu MO Ptuj pa je letošnje Murkovanje, kot etnologi poimenujejo svojo prireditev, pozdravil župan dr. Štefan Čelan. Zaželel jim je prisrčno dobrodošlico v biseru slovenske kulture, katerega pomena se Slovenci premalo zavedamo, in jih povabil, da se v mesto ob Dravi
Foto: Črtomir Goznik
Slovensko etnološko društvo je letošnjo podelitev Murkove nagrade izvedlo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Od leve predsednica Slovenskega etnološkega društva Helena Rožman in letošnje prejemnice Marija Kozar Mukič, Jerneja Ferlež in Dejana Baša.
ponovno vrnejo ob 50-letnici kurentovanja, da se poklonijo generaciji, ki že 50 let ohranja za mesto pomembno tradicijo, ki sporoča: »Dobro je delati dobro.« Z Ministrstva za kulturo je udeležence Mur-kove slovesnosti pozdravil Silvester Gabršček in opozoril na pomen ljudske kulture, ker brez te tudi Slovencev ne bi bilo. Pogosto jo pričenjamo ceniti šele, kot se brišejo njene vidne sledi. Slavnostni
Ptuj • Razumi diabetes in prevzemi nadzor
Brezplačne meritve krvnega sladkorja
V Sloveniji ima sladkorno bolezen 125 tisoč ljudi. Letošnji svetovni dan diabetesa, 14. november (rojstni dan Nobelovega nagrajenca Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charelsom Bestom leta 1922 odkril insulin), je potekal pod geslom Razumi diabetes in prevzemi nadzor.
Tudi letošnji dan je poudarjal pomen izobraževanja o sladkorni bolezni in njeno preprečevanje, da bi se zmanjšala možnost obolevnosti. To pa sta tudi stalnici dela slovenskih društev diabetikov in Zveze društev diabetikov Slovenije.
Ptujsko društvo je aktivno že dobrih 35 let. Tudi na letošnjem srečanju ob svetovnem
dnevu sladkorne bolezni so poudarili pomen neprestanega ozaveščanja o tej bolezni za učinkovit spopad z njo, da bi bilo lahko življenje in delo kvalitetno, saj gre za kronično in neozdravljivo bolezen. Letno zaradi zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, po svetu umre 3,8 milijona ljudi. Statistika kaže, da za sladkorno boleznijo vsakih pet sekund zboli
Foto: Črtomir Goznik
Brezplačne meritve krvnega sladkorja bodo potekale v nekaterih lekarnah JZ Lekarne Ptuj in v Lekarni Toplek.
ena oseba, vsakih deset sekund pa zaradi zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo, amputirajo en ud.
Po dolgih letih prizadevanj je tudi Slovenija učakala predlog Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, ki ima za cilj zajeziti to bolezen; v javni razpravi bo do 25. novembra. Predvidoma ga bodo sprejeli v začetku prihodnjega leta.
Zdravstvena oskrba sladkornih bolnikov v Sloveniji je kvalitetna. Za zdravila, ki jih potrebujejo bolniki, gre letno okrog 20 milijonov evrov, kar je za leto 2007 znašalo 6,5 odstotka vseh stroškov za zdravila v državi v enem letu. 13,5 milijona evrov so v tistem letu znašali stroški za medicinske pripomočke za sladkorne bolnike. Stroški se z večanjem števila bolnikov iz leta v leto povečujejo, zlasti pa je zaskrbljujoče, da se v zadnjem času močno povečuje število sladkornih bolnikov med otroki in mladostniki.
Za sladkorne bolnike so nujni ukrepi redno preverjanje ravni glukoze v krvi, telesna vadba in primerna prehrana, ki je ključna za obvladovanje bolezni. V aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni se bodo vključile tudi nekatere lekarne JZ Lekarne Ptuj, je povedala direktorica Darja Potočnik Benčič, saj bodo 17. in 18. novembra merili krvni sladkor, holesterol, krvni tlak, telesno težo in izračunali indeks telesne mase. Vsem, ki bodo opravili meritve, bodo tudi pojasnili rezultate le-teh in jim svetovali glede prehrane, gibanja, rednih kontrol, in če bo potrebno, bodo svetovali obisk zdravnika. Danes bodo meritve opravljali v Lekarni Kidričevo od 8.30 do 11. ure in v Lekarni Breg od 11.30 do 14. ure, jutri pa v Lekarni Ptuj od 8.30 do 11. ure in v Lekarni Bu-dina v Qlandii od 11.30 do 14. ure, v Lekarni Toplek pa 17. 11. in 15. 12. - obakrat po 11. uri.
MG
govornik pa je bil letos izredni prof. dr. Vito Hazler, prejemnik najvišjega priznanja za etnološko delo leta 2008, Murkove nagrade za bogato raziskovalno, pedagoško in praktično delo na področju etnološkega konservatorstva na Slovenskem.
Letošnje najvišje priznanje za etnološko delo je pripadlo Mariji Kozar Mukič iz Porabja, za izjemne dosežke pri zbiranju in ohranjanju porabske kulturne dediščine, skupaj z možem Franckom Mukičem pa je prejela tudi nagrado madžarskega parlamenta. Njena bibliografija je izredno bogata, obsega okrog 200 enot. Med temi velja še posebej omeniti topografsko raziskavo Slovensko Porabje iz leta 1984, monografijo Gorji Senik iz leta 1988 in Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem iz leta 1996, monografiji Felsoszolnik (2000) in Dolnji Senik (2001), pet zvezkov Etnologije Slovencev na Madžarskem in publikacijo Slovenska kuhinja ob Rabi (2000). Letošnja Murkova nagrajenka je prejela Murkovo nagrado za življenjski opus, za sistematično raziskovanje Porabja, saj je to pokrajino vpisala na etnološki zemljevid
kot najbolj celovito preučeno; je tudi sodelavka Radia Mono-šter in časopisa Porabje.
Murkovo priznanje za leto 2009 je pripadlo dr. Jerneji Ferlež za knjigo Stanovati v Mariboru (etnološki opis) in za druge dosežke v slovenski etnologiji v obdobju 2008/2009. V knjigi Stanovati v Mariboru opisuje zgodovino in življenje posameznih mestnih stavb. To je že njena tretja knjiga, ki jo je posvetila mariborski stavbni in bivalni dediščini.
Murkova listina pa je pripadla Društvu za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine za pomembno vlogo pri zbiranju, ohranjanju in predstavljanju kulturne dediščine aleksandrink, ki je bila toliko let zatrta. Od ustanovitve v letu 2005 je društvo pripravilo sedem odmevnih razstav in organiziralo postavitev spominske plošče aleksandrinkam v Egiptu. Priznanje je za društvo prevzela predsednica Dejana Baša.
Letošnje Murkovanje sta z glasbo in pesmijo pospremila kitarist Marko Zaletelj in pevka Dragica Kladnik Dada s priredbami slovenskih ljudskih pesmi v džezovski izvedbi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S priredbami slovenskih ljudskih pesmi v džez izvedbi sta nastopila kitarist Marko Zaletelj in pevka Dragica Kladnik Dada.
Majšperk • Na 26. seji vroče po nepotrebnem
Kdo komu nagaja?
Svet občine Majšperk je na 26. seji kljub nepotrebnemu razburjanju dveh svetnikov potrdil odlok o zaključnem računu občine za minulo leto 2008, sprejel sklep o porabi sredstev proračunske rezerve, rebalans letošnjega proračuna ter predlog odloka o proračunu za leto 2010, v katerem bodo del sredstev namenili za izgradnjo novega kul-turno-poslovnega centra v Majšperku.
Sicer pa je bila 26. redna seja občinskega sveta v četrtek, 12. novembra, spet precej živahna, saj so sklepali o pomembnih zadevah - denarju. Uvodoma so brez večjih težav potrdili zapisnika 25. redne ter 11. in 12. korespondenč-ne seje. Kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, so
na prvi korespondenčni seji potrdili dokončno odločitev svetnikov o izgradnji sončne elektrarne na objektu OŠ Majšperk, ki naj bi jo po pridobitvi vseh soglasij zgradili spomladi prihodnje leto, druga korespondenčna seja pa je bila namenjena pridobitvi zemljišč za izgradnjo cestne
infrastrukture oziroma razlastitvi potrebnih zemljišč.
Zatikati pa se je začelo ob obravnavi odloka o zaključnem računu občine za leto 2008, saj je svetnika Franca Bezjaka očitno hudo ujezilo dejstvo, da je poročilo nadzornega odbora svetnikom predstavil član tega odbora Miran
Prvo sončno elektrarno v občini Ljutomer sta slovesno predala namenu okoljski minister Karel Erjavec in ljutomerski župan Franc Jurša. Sistem sončne elektrarne je
postavljen na treh stanovanjskih in poslovnih prostorih, celotna vrednost naložbe pa znaša 122.000 evrov. Kreft je najel kredit z odplačilom dvanajstih let, elektrarno z
Foto: M. Ozmec
Tudi tokrat se je pokazalo, da so bili razburjanje in izbruhi svetniških »zvezd« Tatjane Vele in nekdanjega župana Franca Bezjaka popolnoma nepotrebni.
Foto: M. Ozmec
Član nadzornega sveta Miran Smole in predstavnica revizijske hiše Borera Marija Ribič sta svetnikom pojasnila, da je razen manjših napak v knjiženju poslovanje Občine Majšperk dobro.
Ljutomer • Prva sončna elektrarna deluje
Gradil brez pomoči države
Samostojni podjetnik Slavko Kreft iz Stročje vasi se je odločil vlagati v sončno energijo in v štirih mesecih je zastavljeni cilj tudi uresničil.
močjo 26,18 kilovata, ki bo letno proizvedla kar 26.500 kilovatnih ur, pa je zgradil z lastnimi sredstvi, brez pomoči države.
NŠ
Sončno elektrarno so predali namenu lastnik Slavko Kreft, okoljski minister Karl Erjavec in župan občine Ljutomer Franc Jurša (z desne).
Smole in ne predsednik Anton Kropec.
»To je za mene čista zaje-bancija, zahtevam pisno pooblastilo, da Smole predstavlja nadzorni odbor!« je vzkipel Bezjak. Županja dr. Darinka Fakin mu je sicer pojasnila, da je bil predsednik nadzornega odbora na občini, a je moral na nujno sejo sveta staršev, zato je za predstavitev pisnega poročila svetnikom pooblastil člana Mirana Smoleta. A Franca Bezjaka ni uspela prepričati, saj je zahteval, da se takoj sestane statutarno-pravna komisija in ugotovi, ali je to v skladu s statutom in poslovnikom. In tako se je tudi zgodilo. V nadaljevanju seje se je Bezjak moral zadovoljiti s pojasnilom predsednika omenjene komisije Branka Novaka, da je vse v skladu s predpisanimi akti in da je tudi Miran Smole svojo nalogo opravil po vseh pravilih. Tako so odlok o zaključnem računu občine Majšperk za minulo leto 2008, skupaj s poročilom nadzornega odbora ter poročilom revizijske hiše Borera, ki ga je predstavila Marija Ribič, z veliko večino sprejeli. Dodati je potrebno, da v nobenem od poročil ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju občine v minulem letu; revizijska hiša Bore-ra je sicer opozorila na nekaj napak pri knjiženju, a te niso vplivale na poslovanje. Sicer pa zaključni račun občine za leto 2008 izkazuje 4.014.871 evrov prihodkov in 4.010.281 evrov odhodkov, ostanek sredstev v višini 596.590 evrov pa so prenesli v poslovanje za letošnje leto.
Ko so se po hitrem postopku lotili predloga odloka o porabi proračunske rezerve, je Franc Bezjak zahteval natančno specifikacijo, iz katere naj bo razvidno, katere po toči poškodovane strehe so bile popravljene ter tudi koliko sredstev je pri tem prispevala država in koliko občina. Čeprav mu je županja dr. Darinka Fakin pojasnila, da gre v tem primeru le za občinska sredstva, ki so jih namenili za popravilo streh po lanskem neurju, ter za sanacijo plazov na Ptujski Gori in v Stopercah, je zahteval, da se ta odlok do razčiščenja po njegovem mnenju nejasnih zadev celo umakne. A so ga z veliko večino glasov - en svetnik je bil proti, eden pa ni glasoval - vendarle
sprejeli. To pa pomeni, da so sredstva proračunske rezerve v letu 2009 v višini 112.840 evrov namenili za odpravo posledic neurja v avgustu 2008 ter za sanacijo plazu na Ptujski Gori in v Stopercah.
Kljub nekaterim pomislekom Franca Bezjaka so z veliko večino glasov (proti sta bila le dva) soglašali s spremembami odloka o proračunu za leto 2009, sicer pa z omenjenim rebalansom letošnjega proračuna predvidevajo 4.455.719 evrov prihodkov in 4.933369 evrov odhodkov. Po besedah županje dr. Darinke Fakin je proračun izravnan, spremembe so nastale le zaradi zmanjšanja sredstev, ki so jih predvidevali za izgradnjo druge faze vodovodnega sistema Haloze, ki je bil realiziral le do ene tretjine, ter zaradi nepredvidenega plačila odpravnine občinski uslužbenki.
Veletova in Bezjak (seveda) proti
V prvi obravnavi so z večino glasov soglašali tudi s predlogom odloka o proračunu občine Majšperk za leto 2010, pri čemer so se strinjali, da ga bodo dopolnili s predlogi posameznih odborov. Sicer pa po besedah županje dr. Darinke Fakin v prihodnjem letu načrtujejo 5.758.393 evrov prihodkov ter 6.287.536 evrov odhodkov, pri čemer načrtujejo tudi zadolževanje oziroma najem kredita v višini dobrih 86.0000 evrov, saj želijo pridobiti dodatna sredstva za izgradnjo vodovodnega sistema. Za investicije načrtujejo okoli 3,7 milijona evrov, skoraj polovico tega, dobrih 1,7 milijona evrov, pa naj bi v letu 2010 namenili za največjo občinsko investicijo, izgradnjo novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku, ki naj bi ga v treh letih zgradili na kraju, kjer je so bili včasih objekti stare osnovne šole. V ta namen pričakujejo tudi državna sredstva, saj težko čakajo na skorajšnji razpis ministrstva za lokalno samoupravo, na katerega se bodo prijavili in upajo, da bodo prepotrebna sredstva pridobili. Poleg tega načrtujejo precej sredstev za izgradnjo cestne infrastrukture, za izvedbo komasacije zemljišč med Majšperkom in Lešjem ter za izgradnjo športnega centra v Majšperku. Ena najobsežnejših investicij pa
bo nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema v Halozah, za kar naj bi v prihodnjem letu namenili nekaj nad milijon evrov.
Svetnica Tatjana Vele se je močno razburila zaradi predvidenega zadolževanje občine, da »naj se ne planira zadolževanje občine«, pa je menil tudi Franc Bezjak, to pa se je odrazilo tudi pri glasovanju, saj so se s predlogom proračuna 2010 strinjali vsi drugi svetniki razen dveh.
Zaradi prilagoditve spremembam v zakonodaji so v prvi obravnavi soglašali tudi s predvidenimi spremembami statuta Občine Majšperk, strinjali so se tudi s spremembami statuta Lekarn Ptuj, soglašali pa so tudi z novo lekarniško podružnico na Destrniku, ki naj bi jo uvedli na željo občine Destrnik, odprta pa naj bi bila štiri ure dnevno.
Nekoliko se je zapletlo spet ob obravnavi ocenjevanja delovne uspešnosti direktorice Lekarn Ptuj, saj je bila Tatjana Vele odločno proti temu, da bi soglašali s predlaganim izplačilom delovne uspešnosti direktorici v višini 1250 evrov za štiri dvanajstine letnega zneska. Po krajšem pojasnilu županje, da je to neizbežno, so tudi ta predlog z veliko večino glasov svetniki podprli.
Po krajši obrazložitvi in ob splošni ugotovitvi, da v celotni občini ne premorejo niti enega pravega travnatega igrišča, so potrdili projekt za načrtovani rekreacijski center v Maj-šperku. Ta je sestavni del razvojnih programov občine za obdobje do leta 2012, zgradili pa naj bi ga na območju med občinsko stavbo in Osnovno šolo Majšperk. Poleg sodobnega travnatega nogometnega igrišča načrtujejo gradnjo spremljajočih objektov in sla-čilnic, prostor za kegljanje za upokojence, pridobili pa naj bi tudi prepotrebne prostore za parkiranje avtomobilov.
Sejo so zaključili z nekaterimi koristnimi pobudami in vprašanji. Večina majšperških svetnikov z županjo dr. Darinko Fakin na čelu pa se resno sprašuje, kdo komu nagaja, saj se je tudi tokrat pokazalo in dokazalo, da so bili razburjanje in izbruhi dveh svetniških »zvezd«, Tatjane Vele in nekdanjega župana Franca Bezjaka, popolnoma nepotrebni.
M. Ozmec
Foto: NS
Destrnik • Martinovanje z odprtjem viničarije
Iz okrušene lepotice ...
Destrničani so letošnje martinovanje oplemenitili s posebnim dogodkom: predstavitvijo multivizije v lično obnovljeni slovenskogoriški viničariji v samem centru občine, ki so jo do končne podobe iz »nekoč okrušene lepotice do danes ponosne priče preteklosti« prenavljali kar nekaj let.
Začelo se je z odkupom skoraj že napol podrte bajte, nato pa so v letih 2007 in 2008 izvedli večino gradbenih del; od obnove strehe in dimnika do sanacije kamnitega ostenja in kamnitih obokov, obnove fasade, rekonstrukcije kamnitega stopnišča, zamenjave lesenega podesta in ograje, sledila je še obnova notranjih ometov v bivalnih in kletnih prostorov, pa obnova lesenih stropov in polaganje novih lesenih podov itd. Ker se prvotna pohištvena oprema ni ohranila, je hkrati tekla tudi akcija zbiranja antikvariatov, ki so jih občini podarili številni občani. V hiši in kleti je tako danes zbranih in na ogled več kot 120 predmetov etnološke dediščine, od pohištva do orodja in posode.
Skupno je celotna obnova z odkupom objekta občino stala okoli 150.000 evrov, kot je za naš časopis posebej povedal župan Franc Pukšič, ki tudi ni skril dejstva, da se je v bistvu še najbolj zataknilo pri samem odkupu objekta z nekaj ohišnice, a jim je to vendarle uspelo: »Sicer pa smo za obnovo objekta uspešno kandidirali tudi pri kulturnem ministrstvu, od koder smo prejeli približno 15.000
Destrniška viničarija izvira iz 19. stoletja, zgornji del je lesen, cimpran, lesena bruna so ometana z blatom, pomešanim z narezano slamo. Tudi podstrešni del je lesen, ostrešje pa opečno. Do vhodnih vrat v hišo vodijo kamnite stopnice, ki so podaljšane v leseni »gank«. Stavba je v celoti podkle-tena z obokano kletjo. Notranjost zaznamuje tipična razporeditev prostorov: v sredini sta »priklt« (veža) in črna kuhinja, levo je »hiša« (dnevni prostor), desno pa »mala hiška« (izba). Hiša je bila nekoč edini ogrevan prostor, hkrati delovni in spalni, v njej pa so danes obnovljena krušna peč, omara, miza s klopjo in stoli ter postelja. Ostala ležišča so na peči, klopeh ali kar na tleh.
evrov, prav tako pa pričakujemo še približno takšen znesek iz naslova uspešne prijave projekta obnove na zadnji razpis LAS Društva bogastva podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah iz fonda programa Leader.«
Letos so po opravljenih glavnih obnovitvenih delih izdelali še 30-minutno multi-vizijo o življenju in navadah slovenskogoriških viničarjev, ki je bila prvič predstavljena prav v soboto popoldne, tik pred osrednjim destrniškim martinovanjem, in ki si jo je mogoče ogledati (po predhodni najavi na občini) v treh prostorih viničarije na LCD-ekranih. Za ogled multivizije so seveda nabavili tudi ustrezno opremo, sicer pa so ob lični viničariji postavili še tipično leseno ograjo, položili opečni tlak v kleti ter zgradili sanitarije in izdelali lesene vitrine.
Osrednji govornik ob predstavitvi urejene viničarije z multivizijo, župan Pukšič, je v svojem nagovoru zbranim še povedal: »Naša viničarija je dediščina preteklosti, obno-
Letos so za najlepše urejeno vaško skupnost razglasili vaško skupnost Gerečja vas. Za vzorno urejen poslovni objekt je
vljena v sedanjosti, namenjena rodovom v prihodnosti. Na Destrniku smo že veliko naredili, s posebnim ponosom pa bomo lahko gledali tudi na to viničarijo, ki smo jo uspeli ohraniti za prihodnje rodove, zato iskrena in posebna hvala prav vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri obnovi!«
Župan Pukšič in Metka Kajzer sta se s priložnostnimi darili posebej zahvalila tudi tistim domačinom, igralcem
priznanje prejel podjetnik Roman Glažar,Hajdoše 36, kmetija Marte Sitar, Zgornja Hajdina 58, je prejela priznanje za vzor-
- naturščikom, ki so odigrali vloge viničarjev v multivizi-ji, sicer pa so ob filmu izdali tudi 12-stransko zloženko o viničariji v treh jezikih.
Slovesno predstavitev vi-ničarije in multivizje so s petjem zaokrožili pevci de-strniškega okteta, zbrane je pozdravila tudi vinska kraljica Tatjana Hauptman, sledil je ogled multivizije, nato pa tradicionalno šesto martino-vanje v bližnjem destrniškem gasilskem domu.
SM
no urejeno kmetijo, družina Bojovic, Slovenja vas 24 b, je bila nagrajena z zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela družina Gojkovič, Hajdoše 64, bronasti vrtnici pa sta bili letos dve: eno je prejela družina Brumec, Skorba 54 b, drugo pa družina Serec - Šija-nec, Draženci 21 a.
V občini Hajdina so izredno zadovoljni, da se skrb za urejeno okolje iz leta v leto povečuje, zato je tudi iz leta v leto težje prepoznati najboljše, saj bi glede na vložen trud priznanj moralo biti veliko več.
MG
Foto: SM
Ogled multivizije o viničarskem življenju je možen v treh prostorih viničarije; v »hiši« (na posnetku), »mali hiški« in kleti.
Hajdina • Občinska priznanja za urejeno okolje
Najlepša je Gerečja vas
Že po tradiciji ob prazniku občine Hajdina vsako leto podelijo tudi več priznanj za urejeno okolje, ki je razdeljeno v več kategorij.
Od tod in tam
Ptuj • Med pooblaščenimi muzeji tudi ptujski
Foto: Črtomir Goznik
Triintridesetim muzejem in galerijam je vlada podelila pooblastilo za opravljanje državne javne muzejske službe. Med temi je tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Na javni razpis Ministrstva za kulturo so se lahko prijavili muzeji, ki so vpisani v razvid muzejev skladno s pravilnikom o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva in ki so izpolnjevali predpisane pogoje. Pooblastilo velja dve leti, od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2011.
MG
Slov. Bistrica • Regijska razstava likovnikov
V Graslovem stolpu v Slovenski Bistrici so konec tedna s krajšo slovesnostjo odprli regijsko razstavo likovnih ustvarjalcev na temo kolaž. Regijski značaj daje zanimivi razstavi skupno sodelovanje štirih območnih izpostav JSKD: iz Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice, od koder prihajajo ljubiteljski umetniki. Na razstavi, ki bo odprta do konca tega tedna, svoja dela s tehniko kolaža predstavlja 24 slikarjev; najboljša med njimi pa bodo nato poslana na izbor za razstavo na državni ravni. Zbrane je ob odprtju razstave kot strokovni vodja nagovoril priznan ptujski slikar Jože Foltin in med drugim povedal, da je ko-laž v Evropi relativno precej nova tehnika, katere začetnik je bil Pablo Picasso: "Vsekakor pa gre za tehniko, ki je zelo drugačna od slikanja, saj avtorju ne dovoljuje zgolj posnemanja narave, ampak zahteva preoblikovanje videnega v novo podobo z veliko mero inovativnosti. Slednjo omogoča izjemno širok spekter uporabljivih materialov - od papirja, stekla, lesa do blaga, barv itd." Veliko zbranih obiskovalcev pa je posebej navdušil nastop majšperškega tamburaškega orkestra, ki si je zaslužil posebne ovacije, sicer pa so maj-šperški tamburaši za glasbeno spremljavo poskrbeli tudi kasneje, ob ogledu razstavljenih del.
SM
Ptuj • Krpanke Nevenke Žlender
V Miheličevi galeriji so 12. novembra odprli razstavo krpank mag. Nevenke Žlender. O avtoričinem ustvarjanju, ki predstavlja sam vrh te ustvarjalne veščine v Sloveniji, njena dela pa se enakovredno kosajo s svetovnimi dosežki na tem področju, je govoril dr. Janez Bogataj. Avtorica preseneča z izjemno tehnologijo, inovativnostjo, ker je njen motivni svet precej drugačen od tistega, kar predstavljajo vzori. Na področju rokodelstva, kamor sodijo krpanke, se v Sloveniji vse pogosteje pojavljajo kopije nekih vzorov, kar je zelo slabo. Zlendrova pa je staro tradicijo nekdanjih uporabnih izdelkov znala tako nadgraditi, da so sčasoma postali že slika, ustvarjalna umetnost. Mag. Nevenka Zlen-der se je prva v Sloveniji začela ukvarjati s krpankami, ki spadajo med najstarejše ljudske umetnosti, po odprtju razstave pa je javno oznanila željo, da želi, da njene stvaritve po njeni smrti prevzame Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
MG
Foto: SM
Foto: MG
Pobrežje • Martinovanje z izbiro drugega kletarja
Usodni četrtki in tascino vino
Pobrežani so svoje vaSko in družabno martinovanje, ki so ga prvič v takSni obliki organizirali lani, ko so v domu odprli čisto svojo klet in izbrali prvega kletarja, vzeli zelo zares. Ob letoSnjem drugem skupnem martinovanju je bila dvorana doma namreč polna - tako martinovanjskih gostov kot plastenk in pletenk vina za skupne sode.
Imajo pa pobreški „martino-vanjci" eno svojstveno lastnost oz. posebnost: vse pomembno se jim je v minulem letu vedno dogajalo in zgodilo ob četrtkih, zato so tudi letošnje osrednje martinovanje pripravili v četrtek, 12. novembra: „Našo skupno klet smo odprli v četrtek, v minulem letu nam jo je enkrat zalila voda, ki smo jo izčrpali v četrtek, prvega vaškega kletarja smo izvolili v četrtek, celo skupni izlet vaških vinogradnikov smo organizirali na četrtek. Zato smo se odločili, da bo tudi letošnje martinovanje pač v četrtek, ki nam je očitno usojen dan," je malo zares in malo za šalo pojasnil četrtkovo prireditev v dvorani vaškega doma predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc.
Ker so se seveda sodi v kleti med letom pridno (iz)praznili, predvsem ob raznih prireditvah in tudi delovnih akcijah, je bil martinov četrtek ravno pravšnji dan, da jih spet napolnijo. Na desetine litrov vina so prinesli res praktično vsi prišleki, med katerimi je bilo ob Pobrežanih še kar nekaj gostov iz drugih videmskih KS in celo iz Zavrča. Za kanček pevskih (in ne le vinskih dobrot) so poskrbeli domači ljudski peci in pevke, pa harmonikar Blaž Hameršak, za ostale kulinarične dobrote pa domače društvo žensk s Pobrežja.
Toda še preden se je lahko začelo polnjenje sodov z novim, mladim vinom, se je moral od svoje enoletne službe glavnega kletarja posloviti Friderik Šimenko, ki so mu prav vsi čestitali za odlično opravljeno delo, pri katerem mu je pomagal tudi pomočnik -podkletar. Glavni ključ kletnih vrat in s tem vso odgovornost za odličnost novega vina ter
Dolga vrsta donatorjev vina pred vpisom v posebno vinsko knjigo.
dobro kletarjenje je od njega prevzel novoizvoljeni kletar Robert Hameršak, sicer prav tako preizkušen vinogradnik, in ker je bil s strani predhodnika že dobro poučen, da bo v njegovo delo spadalo še veliko drugega, ne le skrb za vino, si je takoj omislil svojega pomočnika, kot je povedal, kar soseda,
ker ga dobro pozna. Funkcijo pobreškega podkletarja je prevzel Janko Rogina. Ja, da bo res vse sigurno, smo našega podkletarja poslali še na specialistični pregled v Rogaško Slatino in izvidi kažejo, da bo dober in sposoben pomočnik," je pred prevzemom ključa še pojasnil Hameršak.
Potem je sledila še ena novost; vse prinašalce vina so pred zlivanjem v sode natančno popisali v posebno vinsko knjigo in sklepni del uradnega dela prireditve se je s tem začel približevati koncu; sledilo je namreč le še veselo druženje ob vseh dobrotah, ki sodijo k takemu prazniku.
Sta pa pobreške martino-vanjce posebej pozdravila še videmski župan Friderik Bračič, ki je med drugim povedal, da se mu zdijo tovrstna druženja v kleteh prava priložnost ne samo za dobro zabavo, ampak tudi za kakšne nove načrte, predvsem pa za sprave (in opravičila?) med tistimi, ki si znajo kdaj povedati kakšne preveč grde besede...
Pred mikrofon pa so organizatorji zvabili tudi poslanca Branka Mariniča, ki je moral pojasniti, od kod je prinesel svojo pletenko vina. In povedal je tako: „Vi veste, da jaz svojih goric nimam, zelo rad pa delam v njih. Pletenko vina pa sem dobil od tašče in jo bom prav z veseljem delil z vami!"
Hm, le zakaj prav taščino vino?!
SM
Med darovalci vina je bil tudi poslanec (sicer Pobrežan) Branko Marinič; tisto, kar je prinesel in bil pripravljen deliti z vsemi, je bilo - taščino vino ...
Novi kletar Robi Hameršak in njegov pomočnik, podkletar Janko Rogina, sta začela zlivati vino v skupne vaške sode v kleti.
Prlekija • Martino XV. izbrali na Razkrižju
Prleki vendarle imajo kraljico
Kar ni uspelo Ljutomerčanom, je Razkrižanom. Občina Razkrižje je namreč skupaj s tamkajšnjim turističnim društvom in ljutomerskim društvom vinogradnikov izvedla tradicionalno kronanje vinske kraljice, ki so jo sicer vsa predhodna leta zelo uspešno pripravljali v prleški prestolnici, Ljutomeru.
Ljutomerska vinska kraljica, petnajsta po vrsti, je postala Adrijana Bogdan iz Šprinca v občini Razkrižje. 19-letna dijakinja zadnjega letnika srednje zdravstvene šole v Rakičanu je slovesno zaprisegla ob prisotnosti številnih vinskih kraljic iz vse Slovenije ter prevzela krono in lento od sedanje ljutomerske kraljice Sanje Klenar. Bogdanova je bila sprejeta tudi v klub Martina, ki združuje vinske kraljice Ljutomera in Male Nedelje, krono pa ji je nadel vitez vina Avgust Bobnjar iz Veržeja (na posnetku stoji na desni strani nove kraljice).
NŠ
Od tod in tam
Ptuj • Kmečka tržnica (končno) tudi na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Potem ko je ptujska tržnica pred kratkim dobila prvi mlekomat, jo bo ta petek (20. novembra) prvič obogatila kmečka tržnica. Kot je povedal vodja Kmetijsko-svetovalne službe KGZ Ptuj Peter Pribožič, bo do novega leta potekala vsak petek od 9. do 14. ure. Organizirali jo bodo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki je upravljavec ptujske tržnice. S prodajo oziroma ponudbo mlečnih, mesnih, krušnih in drugih proizvodov bodo sodelovale kmetije z območja UE Ptuj, ki so registrirane za prodajo, sodelovala pa bo tudi učna sirarna Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Končno bodo Ptujčani dobili možnost, da bodo dobrote, ki jih sicer lahko občudujejo in nekatere kupijo na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, lahko kupili tudi zunaj razstavnih dni. Toliko, kot je stara razstava, so namreč stare želje po stalnem prodajnem mestu teh dobrot.
MG
Ptuj • Novi prostori Turističnega društva
Foto: Črtomir Goznik
Trinajstega novembra je bila na Slovenskem trgu 3 na Ptuju krajša slovesnost. Turistično društvo Ptuj se je razveselilo novih prostorov v bivših prostorih nekdanje LTO Ptuj. Ob tej priložnosti je predsednik TD Ptuj Albin Pišek izpostavil nekatere nove projekte društva, o katerih bodo več povedali v kratkem, med katerimi je tudi drsališče. Zahvalil seje Branku Zemljiču in Stojanu Stojakoviču, ki sta se še posebej trudila pri ureditvi prostorov. Predsednik Pokrajinske turistične zveze Gorazd Žmavc je zadovoljen, da na Ptuju in v okolici raste nov projekt turistične destinacije, ki je že odmevno opozorila nase, ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je v letu 2010 napovedal ustanovitev oddelka za turizem v okviru podjetja Javne službe, da se bo ptujski turizem lahko še bolj uveljavil kot prednostna gospodarska panoga tega okolja. V petek so nazdravili novim prostorom in trem prvim mestom Ptuja v letošnji akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna.
MG
Ljutomer • Mlekomat pri tržnici
V neposredni bližini nekdanje tržnice v Ljutomeru je postavljena nova naprava - mlekomat, iz katerega je možen nakup domačega kravjega mleka.
Naprava, vredna 30.000 evrov, je v lasti kmetije Kosi iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru, vsak dan pa bo ponujala sveže kravje mleko. Dnevno ga bodo dostavljali med 6. in 7. uro zjutraj, za liter pa bo potrebno odšteti 1 evro.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
torek • 17. novembra 2009	Po naših občinah	Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Srečanje prejemnikov priznanj Term Ptuj
Dobri kadri - največje bogastvo podjetja
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je 9. novembra povabil na kosilo vse, ki so se dobro odrezali na letošnjem 56. gostinsko-turističnem zboru v Mariboru.
Letošnja bera je najboljša doslej, prejeli so dve zleti in štiri srebrna priznanja. Prejemnikom je čestital k dosežkom, ki niso mali, dosegli so jih v hudi konkurenci z drugimi v panogi. »Pokazali smo, da imamo dobro ekipo, da smo na dobri poti,« je zadovoljno povedal Klasinc. Čeprav leto 2010 v turizmu ne bo nič manj težavno kot letošnje, so prepričani, da bodo dobro splavali, saj so na krize že tudi malo navajeni. Prejemnikom zlatih in srebrnih priznanj se bodo dosežki poznali tudi pri plači. Klasinc pričakuje, da se bo za tekmovalni del 57. gostinsko-turistič-nega zbora v letu 2011 prijavilo še več zaposlenih, ki bodo potrditev dobrega dela iskali tudi skozi preverjanja. V Termah se še kako zavedajo, da so dobri kadri največje bogastvo vsakega podjetja.
Maks Kekec je zlato priznanje prejel za kuhanje jedi v kotličku, pohorski lonec. Kuhar je že 33 let, nekoč je že tekmoval.
Letos je prejel prvo zlato priznanje, na katerega je zelo ponosen. Strokovno komisijo je po njegovem prepričal z dobro pripravljenim receptom, lepo pripravljenim aranžmajem, pripravo jedi pa je tudi dodatno začinil z nastopom domačega muzikanta in žonglerja. Na priznanje je toliko bolj ponosen, ker ga je dosegel v hudi konkurenci 40 tekmovalcev in ker je bilo letošnje tekmovanje prvo po tem, ko je končal zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola. Hvaležen je Termam Ptuj, da so mu omogočile nastop na tekmovanju in da so mu zaupali.
Natalija Medved se je tudi letos odlično odrezala v tekmovanju med sobaricami. Čeprav dela kot sobarica šele dve leti, je to v tem času njeno že drugo zlato priznanje. Po tečaju za sobarice se je zaposlila v hotelu Primus. Odlike dobre sobarice so hitrost, lepo urejena postelja in lep videz sobe kot celote, to je na kratko, sicer pa je mogoče
o tem delu povedati veliko več.
Srečko Krajnc je prejel srebrno priznanje v kuhanju jedi na žlico, pohorskega lonca, ki je pohorska nacionalna jed. Odločen je, da bo še tekmoval, njegov cilj je zlato priznanje, letos mu je do najvišjega priznanja manjkalo zelo malo. Spod-
buden začetek, saj je tekmoval prvič.
Slavica Kokot je prejela srebrno medaljo med sobaricami, tudi lani je bila srebrna. Na letošnje priznanje je toliko bolj ponosna, ker ga je dosegla brez slehernih priprav za razliko od lani, ko se je pripravljala kar ne-
kaj časa.
Simona Kuharič že deset let kuha kavo, letos pa je na svojem prvem tekmovanju v kuhanju kave prejela srebrno priznanje. Recept za dobro kavo? Vse je odvisno od načina priprave, od aparata do stiska, količine kave, pene na kavi, na
koncu pa je potreben še nasmešek pri postrežbi, brez tega ne gre. Tudi Simoni je malo manjkalo do zlatega priznanja, kljub temu je zadovoljna, saj ni pričakovala tako dobrega rezultata.
Doris Škorjanc je recep-torka dobri dve leti, na svojem prvem tekmovanju pa je osvojila srebrno priznanje. Z rezultatom je zadovoljna, ker se na tekmovanje ni posebej pripravljala. Vedno si je želela delati z ljudmi, povrhu tega pa si jo dobro šli tuji jeziki. Goste lahko nagovori v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, pa tudi hrvaškem. Doris je povedala, da je najpomembnejši prvi stik z gostom, pokazati mu je potrebno, da je dobrodošel, v njem vzbuditi občutek, da je v receptorju našel človeka, ki bo v največji meri sam uresničil njegove želje ali pa s pomočjo drugega. Receptor mora biti človek, na katerega se gost lahko obrne v vsakem trenutku.
MG
Ormož • Delavnice in informacije za delavce v odpovednem roku
Priprava na novo poklicno pot
V Ormožu je pričel delovati Sklada dela Spodnjega Podravja, ki te dni že izvaja delavnice za delavke Mure, ki so nedavno izgubile delo. Sklad dela je neprofitna ustanova, ki tesno sodeluje z zavodom za zaposlovanje in nudi podporo presežnim delavcev v času odpovednega roka pri načrtovanju njihove nadaljnje poklicne poti.
Sklad dela je bil ustanovljen septembra letos in ima sedež na Ptuju. Kot je povedala Jelka Zabavnik, strokovna delavka sklada, so ustanovitelji nekatere občine, delodajalci in sin-
dikati s področja Spodnjega Podravja. Vključitev je za udeležence prostovoljna in brezplačna. Sklad nudi delavcem informacije tudi obliki delavnic. Trenutno potekajo delav-
nice za nekdanje delavke Mure, ki so občanke občine Ormož in so prijavljene na zavodu v Ormožu. Teh je okrog 50, zato so oblikovali štiri skupine. Delavnice trajajo po tri dni.
Mira Gašparič Petrovič, ki izvaja delavnice v Skladu dela, je povedala, da so delavnice razdeljene na tri dele. V prvem delu dobijo udeleženci osnovne informacije o tem, kam se
VARČEVANJA
lahko obrnejo v svoji situaciji. Seznanijo jih, kakšne so njihove pravice, kaj jim pripada, ko so prijavljeni na zavodu, usmerijo jih, kje naj iščejo informacije o zaposlitvi, predstavijo pa jim tudi spletno stran zavoda za delo. V drugem delu, ki nosi naslov Načrtovanje kariere in zaposlitveni načrt, pa udeleženci spoznavajo sami sebe, povzamejo svoje delovne izkušnje, dodatna znanja, strokovna znanja in sposobnosti, ki jih imajo. Skozi to ugotovijo, kaj si pravzaprav želijo v bodoče delati. Odločijo se, ali želijo nadaljevati v tem poklicu ali se preusmeriti v kaj drugega. Nekateri udeleženci, ki delajo
v določenem poklicu po 20 let, želijo malo spremeniti tako ka-rierno kot življenjsko pot, nekateri so se pripravljeni za to tudi preseliti, saj je na tem področju glede zaposlitev bolj slabo, je povedala Mira Gašparič Petrovič. V zaposlitvenem načrtu postavijo cilje za naprej. Pogosto je tudi tako, da posamezniki potem, ko so delali po 20 let v enem poklicu, morda sami ne vedo, da imajo sposobnosti, ki bi jih sedaj lahko aktivirali. Čeprav se v času, ko gre podjetju slabo, zaposleni pogosto sprašujejo, kaj naj naredijo, ko bo šlo podjetje v stečaj. »Večina bi v branži rada ostala, a samo delovno okolje in odnosi niso bili spodbudni. Nekateri želijo nekaj povsem novega. V zadnjem delu spoznajo veščine iskanja zaposlitve - različne načine pisanja vlog za posamezna delovna mesta, spoznajo skriti trg dela, kamor pošiljajo prošnje. Naučimo jih tudi, kako napisati vlogo, da bodo prepričljivi za delodajalca,« je povedala Mira Gašparič Petrovič.
Viki Ivanuša
Informativne ure Sklada dela so na Ptuju na Aškerčevi 1 vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in sredo od 13. do 15. ure. Informativne ure so tudi v prostorih ormoške občine na Ptujski 6, soba 15 a, vsak torek od 15. do 17. ure.
Foto Viki Ivanuša
V Ormožu potekajo delavnice Sklada dela za delavke, ki so izgubile delo v Muri.
Varčevati začnite že zdaj, če imate v mislih jasen cilj ali ne. Vedno je dobro imeti privarčevani denar! Izberite ZA-TO! varčevanje, namensko kratkoročno varčevanje s fiksno, naraščajočo obrestno mero, ki traja od 6 mesecev do največ enega leta. Varčevanje sklenete v poslovalnici Nove KBM ali prek spletne banke Bank@Net.
.nkbm.si
^.Nova KBM
Tisoč zgodb, ena banka.
Bruselj • O vodilnih položajih v EU: Imen je več kot služb
Predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, je danes v Bruslju povedal, da bo imeni favoritov za prvega predsednika in zunanjega ministra EU razkril tik pred zdajci, najverjetneje na sam dan vrha 19. novembra. Po prvem krogu posvetovanj je Reinfeldt povedal, da je iskanje pravega ravnotežja težko in da je imen več, kot je služb zanje.
Pri odločanju o predsedniku Evropskega sveta in visokem predstavniku za zunanjo in varnostno politiko je po Reinfeldtovih besedah ključno najti pravo ravnotežje: med levim in desnim političnim prostorom, med malimi in velikimi državami članicami, med severom in jugom ter glede vprašanja spolov. Vse to je treba upoštevati, je veliko imen in samo dva položaja, je stanje povzel švedski premier. Švedski premier je poudaril, da želi biti prepričan v široko podporo kandidatoma, ki ju bo razkril, čeprav je po Lizbonski pogodbi dovolj kvalificirana večina. Ko gre za predsednika, se je po njegovih besedah skupina kandidatov omejila na sedanje ali prejšnje predsednike vlad. Predsednik vlade ne more kar tako reči svojim ljudem, da bi šel v novo službo, potem pa priti po vrhu nazaj in reči, da je spet tu in da jih ima rad, je problem ponazoril Reinfeldt. Predsedujoči EU je tudi poudaril, da ni doslej še nikogar vprašal, ali bi bil kandidat, ter da bo to storil prihodnji teden. Kot kaže, je veliko več težav v posvetovanjih o visokem predstavniku kot predsedniku. Po nekaterih navedbah bi bil, če bi bil vrh danes, predsednik belgijski premier Herman Van Rompuy, v posvetovanjih o zunanjem ministru pa je še precej več nejasnosti.
Reinfeldtov namen je sicer prihodnji teden v četrtek zapolniti tri vodilne položaje v EU, čeprav se je doslej govorilo samo o dveh. Tretji je položaj generalnega sekretarja Sveta EU. Tega sedaj zaseda visoki zunanjepolitični predstavnik. Vendar bo v prihodnje visoki predstavnik obenem podpredsednik komisije, položaj sedanjega namestnika generalnega sekretarja pa bo postal položaj generalnega sekretarja. Švedsko predsedstvo si močno želi zagotoviti ravnotežje med spoloma, torej na enega od položajev imenovati žensko in na podlagi neuradnih informacij kaže, da ni mogoče izključiti, da bi lahko ženska dobila prav položaj generalnega sekretarja. Kandidat za ta položaj naj bi sicer bil tudi sedanji namestnik generalnega sekretarja Pierre de Boissieu. Reinfeldt je danes povedal, da je imen za generalnega sekretarja manj od imen za preostala dva položaja, kar je pričakovano.
Imenovanje bodočega visokega predstavnika, ki bo tudi podpredsednik komisije, je prav iz tega razloga pogoj za to, da bo predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso lahko predstavil preostalih 25 članov svoje nove ekipe, vključno s resorji, ki jim jih bo namenil. Nato stopi v igro Evropski parlament, ki mora komisarske kandidate zaslišati.
Švedski premier je danes povedal, da nima natančnega časovnega načrta glede tega, a da je razvoj dogodkov po imenovanju na oba vodilna položaja povezan z Evropskim parlamentom in predsednikom Evropske komisije. Opozoril je tudi na pomembno razliko med predsednikom in visokim predstavnikom - prvega izbere Evropski svet, z drugim mora soglašati tudi Barroso. Kot je Reinfeldt pojasnil v razpravi s poslanci v Evropskem parlamentu, bo o slednjem tudi veliko več javne razprave kot o prvem, med drugim bo tudi zaslišan v parlamentu. Evropskim poslancem, ki so danes pozvali k čimprejšnjim dejanjem, je predsedujoči EU tudi pojasnil, da ima EU 27 članic in da posvetovanja s 26 državami terjajo svoj čas. »To je fantastično, a terja svoj čas,« je poudaril.
Evropski poslanci so glede vodilnih položajev v EU, na kar je bila osredotočena razprava o sklepih oktobrskega vrha, podali svoje zahteve in izrazili skrbi glede časovnice imenovanja kandidatov, njihovih kvalifikacij in glede zastopanosti žensk.
Izredni vrh EU bo 19. novembra
Izredni vrh EU, na katerem naj bi voditelji držav in vlad članic EU odločili o tem, kdo bosta nova predsednik in zunanji minister unije, bo 19. novembra v Bruslju. Tako je sporočilo švedsko predsedstvo EU, potem ko je sinoči končalo uvodni krog posvetovanj z državami članicami.
Neformalni vrh bo potekal v obliki delovne večerje. Predsedstvo upa, da bodo na srečanju evropski voditelji dosegli dogovor o treh položajih v uniji, ki jih predvideva Lizbonska pogodba. Gre za predsednika Evropskega sveta, visokega predstavnika EU za zunanje in varnostne zadeve ter generalnega sekretarja Sveta EU.
Predsednik Evropskega sveta, v okviru katerega se srečujejo šefi držav in vlad članic EU, je sedaj voditelj tiste države, ki za šest mesecev predseduje EU. Z Lizbonsko pogodbo EU prvič dobi stalnega predsednika Evropskega sveta, ki sicer tudi postane ena od sedmih institucij EU. Stalni predsednik je izvoljen za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata.
Pogajanja za predsednika in zunanjega ministra so težka in najverjetneje odločitev ne bo mogoče doseči s soglasjem, kar bi bila sicer dobra popotnica obema novima vodilnima in na sploh za enotnost unije, temveč bodo voditelji odločali s kvalificirano večino, kot tudi predvideva Lizbonska pogodba.
Za favorita za predsednika Evropskega sveta velja belgijski premier Herman Van Rompuy, med kandidati za zunanjega ministra pa ni tako jasnega favorita. Med kandidati za predsednika se še vedno omenja tudi nekdanji predsednik britanske vlade Tony Blair, čigar kandidatura je bilo tudi prva uradno naznanjena, a vse manj možnosti je za njegovo imenovanje. Prav tako naj bi bil resno v igri še luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Na seznamu, ki je krožil v Berlinu, so bili med kandidati za predsednika še nizozemski premier Jan Peter Balkenende, nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga, nekdanja finska predsednica Tarja Halonen in francoski premier Francois Fillon.
Po nekaterih navedbah za favorita za zunanjega ministra velja britanski zunanji minister David Miliband, ki pa sam zanika, da je kandidat za to mesto, in poudarja, da se želi osredotočiti na kariero doma. Poleg njega se omenja še Italijan Massimo d'Alema. Ob prihajata iz vrst socialistov, ki naj bi tudi zasedli ta položaj. Nasprotno velja za švedskega zunanjega ministra Carla Bildta in evropskega komisarja za širitev, Finca Ollija Rehna, ki se prav tako potegujeta za ta položaj, a prihajata iz desnosredinskih strank. Poleg tega je malo verjetno, da bi predstavnik nordijske države dobil kakšen visoki položaj, potem ko je šef zveze Nato postal Danec Anders Fogh Rasmussen. Iz napačne politične sredine je tudi nekdanja avstrijska ministrica Ursula Plassnik, ki pa ima v primerjavi s prej omenjenimi eno veliko prednost - je ženska. Oboje ima sicer sedanja komisarka za trgovino, Britanka Catherine Ashton, ki bi lahko resno stopila v igro, če Miliband iz nje jasno izstopi. (sta)
Foto: matica.hr
Gospodarstvo po svetu
Pariz - Prodaja mobilnih telefonov na globalni ravni je v letošnjem tretjem četrtletju zabeležila rahlo rast in s tem ustavila trend upadanja prodaje, ki se je začel proti koncu preteklega leta, torej istočasno z nastopom svetovne finančne in gospodarske krize. V tretjem četrtletju letos je bilo po vsem svetu prodanih skupno 308,9 milijona mobilnih telefonov, kar je za 0,1 odstotka več kot v enakem obdobju v letu prej, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v svoji študiji ugotavlja mednarodna analitska hiša Gartner. K preobratu so največ prispevali tako imenovani pametni mobilni telefoni, ki v eni napravi združujejo funkcije telefona, predvajalnika večpredstavnostni vsebin in osebnega računalnika. Prodaja takšnih mobilnikov je v tretjem četrtletju porasla za 12,8 odstotka na 41 milijonov kosov.
London - Upravna odbora španske letalske družbe Iberia in britanskega letalskega prevoznika British Airways sta v četrtek pozno zvečer na ločenih sejah potrdila memorandum o soglasju glede načrtovane združitve družb v enega največjih evropskih letalskih prevoznikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Združitev naj bi bila dokonočno izpeljana proti koncu leta 2010. Lastniki sedanje Iberie naj bi imeli v novonastali združeni družbi, ta bo s skupno 419 letali letela na 205 destinacij, 45-odstoten delež, lastniki British Airwaysa pa 55-odstoten delež. Tudi po združitvi, ki jo morajo potrditi še delničarji obeh družb in pristojni regulatorni organi, naj bi sicer še naprej obstajali obe sedanji letalski blagovni znamki. Sedanji glavni izvršni direktor British Airwaysa Willie Walsh naj bi bil glavni izvršni direktor združenega podjetja, medtem ko naj bi predsednik upravnega odbora postal sedanji predsednik Iberie Antonio Vazquez.
Washington - Ameriški proizvajalec čipov Intel je danes s svojim tekmecem Advanced Micro Devices (AMD) sklenil poravnavo glede že dolgo trajajočih protimonopolnih in patentnih sporov in v tem okviru pristal na plačilo 1,25 milijarde dolarjev odškodnine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do objave te poravnave je sicer prišlo v času, ko se Intel, sicer največji svetovni proizvajalec polprevodnikov, po vsem svetu sooča z obtožbami, češ da je zlorabljal svoj prevladujoči položaj na trgu procesorjev za osebne računalnike. Kot sta Intel in AMD danes sporočila v skupni izjavi, dosežena poravnava predstavlja obsežen dogovor, s katerim sta končala vse medsebojne pravne spore, tako patentne kot protimonopolne. Pri tem dodajata, da se bosta na račun tega dogovora v prihodnje lahko povsem osredotočila na inovacije in razvoj proizvodov. Intel je poleg plačila odškodnine, to naj bi bilo izvedeno v gotovini v roku 30 dni, pristal še na nekaj drugih zavez, AMD pa bo v zameno umaknil vse svoje tožbe proti Intelu.
New York - Največji trgovski koncern na svetu Wal-Mart je v tretjem letošnjem četrtletju, ki se je končalo konec oktobra, ustvaril 3,23 milijarde dolarjev dobička, kar je 3,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za 1,1 odstotka na 98,7 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so sporočili iz družbe, bi bila prodaja brez upoštevanja nihanj deviznih tečajev še večja. Predsednik in izvršni direktor Wal-Marta Mike Duke je ob tem pojasnil, da so prodajne razmere še vedno zaostrene, še posebej v ZDA, Veliki Britaniji in Mehiki. Wal-Mart je na podlagi poslovanja v tretjem četrtletju povečal svoje napovedi za zadnje četrtletje poslovnega leta in za celotno poslovno leto. Wal-Mart, ki je v preteklem poslovnem letu ustvaril 400 milijard dolarjev prihodkov od prodaje, je sicer pomemben pokazatelj potrošniške porabe, zato ekonomisti pozorno spremljajo trende v prodaji.
Pariz - Po uspešnem začetku prodaje novih modelov je drugi največji proizvajalec avtomobilov v Evropi PSA Peugeot Citroen danes zvišal napovedi o letošnjem obsegu proizvodnje in dobičku. V zadnjem četrtletju bo proizvodnja za 30 odstotkov višja kot pred letom dni in 17 odstotkov višja kot v tretjem četrtletju. Potem ko je družba letošnje prvo polletje končala z 826 milijoni evrov izgube, pa utegne biti poslovni rezultat v drugem polletju izravnan, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedali v družbi. Doslej v koncernu niso izključevali možnosti vnovične izgube v višini več sto milijonov evrov. V tretjem četrtletju so se prihodki PSA zmanjšali za 7,7 odstotka, vendar se je količinsko prodaja povečala za 4,7 odstotka na 694.000 avtomobilov. PSA ima na evropskem trgu 13,4-odstotni delež.
Moskva - Največja ruska banka Sberbank namerava do leta 2014 ukiniti do 67.000 delovnih mest, kar predstavlja četrtino njene celotne delovne sile, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v sredo dejal višji podpredsednik banke Denis Bugrov. Banka, ki je imela na začetku letošnjega leta 267.000 zaposlenih, namerava samo do konca letošnjega leta ukiniti okrog 10 odstotkov delovne sile, kar pomeni skoraj 27.000 delovnih mest. Odpuščanja so del načrta prestrukturiranja, s katerim se banka želi pretvoriti iz posojilodajalca pod državnim nadzorom v banko po zahodnjaškem stilu, še poroča AFP. (sta)
ZDA • Za novo gripo doslej umrlo 4000 ljudi
Verjetnost okužbe največja pri mladih
Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je v četrtek sporočil, da je za posledicami nove gripe od aprila v ZDA umrlo 4000 oseb, od tega 540 otrok, 22 milijonov pa jih je zbolelo, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Nove številke CDC naj bi bile bolj točne od doslej objavljenih, ko so poročali, da je za novo gripo umrlo 672 oseb. Tako kot pri običajni gripi, zaradi katere v ZDA letno umre okoli 36.000 ljudi, večinoma starejših od 65 let, se tudi smrtni primeri pri novi gripi pojavljajo predvsem pri osebah, ki imajo druge bolezni oziroma oslabljen imunski sistem. Kaže pa, da je pri novi gripi več smrtnih žrtev med otroki, saj jih za običajno gripo v ZDA letno umre med 40 in 88. Ameriški strokovnjaki še opozarjajo, da se gripa običajno začne pojavljati novembra, medtem ko je število okuženih z novo gripo začelo naraščati že sredi septembra. Medtem pa iz Mehike poročajo, da so samo v zadnjem tednu zabeležili 82 smrtnih žrtev nove gripe, tako da jih je zdaj skupaj že 482. Nova gripa je sicer spomladi izbruhnila prav v Mehiki, po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva pa se je doslej okužilo prek 60.000 ljudi.
Novi podatki iz Mehike, epicentra pandemije nove gripe, so potrdili, da je verjetnost okužbe z virusom A H1N1 največja pri mladih ljudeh, medtem ko je nevarnost, da zaradi nove gripe umrejo, večja pri starejših. Raziskava, ki so jo opravili epidemiologi na mehiškem inštitutu za socialno varnost, je tudi potrdila, da virus ni tako nevaren, kot so se nekateri sprva bali, kljub temu pa je potrebna previdnost, saj mutacije v bolj smrtonosno obliko ni moč izključiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Znanstveniki so preučili več kot 63.000 bolnikov, ki so se od izbruha nove gripe avgusta letos pa do konca julija zdravili v javnih bolnišnicah zaradi simtpomov, podobnih novi gripi. Od skoraj 7000 potrjenih primerov okužbe z A H1N1 jih je bilo 56 odstotkov pri ljudeh, starih od 10 do 39 let. Pri tej starostni skupini obstaja tudi največje tveganje, da se z virusom okužijo prek družbene interakcije. Starejših bolnikov je manj, kar kaže na to, da so ti v preteklosti prišli v stik z nekim sorodnim virusom in so zato v nekaterih primerih razvili imunost na A H1N1. Je pa po drugi strani raziskava pokazala, da se verjetnost, da okužba z novo gripo vodi v smrt, povečuje s starostjo, poroča AFP. Pri bolnikih, starih od 20 do 29 let, je namreč stopnja umrljivosti 0,9-odstotna, pri bolnikih, starih od 60 do 69 let, pa 5,7-odstotna. Še posebej ranljivi pa so ljudje s kakšno drugo kronično boleznijo, pri katerih se verjetnost smrti poveča kar za šestkrat. Stopnja umrljivosti zaradi nove gripe
je po različnih ocenah med 0,2 in 1,23-odstotna, odvisno od države, regije in pa družbenega sloja obolelih. Na svoji spodnji meji je primerljiva s stopnjo umrljivosti zaradi t. i. sezonske gripe, ki je 0,1 odstotna, tudi na svoji zgornji meji pa je za kar polovico nižja kot pri španski gripi leta 1918, dodaja AFP. (sta)
Bruselj • Milanovic v Bruslju z Barrosom
O sestavi
arbitražnega
sodišča
Vodja hrvaške opozicije Zoran Milanovic se je minuli teden v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manue-lom Barrosom, s katerim je govoril o sestavi arbitražnega sodišča. Barroso, ki pripravlja seznam arbitrov, je poudaril, da bo vztrajal pri tem, da so to najboljši in neodvisni pravni strokovnjaki, je po srečanju povedal Milano-vic.
Vodja največje hrvaške opozicijske stranke SDP Milanovic je po srečanju novinarjem pojasnil, da so prosili za ta sestanek in da je bil hitro organiziran. Na sestanku je bil poleg Barrosa po Milanovicevih besedah tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn.
Iz Evropske komisije so po srečanju sporočili le, da se je predsednik Barroso danes na ločenih sestankih srečal »s posebnim odposlancem Hrvaške« Davorjem Božinovicem in z vodjo stranke SDP Milano-vicem v sklopu »rednih stikov z vladnimi in opozicijskimi voditelji« držav v širitvenem procesu. »Govorili so o političnih razmerah na Hrvaškem in o nedavno podpisanem arbitražnem sporazumu o meji s Slovenijo,« so pojasnili. Boži-novic je sicer državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije, a naj bi bil tudi posebni predstavnik Hrvaške v pogovorih o arbitražnem sporazumu. Na vprašanje, ali so dobili kakšno podobno pobudo za srečanje s slovenske strani oziroma ali načrtujejo kakšna srečanja te vrste s slovensko stranjo, so v komisiji odgovorili, da vsaj za zdaj niso seznanjeni z nikakršno pobudo v tem smislu s slovenske strani.
Barroso je po Milanovice-vih besedah rekel, da bo s svoje strani kot nekdo, ki predlaga arbitre, napravil vse, da bodo to najboljši in neodvisni pravni strokovnjaki. Milano-vic je ob tem izpostavil, da je Barroso poudaril besedo »neodvisni«, kar sicer po besedah vodje SDP ne piše v podpisanem arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Na vprašanje, ali je z Barrosom govoril o zadnji razpravi o sporazumu v saboru, ko je bila SDP vzdržana, je Milanovic odgovoril, da je Barrosa predvsem obvestil o podrobnostih sporazuma, o katerih se doslej s hrvaškimi predstavniki ni pogovarjal. »O glasovanju v hrvaškem parlamentu ni bilo niti besede,« je dodal.
O tem, ali je SDP sedaj, po teh pogovorih z Barrosom, pripravljena podpreti spora-
zum, pa je Milanovic dejal, da so stranka, ki se od prvega dne brez izjeme bori za Hrvaško v Evropi in ki sanja evropske sanje. »S tega vidika je naša vest popolnoma čista, naša odgovornost je velika in mi naše države ne bomo izdali,« je poudaril.
Milanovic je še povedal, da z Barrosom ni govoril o imenih arbitrov. »Storili bomo vse, da bo seznam arbitrov najboljše, kar se lahko najde, saj bo te arbitre plačala Hrvaška,« je poudaril. O tem, koga bo predlagala Hrvaška, pa je dejal, da bodo, ko bo čas za to, predlagali najboljše, kar imajo, in dodal, da imajo dobre strokovnjake. »O tem morajo soditi v vsakem pogledu neodvisni strokovnjaki - strokovnem, finančnem in kariernem,« je dodal. Vodja SDP je še pou-
daril, da ni niti običajno niti potrebno, da seznam arbitrov predlaga Evropska komisija, saj bi lahko to naredili Hrvaška in Slovenija sami. »To je zelo nenavadna rešitev, da evropska institucija sestavlja ta seznam,« je menil. O pripravljenosti Slovenije, da se o arbitrih dogovori čim prej, pa je Milanovic menil, da to »ni slab znak«. »Edino vprašanje je, zakaj to ne piše v sporazumu,« je dodal.
Milanovic je sicer danes v izjavi za novinarje v Bruslju po srečanju z Barrosom večkrat poudaril, da bi ti pogovori o sestavi arbitražnega sodišča morali potekati pred podpisom sporazuma. »To je, kot da kupujete hišo ali avto. Najprej ga vidite, nato podpišete in daste denar,« je pona-zoril.(sta)
Ptuj • Predstavitev knjižnega prvenca Aljoša Harlamova
Napisal roman, kakršnega si je sam želel brati
Aljoša Harlamov, doktorant na oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete, je v petek, 6. novembra, v Domu kulture Muzikafe predstavil svojo prvo knjigo Bildungs roman. Izdala ga je založba Litera kot nagrado za zmagovalno kratko zgodbo, s katero je sodeloval na natečaju, na katerem so iskali najboljšega mladega avtorja in ga očitno našli prav v 26-letnem Ptujčanu. Pisatelju se je zdelo edino primerno, da roman, ki je nastajal ob zvokih rock in jazz glasbe, prvič predstavi prav v domačem mestu.
Pa brez zamere
Sociala in pajzl
Kratek »martinovski« diskurz o oštarijah
Čeprav je martinovega menda konec (vsaj tistega uradnega - nekateri itak martinujejo čez vse leto), se zadr-žimo ob njem še trenutek ali dva.
Nekako med vrhuncem letošnjega martinovskega pirovanja je v moj elektronski poštni predal priromalo sporočilo prijatelja, v katerem je iskal potencialne kandidate za večerno druženje ob goski, mlincih, rdečem zelju in kapljici rujnega. Spraševal je tudi, v kateri oštariji bi se dobili, ter ponudil dve možnosti - eno na levem, drugo na desnem bregu Drave. In čeprav je v obeh primerih šlo za dve oštariji s tradicijo in s precej velikim slovesom, je sam navijal za tisto na desnem bregu, saj naj bi tista na levem naj bila preveč "zastarela" (točnega izraza se trenutno ne spomnim, tako da me ne držati za besedo); natakarice v ortopedskih čevljih (saj jih poznate, mar ne?) in kovinski točilni pult mu niso preveč ustrezali, zato je predlagal tisto drugo, na desnem bregu. Na koncu je potem obveljala njegova, a sam sem zaradi standardnih razlogov (dobrih dvesto kilometrov med mano in Ptujem) tudi to srečanje žal izpustil.
Meje pa vsebina tega prijateljevega sporočila spomnila na razlikovanje, ki ga gojim že kar nekaj let, morda celo desetletje ali več; to je razlikovanje med oštarijami - med (vsajzame)pristnimi in tistimi, ki to niso. To razlikovanje se ne nanaša na zgoraj omenjeno dvojico, a se mi vseeno zdi dovolj pomembno, da vam ga omenim. To je razlikovanje med»socialo« in »pajzli«, oziroma razlikovanje med tema dvema tipoma oštarij. »Sociala« so tiste pristne oštarije, v katerih še vlada duh »delavskih« oštarij prejšnjega stoletja. V njih kraljuje domačno in rahlo robato vzdušje; mize so iz masivnega lesa, pokrite s tistimi cenenimi prti, kozarci so še tisti stari, trebušasti »špricar« kozarci, v samem prostoru pa kraljuje že prej omenjeni kovinski točilni pult, za katerim se suče krepka točajka v ortopedskih čevljih. Iz kuhinje diši po domačih jedeh, iz zvočnikov pa prostor napolnjuje bodisi lokalna radijska postaja, bodisi raztegovanje harmonike in brundanje tube. To so oštarije, polne domačnosti in pristnosti, kjer človek z veseljem posedi kako urico ali dve ter si priveže dušo in napolni trebuh.
Drugačna zgodba pa so »pajzli«. To so kvazi-moder-ne oštarije, polne umetnih materialov, neonskih luči in reklam za raznorazne nove alkoholne hite z okusom po ne-vem-čem, kičastih »modernih« kozarcev, ki jih zdolgočasena študentka, ki jo je lastnik zaposlil, da bi čimbolj zmanjšal stroške, odsotno in odbijajoče postavi predte; če jo seveda sploh uspeš opozoriti na svojo prisotnost, medtem ko v glasbeni stolp potiska že tisočo zgoščenko s tehno glasbo, ki potem na skoraj zdravju škodljivi glasnosti hrešči iz zvočnikov. To so lokali, ošta-rije brez duše, brez čara in brez kakršnegakoli razloga, da bi jih obiskal ali se v njih zadržal dalj časa. Žal so to tudi oštarije, ki so v primerjavi s »socialami« mnogo bolj razširjene in že kar ogrožajo te pristne, domače časovne kapsule. In žal so tudi ljudje, ki jim ni mar, ali tisti del svojega časa, ki je namenjen prehranjevanju in/ali osvežitvi ob pijači, preživijo v avtentičnem ali izumetničenem okolju, v veliki večini.
Upam, da se bodo tiste »sociale«, ki so se uspele obdržati do danes, še naprej uspešno borile za svoj obstanek, ter da bomo tisti, ki še damo nekaj na pristnost in domačnost, tudi v prihodnje imeli možnost za kako urico ali dve posedeti v »sociali«.
Gregor Alič
Knjiga, ki je po besedah avtorja po enem letu mukotrpnega pisanja in urejanja sedaj končno na knjižnih policah, govori o občutenju mladega človeka v sodobnem svetu. »Roman opisuje tri dni v življenju tihega in vase umaknjenega študenta, ki opazuje svet, skozi katerega potuje - prvi dan je tako še v velikem mestu, drugi dan pa se vrne domov v svoje družinsko okolje v majhno mesto. Pravzaprav opazujemo junaka, kako se obnaša v teh različnih okoljih in kakšen odnos ima do njiju,« je razložil Harlamov.
Ker piše o zadevah, ki jih pozna, je seveda v malem mestu mogoče prepoznati Ptuj, v velikem pa našo prestolnico: »Vendar to vseeno nista ne Ptuj, ne Ljubljana, ampak naj bi to majhno mesto bilo tako, s katerim se lahko poistoveti katerokoli drugi manjši kraj, in enako velja tudi za večje mesto. Upam,
da je tako roman bolj univerzalen, je pa seveda moč prepoznati marsikatere avtobiografske elemente.«
Zato se lahko v vsebini tudi najde marsikdo od njegovih znancev, vendar se avtor, kot
je v šali dejal, ne boji obiska policije, kot se je to zgodilo v primeru Gorana Vojnovica in njegovega dela Čefurji raus!: »Nekateri moji znanci, katerih drobce življenj, usod ali pa zgolj karakterja sem uporabil, so se že prepoznali in večinoma so bili odzivi pozitivni, zato me zaenkrat še ni treba biti strah.«
Njegova knjižna novost nosi zanimivo ime. Kaj pravzaprav pomeni Bildungs roman? »To je poseben žanr, ki govori o odraščanju mladega junaka, ponavadi mladega moškega, v neko zrelo osebnost oziroma v Človeka z veliko začetnico, in se običajno dogaja ravno v tem prehodu s podeželja v veliko mesto. Mislim, da moj roman ujame nekaj duha tega žanra, zato tudi tak naslov,« je odgovoril sogovornik.
Začelo se je z
ljubezensko
pesmijo
Simpatični pisatelj je rad pisal že od malega, skoraj od takrat, ko se je pravzaprav komaj naučil pisati: »Prvo pesem sem napisal v prvem razredu osnovne šole in seveda je bila namenjena punci, v katero sem bil zaljubljen. Tudi kasneje sem ves čas pisal, sprva večinoma poezijo, sčasoma pa sem se sam sebi zdel dovolj zrel tudi za prozo. Tako imam doma v predalih iz teh mladostnih poskusov tri ali štiri romane, polno dram in še marsikaj drugega.«
Bolj resno ga je pričela li-
teratura zanimati, ko je začel študirati slovenistiko in delati kot kritik pri reviji Mentor: »Vodilo, ki me je gnalo v pisanje romanov, so bila tudi opažanja, da mi sodobna literatura ne ponuja takšnega romana, kot bi ga rad prebral. Torej gre tudi za neke vrste kritiko trenutnega stanja v sodobni književnosti - napisal sem sodobni roman, kakršnega sam želim brati.«
Navdih za pisanje romana je med drugim našel v glasbi. »Ko sem pisal, sem zraven poslušal večinoma rock in jazz. Mogoče mi je bilo tudi to navdih, saj je citat, ki bralca uvede v roman, iz rockov-skega besedila,« je pojasnil Harlamov, ki branje svojega prvenca priporoča predvsem ljubiteljem zahtevnejše literature.
»Upam, da se mojega sloga pisanja ne bo dalo spraviti v noben kalup in da bo nekaj povsem novega. Je pa v njem seveda veliko črpanja oziroma zgledovanja po mojih najljubših avtorjih, večinoma teh iz romantike in modernizma, kjer je zame bil roman pravi roman,« je še dodal avtor.
Ptujčan se namerava sedaj posvetiti predvsem doktorskemu študiju, zato novega knjižnega dela ne načrtuje kmalu: »Delam doktorat iz slovenskega modernističnega romana. Mislim, da bom imel s tem dovolj dela, da vsaj v prihodnjih treh letih ne bo nič nastalo, saj bom čas in energijo raje usmerjal v študij. Imam pa kar nekaj idej, te sem imel zmeraj. Samo spraviti se bo treba zraven.« Poleg
tega bo nadaljeval tudi pisanje literarnih kritik in seveda bo še vedno veliko bral.
Na splošno meni, da ljudje danes premalo berejo in da bo to postajala vedno večji problem. Slednjega vidi tudi v trenutnem stanju sodobne književnosti: »Njena težava je osredotočenost na zgodbo. Dandanes je vse zgodba in nič, kar ni zgodba, se ne prodaja. Prodajali pa bi seveda radi vsi. Sicer razumem umetnike, ki pravzaprav životarijo, in tudi to, da se z visoko literaturo ne da preživeti, vendar vseeno mislim, da namen literature ne sme biti pridobivanje finančnih sredstev, ampak poskušanje
ustvarjanja kvalitetnih del. Sam sem napisal roman, ki nima veliko zgodbe (zato, ker je ima sodobni preveč) in je sodoben tudi v formi, ne samo v zgodbi. Tu sem vsaj poskušal narediti nekaj drugačnega.«
In kaj bi za konec svetoval avtorjem, ki si prav tako želijo objavo svojih del? »Slišalo se bo obrabljeno in tudi je obrabljeno, ampak predvsem je treba verjeti samemu sebi. Če bereš in misliš, da pišeš dobro literaturo, imej zaupanje vase in brezkompromisno zasleduj svojo željo. Treba je poskusiti - to dandanes več nič ne stane!«
Polona Ambrožič
Hajdina
Vrtec raste
Ob OŠ Hajdina raste prvi vrtec v občini Hajdina. Simbolično so temeljni kamen za njegovo gradnjo položili ob začetku šolskega leta 2009/2010, ko se je tudi uradno pričela gradnja.
Pogodba za njegovo gradnjo, stal bo nekaj manj kot dva milijona evrov, je bila podpisana 5. avgusta letos. Dela potekajo skladno s terminskim planom, groba gradbena dela so bila v glavnem končana v oktobru. Do 20. novembra naj bi dokončali tudi dela na ostrešju. Izvajalec del, GP Project Ing, si želi objekt čimprej zapreti, da bi lahko v miru nadaljevali dela v notranjosti. Gradnja pa naj bi bila končana do pomladi 2010. Novi hajdinski vrtec bo imel pet oddelkov za 105 otrok. Skladno s projekti bosta šola in vrtec povezana s posebnim hodnikom, ob njem pa bodo uredili tudi površine za igro, šport in rekreacijo.
MG
Ptuj • Ptuj na filmskem platnu
»
Nevidni bataljon« po 42 letih ponovno v Mestnem kinu
Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj vabi 25. novembra ob 17. uri na ogled vse Ptujčane mlajše in starejše generacije, da si po 42 letih premiere slovenskega filma Nevidni bataljon na Ptuju film ponovno ogledajo v ptujskem kinu. Projekcijo filma bo spremljala tudi priložnostna razstava.
Mnogim Ptujčanom je zagotovo ostalo v spominu snemanje slovenskega celovečernega filma Nevidni bataljon, ki so ga leta 1967 (Viba film, režiser Jane Kavčič, direktor filma Ljubo Struna) snemali na ptujskih ulicah in trgih, ob Dravi in na Turnišču pri Ptuju. Čeprav so bili v filmu glavni igralci otroci, je bil film posnet tako, da je pritegnil tudi odrasle.
Film opisuje dogodek iz druge svetovne vojne, ko so Nemci iz okupiranega mesta izselili vse rodoljube. Mir brez akcije ne gre v račun otrokom. Proti okupatorju se združijo v bataljon in s skupnimi močmi rešijo jetnika, ki je pobegnil s prisilnega dela in se skril v močvirje. Nudijo mu pomoč in zatočišče ter ga varno spravijo iz mesta.
V njem so mnogi ptujski statisti nastopili kot ujetniki, nemški vojaki, mimoidoči na ulicah, v kavarnah ... v filmu pa so kot statisti zaigrali tudi otroci iz Ptuja. Nekaterim Ptujčanom so bile celo zaupane manjše filmske vloge, v katere so se odlično vživeli Anton Bohak v vlogi mitralje-zca, g. Janžekovič kot nemški oficir, Dušan Orovič je bil železničar, Lojze Matjašič je igral ptujskega župana, posebno pa se je po besedah režiserja Janeta Kavčiča izkazal Ptujčan Mišo Damiš, ki je igral fanta z brazgotino.
Slavnostna premiera filma je bila 25. novembra leta 1967.
Scena iz filma Nevidni bataljon
Foto: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, Zbirka filmov AS_1086
Takrat je bilo na Ptuju nadvse vznemirljivo. Že teden dni prej so transparenti na ulicah opozarjali na premiero, Ptuj-čani pa so bili izredno ponosni, ko so na platnu zagledali svoje mesto.
S tem filmom želi Zgodovinski arhiv na Ptuju (vodji projekta sva arhivistki Katja Zupanič in Nataša Majerič Ke-kec) v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu republike Slovenije (ga. Marta Rau, rojena na Ptuju) in Centrom interesnih dejav-
nosti Ptuj začeti projekt »Ptuj na filmskem platnu«, katerega namen je prikazati Ptujčanom dokumentarno vrednost starih filmov. Na tak način lahko namreč vidimo staro mestno jedro in okoliške kraje, kakršni so bili nekoč, ter jih primerjamo z današnjimi.
Prav tako je namen projekta ohranjati stik s filmskim platnom. Bistvo filma je, da ga gledamo skupaj in o njem tudi razpravljamo. Arhivisti se namreč zavedamo, da filmski trak ne sme umreti zaradi
nevednosti, saj v novih tehnologijah glede ohranjanja kulturne dediščine nima naslednika.
Po ogledu filma bomo druženje nadaljevali v obujanju spominov na snemanje filma. S svojo prisotnostjo nas bodo počastili direktor filma Ljubo Struna, montažerka Darinka Peršin in Miha Derganc, ki je odigral eno izmed glavnih otroških vlog. Vljudno vabljeni!
Katja Zupanič,
Zgodovinski arhiv na Ptuju
Ptuj • Koncert v viteški dvorani na gradu
Večerni biseri z Natašo Trobentar
Četrtkov večer je na ptujskem gradu postregel z izvrstnim koncertom: ob spremljavi pianista Karheinza Do-nauerja je nastopila sopranistka Nataša Trobentar s programom, ki ga je poimenovala Večerni biseri.
Izbrane pesmi so bile res pravi majhni biseri, nabrani v različnih zvrsteh glasbe in
v različnih obdobjih, saj smo slišali skladbe od Haydnovih časov do priredb sodobnejših
Foto: jš
Sopranistko Natašo Trobentar je na klavirju spremljal Karlheinz Donauer.
popevk. Tako so se resnejše, a popularne operne arije (Bizet: Habanera iz opere Carmen; Gounod: arija Marguerite iz opere Faust ...) izmenjavale z živahnimi operetnimi (Lehar: Moje ustnice poljubljajo tako vroče; Webber: pesem Christine iz muzikala Fantom iz opere), slovenske (Sepe: Med iskrenimi ljudmi) s tujimi (Bernestein: Silhouette; Rossini: Beneška regata), vse pa je umetnica izvedla z veliko lahkotnostjo in s takim navdušenjem, da je bila viteška dvorana do zadnjega kotička polna njenega glasu.
In kdo je Nataša Trobentar, ki se je na "zahtevo" svojega srca iz Mariborčanke prelevila v Ptujčanko? Po končani glasbeni gimnaziji v Mariboru je nadaljevala študij v Gradcu na Univerzi za glasbo in upoda-
bljajočo umetnost v razredu univ. prof. dr. fil. Wolfganga Gameritha, ga po štirih letih končala, se vpisala na magisterij pri univ. prof. Joanni Bo-rowski-Iserjevi in ga končala 2006. Mlada umetnica nastopa na različnih prireditvah in koncertih v Mariboru, Kranju, Ljubljani in na Ptuju, samostojne koncerte pa pripravlja v Gradcu in Celovcu s prof. Karlhein-zem Donauerjem, pri katerem se je v študentskih letih učila oratorijsko petje za soliste.
Tokratni koncert je bil njen prvi v viteški dvorani ptujskega gradu - pa skupaj z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Alešem Arihom vsi, ki smo bili v četrtek zvečer na njenem nastopu, upamo, da ni bil zadnji.
jš
Na knjižni polici
Malcolm Gladwell
Prebojniki
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009 (Esenca)
Malcolm Gladwell izvira iz Jamajke, rodil se je v Angliji, diplomiral iz zgodovine v Kanadi in živi v New Yorku. Prištevajo ga k stotim najvplivnejšim ljudem v ZdA. Velikanski uspeh je doživel s knjigama Prelomna točka in Preblisk. Prebojniki so nova uspešnica, ki govori o moških in ženskah, katerih dosežki so neobičajni. V poglavjih opisuje genije, poslovne tajkune, rokovske zvezdnike, računalniške programerje. V avtobiografijah slavnih ljudi se junak vedno rodi v skromnih razmerah in se z lastnim pogumom in nadarjenostjo povzpne v zvezdne višine. Malcolm v svojem delu dokazuje, da se ljudje ne povzpnejo iz nič.
Življenje v kraju Roseto v Italiji je bilo strašno težko in revno. Možje so delali v kamnolomu, do koder so pešačili več kilometrov. Kot prišleki v Ameriko so postavili v Pensilvaniji kraj z enakim imenom, v katerem ljudje niso zbolevali za srčno-žilnimi boleznimi. Mesto ni poznalo alkoholizma, drog, samomorov, ljudje so umirali od starosti. Vzrok posebnosti ni bil v prehrani, genih ali lokaciji, temveč v samem mestu. Tri hkratne družinske generacije so ustvarile močno zaščitniško organizacijo. Kultura, ki ji pripadamo, in dediščina, ki se je prenašala prek rodov naših prednikov, krojita naše dosežke. Železni zakon kanadskega hokeja je pokazal, da se je rodilo največ igralcev v določenem mesecu. Nobene zveze ni z astrologijo, temveč z izbiro zvezdnikov pri devetih, desetih letih! Enako je pri prezgodnjem vpisu otrok v vrtec, ko starši mislijo, da se bodo težave mlajših kasneje porazgubile. Vendar se ne! Otroci ostanejo leta ujeti v vzorce neuspeha in jemanje volje. Bogati so deležni najvišjih davčnih olajšav, najboljši učenci so deležni najboljšega pouka. Bill Joy je napisal velik del programske opreme, ki nam omogoča dostop do svetovnega spleta. Računalniški svet ni deloval po načelih zvez in poznanstev, le po nadarjenosti in dosežkih. Joy je po zelo srečnem naključju prišel na pravi kraj. Vrhunske violiniste je od ostalih ločilo deset tisoč ur vaje. Tudi pri Mozartovih zgodnjih delih je pomagal oče. Mozartu je zares steklo, ko je imel za seboj deset tisoč ur vaje. The Beatles so morali v Hamburgu igrati nepretrgoma po osem ur sedem dni na teden. Ko so odšli iz Anglije, so bili zanič, ko so se vrnili, so zveneli drugače od drugih. Bill Gates je lahko programiral v realnem času že kot osmošolec. Zgodbe srednješolcev iz Lakesida so nekaj posebnega zaradi izjemne nadarjenosti in izjemnih priložnosti. Imeti srečo postane pravilo. Na lestvici najbogatejših ljudi vseh časov jih skoraj 20 odstotkov prihaja iz iste generacije v isti državi (Ameriki). V revoluciji računalnikov je najpomembnejši datum januar 1975. Chris Langan ima inteligenčni kvocient 195 (Einstein je imel 150), začel je govoriti pri šestih mesecih, pri petih letih je dedka spraševal o obstoju Boga in bil nad odgovori razočaran. Njegova življenjska zgodba je pretresljiva in govori o paradoksu izkušenj zunaj njegovega uma. Razmerje med uspehom in inteligenčnim kvocientom velja le do neke mere. Na Harvardu, ki ima milijardne dotacije, še vedno diplomira največ nobelov-cev, vendar prihajajo nobelovci tudi iz čisto običajnih univerz. Družbena iznajdljivost je znanje. Revni starši se ustrašijo avtoritete, otroci premožnejših pa imajo bolj intenziven urnik. Gre za kulturno prednost. Judovski priseljenci so prišli iz vzhodnoevropskih držav v New York ravno v pravem času in s pravim znanjem. Prava letnica za newyorškega judovskega odvetnika je bila leto 1930. Kulturne dediščine so močna sila, ljudje se še po stoletjih vedejo kot predniki. Napake, ki povzročijo letalske nesreče, so vedno napake pri delu v skupini in komunikaciji. Ljudje shranjujemo številke v spominskem razponu, ki traja približno dve sekundi. Kitajski jezik pa omogoča, da lahko spravijo sedem številk v dve sekundi. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji imajo logičen sistem štetja, enajst je deset-ena. Azijski otroci se naučijo šteti veliko hitreje kot ameriški. Ko gre za matematiko, imajo Azijci že sami po sebi prednost. Azijski pogled na svet je oblikovalo riževo polje. In azijski otroci nimajo dolgih počitnic! V Bronxu je odlična šola KIPP, še posebej v matematiki. Obiskujejo jo predvsem Afroameričani. Razlog za uspeh niso učni načrti, učitelji ali reforme, temveč organizacija, ki resno jemlje pojem kulturnih dediščin. Prebojniki dokazujejo, da ne uspejo najbistrejši in da je pot do uspeha predvidljiva. Uspeh je darilo, prebojniki so ljudje, ki so dobili priložnost.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Javljanje na Radiu Ptuj pomagalo našim
Stran 12
Nogomet
Rusi so svetovni kalibri, toda naš cilj je zmaga Stran 13
Futsal
Brez Tropa ni šlo
Stran 14
Nogomet
Točka sprejemljiva za oba kluba
Strani 14
Rokomet
Tekma, ki jo bodo pomnile
Stran 15
Strelstvo
Trstenjak drugič, Ptujčani znova rekordno
Stran 15
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mina Markovic zmagala v Kranju
Ptujčanka Mina Markovič je z zmago na tekmi svetovnega pokala v Kranju dosegla enega svojih največjih uspehov.
Boks • Dejan Zavec
Pred izzivom kariere
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V Kranju se je s finalom sklenila letošnja sezona svetovnega pokala športnih plezalk in plezalcev. Za lepo presenečenje je poskrbela športna plezalka s Ptuja Mina Markovič, ki je osvojila prvo zmago v letošnji sezoni. Maja Vidmar je osvojila bronasto kolajno v skupnem seštevku.
Slovenski tekmovalci so ekipno Slovenijo znova vpisali visoko na zemljevid športnega plezanja. Slovenija je v pokalu narodov sezono sklenila na tretjem mestu, pred njo sta le Avstrija na prvem mestu in Francija na drugem. V elitni deseterici najboljših športnih plezalcev so sezono končali štirje Slovenci: Maja Vidmar na tretjem, Mina Markovič na petem, Natalija Gros na osmem in Klemen Bečan na devetem mestu.
Za lepo presenečenje je v Kranju poskrbela mlada Ptuj-čanka Mina Markovič, ki se je drugič letos povzpela na stopničke v svetovnem pokalu. V Kranju se je vpisala v elitni klub slovenskih zmagovalcev na tej tekmi, v katerem so že bili Martina Čufar, Maja Vidmar in Klemen Bečan. »Gotovo sem zelo zadovoljna s plezanjem in da sem na zadnjih tekmah padla v dober, pozitiven ritem in tekmovalno formo. Vse, kar si želim, je, da prihodnje leto začnem, kjer sem letos končala,« je povedala Markovičeva.
Grenko razočaranje na domačih tleh je doživela najuspešnejša slovenska športna plezalka zadnjih let Vidmar-jeva, ki je na odločilni tekmi sezone zasedla skromno osmo mesto, s čimer se je morala posloviti tudi od skupne zmage. V skupnem seštevku je zasedla tretje mesto, čeprav je bila pred Kranjem druga in v boju
Rezultati tekme svetovnega pokala v Kranju, finale: ženske:
1.	Mina Markovič (Slo)
2.	Akijo Noguči (Jap)
3.	Johanna Ernst (Avt)
4.	Juka Kobajaši (Jap)
5.	Caroline Ciavaldini (Fra)
6.	Jain Kim (JKo)
7.	Charlotte Durif (Fra)
8.	Maja Vidmar (Slo)
9.	Angela Eiter (Avt)
za skupno zmago. Ta je šla v roke avstrijski najstnici Ernsto-vi, ki je že drugo leto zapored vzela krono najboljše športne plezalke v težavnosti.
Najboljši slovenski športni plezalec Klemen Bečan ni ponovil lanskega uspeha, ko
Končni vrstni red v svetovnem pokalu:
1.	Johanna Ernst (Avstrija)	416
2.	Jain Kim (Južna Koreja)	354
3.	Maja Vidmar (Slovenija)	336 5. Mina Markovič (Slovenija) 274 8. Natalija Gros (Slovenija)	219
Kombinacija -končni vrstni red
1.	Akijo Noguči (Japonska)	628
2.	Jain Kim (Južna Koreja)	532
3.	Johanna Ernst (Avstrija)	490
4.	Natalija Gros (Slovenija)	465
5.	Mina Markovič (Slovenija)	379
je prav pred domačim občinstvom zmagal in poskrbel za največji dosežek slovenskega moškega športnega plezanja. Bečan je tokrat zasedel peto mesto, stopničke pa so ostale daleč od dosega njegovih rok.
Že v soboto pa so nastope končali preostali slovenski tekmovalci, 12 jih je dobilo priložnost preizkusiti kranjske smeri, ki so bile, kot so obljubljali organizatorji, težke, kot se za sklepno tekmo tudi spodobi. Lanska finalistka Natalija Gros je ostala tik za najboljšimi na desetem mestu. V skupnem seštevku v kombinaciji je Gro-sova osvojila četrto mesto, Mar-kovičeva pa peto.
Na dvodnevni tekmi, 14. po vrsti, v dvorani na Zlatem polju se je na kranjski umetni steni merilo skupno 124 tekmovalcev iz 25 držav.
sta
Po zagotovilih iz nemškega kluba SES, za katerega nastopa Dejan Zavec, bo slovenski profesionalni boksar (27 zmag, 15 s k. o., 1 poraz) naposled le dočakal svojo življenjsko priložnost: podpisana je namreč pogodba o dvoboju z Isaacom Hlatshwayem (29 zmag, 10 s k. o., 1 neodločen izid, 1 poraz), svetovnim prvakom v velterski kategoriji po različici IBF. Juž-noafričan se je naposled le odločil, da bo 11. decembra v Jo-hannesburgu šampionski pas branil ravno proti 33-letnemu Ptujčanu.
Neuradno novico smo v ponedeljek dopoldan želeli preveriti pri Dejanu, a je bila njegova številka nedosegljiva.
Malo po 12. uri se je le oglasil in kar sijal od sreče: »Pravkar je svoj podpis na pogodbo pristavilo še združenje IBF, med mojim in Hlatshwaye-vim klubom pa je bilo že prej vse dogovorjeno. Sedaj verjamem, da bo do dvoboja res prišlo.«
To je za Dejana seveda priložnost, ki si jo je želel že precej časa; vmes je bil nekajkrat po odpovedih že tik na robu obupa. Še posebej mu je bilo težko, ko je na spletni strani svetovnega prvaka verzije IBF videl napoved, da se bo Hlatshwayo pomeril z drugim borcem. Ta je bila kasneje umaknjena in pojavilo se je novo upanje. Dejan je ves čas
vztrajal in verjel, da se mora enkrat tudi njemu nasmehniti boginja sreče. »Intenzivno treniram že dober mesec, saj so bili namigi o tem dvoboju že kar močni. Zakaj so tako dolgo čakali na uradno objavo, ne vem, morda tudi zaradi tega, da bi imel sam kar najmanj časa za priprave. Ni problema, pripravljen bom,« je povedal Zavec in potrdil resnost napovedi dvoboja: »Tukaj že urejajo vizume in podobne podrobnosti, ni več heca!«
Več podrobnosti bo Dejan predstavil na petkovi tiskovni konferenci v hotelu Primus, ko bo za kratek čas prispel v Slovenijo.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se bo 11. decembra letos v Južnoafriški republiki z Issacom Hlatswayem pomeril za naslov svetovnega prvaka v verziji IBF, ki je ena najuglednejših v svetu boksa.
Nogomet • Labod Drava
Bo skupsčina razrešila negotovost ali jo še poglobila?
Pri ptujskem prvoligašu Labodu Dravi je situacija še naprej zelo resna, saj so prejšnji teden nogometaši opravili zadnji trening, nato pa se odločili, da bodo s stavko opozorili na težave, ki jih imajo. Trenirali naj bi individualno, o tem, kako naprej, pa se bodo odločili med tednom. V soboto jih čaka gostovanje v Ljubljani, pri Olimpi-ji. Informacije je težko dobiti, saj so se nogometaši zavili v
molk. Zaenkrat je brez informacij o igralcih in njihovih namenih tudi trener Franc Fridl.
Fantje bodo najverjetneje čakali na izhod petkove skupščine kluba. Če se ne bodo odločili za igranje, obstaja verjetnost, da bodo proti Olimpiji nastopili z mladinskim moštvom (mladinci imajo sicer svoje srečanje v nedeljo v Novi Gorici). Zaradi kartonov v vsakem primeru ne bosta smela nastopiti Tonči
Žilič in Borut Semler.
Več kot očitno je, da se v razmerju uprava - igralci ni nič premaknilo na bolje. Če bi se, potem bi nogometaši normalno opravljali svoje delo. Od skupščine se sicer veliko pričakuje, saj bo takrat bolj ali manj znana usoda ptujskega nogometa. Do konca leta 2009 morajo slovenski prvoligaši odigrati še tri prvenstvene tekme.
Danilo Klajnšek
Ptuj - Moskva, 13.-15.11.; 1. kvalifikacijska tekma Rusija - Slovenija
Javljanje v živo na Radiu Ptuj je pomagalo našim
Zgodba se ni začela najbolj vzpodbudno; Rusija in z njo Moskva je bila najmanj dosegljiva (beri najdražja) destinacija izmed vseh mogočih (še Grčija, Portugalska in Francija)
-	slovenska nogometna reprezentanca pa je na žrebu parov za dodatne kvalifikacije za nastop na SP leta 2010 dobila prav njo ... Zdelo se je, da so letošnja gostovanja po Teplicah, Bratislavi in San Marinu zaključena, a je zgodba kmalu začela dobivati svetlejše obrise. »Imaš urejeno prenočišče,« je bil prvi, že kar odločilen namig za odločitev: grem! Kdo so še kandidati? Če hočeš iz Ptuja odpotovat na športno prireditev, potem pokliči Uroša ali Damjana in navijaške partnerje imaš zagotovljene.
Šef mu ne dela težav
V petek so me Mitja, Marko, Uroš in Damjana že čakali pred hišo, ko sem se jaz, nekoliko zmeden, v copatih poslavljal od mojih. A kako naj ne bi bil zmeden, ko pa sem bil le nekaj ur pred tem, da prvič poletim z letalom, povrhu vsega še na petek 13.! Nervoza je kmalu minila, saj je predvsem Janez (Damjanovo »partizansko« ime) povedal toliko bolj ali manj neverjetnih zanimivosti iz svojih številnih navijaških potovanj, da smo imeli večinoma odprta usta ali pa so nas boleli trebuhi od smeha. »Z navijači sem prepotoval celo Evropo, le nekaj držav mi še manjka v zbirki. Letos je bilo nepozabno predvsem na košarkarski tekmi Partizan
-	Panathinaikos; še sedaj se mi postavijo dlake pokonci, ko se spomnim navijanja grobarjev',« pove in za obuditev spominov zapoje nekaj navijaških pesmi, ki jih ima na zalogi zares, ampak čisto zares neomejeno količino. Ko mu pritegneta še Uroš in Marko, lahko z Mitjem le ugotoviva, da sva midva pač nekoliko »starejša šola«. Nobena posebnost se mu ni zdela tudi ta, da je v Beograd odpotoval brez karte za tekmo. »Kljub temu sem bil v dvorani 20 minut pred tekmo,
kakšnih 3000 Beograjčanov pa je ostalo zunaj,« se nasmehne. »To se dogaja vsepovsod, karto za razprodane tekme lahko dobiš kjerkoli, včasih samo za malenkost višjo ceno, kot je bila v redni prodaji,« pove Janez, ki mu njegov šef ne dela težav ob njegovih navijaških izhodih. »Ve, da se lahko name vedno zanese, ko pa grem na tekmo, mora to razumeti: ne morem normalno delati, če pa sem z mislimi na tekmi. Bolje, da me pusti, pa potem vse nadoknadim.« Je nekaj logike v tem ...
Z metrojem tudi 8 milijonov ljudi -dnevno
Dunaj je bil z nekaj »debatni-mi« postanki hitro na obzorju, ob šoferju Mitju je predvsem kopilot Marko poskrbel za to, da smo prispeli zares natančno, v vseh pogledih. Hitro smo spoznali dva mlajša navijača iz
Metro si zasluži poseben odstavek v tem zapisu: postaje so arhitekturni presežki, v večini obokane, bogato poslikane in okrašene. Sistem je sicer za tistega, ki ga prvič uporablja, precej zapleten, vendar se po nekaj zgrešenih vožnjah naučiš slediti progam, ki so ločene po barvah. Proge so široko razvejane in izredno pretočne: v največjih konicah se prepelje z metrojem dnevno tudi do 8 milijonov ljudi! V Moskvi, ki skupaj s predmestji šteje že skoraj 15 milijonov prebivalcev, je takšen način nujen, saj je siceršnji promet po cestah poln kaosa in počasnega premikanja po natrpanih osem- in večpasovnicah.
Radovljice, Uroša in Andraža, ki sta se nam takoj pridružila. In že smo čakali v čakalnici
Foto: Uroš Črnivec
Ruske in slovenske nogometaše je na stadionu Lužniki pričakalo več kot 70 tisoč navijačev in odličen dekor.
Foto: Uroš Črnivec
Mitja, Marko in Janez pred Katedralo Vasilija Blaženega na Rdečem trgu
za vstop na Airbus A319, ruske letalske družbe Aeroflot ... Notranjost tega letala me je še najbolj spominjala na nekoliko večji avtobus, tudi sedeži so bili podobno stisnjeni. Ko je pilot zagnal motorja in smo se začeli premikati proti vzletni stezi, nisem čutil posebnega vznemirjenja, sem pa ga doživel na sami pisti. Takrat je pilot po postavitvi na njo sunkovito pospešil, brez kakršnega koli opozorila ... In že smo bili v zraku, po nekaj več kot dveh urah mirnega poleta (in milo rečeno nenavadnem prigrizku na letalu) pa na severno moskovskem letališču Šeremetjevo. Čeprav je draga ponudba taksijev na letališču bogata, smo se odločili za bistveno cenejši prevoz z vlakom do mesta, po njem pa s podzemno železnico, z metro-jem (en vstop na metro stane 20 rubljev, približno 50 centov - brez težav pa lahko za ceno enega gresta skozi vstopno mesto dva ali tudi trije).
Kanadska ljubezen na prvi pogled
Ko smo prišli približno do mesta, kjer so imeli prijatelji hostel, so nam ljudje na ulicah ob naši negotovosti (s karto v roki iščoč pravo ulico) vedno prijazno pomagali - brez
prošnje. Samo pristopili so in nas usmerili. Scena v hostlu Napoleon je bila izredno pisana, a skrajno optimistična: prijazni Jana in Svetlana sta imeli odgovor na vsako vprašanje; z nasmehom sta nam zaračunali tudi 800 rubljev (cca. 20 evrov) - za vsakega posebej! - nekakšne turistične takse. Ko smo se mi pogovarjali o tem pretiravanju, je pristopil Kanadčan Chris, ki pa je imel svojo zgodbo: »To je zame še najmanj, posebna zgodba je bila viza za Rusijo (za Slovence npr. stane med 40 in 85 evrov, odvisno od tega, ali si jo urejaš sam ali preko agencije). Ko sem bil na Nizozemskem, sem jo poskušal urediti v Amstre-damu. Našel sem pravo ambasado, nato pa so me napotili v en dolg neosvetljen hodnik. Ko pridem do konca, pa me en uslužbenec pošlje nazaj, češ da ne gre. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se hitro pobral od tam. Nato sem jo ponovno urejal v Indiji. To je trajalo nekaj tednov in sem že skoraj obupal, saj mi je skoraj potekla turistična viza za Indijo. To bi pomenilo popolno spremembo načrtov moje poti, a sem zadnji dan rusko vizo vendarle dobil - zanjo pa tudi pošteno plačal, 400 dolarjev! In sedaj sem tukaj,« pove in se nato razgovori o vsem mogočem. »Vsi
moji prijatelji so si zadali materialne cilje: hiša, avto, služba, druge dobrine, sam pa sem varčeval za potovanje. Sedaj sem na poti že devet mesecev. Čudovito je! Ljudje so tako različni po različnih koncih sveta: v Indiji so npr. ljudje venomer nasmejani, včasih tudi brez razloga, tukaj pa te gledajo na tak poseben način, neverjetno mi je všeč. Na prvi pogled sem se zaljubil v Rusijo.« Potovanja so zares čudovit, živ' način učenja zemljepisa, zgodovine, kulture, spoznavanja ljudi ... Pristopil je tudi Kazahstanec Andrij in se takoj začel zanimati za telefonske številke, maile ... Zame popolnoma nova dimenzija.
Sam sem se kasneje odpravil proti hotelu v centru mesta, ki je v neposredni bližini hotela Ritz, kjer je bivala slovenska nogometna reprezentanca. Center Moskve je popolnoma ločena zgodba od ostalega dela mesta, saj se tam bohotijo trgovine z vsemi naj-prestižnejšimi svetovnimi blagovnimi znamkami: Ferrari, Masseratti, Rolls Royce, Gucci, Dolce & Gabana, Bvlgari ... Ena od posebnosti so tudi reklamni plakati: preko stolpnic, ki se obnavljajo, so razprostrti takšnih dimenzij, da so vidni tudi iz letala.
Nadaljevanje na strani 13
Široke ceste skozi Moskvo, v ozadju reklamni plakati izrednih dimenzij
Nekdanji sedež KGB
Nadaljevanje s strani 12
Obisk Moskve brez obiska Rdečega trga seveda ni pravi in zato smo se odpravili tudi tja. Pilot Mitja je tuhtal, kako je lahko Nemec Mathias Rust na njem pristal leta 1995, Janez je razglabljal, kako težka je bila gradnja »čebulice« - katedrale Vasilija Blaženega, sam sem se čudil Leninovemu mavzoleju in temu, koliko njegovih spomenikov je še raztresenih po vsem mestu. Po večerjici v študentski restavraciji smo se proti koncu dneva odpravili še na uradni trening slovenske reprezentance. Športni kompleks Lužniki v okljuku reke Moskve je ogromen, poleg nogometnega stadiona za več kot 70 tisoč ljudi pa ga sestavljajo še številna pomožna igrišča, ogromna dvorana ... in smučarska skakalnica. Zvečer je zaradi osvetlitve pogled nanjo še posebej lep. Z akreditacijami smo imeli dostop do travnate površine, ki je na koncu vendarle odigrala kar pomembno vlogo, čeprav so se tega »alibija« pred tekmo vsi izogibali. Po nekajminutnem snemanju je selektor Kek zahteval umik kamer in njihovih lastnikov, saj se je želel popolnoma posvetiti delu. V miru Ptuja in Kidričevega takšnega zaščitništva nismo bili vajeni, vendar je bilo povsem razumljivo. Iz tega vidika je bila odločitev o tem, da čim dlje časa ostanejo v Sloveniji, povsem pravilna. Po vrnitvi v hostel in hotel smo od utrujenosti popadali v postelje.
Sobota je bila do večerne tekme čas za nadaljnje spoznavanje mesta in njegovih znamenitosti, na prvem mestu Kremlja. Ogromen kompleks impozant-nih zgradb, ki so postavljene za 5 metrov debelim obzidjem, ponuja številne možnosti ogleda muzejev, zbirk carskih dragocenosti (diamantov, orožja, oblek, kočij ...). Vse spremlja izredno bogata okrašenost z zlatom, diamanti, srebrom; carska Rusija se je ponašala z velikimi količinami le-teh. Ogleda sta
Foto: Uroš Črnivec
Andraž, Marko, Uroš in Janez z nasmejanim selektorjem Kekom po tekmi
vredna tudi top velikan in zvon velikan (največja na svetu). S slednjim je povezanih precej zanimivih zgodb, osnovna pa je ta, da ni nikoli zares zvonil: ko so ga izdelali, ga namreč zaradi teže niso mogli spraviti v zvonik ... Prav v času našega obiska Kremlja je bil tam v Putinovi vladni palači tudi slovenski premier Borut Pahor z delegacijo. Nasploh je bilo gospodarstvenikov ta konec tedna v Moskvi ogromno, saj so vsi nekako združili koristno s prijetnim ter si ob sklepanju poslov ogledali še nogometno tekmo. Sam sem imel možnost spoznati nekaj uglednih, vrhunskih menedžerjev, za katere bi v vsakem trenutku upal dati roko v ogenj: ne samo zaradi tega, kako so mi naslednji dan pomagali pri urejanju situacije po izgubljenem potnem listu (kar je že druga zgodba), ampak predvsem zaradi tega, kako so me, popolnega novinca, sprejeli medse. Pravi ljudje na pravem mestu, ki imajo v Moskvi in tudi drugod po svetu spletene številne poslovne zveze, zaradi katerih lahko »delajo
biznis« (v najboljšem pomenu
besede) po vsem svetu.
Abramovič, Pahor, Kek
Zaradi znanih težav s prevozom z avtom smo se po kosilu v restavraciji v 21. nadstropju (!), s pogledom na tokrat zamegljeno Moskvo, na pot do Lužnikov s kombijem odpravili že nekaj ur pred tekmo, a se je na koncu izkazalo, da kljub
VIP-kartici nismo prispeli veliko pred tekmo - pravzaprav smo komaj ujeli začetek . O sami tekmi pred več kot 70 tisoč navijači (kljub drugačnim napovedim) ni treba posebej izgubljati besed: naši nogometaši so na koncu kljub nekoliko slabši igri iztržili ugoden rezultat pred povratno tekmo v Ljudskem vrtu. Srečo jim je najverjetneje prineslo javljanje v živo na Radio Ptuj, saj je Pečnik dosegel zadetek prav
Foto: Uroš Črnivec
Samir Handanovič (Slovenija, Udinese) in Roman Pavljučenko (Rusija, Tottenham)
Foto: Uroš Črnivec
Zaskrbljeni selektor Hiddink
v tistem trenutku. Selektor Kek je bil po tekmi še najbolj originalen: »Smo ranjeni, a še migamo.« Številne zbrane novinarje je po tekmi na tiskovni konferenci nekoliko presenetil z izjavo, da ni zadovoljen, saj smo izgubili. Seveda pa je pod-ton dal vedeti, da je glede na igro rezultat vendarle ugoden in pušča pred povratnim obračunom odprte še prav vse možnosti. V mešani coni, kjer lahko novinarji po koncu tekme intervjuvajo nogometaše, smo najprej imeli možnost od blizu videti Romana Abramo-viča, enega najbogatejših zemljanov in lastnika Chelsea, ki so
ga spremljali precej »postavni« varnostniki, kmalu za njim pa tudi predsednika slovenske vlade, ki je tudi tokrat po tekmi v slačilnici obiskal nogometaše. Ko je mimo hitel Kek na tiskovno konferenco, sva mu z Urošem takoj čestitala in se mu priključila na poti po notranjosti Lužnikov. Po nekaj minutah sva tako kar za njim čez glavni vhod za nastopajoče stopila v moderno opremljeno dvorano za tiskovno konferenco. Štajerski tednik in Radio Ptuj sta pač vedno zraven .
Nadaljevanje prihodnjič
Jože Mohorič
Ptuj - Moskva, 13.-15.11.; 1. kvalifikacijska tekma Rusija - Slovenija
»
Rusi so svetovni kalibri, toda naš cilj je zmaga
«
Rusija - Slovenija 2:1 (1:0)
Stadion Lužniki, gledalcev 75.000, sodniki: Larsen, Son-derby in Norrestrand (vsi Danska).
Strelca: 1:0 Biljaletdinov (40.), 2:0 Biljaletdinov (53.), 2:1 Pečnik (87.).
Rusija: Akinfejev, Anjukov, Ignaševič, V. Berezucki, Bilja-letdinov, Denisov, Pavljučenko (od 80. Sičev), Aršavin, Semak (od 60. Bistrov), Zirjanov, Žir-kov.
Slovenija: S. Handanovič, Brečko, Šuler, Cesar, Koren, Birsa (od 77. Stevanovič), No-vakovič, Jokič, Dedič (od 67. Ljubijankič), Kirm (od 82. Pečnik), Radosavljevič.
Rumena kartona: Aršavin, Sičev.
Slovenska nogometna reprezentanca je v soboto v Moskvi odigrala prvo tekmo dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki leta 2010. Izbranci selektorja Matjaža Keka so izgubili z 1:2 (0:1), a obdržali možnost za ugoden razplet na sredini povratni tekmi v Mariboru in odhod na jug Afrike.
Rusi so bili večino tekme boljši tekmec, gola pa so dosegli v 40. in 53. minuti. Obakrat je bil strelec Dinijar Biljaletdi-nov. Slovencem je upe povrnil Nejc Pečnik z zadetkom v 87. minuti.
Prvi strokovni mož slovenske vrste je poudaril, da je rezultat soliden, a da ga noben poraz ne osrečuje: »Ne izgubljam rad, fantom sem to tudi povedal. Toda čestital sem jim za pravo držo, moralo, ki je zelo pomembna. Zdaj fante čaka regeneracija, mogoče daljša kot ponavadi, saj takšna tekma zahteva dodaten napor.«
Čeprav so bili njegovi izbranci večino tekme slabši nasprotnik, pa je Kek videl nekaj svetlih točk. »Morate priznati, da v določenih delih igre nismo izgledali slabo za tako pomembno tekmo. Ko bodo imeli fantje tri, štiri take tekme za seboj, potem bodo lažje reagirali na tovrstne tekme. Ne da sem se bal, nisem bil prepričan, kako se bodo odzvali na ta pritisk, to atmosfero, ki je bila izjemna. Nekateri so danes ostali nekaj dolžni. Ampak: enkrat eni, drugič drugi. Tako to gre. Moram pa poudariti, da
je na drugi strani najkakovostnejša reprezentanca, s katero je doslej igrala ta generacija,« je še dodal Kek.
»Očitno je, da imamo še veliko možnosti. Morate se pa stri-
njati, da ne obstaja samo izid, tudi dejstvo, da smo na vsaj približno podobnih tekmah že dobro igrali v Ljudskem vrtu. Se pa zavedamo, da so Rusi svetovni kalibri, in če jih
premagamo v Mariboru, bo to ogromen uspeh. Toda to je naš cilj. Ne smemo jim puščati prostora, kot smo ga danes v drugem polčasu, ko smo nekajkrat pozabili tudi na taktične
Foto: Uroš Črnivec
Mišo Brečko in Nejc Pečnik sta po tekmi takole pozdravljala slovenske navijače.
zamisli. Ko pa Rusom pustiš prostor, potem ste videli, da je zelo hudo ustavljati njihove sprinte,« pa je recept za povratno tekmo razkril slovenski selektor.
Samir Handanovič je po tekmi povedal: »Rusi so igrali dobro. Imel sem veliko dela. Rezultat, ki smo ga dosegli, je boljši kot vse drugo. Cilj je bil, da dosežemo gol, kar nam je tudi uspelo. Gol nam daje veliko upanje pred povratno tekmo v Mariboru. Izgubiti z 1:2 pa je mogoče celo bolje, kot če bi remizirali z 0:0. Bilo je veliko stvari, ki so govorile v prid Rusov; od hitrih Adidaso-vih žog, na katere so navajeni, do umetne podlage in seveda tega, da smo mi na trenutke igrali slabo. Delali so nam veliko težav in bili smo že v izgubljenem položaju. Toda dokazali smo karakter in vstali od mrtvih'. Pri izidu 0:2 smo bili blizu tega, da bi prejeli še en gol in vprašanje je, kako bi se tekma nato odvijala. A se nam je uspelo ubraniti in smo celo zabili gol. Ta reakcija je morda celo najboljše od vsega, kar se nam je zgodilo na tej tekmi.«
sta, jm
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Bistrica, Ormož in Gerečja vas na vrhu
3. SNL - vzhod: za konec remi Stojnčanov
Do spomladi bodo na prvem mestu 3. slovenske nogometne lige pre-zimili nogometaši celjskega Simer šampiona. Njihovi nogometaši so bili uspešni v Pesnici, kjer so si priborili minimalno zmago ter s tem izkoristili poraz Čarde. V Martjancih, kjer do-muje Čarda, je bil pravi nogometni ambient; veliko gledalcev je videlo osem zadetkov, a na njihovo žalost pet v mreži domačinov. To pa je za Čardo pomenilo, da niso več na čelu tretjeligaške karavane. Tesno zmago so slavili tudi Dravograjčani, ki so ugnali nogometaše iz Rogatca. V Malečniku so nogometaši iz Stojncev prvi zadeli, vendar je domačinom uspelo rezultat izenačiti in srečanje se je končalo z delitvijo točk. Prvo zmago v letošnjem prvenstvu so vknjižili tudi nogometaši Palome iz Sladkega Vrha, to jim je uspelo proti Tromejniku.
Nogometaši bodo sedaj začeli odmor, ki ga bodo izkoristili na različne načine. Nadaljevanje prvenstva v pomladi 2010 bo zelo zanimivo, saj se bo kar polovico lige »udarilo« za naslov prvaka. Razlike med prvim in sedmim so samo štiri točk, kar je zelo malo, sicer pa dovolj velik razlog, da bo tekmovanje ponudilo veliko zadovoljstva gledalcem in navijačem.
REZULTATI 14. KROGA: Malečnik
-	Stojnci 1:1 (0:1), Tehnostroj Veržej
-	Kovinar Štore 1:2 (0:0), Paloma -Tromejnik G. Kalamar 2:1 (2:1 (2:0), Koroška Dravograd - Mons Claudius 3:2 (1:2), Zreče - Odranci 4:1 (0:0), Tehnotim Pesnica - Simer šampion 0:1 (0:0), Čarda - Šmartno 3:5 (0:2).
1.	SIMER ŠAMP 14 8 4 2 30:10 28
2.	KOROŠKA D. 14 7 5 2 30:15 26
3.	ČARDA 14 8 2 4 27:14 26
4.	ŠMARTNO 14 7 4 3 33:22 25
5.	MALEČNIK 14 7 3 4 32:25 24
6.	STOJNCI 14 7 3 4 26:19 24
7.	ZREČE 14 6 6 2 17:16 24
8.	T. PESNICA 14 5 3 6 18:21 18
9.	ODRANCI 14 4 5 5 26:23 17
10.	T. VERŽEJ 14 5 1 8 28:28 16
11.	KOV. ŠTORE 14 4 3 7 21:24 15
12.	TROMEJNIK 14 4 3 7 17:23 15
13.	MONS CLAUD. 14 4 3 7 17:23 15
14.	PALOMA 14 1 3 10 15:39 6
MALEČNIK - STOJNCI 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Ko kot (10), 1:1 Dvoršak (68)
STOJNCI: Simonič, Železnik, Peč-nik, Janžekovič, Kokot, Nežmah, Meznarič (od 87. Lah), Klinger (od 76. Topolovec), Milošič, Zagoršek, Pernek. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga
Po 14. odigranem krogu v Štajerski ligi so ljubitelji nogometa z »našega« območja lahko zadovoljni, saj je kar pet klubov iz MNZ Ptuj med prvimi sedmimi. Bistričani so z visoko zmago nad sosedi iz Frama samo potrdili prvo mesto. Zmagali so tudi drugouvrščeni Ormožani, ki so zmagoviti zadetek dosegli dvajset minut pred koncem srečanja. Nogometaši iz Gerečje vasi so iz Slovenj Gradca prinesli točko, kar je bilo dovolj za ohranitev tretjega mesta; trgovci iz Šmarja pri Jelšah so namreč izgubili v Poljčanah.
V Bukovcih so gledalci videli štiri zadetke, zanimivo igro polno preobratov. Prvi so povedli gostje iz Podvincev, nato so domačini uspeli izenačiti in celo preiti v vodstvo. To je trajalo kratek čas, saj so gostje izenačili že po nekaj minutah; pri tem rezultatu je ostalo do konca.
REZULTATI 14. KROGA: Holer-muos Ormož - Šoštanj 1:0 (0:0), Koroške gradnje - LKW Jack Gerečja vas 1:1 (1:0), Bukovci - Podvinci 2:2
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Bukovci - Podvinci, ki se je končala z remijem
(0:1), KIV Vransko - Peca 1:5 (0:2), Boč Poljčane - Trgovine Jager 2:0 (1:0), GIC Gradnje Rogaška - Pohorje 2:2 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Partizan Fram 4:0 (0:0).
1.	A. E. BISTRICA	14	9	3	2	39:19	30
2.	HOLER. ORMOŽ	14	8	3	3	26:15	27
3.	GEREČJA VAS	14	7	3	4	35:24	24
4.	TRGOV, JAGER	14	7	3	4	22:13	24
5.	PODVINCI	14	7	3	4	32:26	24
6.	PECA	14	6	4	4	31:22	22
7.	BOČ POLJČANE	14	7	1	6	15:15	22
8.	KOR. GRADNJE	14	6	3	5	19:18	21
9.	GIC ROGAŠKA	14	6	1	7	17:17	19
10.	POHORJE	14	5	4	5	25:27	19
11.	ŠOŠTANJ	14	3	4	7	21:25	13
12.	PARTIZ. FRAM	14	4	1 9	17:40	13
13.	BUKOVCI	14	1	6 7	18:27	9
14.	KIV VRANSKO	14	2	1 11	18:47	7
KOROŠKE GRADNJE -
LKW JACK GEREČJA VAS
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Krel (26), 1:1 Vtič (60)
LKW JACK GEREČJA VAS: Ka ises-berger, Petek, Medved, J. Sagadin, Šešo, Miha Lešnik, Miha Lešnik, R. Sagadin, Hertiš (od 46. Emeršič), Vtič ( od 87. Draškovič), Kokot. Trener: Franc Žitnik.
BUKOVCI - PODVINCI 2:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Bezjak (13), 1:1 Antolič (49), 2:1 Habrun (54), 2:2 Benko (58)
BUKOVCI: Grabrovec, Mulej, Kokot, Amtolič, Vajda, Kozel, Habrun, Herga, Cebek (od 78. Poštrak), T. Meznarič, M. Meznarič.
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Bru-men (od 74. Modrič), Bratec, Kupčič, Lah, Bezjak, Benko, R. Petrovič (od 81. Novak), D. Petrovič, Toplak (od 68. Požegar). Trener: Damjan Bez-jak.
Danilo Klajnšek
Holermuos Ormož - Šoštanj 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 L. Mlinarič (66) HOLERMUOS: Kocen, Druzovič, Zorman, Piberčnik, Strmšek (od 90. Štiberc), L. Mlinarič, Habjanič (od 73. Jurčec), Prapotnik, Novak, Košnik, Mihalič. Trener: Aleš Jurčec
IGRALEC TEKME: Luka Mlinarič (Holermuos Ormož)
Glede na izide Ormožanov na domačem igrišču v tem prvenstvu so se gostitelji precej bali zadnje tekme jesenskega dela prvenstva proti Šoštanju. Ob tem trener Aleš Jurčec ni mogel računati na kaznovana Davorina Šnajderja in Tadeja Kolari-ča ter poškodovana Blaža Zidariča in Sergeja Štiberca (slednji je sicer stopil na igrišče v zadnjih trenutkih tekme kot taktična menjava). V pr-
vem delu so bili boljši Ormožani, ki pa si niso priigrali večjih priložnosti. V 26. minuti je s 17 metrov sprožil Piberčnik, ampak je bil vratar Mušič v golu Šoštanja na pravem mestu. Devet minut kasneje se je v priložnosti še enkrat znašel Piberčnik, a je zatresel le vratnico, od katere se je žoga odbila na noge enemu izmed nogometašev Šoštanja in nato še enkrat v vratnico.
V nadaljevanju so bili nevarnejši gostje. V 47. minuti je prosti strel s 25 metrov izvajal Mešič, ki je odlično meril, vendar je z lepo obrambo posredoval 18-letni domači vratar Kocen. Slednji je v zadnjih nekaj krogih odlično v golu Holermuosa zamenjal kaznovanega Šnajderja. V 48. minuti so gostje dosegli zadetek, toda stranski sodnik je pokazal, da se je strelec zadetka znašel v prepovedanem položaju. V zadnjih 30. minutah so pobudo na igrišču ponovno prevzeli domači nogometaši. V 66. minuti je Luka Mlinarič po lepo izpeljanem protinapadu sam prodrl v kazenski prostor Šoštanja in po lepem prodoru akcijo zaključil s »špičko« za 1:0. V 78. minuti je vrata Šoštanja iz prostega strela ogrozil še Druzovič, vratar Šoštanja je žogo odbil, Jurčec pa je za las zamudil na odbito žogo. Dobrih deset minut pred koncem je pri gostih pordel Zahirovič (drugi rumeni karton) in s tem olajšal delo gradbenikom na poti k osmi prvenstveni zmagi. Po zmagi nad Šoštanjem bodo Ormožani prezimili na odličnem 2. mestu, z le tremi točkami zaostanka za vodilno Bistrico.
UK
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 12. KROGA: Zavrč - Apače 6:1, Rogoznica - Videm 3:2, Središče - Markovci 3:1, Hajdina -Pragersko 1:1, Dornava - Oplotnica 0:0, Gorišnica - Skorba 8:2.
1. ZAVRČ	12 10		1	1	52:11	31
2. APACE	12	8	2	2	35:20	26
3. OPLOTNICA	12	7	3	2	22:10	24
4. ROGOZNICA	12	6	2	4	33:30	20
5. HAJDINA	12	5	3	4	27:29	18
6. VIDEM	12	5	2	5	27:32	17
7. GORISNICA	12	4	2	6	23:24	14
8. PRAGERSKO	12	3	4	5	26:33	13
9. DORNAVA	12	3	3	6	17:24	12
10. SREDIŠČE	12	3	3	6	23:33	12
11. SKORBA	12	3	1	8	29:46	10
12. MARKOVCI	12	1	1	10	19:41	4
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 12. KROGA: Lovrenc - Cirkulane 0:0, Tržec - Zgornja Pol-skava 0:6, Hajdoše - Podlehnik 0:1, Leskovec - Slovenja vas 0:3, Grajena - Spodnja Polskava 6:0. V tem krogu so bile proste Makole.
1.	LOVRENC	11	8	2	1 24:9	26
2.	GRAJENA	11	7	1	3	30:16 22
3.	ZG. POLSKAVA	11	7	1	3	31:19	22
4.	PODLEHNIK	11	6	1	4	19:11 19
5.	HAJDOŠE	11	5	3	3	21:21 18
6.	TRŽEC	11	5	1	5	32:27	16
7.	SLOVENJA VAS	11	5	1	5	18:16 16
8.	MAKOLE	10	4	2	4	21:18 14
9.	SP. POLSKAVA	11	2	3	6 17:28 9
10.	CIRKULANE 11 2 2 7 9:23 8
11.	LESKOVEC 11 0 1 10 10:44 1
Danilo Klajnšek
Rokomet • Martinov turnir
Zmaga veteranov Ormoža
V Športni dvorani na Harde-ku je v organizaciji rokometnega kluba Jeruzalem Ormož potekal Martinov turnir. V veteranski konkurenci so nastopale ekipe Velike Nedelje, Gorišnice in Ormoža. Glede na zasedbe ekip se je pred turnirjem pričakovala zmaga Velike Nedelje, ki pa je proti gostiteljem doživela nepričakovan, vendar zaslužen poraz. Gledalci so lahko na delu videli številne bivše "rokometne zvezde" z našega konca, ki so pokazale dober, a na trenutke tudi prečvrst rokomet. Naj strelec turnirja je s 17 zadetki postal Janez Kumer (Velika Nedelja), naj vratar Alči Šulek (Ormož) in naj igralec Marko Antolič (Ormož). Tekme sta sodila Peter Zorli in Igor Ivančič.
Naslednji turnir bo v januarju 2010 organizirala Gorišnica.
Rezultati: Ormož - Gorišnica 20:20, Ormož - Velika Nedelja 23 :22, V. Nedelja - Gorišnica 30:16.
Vrstni red: 1. Ormož 3 (43:42), 2. Velika Nedelja 2 (52:39), 3. Gorišni-ca 1 (36:50).
Ormož: Šulek, F. Zemljič 1, Prapotnik 6, Polak, A. Potočnjak 5, Zabavnik 3, Grabovac, Kirič 9, Rajšp, Žižek 2, Antolič 5, N. Potočnjak 5, Hedžet 7.
Velika Nedelja: Korpar, Lah 3, Bokša 2, Gregorič, Planinc 5, Prejac 3, J. Zemljič 1, A. Mesarec 10, V. Sok 2, Kosi 4, J. Kumer 17, Cvetko 2, Šo-štarič 3, Vaupotič.
Gorišnica: Rižnar, M. Šandor 4, F. Šandor 11, Roškar 1, A. Sok 4, Žni-darič 4, Kovačec 1, Ranfl 4, Kelenc 7, R. Sok.
UK
Nogomet • 2. SNL
Točka sprejemljiva za oba kluba
Mura 05 - Aluminij 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Flisar (58), 1:1 Pu-rišič (63)
MURA 05: Ajlec, Krajnc, Kokol, Blagus, Janža, Slavic, Maruško, Bohar (od 67. Pavel), Ristič (od 85. Kous), Kremenovič, Flisar (od 87. Gruškovnjak). Trener: Feri Cifer.
ALUMINIJ: Lipovac, R. Medved, Topolovec, Bingo, Krajcer, Rotman, A. Medved, Letonja (od 89. Rešek), Purišič, Djokič (od 46. Milec), Vračko (od 69. Kmetec). Trener: Bojan Flis.
Murska Sobota je bila prizorišče zadnjega gostovanja nogometašev Aluminija v jeseni 2009. V bistvu sta se pomerila dva »ranjena leva«, od katerih se je v tem delu tekmovanja vsekakor pričakovalo več. Mu-raši so sicer tretji, vendar pa zaostajajo za Primorjem osem, za Triglavom pa sedem točk. Po zadnjih dogodkih v klubu, ko so odšli nekateri nogometaši in ko je v suspenzu trener Primož Gliha, pa Prekmurci verjetno ne računajo več tako »goreče« na prvo ligo. Na drugi strani je Aluminij v rezultatski krizi in je bil verjetno njihov namen ostati neporažen, kar se jim je na koncu tudi izšlo. Okrog tisoč gledalcev na soboški Fazaneriji je seveda želelo zmago »svoje« Mure.
Zadnji jesenski krog v 2. SNL ni prinesel nič novega. Napadalci niso bili v formi, saj so na petih tekmah dosegli vsega pet zadetkov. Edino zmago je dosegel Triglav ter se ob remiju vodečega Primorja v Črnomlju le-temu približal na samo točko zaostanka. To obeta zanimiv boj za naslov prvaka med tema dvema ekipama, saj so preostali klubi že preveč zaostali. Mura 05 je remizi-rala z Aluminijem, vendar po zadnjih dogodkih v klubu ne mislijo za vsako ceno poseči v borbo za naslov prvaka, ali vsaj drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije.
REZULTATI 14. KROGA: Mura 05
Trener Aluminija Bojan Flis je na tem srečanju lahko znova računal na vratarja Kristjana Lipovca, ki se je vrnil po poškodbi, priložnost pa je dobil mladi in obetavni Rok Medved. V prvem polčasu so bili gostje iz Kidričevega boljši nasprotnik in so dobro ustavljali tekmece. Tokrat je bil pri Aluminiju izjemno razpoložen Rok Letonja. V zadnjih petih minutah prvega polčasa so nogometaši Aluminija preko Vračka imeli dve priložnosti za vodilni zadetek, in sicer v 42. in 44. minuti.
Domačini so bili v 58. minuti uspešnejši pri zaključku akcije in so dosegli zadetek. Z leve strani je na drugo stran kazenskega prostora žogo poslal Ristič, kjer jo je pričakal osamljen Flisar in jo s približno desetih metrov poslal za hrbet Aluminijevega vratarja Lipovca. Seveda to ni odgovarjalo gostom, ki so se hitro zbrali in pet minut kasneje rezultat izenačili. Za strel z razdalje petindvajsetih metrov se je odločil Rok Letonja, zadel je desni vratnik, od koder se je žoga odbila do Ivana Purišiča, ki jo je potisnil v mrežo. Vse skupaj gledano je delitev točk še najbolj pravična, saj je gostom pripadel prvi, domačinom pa drugi polčas.
Danilo Klajnšek
-	Aluminij 1:1 (0:0), Triglav Gorenjska - Livar 1:0 (0:0), Bela krajina
-	Primorje 1:1 (1:1), Krško - Dravi-nja Kostroj 0:0, MU Šentjur - Garmin Šenčur 0:0.
1.	PRIMORJE 14	9	4	1
2.	TRIGLAV GOR. 14	9	3	2 18
3.	MURA 05 14	6	5	3 25
4.	BELA KRAJINA 14	6	2	6 14 14	5	4	5
5.	DRAVINJA K.
6.	ALUMINIJ
7.	MU ŠENTJUR
14
14 5 3 6 26
14 4 3 7
27:5	31
11	30
15	23
22	20
3	19
17	18
24	15
8.	GAR. SENCUR 14 3 6 5
9.	LIVAR	14 3 4 7
10.	KRSKO 14 1 4 9
11:17 15 10:21 13 7:26 7
Futsal • 1. SFL
REZULTATI 8. KROGA: FC Krona Bar - Tomi Press Bronx 3:7 (2:2), Gorica - Dobovec 6:2 (2:0), Izola - Pekarna Duh 4:4 (2:1), Oplast Kobarid
-	Puntar Casino Safir 4:2 (2:0), Litija
-	Sevnica 7:3 (5:2).
1.	LITIJA	8	7	1	0	50:19	22
2.	GORICA	8	6	2	0	36:15	20
3.	O. KOBARID	8	5	1	2	40:26	16
4.	DOBOVEC	8	5	0	3	36:30	15
5.	PUNTAR SAFIR	8	5	0	3	27:23	15
6.	IZOLA	8	4	1	3	28:31	13
7.	SEVNICA	8	2	1	5	25:35	7
8.	TOMI P. BRONX	8	2	0	6	23:38	6
9.	KRONA PTUJ	8	0	1	7	16:34	1
10.	PEKARNA DUH 8 0 1 7 18:48 1
Brez Tropa ni šlo: Krona bar Ptuj -Tomi press Bronx 3:7 (2:2)
STRELCI: 1:0 Emeršič (3), 1:1 Brozina (5), 1:2 Čauševič (7), 2:2 Lovrečič (14), 2:3 Brozina (24), 2:4 Mihelič (33), 2:5 Čauševič (36), 2:6 Bukič (36), 2:7 Mihelič (38), 3:7 Bel-šak (40)
KRONA BAR: Trop, Kupčič, Hebar, Gajser, Emeršič 1, Lovrenčič 1, Bel-šak 1, Dončec, Petek, Ilešič, Cebek in Divjak. Trener: M. Perger
Srečanje dveh nasprotnikov z dna razpredelnice je v prvem delu po enakovredni igri navdušilo pri-
bližno 150 gledalcev. Gostitelji so prišli v 3. minuti v vodstvo, zadel je lan Emeršič. Veselje je bilo kratko, saj so nekaj minut za tem gostje najprej izenačili in nato prešli tudi v vodstvo z zadetkom Čauševiča. Po prekršku in izključitvi Hebarja so gostitelji s tremi igralci vzdržali pritisk gostov. V tem obdobju se je poškodoval domači vratar Trop, zamenjal ga je Divjak. Domačini so z dobro igro preko Lovrenčiča izenačili še pred koncem polčasa, obe ekipi pa sta imeli še priložnosti za spremembo rezultata.
V nadaljevanju smo pričakovali podobno izenačeno predstavo, toda gostje so uspeli povesti z zadetkom Brozina (24. minuta), v 33. minuti pa je Mihelič vodstvo zvišal. Idealne priložnosti za zadetek so pri domačinih zamudili Emeršič, Belšak in Lovrenčič. Po vodstvu gostov 2:4 je domači trener zamenjal vratarja s petim igralcem, toda zamisel ni bila uspešna in gostje so spretno izkoristili prazna vrata domačinov in dosegli tri zaporedne zadetke (Čauševič, Džukič in Mihelič). Velike zasluge za zmago gostov ima odlično razpoloženi vratar Kranjec, ki je reševal že videne zadetke. Domačinom je v zadnji minuti uspelo z zadetkom Belšaka postaviti končni rezultat. Omeniti velja, da ljubljanska sodnika nista imela enakega kriterija do igralcev obeh ekip.
anc
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Tekma, ko jo bodo pomnili
Piran Vrtovi Istre - Mercator Tenzor Ptuj 35:34 (14:19)
MEWRCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Belec, Mateša 16, Korotaj 3, Ciora 4, Močnik, Strm-šek 1, Bolcar 4, Erhatič, Brumen 3, Sibka 4, Tumpek. Trener: Nikola Bistrovič.
Gostovanje pri ekipi iz Pirana si bodo Ptujčanke dobro zapomnile, predvsem pa bodo dolgo rabile, da bodo dojele, da so srečanje izgubile. Praktično so imele vse v svojih rokah, tudi prikazana igro v prvem polčasu je bila v najlepšem redu. V tem delu so si priigrale prednost petih zadetkov.
Tudi v prvih desetih minutah drugega polčasa ni nič kazalo na preobrat, saj so Ptuj-čanke imele takrat še vedno v rokah vodstvo s petimi zadetki 21:26. Z bolj agresivno igro so se domačinke začele počasi približevati in v 50. minuti so uspele izenačiti na 28:28. Takrat se je začelo vse znova, v psihološki prednosti pa so bile sedaj domačinke.
Gostje so tudi v nadaljevanju naredile preveč napak in to je osnovni razlog, da so domače rokometašice lahko resno pretile. Nazadnje je bil rezultat izenačen na 32:32, nato pa so sledili trije zadetki Izolčank. Gostje so pričele prednost loviti in jo uspele zmanjšati na samo zadetek zaostanka
1. A SRL (ž)				
REZULTATI 7. KROGA: Piran vrtovi				
Istre - Mercator Tenzor Ptuj 35:34				
(14:19), Krim Mercator		-	Zagorje	
GEN I 36:30 (17:11), Izola -			Celjske	
mesnine 38:36	1 (19:20),		Brežice	
- Krka 18:37 (10:16), Celeia Žalec				
- Evro Casino Kočevje 29:24 (26				
:11), Olimpija -	Burja Škofije 34:24			
(19:16).				
1. KRIM MERCATOR	7 7	0	0	14
2. CELEIA ŽALEC	7 6	1	0	13
3. ZAGORJE GEN-I	7 6	0	1	12
4. OLIMPIJA	7 5	1	1	11
5. KRKA	7 4	0	3	8
6. IZOLA	7 3	1	3	7
7. CELJSKE MESNINE	7 3	0	4	6
8. M. TENZOR PTUJ	7 2	1	4	5
9. BURJA ŠKOFIJE	7 2	0	5	4
10. PIRAN VRT. ISTRE	7 2	0	5	4
11. BREŽICE	7 1	0	6	2
12. KOČEVJE CASINO	7 0	0	7	0
(35:34), po tem pa so zapravile še tri napade za izenačenje. Nekaj sekund pred koncem je Maruša Križanec ubranila strel domačih in svoji ekipi ponudila še zadnjo možnost za remi. Trener Nikola Bistro-vič je vzel minuto odmora za dogovor glede zadnjega napada, ki pa na koncu ni prinesel zadetka ...
Danilo Klajnšek
1. A SRL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Krško 37:14 (16:6), Trimo Trebnje - Merkur 34:30 (17 :15), Ribnica Riko hiše - Klima Petek 30:26 (15:13), Prevent - Slovan 34 :29 (17:13), Cimos Koper - Gorenje 34:26 (14:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 8 0 0 16
2.	SLOVAN	8 6 0 2 12
3.	CIMOS KOPER 8 6 0 2 12
4.	GORENJE	8 5 1 2 11
5.	TRIMO TREBNJE 9 5 0 4 10
6.	JERUZALEM ORMOŽ 8 3 14 7
7.	KLIMA P. MARIBOR 8 3 0 5 6
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 9 3 0 6 6
9.	KRŠKO	8 2 0 6 4
10.	MERKUR 8 116 3
11.	PREVENT 8 1 1 8 3
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m)
Zmaga kljub slabi igri
1. B SRL (m)			
REZULTATI 7. KROGA: Šmartno			
99 - Moškanjci Gorišnica 36:25, Ce-			
lje Pivovarna Laško B - Radeče MIK			
Celje 24:22, Sviš Pekarna Grosuplje			
- Grča Kočevje 35:30,	Istrabenz		
plini Izola - Alples Železniki 27:30,			
Sevnica - Krka 32:43,	Grosuplje		
- Ajdovščina 25:25.			
1. KRKA 7 7	0	0	14
2. CELJE PIVO. LAŠKO B7 5	0	2	10
3. ŠMARTNO 7 5	0	2	10
4. SVIŠ P. GROSUPLJE 7 5	0	2	10
5. AJDOVČINA 7 3	2	2	8
6. ALPLES ŽELEZNIKI 7 4	0	3	8
7. GROSUPLJE 7 2	3	2	7
8. SEVNICA 7 3	0	4	6
9. GRČA KOČEVJE 7 2	1	4	5
10. RADEČE MIK CELJE 7 1	1	5	3
11. ISTRABENZ IZOLA 7 1	1	5	3
12. MOŠKANJCI - G. 7 0	0	7	0
1.	B SRL: Šmartno 99 - Moškanjci Go-rišnica 34:26 (19:7)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek
2,	Mesarec 2, Zorli 1, Hebar 3, Mer-danovič 7, Balas 1, Lozinšek 3, Golob 2, Cvetko, Arnuš, Vincek 3, Sašo Korez, Peček 1, Valenko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Na gostovanju pri ekipi Šmartno 99 so gorišniški roko-metaši ponovno doživeli poraz. Domačini so takoj na začetku visoko povedli in to prednost ohranjali skozi vso srečanje. Gostje so nastopili brez Sama Koreza in Kljajiča, vendar tudi njuna prisotnost verjetno ne bi preprečila poraza proti ekipi, ki se v letošnjem prvenstvu bori za prvoligaško vstopnico. Rokometaši Moškanjcev-Goriš-nice bodo v soboto gostili ekipo Sevnice.
2. SRL: Pomurje -Velika Nedelja 21:27 (14:15)
VELIKA NEDELJA: Meško, Cimer-man 2, Kaučič, Venta 4, Horvat 1, Veselko, Kneževič 1, Škripec 3,
Preac (6 obramb), Majcen 2, Tušak, Klemenčič (10 obramb), Kumer 2, Špindler 9, Zorec (2 obrambi), Kvar 3. Trener: Samo Trofenik
Kljub slabi igri so gostje iz Velike Nedelje zanesljivo slavili v Murski Soboti. Na gostovanje so se odpravili brez Davorina Kovačca in Matjaža Hanželi-ča, ki sta dobila dan počitka, in obolelega Dejana Ivančiča. Igralci Velike Nedelje so naredili veliko tehničnih napak ter zgrešili veliko čistih strelov. Mlada domača ekipa je že na začetku pokazala, da se bo borila do konca po svojih najboljših močeh, pri tem pa so tudi precej pretiravali z grobostmi; že v 7. minuti si je rdeči karton prislužil Raj, saj je po hokejsko zrušil Davida Venta. V izenačenem prvem polčasu so gostje dvakrat vodili za tri gole in prvi del dobili minimalno s 14:15. Povprečna sodnika sta v prvem polčasu dosodila kar osem sedemmetrovk, od tega šest za goste, ki so jih tudi vse zadeli.
V drugem delu so gostje vztrajno višali prednost, ki je
2. SRL - vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Pomurje - Velika Nedelja 21:27, Brežice - Ar-cont Radgona 29:29, Dobova - Dol TKI Hrastnik 35:30.V tem krogu je bila prosta ptujska Drava.
1.	VELIKA NEDELJA	6 5	1 0 11
2.	DOBOVA	6 4	119
3.	BREŽICE	6 3	2 1 8
4.	ARCONTRADGONA	6 3	12	7
5.	DOL TKI HRASTNIK	6 2	13	5
6.	DRAVA	6 10 5	2
7.	POMURJE	6 0 0 6 0
bila najvišja v 46. minuti, ko je bil rezultat 17:23, to pa je bilo za domače neulovljivo. V tem obdobju je zelo dobro branil Mitja Klemenčič, ki je dobesedno »zaklenil« vrata, saj ga domači niso uspeli premagati ne iz igre, kakor tudi ne iz sedmih metrov. Do konca so gostje odigrali umirjeno v upanju, da zaradi »borbenosti« domačinov ne bo kake poškodbe. Trener gostov Samo Trofenik je dal možnost za igro vsem igralcem in tudi tistim, ki drugače igrajo manj.
Danilo Klajnšek
Foto: Andrej Petrovič
Igralci Velike Nedelje (beli dresi) so v gosteh ugnali Pomurje.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Krka brez težav na Ptuju
Šesti krog v obeh prvih ligah v namiznem tenisu ni prinesel točk za obe ptujski ekipi, tako v moški kakor ženski konkurenci. Fantje so po pričakovanjih izgubili proti Krki iz Novega mesta, ki Ptujčanom nikakor ne leži. Gostje so slavili z maksimalnim izidom, še najbližje točki je bil Bojan Pavič proti nekdanjemu hrvaškemu reprezentantu v dresu Novomešča-nov Krkoviču, ko je nesrečno izgubil dvoboj v petem, sicer odločilnem nizu.
Tudi ženski del ekipe je doživel poraz v dvoboju ekip za četrto mesto. Igralke Mute so dobile uvodne tri dvoboje, tega zaostanka pa Ptujčanke niso mogle več nadoknaditi.
1. SNTL (ž)
ka 0:5, Kajuh Slovan - Ljubljana 3:5, Arrigoni Izila - Ilirija 5:1.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	6	6 0	12
2.	ARRIGONI IZOLA	6	6 0	12
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	6	6 0	12
4.	PTUJ	6	3 3	6
5.	MUTA	6	3 3	6
6.	LOGATEC	6	2 4	4
7.	LJUBLJANA	6	2 4	4
8.	ILIRIJA	6	15	2
9.	KAJUH SLOVAN	6	15	2
10.	ŠENČUR	6 0 6 0
NTK PTUJ - MUTA 3:5
Terbuc - Verhnjak 1:3, Rojko
-	Garmut 2:3, Zera - Miklavc 1:3, Rojko - Verhnjak 3:1, Terbuc - Miklavc 0:3, Zera - Garmut 3:0, Rojko
-	Miklavc 3:0, Zera - Verhnjak 1:3.
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj -Muta 3:5, Fužinar Interdiskont - Logatec 5:2, Šenčur - Iskra Avtoelektri-
1. SNTL (m)
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj
- Krka 0:5, Edigs Mengeš - Kema Puconci 0:5, Finea Maribor - Ilirija 5:1, Tempo Velenje - Melamin Kočevje 5:0, Sobota - Petrol Olimpija 5:0.
1.	KEMA PUCONCI	6 6 0 12
2.	FINEA MARIBOR	6 6 0 12
3.	SOBOTA	6 5 1 10
4.	KRKA	6 5 1 10
5.	PTUJ	6 3 3 6
6.	ILIRIJA	6 2 4 4
7.	TEMPO VELENJE	6 15 2
8.	MELAMIN KOČEVJE	6 15 2
9.	EDIGS MENGEŠ	6 15 2
10.	PETROL OLIMPIJA	6 0 6 0
NTK PTUJ - KRKA 0:5
Ovčar - Karkovič 1:3, Pavič - Pet-rovčič 1:3, Piljak - Slatinšek 0:3, Pa-vič - Karkovič 2:3, Ovčar - Slatinšek 0:3
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 2. DL pištola-puška, 3. DL SV
Trstenjak drugič, Ptujčani znova rekordno
Na drugem turnirju 2. DL v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki se je odvijal v nedeljo na mestnem strelišču na Ptuju, sta slavili domača ekipa SK Ptuj II pri pištoli in SD I. pohorski bataljon iz Ruš. Ptujčani, ki v 2.ligi nastopajo s svojo drugo ekipo, so na domačih tleh dosegli bleščečo zmago s 1107 krogi in postavili nov ekipni rekord 2. lige, s katerim bi se zagotovo ponašala tudi marsikatera ekipa v 1. A in 1. B-ligi. Dober odpor Ptujčanom so ponudili tudi zmagovalci prvega turnirja, SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki so s 1101 krogom ravno tako dosegli lasten rekord 2. lige. Za precejšen re-zultatski dvig pa so poskrbeli še juršinski strelci, ki so s 1072 krogi s tekmovanjem končali na 3. mestu. Med posamezniki je še drugo zaporedno zmago vknjižil najbolj izkušeni strelec Miklavža Alojz Trstenjak, ki si je konkurenco znova podredil z enakim dosežkom kot na prvem turnirju - 373 krogov. Drugo in tretje mesto sta ponovno zasedla Ptujčana Simeon Gonc in Zlatko Kosta-njevec, ki sta oba dosegla 370 krogov, višjo uvrstitev zaradi boljše zadnje serije s 90:86 pa je dosegel Gonc. Dobri nastopi so uspeli tudi četrtouvrščene-mu Ptujčanu Robertu Šimen-ku s 367 krogi, najmlajšemu iz miklavške ekipe Gregu Novaku z osebnim rekordom 363 krogov na 8. mestu ter najmlajšemu juršinskemu strelcu Ivanu Druzoviču s 361 krogi na 9. mestu. V 2. DL s puško je precej prepričljivo s 1143 krogi slavila druga ruška ekipa, za katero sta odlično streljala Jernej Mavrovič in Uroš Podlesnik, ki sta s 383 in 381 krogi osvojila 2. in 3. mesto, novo zmago pa je dosegla strelka Impola Klavdija Pufič s 384 krogi. Višji rezultat kot na prvem turnirju s 1091 krogi je dosegla tudi najmlajša ekipa v ligi SD Kidričevo, za katero so streljali Uroš Mohorko, Aleš Pernat in Gregor Kmetec, ki so s 370, 361 in 360 krogi osvojili 12., 13. in 14. mesto. Tretji
Foto: arhiv SK Ptuj
Ptujčani so s svojo drugo najmočnejšo klubsko postavo pričakovano dosegli prvo letošnjo zmago v 2. DL, zanje z leve Robert Ši-menko, Simeon Gonc in Zlatko Kostanjevec
turnir 2. DL bo potekal sredi decembra na domačem strelišču Impola v Slovenski Bistrici.
2. DL pištola SV:
Ekipni rezultati 2. turnirja:
1.	SK PTUJ II	1107 18
2.	SD JOŽE KERENČIČ II	1101	18
3.	SD JURŠINCI II	1072	12
4.	SD JEZERO DOBROVNIK 1040	10
Rezultati posameznikov
1.	Alojz Trstenjak, SD JK Miklavž II, 373	60
2.	Simeon Gonc, SK Ptuj II,	370	52
3.	Zlatko Kostanjevec, SK Ptuj II, 370	48
4.	Robert Šimenko, SK Ptuj II, 367	22
5.	Avgust Horvat, SD J. Dobrovnik, 366	43
6.	Miran Miholič, SD JK Miklavž II, 365	40
7.	Rok Pučko, SD Juršinci II, 364	40
8.	Grega Novak, SD JK Miklavž II, 363	37
9.	Ivan Druzovič, SD Juršinci II, 361	35
10.	Dušan Krajnc, SD Juršinci II, 347	16
2. DL puška S:
Ekipni rezultati 2. turnirja:
1.	SD I. POH. BATALJON II 1143	18
2.	SD FLV HOTINJA VAS	1130 13
3.	SD ELEKTRO MARIBOR	1126 14
4.	SD IMPOL 1102	11
5.	SD KIDRIČEVO	1091 8
Rezultati posameznikov
1.	Klavdija Pufič, SD Impol, 384	60
2.	Jernej Mavrovič, SD I.PB Ruše, 383	26
3.	Uroš Podlesnik, SD I.PB Ruše, 381 45
12.	Uroš Mohorko, SD Kidričevo, 370 40
13.	Aleš Pernat, SD Kidričevo, 361 27
14.	Gregor Kmetec, SD Kidričevo, 360 12
V drugem krogu 3. DL SV regije v streljanju s standardno puško, ki je
potekal v organizaciji SD Štefana Kovača iz Turnišča, je še drugič slavila ekipa Kolomana Flisarja III iz Tišine s 1119 krogi, na odlično drugo mesto se je prebila druga ekipa Tovarne sladkorja Ormož s 1109 krogi, strelci druge ormoške ekipe Kovinarja pa so s 1084 krogi osvojili 5. mesto. Med posamezniki sta slavili obe Katji, Ratnikova pred Raščanovo s 379 oziroma 378 krogi, najvišje letos pa se je s 4. mestom in 375 krogi uspelo uvrstiti Teodorju Pevcu, SD TS Ormož, ki je še v lanski sezoni streljal za ptujski klub. S to okrepitvijo pa Ormožani jasno ciljajo na uvrstitev v višjo 2. DL SV.
3. DL puška SV
Ekipni rezultati 2. turnirja:
1.	SD KOL. FLISARJA TIŠINA III. 1119	24
2.	SD TS ORMOŽ II. 1109	16
3.	SD ŠTEFANA K. TURNIŠČE III. 1095	10
4.	ŠSD GORNJA RADGONA II. 1091	14
5.	SD KOVINAR ORMOŽ III. 1084	11
6.	SD GANČANI 1082	15
7.	SD POMURKA M. SOBOTA 1071	8
8.	SD SEBEBORCI 1055	11
9.	ŠD ČRENŠOVCI III. 1006	3
10.	SD VARSTROJ LENDAVA II. 995	4 Rezultati posameznikov
1.	Katja Ratnik, SD KF Tišina III, 379	31
2.	Katja Raščan, SD Pomurka MS, 378	43
3.	Igor Makari, SD ŠK Turnišče III, 376	24
4.	Teodor Pevec, SD TS Ormož II, 375	34 8. Barbara Muhič, SD TS Ormož II, 370	39
14.	Gregor Polajnko, SD K. Ormož III, 366	22
15.	Samo Pergar, SD K. Ormož III, 365	11
16.	Vesna Mele, SD TS Ormož II, 364	13 24. Matjaž Habjanič, SD K. Ormož III, 353	2 27. Tomi Jevšovar, SD K.Ormož III, 344	2
Simeon Gonc
Velika Nedelja • Delavnice za osnovnošolce
SREČAnja z odvisnostjo
Mesec november je mesec boja proti odvisnosti, zato so se na medobčinskem aktivu šolskih svetovalnih delavcev občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž odločili, da bodo v tem mesecu na šole povabili varovance iz Varstveno-delovnega centra Nova Gorica, ki pod vodstvom Tomaža Torkarja izvajajo projekt SREČAnja z odvisnostjo. Projekt sovpada z letošnjo rdečo nitjo Zdravih šol, ki je »odnos-si«.
»Namen projekta je vzpostaviti neposreden kontakt mladih z 'neuspešnimi' posamezniki VDC Nova Gorica. S posamezniki, ki ne morejo tekmovati z drugimi, s posamezniki, ki so odvisni od pomoči drugih. Zato smo v času od 10. do 12. 11. 2009 projekt predstavili na OŠ Ivanjkovci, OŠ Velika Nedelja, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Središče ob Dravi in Gimnaziji Ormož,« je povedala Teja Vernik Trofenik, članica medobčinskega aktiva ŠSD.
Tomaž Torkar je v delavnici zbrani mladini povedal, da so njegovi sogovorniki vsi v večji ali manjši meri odvisni od pomoči drugih: »V današnjem sve-
tu, ki ga bistveno opredeljujejo predvsem potrošništvo, indivi-dualizem in tekmovalnost, zelo težko 'uspešno' sodelujejo in
Prejeli smo
Komu je bila v napoto oddaja »V ringu z Urško«?
Sam sem pričakoval, da se bo na pismo ormoškega župana, ki je bilo objavljeno v Stajerskem tedniku v petek, 23. 10., odzval kdo drug od opozicijskih svetnikov, pa se to ni zgodilo. Iz tega razloga sem se odločil, da sam prispevam svoje razmišljanje, predvsem zaradi »objektivne obveščenosti javnosti«, na kar se v svojem pismu sklicuje župan občine Ormož g. Alojz Sok.
V osnovi bi se g. župan moral zavedati, da Radio Ormož, ki se sedaj imenuje Radio Pr-lek, v Ormožu deluje že kar nekaj časa. Radio Ormož je začel s programom 1. 1. 1970, torej že takrat, ko sva bila oba, tako sedanji župan kakor tudi jaz, še kratkohlačnika, s to razliko, da sem sam odraščal v občini Ormož in so za ta radio delali tudi moji starši in stari starši, medtem ko je sedanji župan odraščal v občini Ptuj! V sedanjem času Radio Prlek v največji meri sofinancira Občina Ormož, to pa v nobenem primeru nista samo župan in njegova koalicija, pač pa vsi, ki živimo v sedanji občini Ormož, svoj del pa doda tudi občina Središče ob Dravi, seveda sorazmerno številu prebivalcev!
Do prihoda sedanjega župana Alojza Soka je Radio Prlek vsekakor deloval z manjšimi stroški, saj sta tako direktorica kot tudi odgovorni urednik delala za mizerno nizko plačo, kar je moč preveriti. Upam si trditi, da samo potni stroški za sedanjega odgovornega urednika in direktorja javnega zavoda Radia Prlek presegajo višino honorarja, ki sta ga prejemala prejšnja direktorica in odgovorni urednik! Priznati je potrebno, da so sedaj prostori na Radiu Prlek obnovljeni, na sveže prepleskani, pisarna direktorja in odgovornega urednika je za moje pojme opremljena zelo razkošno, kar lahko označim za potratnost!
Pohištvo je izdelano verjetno celo po meri, vse skupaj smo plačali prebivalci obeh občin in zaradi tega nimamo nič kvalitetnejšega programa, imamo pa zaposlenega direktorja in odgovornega urednika, ki je zelo strokoven in niti ne dovoli objave popravka oziroma odmeva na besede, ki so bile izrečene s strani vidnih članov N.Si na tiskovni konferenci in predvajane na Radiu Prlek. To sem skusil sam na svoji koži, nekaj podobnega pa je doživel tudi poslanec v DZ R Slovenije in bivši župan Vili Trofenik! Takšna je torej slika današnjega Radia Prlek.
Oddaja V ringu z Urško pa je bila ena najbolj poslušanih oddaj na Radiu Prlek. Povedati je potrebno, da je novinarka Urška Maučič mlada, prodorna in sposobna novinarka in se je resnično trudila oddajo voditi strokovno in nepristransko, kar pa ni bilo všeč sedanji vladajoči oligarhiji, ker pač niso imeli glavne besede. V sami oddaji je bilo moč soočiti argumente, pred katerimi pa so vedno znova klonili»sposobni ormoški oblastniki«, česar so se zavedali in se predvsem iz tega razloga izmikali soočenjem. Enako je odklonil soočenje z mano tudi župan občine Ormož g. Alojz Sok, saj se je zavedal, da z ničimer ne more upravičiti nedemokratičnega vodenja sej OS Ormož! On bi se baje soočal le s poslanci in župani. Zanimivo! O problemih v naši lokalni skupnosti se moramo najprej dogovoriti doma!
Zanimivo bi bilo tudi objaviti zapisnike sej sveta Javnega zavoda Radia Prlek, iz katerih je moč prebrati, da je podžupan kot član sveta že v prejšnji sestavi vedno znova na nek način napadal oddajo V ringu z Urško. Vse skupaj je povsem preprosto. Najbolje je ukiniti oddajo in na tak način utišati ljudi in zamegliti resnico o vodenju občine. Še bolj zanimivo pa je, da je taisti podžupan g. Branko Šumenjak zapustil sejo, preden je bila na vrsti točka o ukinitvi oddaje. Očitno se g. podžupanu niti ni zdelo smiselno zagovarjati svoje odločitve, kar seveda kaže na to,
Foto: Viki Ivanuša
Marjan in Gregor rada sodelujeta na takšnih delavnicah, saj ju kljub invalidnosti veselje ni zapustilo.
Foto: Viki Ivanuša
Delavnica SREČAnja z odvisnostjo je učence naučila, da je življenje, ki ga živimo, dragoceno in zelo krhko.
sobivajo. Pojem 'uspešnosti' v današnjem svetu ponavadi ljudje merijo s pojmom materialnega bogastva. Pobudniki tega
kako jih je on sposoben zago-varjati!Karakter pač...
ta Javnega zavoda Radia Prlek pa niti ne želim izgubljati besed, ker je nesmiselno. Pisanje o grožnjah s smrtjo seveda kažejo na nivo teh oblastnikov, pa razne anonimke tudi! Pri vsem tem pa je najhuje to, da sem bil med uvodom pri točki grobo prekinjen že takoj na začetku, župan si je v stilu »demokratičnega vodenja seje« privoščil tudi to, daje istočasno vklopil mikrofon prej omenjenega predsednika sveta in sva istočasno govorila vsak v svoj mikrofon, kar je izgledalo zelo bedno! Cilj župana in njegovih privržencev pa je bil le eden: zatreti resnico in pokoriti novinarje, ki niso poslušni! Tudi predloga svetnika Miroslava Tramška in mojega predloga ni dal na glasovanje. Pa naj živi demokracija, ki vse bolj spominja na inkvizicijo! Dejstvo pač je, da so vsi diktatorski režimi enaki, različne so le njihove ideologije, za katerimi se tako uspešno skrivajo!
Ormoška oblast pač gre svojo pot, pot zaničevanja resnice in zatiranja svobodomiselnih ljudi. Če sem nekoč napisal, da občini Ormož vladajo ljudje, ki so v preteklosti dobivali direktive iz Beograda, lahko napišem sedaj, da jih slednji dobivajo od nekod drugod. Glede na to, da se naš župan v javnosti pojavlja z dr. Bajukom, bi lahko napisal, da delno tudi iz Argentine. Karpa se svobode medijev tiče, pa je že itak jasno, da so nas prehitele tudi afriške države, kot sta Namibija in Gana! To je poročilo organizacije Novinarji brez meja! Če pa bi taista organizacija naredila raziskavo v naši občini, pa mislim, da bi bili uvrščeni celo za Iranom, morda bi se lahko enačili s kako provinco v Afganistanu! Zavedati se je potrebno, da je svoboda medijev svoboda ljudstva, in to svobodo tisti, ki si nikoli nismo pustili prati možganov, močno občutimo, vključno z mlado novinarko, ki je bila utišana na tako nizkoten in nezakonit način!
Bogomir Luci, samostojni svetnik
projekta pojem uspešnosti opredeljujemo drugače: Uspešnost nekega posameznika se meri s številom ljudi, ki zaradi tega posameznika živijo kvalitetnejše življenje.«
Tomaž Torkar je po poklicu psiholog, ki je v preteklosti sam izvajal podobna predavanja in delavnice po šolah in mlade opozarjal na pasti življenja. Danes je prepričan, da je bila zamisel, da se vzpostavi neposreden kontakt mladih z varovanci VDC Nova Gorica najboljša ideja. Mladi se tako srečajo z drugačnostjo, kajti Marjan, Gregor in Peter nimajo običajnega življenja. Čeprav so ga nekoč imeli in jih na šolskih fotografijah ni bilo mogoče po ničemer ločiti od njihovih vrstnikov. A na neki točki je njihova usoda zavila v povsem neznano smer. Marjana je po lepem večeru tik pred zaključnim izpitom na srednji šoli podrl avtomobil in vse življenje bo popolnoma odvisen od drugih. Grega je na stranpoti
odvisnosti od drog pristal na invalidskem vozičku in zmore edino vzpenjanje po stopnicah. To je tudi nujno, saj le na ta način lahko gre ob vikendih domov. To domovanje je v 4. nadstropju, in če poti ne zmore sam, ne bo mogel več domov, ker je pretežek, da bi ga lahko nosili. Peter je kupil motor, da bi bil frajer in neka njegova pot, na kateri je bil brez čelade, se je končala z večmesečno nezavestjo v bolnišnici. Vse je moral začeti od začetka. Naučiti se je moral hoditi, govoriti, pisati. Njihove izkušnje so jih zaznamovale za vse življenje. O tej svoji izkušnji so spregovorili učencem in o njej pričali s svojim življenjem. Verjemite, da so bili učenci tiho kot miške, nobenega hihetanja ni bilo slišati in neposreden stik s Petrom, Marjanom in Gregorjem se jih je globoko dotaknil.
Zelo drugače je namreč, če otrokom o svojih izkušnjah z drogami govori nekdo, ki je zaradi njih pristal na vozičku, kot
zdravljeni odvisnik, ki mu na videz nič ne manjka, je povedal Tomaž Torkar je mnenja, da so njegovi varovanci morda prav zato dragoceni člani skupnosti, ki lahko pomagajo spremeniti naše poglede na svet, naše prioritete, naše vrednosti in nas prisiliti v razmislek o naših vrednotah, za katere se je potrebno in vredno truditi.
Z delavnicami so želeli otrokom predstaviti, da je lahko zadovoljstvo tudi, če nekomu pomagaš. Jim pokazati, kako nekateri ljudje, ki so doživeli hudo nesrečo, živijo naprej in so bolj srečni kot tisti, ki jim na videz nič ne manjka in svojega življenja ne znajo ceniti. Na koncu delavnice so udeleženci dobili vprašalnik, ki so ga morali odnesti domov in organizatorji upajo, da so se s starši pogovorili o njem. Namen delavnice je tudi ta, da se po delavnici otroci počutijo bolje in dobijo pozitivno vzpodbudo za svoje življenje.
Viki Ivanuša
Ptuj • Odprtje vinotoča Širčevih
Vinska pokušnja s slovensko vinsko kraljico
V MO Ptuj in širše so ob martinovem pripravili številne prireditve. V nedeljo, 8. novembra, pa je bil poseben dan za vinogradniško kmetijo Širec v Krčevini pri Vurbergu, saj so odprli prvi vinotoč v MO Ptuj.
Uredili so ga v bivšem hlevu za govejo živino, v neposredni povezavi z vinsko kletjo, ki so jo razširili in svečano odprli lani ob prisotnosti številnih gostov ter celega slovenskega vinskega kraljestva.
Vinogradniška Kmetij Širec ima nasajenih 25.500 trsov
vinske trte. Letos so jo proglasili za naj kmetijo leta 2009 MO Ptuj. Že lani so razširili klet, tako da je zdaj njena zmogljivost 50.000 litrov, saj so se odločili za lastno pridelavo vina. Vse delo , razen trgatve domači opravijo sami. Za ureditev vi-notoča so se odločili, ker želijo
Foto: Črtomir Goznik
Pri Širčevih v Krčevini pri Vurbergu so odprli prvi vinotoč v MO Ptuj.
ljudem, ki jih obiščejo, približati tradicijo dela, pridelave grozdja in vina in nenazadnje tudi domačo hrano. Razpolagajo s 50 sedišči, primeren je tudi za zaključene družbe ali poslovne sestanke, saj je opremljen z avdio in video tehnologijo. Obiskovalci lahko poku-sijo vsa vina blagovne znamke Vina Širec - La Reina, ki zorijo v njihovi kleti, od suhih do malo slajših. K odlični domači kapljici Širčevi ponujajo domače narezke z zaseko in tunko ter druge domače mesne dobrote, ki jih pripravljajo sami, gibanico, cvirkovko in kruh, ki pridišijo iz krušne peči s pravo noto podeželja.
V kleti so po predhodnem dogovoru možne tudi degusta-cije vin, ki jih bo vodila Vinska kraljica Slovenije 2008 Svetlana Širec.
Okoli sveta (18) • Piše: Filip Kovačič
V deželi dolgega belega oblaka
Maori so pripluli v deželo Ao-tea-roa, deželo dolgega belega oblaka, zdaj imenovano Nova Zelandija, z velikimi potovalnimi kanuji (waka hourua). Pred več kot tisoč leti iz Polinezijskega otokov. Danes Maori predstavljajo 15 % prebivalstva, kar pomeni okrog 600.000 ljudi, ki se imajo za Maore. Maori podobno kot Aborigini v Avstraliji nimajo napisanega jezika, zato so v njihovi zgodovini pomembno vlogo igrale zgodbe, ki so se prenašale iz roda v rod. Danes v Novi Zelandiji skoraj ni več čistokrvnega Maora, saj so se v petdesetih začeli poročati z belci.
Nova Zelandija je izolirana država, daleč stran od ostalih dežel. Slikovita pokrajina me je večkrat spomnila na Slovenijo. Podobnost ji daje zelena barva in hribovje, vendar je veliko bolj gola. 45 odstotkov gozda je bilo posekanega še pred prihodom Pakeh, kot so Maori imenovali bele priseljence. Zahodnjaki so nato samo v dobrih sto letih posekali še 35 odstotkov in tako jih je ostalo le še dvajset. Zdaj se intenzivno ukvarjajo s pogozdovanjem in čez kakih 150 let naj bi bila Nova Zelandija ponovno poraščena z gozdom.
Ko sem pristal na letališču v Christchurchu, sem bil navdušen. Že iz zraka mi je bila Nova Zelandija všeč. Dolgoletna želja se mi je izpolnila in zdaj sem bil tam! Moj potovalni načrt je bil preprost, dva tedna za Južni otok in dva tedna za potovanje po Severnem otoku.
Prijazno osebje na letalu in pozneje na letališču je pomenilo, da pregovorna prijaznost Novozelandcev ni iz trte zvita. Christchurch je najbolj angleško mesto v Novi Zelandiji, s tramvajem, čudovitimi parki in veliko anglikansko katedralo sredi mesta. Počasi sem se, s pomočjo manjšega zemljevida, iz centra odpravil k mojemu hostlu, ki je bil na obrobju mesta. Nisem želel uporabiti taksija, kajti mesto sem si že na začetku želel ogledati peš. Popotniško prenočišče, ki sem si ga izbral, je bilo nekoč zapor, zdaj je lepo urejen
hostel. Spal sem v celici in občutek je bil po svoje kar tesnoben. Še dobro, da sem imel ključe od rešetk in vrat v nasprotju z jetniki izpred skoraj sto let, ki so bili nekoč tam. Pozneje sem po vsej
državi spal v veliko popotniških hotelih, ki so bili tematsko urejeni. Imeli so zgodbo in prav to je privabljalo stotine popotnih duš k njim. Kiviji, kot se tudi sami, po njihovi maskoti ptiču,
imenujejo prebivalci Nove Zelandije, so pravi eksperti na turističnem področju. Veliko bi se lahko naučili od njih. Popotnike in turiste znajo privabit na tisoč in en način.
Moj prvoten plan, v katerem je bila načrtovana sposoja avtomobila, sem moral žal spremeniti. Ob vsem načrtovanju, ki sem ga imel pred potjo okrog sveta, sem pozabil preveriti veljavnost mednarodnega vozniškega dovoljenja. In le-to se mi je izteklo ravno na dan prihoda v Novo Zelandijo! Imel sem sicer slovensko, vendar sem ga, seveda, pustil doma, in tudi če bi ga imel, ne bi veljalo, razen če ... Takoj sem vzpostavil kontakt s slovenskim veleposlaništvom v Avstraliji in jim poslal kopijo svoje vozniške, medtem pa čakal na original, ki je bil poslan iz Slovenije na naslov slovenske ambasade. Če je nacionalno vozniško dovoljenje uradno prevedeno v angleščino in za tem stoji uradna inštitucija, potem se ga lahko uporablja. Na poštnem uradu v Cristhchurc-hu sem si odprl poštni predal in se s prijaznimi uslužbenkami dogovoril, da mi sporočijo, takoj ko pride pošiljka iz Avstralije. Medtem sem po planu B naredil površen načrt, kupil 25 urni ''flexible pass'' oziroma avtobusno vozovnico za 25 ur vožnje po Južnem otoku ter se končno odpeljal iz najbolj angleškega mesta Christchurcha v najbolj škotsko mestece Dune-din v Novi Zelandiji, kar po keltsko baje pomeni Edinburgh. V spokojnem mestu, znanem po najboljši čokoladi in najstrmejši ulici, sem ostal dva dni, ga peš prečesal po dolgem in počez in se nato odpravil na skrajni jug Nove Zelandije, kjer se že pošteno čuti vpliv Antarktike, do mesta Ingercarwil. Pot me je nato vodila po obali proti deželi fjordov. Najprej v lepo turistično mestece, obdano z gorami in jezerom Te Anau, nato na kajakaško turo mimo skoraj 2000 m visokih fjordov do slikovitega zaliva Milford Sound.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: F. Kovačič
Dunedin - uradno najstrmejša ulica na svetu
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj me punca zapušča?
S punco sva skupaj eno leto, in ko sva skupaj, nekako odnos zamre, kot da ni nič med nama. Zato me punca vedno znova zapusti, ker pravi, da je ne ljubim dovolj. Jaz potem vedno prosim, jokam, jo iščem in resnično čutim, da jo imam rad. Vendar ko se vrne, je spet isto, ne čutim več tako kot prej. Kaj naj naredim, nimam ravno prakse v odnosih, je to normalno za vse odnose, ali je tako samo pri nama?
Lepo pozdravljeni!
Ko zaljubljenost mine, se začne odnos, ki temelji na spoštovanju, zaupanju in ljubezni. Vendar je v praksi odnosov velikokrat tako, da je te zadnje tri dejavnike potrebno šele razviti. Kajti velikokrat prihajamo iz družin, kjer nam
je manjkalo ravno tega, kjer so bili odnosi zaznamovani z bolečino in stisko. Ker ti modeli postanejo tako močno del našega dojemanja in grajenja odnosov, se velikokrat izgubimo, pridemo v slepo ulico in ne najdemo poti iz nje.
Vajin odnos temelji na zapuščenosti. Najgloblje se čutita, ko se razideta. Ne vem, od kod prihaja ta model zapuščenosti, vendar tako močno vstopa v vajin odnos, da se najverjetneje sprašujeta, kje ima vse to smisel. Vendar za vaju ima smisel, saj so čutenja zelo podobna tistim, ki so vaju najgloblje zaznamovala, ko sta bila otroka.
Ostati skipaj in graditi iz tega, kar prinašata v odnos, je vedno izziv, je pa tudi zelo težko. Če se odločita za odnos, je edina smiselna pot, da vzdržita drug ob drugem.
Vaša punca bo morala vzdržati ob čutenjih, ki se ji prebujajo ob vas, vi pa boste morali začeti govoriti o svoji stiski in jo ubesediti, ko sta skupaj.
Predvsem bi vam rada sporočila, da vaše dekle ne odhaja zaradi vas, temveč zato, ker ona ne vzdrži stiske, ki se med vama prebuja. Ob tem pa je čutiti veliko krivde, ki se vam v tej zgodbi prebuja, saj ste vi nenehno tisti, zaradi kogar ona ne vzdrži. Osvobodite se te krivde, niste krivi za njene odhode. Ob tem pa se sprašujem, kje je vaša jeza, ki bi vam omogočila, da bi se postavili zase. Ženska resnično težko vzdrži ob moškem, ki se boji jeze. Jeza je gonilna sila našega delovanja, nas potisne v akcijo in nas naredi žive. Vi pa se nenehno nesrečno vdajate v usodo, hodite za njo, jo prosite, jokate.
Osvobodite se krivde, odločno ji povejte, kaj je smiselno za vas in kje so vaše meje. Ko bo čutila vašo odločnost in samozavest, se bo njen svet umiril. Tudi sama je zelo zaznamovana z zavrženostjo in išče pri moškem odločnost, ki bi ji pomenila varnost.
Morda poskusita s kakšnim razgovorom pri terapevtu, lažje bosta razumela svet, ki vaju plaši in obvladuje.
Imejta se lepo in srečno.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 17. november
Danes goduje Gregor.
Danes je svetovni dan študentov in svetovni dan izseljencev.
284 so vojaki izvolili Dioklesa, kasnejšega Gaja Avrelija Dioklecijana, za rimskega cesarja.
1755	se je rodil francoski kralj Ludvik XVIII.
1869 so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko morje z Rdečim morjem in naprej Tihim oceanom. 1884 je Anton Mahnič, škof na Krku od leta 1889, v Slovencu objavil prvega iz serije člankov Dvanajst večerov, s katerim je začel boj za ločitev duhov na Slovenskem in za uveljavljanje strogo katoliških načel.
1922	se je sultan Mehmed VI. na današnji dan moral odpovedati prestolu, kar je pomenilo konec osmanske države.
1923	je goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej izdal odlok o ustanovitvi Goriške Mohorjeve družbe.
1987	je izšla prva knjiga Enciklopedije Slovenije. Sreda, 18. november
Danes goduje Roman.
1647 se je rodil francoski filozof Pierre Bayle.
1756	se je rodil slovenski botanik Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, brat Žige Zoisa.
1786 se je rodil skladatelj, pianist in dirigent Carl Maria von Weber. 1833 se je rodil v Gorici politik Franc Coronini. 1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lambroso, ustanovitelj nove vede - kriminologije.
1860	se je rodil poljski skladatelj, pianist in politik Jan Paderewski. 1894 je bila v Trnovem pri Ilirski Bistrici ustanovljena prva posojilnica po Raiffeisnovem sistemu.
Četrtek, 19. november Danes goduje Elizabeta.
1711 se je rodil ruski pesnik in jezikoslovec Mihail Vasiljevič Lomo-nosov.
1781 je avstrijski cesar Jožef II. z dekretom v vseh dednih deželah
svoje monarhije določil, da se razpustijo vsi moški in ženski cerkveni
rodovi, ki se ne ukvarjajo s šolstvom in nego bolnikov in tudi sicer ne
dosegajo nič pomembnega na študijskem področju.
1814 so začeli na Slovenskem z zobozdravstvom.
1839 se je rodil avstrijsko-češki industrialec vitez Emil von Škoda.
1861	so na ljubljanskih ulicah prvič zasvetile plinske svetilke. 1865 so odprli v Ljubljani prvo slovensko otroško bolnišnico. Petek, 20. november
Danes goduje Srečko.
Danes je mednarodni dan televizije in svetovni dan pozdrava.
1752 se je rodil Leopold Layer, najpomembnejši iz slikarske družine Layerjev, ki so delovali v Kranju v 18. in prvi polovici 19. stoletja. 1785 se je rodil v Godiču pri Kamniku slovenski sadjar in misionar Franc Pirc.
1813	se je rodil v Radomerščaku pri Ljutomeru slovenski jezikoslovec Fran Miklošič.
1814	je izvedel Gregor Kraskovic na Dunaju prvi slovenski v časopisu opisan polet z balonom.
1815	so po bitki pri Waterlooju in dokončnem pregonu Napoleona I. sklenile Avstrija, Velika Britanija, Rusija in Prusija v Parizu nov mir s premagano Francijo.
1864 se je rodil v Cerkljah na Gorenjskem Fran Barle, utemeljitelj in organizator slovenskega gasilstva. Sobota, 21. november Danes goduje Marija.
Danes je svetovni dan televizije in svetovni dan pozdrava.
1694 se je rodil francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire. 1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki je vladal 68 let. 1918 je Narodna vlada v Ljubljani izdala naredbo, na osnovi katere je bila vpeljana slovenščina kot učni predmet pri vseh premetih v šolah. 1931 se je rodil v Ljubljani časnikar in politik Mitja Volčič. 1938 je Nemčija je zasedla češkoslovaške Sudete. 1944 je predsedstvo Avnoja sprejelo odlok o podržavljenju celotnega sovražnikovega premoženja.
1988	je bilo na Trgu revolucije v Ljubljani veliko zborovanje za spoštovanje človekovih pravic, suverenost SR Slovenije, referendum o ustavi in solidarnost z obsojeno četverico JBTZ.
Nedelja, 22. november Danes goduje Cilka.
1599 je nadvojvoda Ferdinand izdal ukaz, da se morajo iz njegovih dežel izseliti vsi meščani in kmetje, ki nočejo prestopiti iz protestantske nazaj v katoliško vero.
1869 se je rodil francoski pisatelj Andre Gide.
1879 se je v Jastrebcih med Ormožem in Ljutomerom rodil slovenski
društveni delavec Vincent Cainkar.
1881 se je rodila v Kamniku slovenska igralka in režiserka in pedagoginja Marija Vera.
1890 se je rodil francoski general in politik Charles de Gaulle. 1963 so v Dallasu umorili predsednika ZDA Johna Kennedyja. Ponedeljek, 23. november Danes goduje Klemen.
Danes je dan Rudolfa Maistra - slovenski državni praznik, vendar delovni dan.
912 se je rodil nemški cesar Oton I. Veliki. Nemško rimsko cesarstvo je utrdil tako, da je zatrl uporne vazale in premagal Madžare. 1805 so Francozi drugič (prvič leta 1797) zasedli Idrijo in zasegli okrog 9000 stotov živega srebra.
1829 se je rodil v Ljubljani slovenski romantični slikar Anton Karinger.
1852 se je rodil v Spodnjih Lokah pri Domžalah vojak in pisatelj Franc Maselj, s psevdonimom Podlimbarski.
1869 so ustanovili v Celovcu nemško katoliško ustavno ljudsko društvo, v katerih so prvih dvajset let igrali pomembno vlogo tudi koroški Slovenci.
1876 se je rodil španski skladatelj Manuel de Falla.
1941 je dr. Alojzij Kuhar na radiu BBC prebral program slovenskega
narodnega sveta.
AvtottSOM
Superb dobil še karavansko različico
Škoda superb je doslej združevala dva avtomobilska razreda, ker se je ob premiku stikala na vratih prtljažnega prostora iz štirivratne limuzine »spremenila« v petvratno kombilimuzino. Poslej je na voljo še karavan z ogromnim prtljažnikom. Superb combi češki znamki prinaša nekaj posebnosti, še najbolj pa preseneča napoved, da naj bi po novem predstavljal kar 60 odstotkov njihove celotne letne prodaje!
Škoda je v več kot stoletni zgodovini že izdelovala neke vrste kombinirana vozila. Sredi 20. let prejšnjega stoletja so limuzino predelali v gospodarsko vozilo, tudi superbov predhodnik ni bil na voljo samo kot prestižna limuzina, temveč kot lahko gospodarsko vozilo. Po drugi svetovni vojni je Škoda v svojo ponudbo vključila tudi sodobne karavane - najslavnejši model, ki je združeval udobje limuzine in velik prtljažnik, je bila nekdanja octavia combi, danes pa se ji pridružuje še najžlahtnejša škoda doslej.
Prtljažni prostor v osnovni postavitvi meri 633 litrov, s prevračanjem deljive zadnje klopi ga lahko povečamo na 1865 litrov, kar je za skoraj 2O0 litrov več kot pri običajnem superbu. Če vam tudi to ni dovolj, lahko tovor prevažate na strehi vozila, saj sta vzdolžna strešna nosilca vgrajena že serijsko. Ob možnosti postopnega zlaganja zadnjih sedežev, torej prilagajanja notranjosti potrebam po večjem prtljažnem ali potniškem prostoru, ima prtljažnik še dno, ki ga je mogoče izvleči in si tako olajšati nalaganje večjih predmetov. Prtljago pred nezaželenimi pogledi skriva prekriv-ni rolo z dvojnim pomikom, ki se takrat, ko
Zdravstveni nasveti
Islandski lišaj (Cetraria islandica (L.) Mart.)
odpremo vrata, samodejno pomakne nazaj do prve stopnje, za popolno odprtje pa je dovolj pritisk na stikalo. Češki inženirji so poskrbeli tudi za varen prevoz prtljage, saj so v prtljažniku vgrajena pomična držala in pritrdišča, na katera lahko obesimo recimo nakupovalne vrečke.
Proti doplačilu si lahko kupec omisli cel kup opreme za razvajanje. Ko odprete pokrov prtljažnika, se rolo samodejno pomakne v sredinski položaj, da olajša natovarjanje. Ponudba originalne dopolnilne opreme vključuje tudi nosilce za kolesa, ki jih je možno pritrditi na spodnji del dvojnega prtljažnega dna. Zanimivo je tudi, da lučka v pokrovu prtljažnika osvetljuje ne le prtljažnik, temveč tudi predel zadka avtomobila. Na levi strani prtljažnika se nahaja snemljiva lučka z vgrajeno baterijo, tako da jo po potrebi lahko vzamete z nosilca (ki služi tudi kot napajalnik), svetlobo pa oddajajo LED-diode. Lučko z magnetom lahko uporabljate tudi kot žepno svetilko, tako da jo po potrebi pritrdimo na karoserijo. Za občutek prostornosti in svetlosti skrbi panoramsko strešno okno, ki prepušča le 10 % toplotne energije. Karavansko škodo lahko po želji opremite z navigacijsko napravo z zaslonom, občutljivim na dotik, z vrhunskim zvočnim sistemom, ki zna brati MP3-datoteke, pa tudi s čitalnikom pomnil-niških kartic v večnamenskem predalu
JumboBox med sprednjima sedežema.
Paleta motorjev večinoma ostaja enaka kot pri limuzini ter obsega tri bencinske in dva dizelska motorja. Vsi so opremljeni s tehniko neposrednega vbrizgavanja goriva, zato jih odlikujeta varčnost in nizke emisije izpušnih plinov. 2.0-litrski TDI z vbrizgavanjem preko šob s tlačilkami razvije 140 KM, najmočnejši motor v dizelski paleti pa je 2.0 TDI z vbrizgavanjem preko skupnega voda, ki premore še 30 konjev več. Tudi vsi bencinski motorji temeljijo na tehnologiji direktnega vbrizgavanja goriva. 1,4-litrski TSI kljub neverjetno skromni delovni prostornini razvije 125 KM, a z njim prav gotovo ne boste doživeli dinamične vožnje. Paleta bencinskih motorjev vključuje tudi 1,8 TSI s 160 KM, vrh ponudbe pa pomeni 3,6-litrski šestvaljnik FSI z močjo 260 KM, ki je na voljo v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom DSG.
Elektronski stabilizacijski program ESP po novem vključuje funkcijo stabiliziranja prikolice, saj štirikolesno gnani superb combi lahko vleče do 2000 kg težko prikolico. Štirikolesni pogon s 4. generacijo lamelne sklopke haldex navor variabilno porazdeli med sprednjo in zadnjo premo, da omogoči optimalno vlečno silo in tudi stabilnost vozila.
Zasnova podvozja je »sposojena« iz limuzine, le da je bila prilagojena večji nosilnosti in večji skupni masi karavana. Poltoga zadnja prema je na karoserijo pritrjena z gumijasto-kovinskimi ležaji, zato se hrup pnevmatik ter vibracije in nagibanje karoserije ne prenašajo toliko na vozilo in znižujejo moteč hrup.
S karavansko izdajo Škodinega najpre-stižnejšega avtomobila naj bi se nadaljevala zgodba o uspehu, saj so v letu dni že našteli 42.000 kupcev limuzine. S kombijem bo tudi v višjem avtomobilskem razredu na voljo precej bolj uporabna različica, ki bo v prodajne salone privabljala tudi tiste kupce, ki so tradicionalno vezani na nemško zanesljivost, ker Škodin superb še naprej ostaja del ogromnega koncerna Volkswagen.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Ljudska imena: bohinjski mah, gorjanski mah, gorski mah, gorski lišaj, grenki mah, planinski mah, pljučnik, pljučni mah, pljučnjak.
Opis
Islandski lišaj raste na visoko ležečih področjih, najpogosteje na gozdni meji in nad njo, kjer lahko prekriva velike strnjene površine. Lišaj požene do 10 cm dolge, razvejane in nakodrane
steljke, ki ob pomanjkanju padavin otrdijo. Steljke se razvejajo na več ukrivljenih in nazobčanih krp, ki so po zgornji strani zelenkaste, sivo olivne, rjavkasto zelene ali zelenkasto sive barve, na spodnji strani pa so belo lisaste. Po vršičkih so raztresene posebne bra-davičaste tvorbe rdečkaste barve. V dnišču je lišaj pogosto rdečkaste barve, odmrle rastline pa postanejo temno rjave. Zraste do 12 centimetrov visoko.
Zdravilne snovi in učinkovine
Islandski čaj ima v sebi nad 50 % sluzi, vitamin BI2, lišajev škrob, grenko lišajevo kislino, grenčino cetrarin, lihenin, sladkor, gumi in še ne dosti raziskane antibiotične učinkovine. Od vseh suhozemnih rastlin ima največ joda in nekaj kremenčeve kisline. Prav malo je eteričnega olja. Vitamin B12 je najučinkovitejše zdravilo za slabokrvnost.
Foto: Črtomir Goznik
Branka Sel, farm. tehnik
Delovanje in uporaba
Z islandskim lišajem zdravijo katar gornjih dihalnih poti. Glavni učinek imajo sluzi, ki zaščitijo sluznico in pomirijo dražeč kašelj, k zdravilnosti prispevajo še lišajne kisline z blagim protibakterij-skim učinkom ter imuno-stimulativne sestavine, ki zvečajo telesno odpornost. Lišajne kisline delujejo tudi kot grenčine, ki vrnejo tek, urejajo prebavo in krepijo telo. Sluzi in lišajne kisline prav tako upravičijo zunanjo rabo na ranah, ki
se slabo celijo. V ljudskem zdravilstvu droga spodbudi izločanje mleka in je v pomoč pri boleznih ledvic in mehurja. Vfitomedicini je sestavina prsnih čajev in drugih farmacevtskih oblik proti kašlju ter pastil za blažitev vnetij v ustih in žrelu.
Zdravilni pripravki
Zdravilne oblike, ki jih lahko uporabljamo, so čaji. V Švici zelo uporabljajo v ljudskem zdravilstvu posušen in v prah strt islandski lišaj za posipanje ran. Lahko se uporablja tudi kot sirup ali tinktura.
Sklepne misli
Če nadalje omenimo še, da lahko islandski lišaj pod zdravniškim nadzorstvom tudi pri sladkorni bolezni pripomore k znatnemu izboljšanju splošnega počutja, potem moramo to zdravilno rastlino, ki ponekod raste kar množično, bolj ceniti in ji posvečati več pozornosti. V Sloveniji so večja najdišča islandskega lišaja na Pohorju in grebenu Karavank. Branka Sel, farm. tehnik
Lekarne Ptuj - Lekarna Budina Brstje
Mrzla jutra - topli dnevi
Zima je še daleč, še cel naslednji teden bo lep, topel, sončen, kakor nalašč za sajenje novih rastlin na vrtu. Ne pozabite: preden se lotite dela, dobro razmislite, koliko prostora ste namenili posameznim rastlinam, pred sajenjem pa se v literaturi, na internetu ali, najbolje, kar pri tistem, kjer ste kupili posamezen rastline, pozanimajte, kako velike bodo čez nekaj let.
Sobne rastline
Dan se je močno skrajšal, temno je že več kot 14 ur, zato ste verjetno tudi sami opazili, da zatemnjevanje božičnih zvezd ni več potrebno. Zdaj jih je potrebno redno zalivati, saj prijahajo iz tropskih krajev, kjer je veliko zračne vlage, vendar seveda pretiravati ne smemo. Kmalu bi se morali pokazati obarvani ovršni listi, ki tako spominjajo na zvezde.
Z zalivanjem drugih sobnih rastlin je zdaj kar težko. Seveda so na toplem in jih moramo redno zalivati, težava je le v tem, da bi morale počivati, zato moramo najti mejo, da ne zalivamo premalo, pa vendarle manj kakor poleti. Najbolje je kar s prstom preveriti, ali je zemlja že dovolj suha, da je potrebno zalivanje. Spomnite se tudi na to, da 10 minut po zalivanju preverite, da v okrasnih loncih in različnih podstavkih ne stoji voda. Za občutljive rastline je dovolj že 10 minut, pa jim pričnejo gniti korenine. Takega gnitja navadno ne ustavimo več. Zelo občutljiva so drevesa življenja - dracene.
Foto: Miša Pušenjak
Balkonsko cvetje
Na prostem moramo poskrbeti za okrasne grmovnice, trajnice, pa tudi čebulnice in jesensko-zimske lepotice, ki smo jih zasadili z namenom, da bodo tudi pozimi gredice pisane in zanimive. Zdaj je čas, ko listja z okrasnih grmov in dreves niti ne zmoremo dovolj hitro grabiti. Vsega listja ni dobro dati na kompost, saj mora biti ta sestavljen iz različnih plasti organskih snovi. Čim je ena plast predebela, organska snov ne razpada enakomerno in kompost gnije, namesto da bi se spreminjal v rodovitno prst. Zato del listja uporabimo za zavarovanje korenin trajnic in grmovnic, pa seveda tudi čebulnic pred zimskim mrazom. Tako bomo oponašali tudi naravo, ki to počne v vsakem gozdu, pa tudi na travnikih in livadah.
Da bo listje spomladi služilo kot dobrodošlo organsko gnojilo, ga lahko razsekamo, razrežemo. Najhitreje gre to kar z vrtno kosilnico. Skoraj vsi imamo kosilnice za travo že opremljene s koši za zbiranje trave. S tako kosilnico lahko imenitno poberemo tudi listje s trave. To listje je lepo sesekljano in idealno za pokrivanje korenin rastlin. Tudi čebulnice, posebej tulipani, vam bodo hvaležne za toplo zimsko odejo. Spomladi pa listje s čebulnic deloma odgrnemo, a le, če opazimo, da se čebulnice ne morejo preko njega prebiti na plan.
Posebej vam svetujem, da na tak način zavarujete okrasne trave. Zelo občutljiva je prava pampaška trava - Cortaderia selloana, saj ima zelo plitve korenine, ki v suhi zimi brez snega in z globokim mrazom rade pomrznejo. Okrasnih trav nikoli ne režemo pred zimo, lahko jih le zavežemo skupaj. Ta šop listja je lep tudi pozimi, posebej ko se na njem nabira ivje. Je pa tudi zelo koristen, saj je namenjen varovanju korenin. Če pa listje porežemo, so korenine direktno izpostavljene mrazu, dežju, pa tudi soncu, ki je lahko tudi pozimi za kratek čas dovolj toplo. Zato svetujem, da mlade, letos presajene okrasne trave zavarujete tako, da kar preko listja na koreninski vrat in okoli rastline nasujete listje, vse skupaj pa še prekrijete z zemljo, da ne bo listja odpihnil veter. Enako lahko naredite z občutljivejšimi trajnimi zelišči, kot so na primer žajbelj, sivka ali pehtran. Spomladi pa moramo to zaščito dovolj hitro odgrniti, jo zakopati v tla in bo lepo služila kot gnojilo. Drugega potem te rastline sploh ne bodo potrebovale.
Čeprav je časa še vedno veliko, pa vendarle: mnogi med vami kupite živo, v lonec posajeno božično smrečico. Že zdaj vas opozarjam, da jo je seveda potrebno hitro postaviti spet ven, na prosto. Če jo boste presajali kar v zemljo, lahko morda te tople, suhe dneve izkoristite tudi za to, da zanjo že zdaj izkopljete jamo. Pozimi je to pogosto nemogoče, saj je zemlja lahko zamrznjena, pokrita s snegom ali tudi pre-mokra. Tako pa bomo imeli jamo pripravljeno. Zemljo, ki jo izkopljemo, damo v vrečo, ji mogoče primešamo nekaj komposta in damo v prostor, kjer ne zmrzuje. Po praznikih drevešček vzamemo iz lonca, razgrnemo korenine in ga posadimo v že pripravljeno jamo. Smisel kupovanja živih dreves je ravno v tem, da jih po opravljeni nalogi vrnemo v naravo. Če sadilno jamo pripravimo vnaprej, imajo veliko večjo možnost preživetja.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Ameriška R&B pevka Be-yonce je s tremi nagradami velika zmagovalka letošnje podelitve evropskih MTV glasbenih nagrad (MTV Europe Music Awards). Na svečanosti v Berlinu je prejela nagrado za skladbo Halo za najboljši singel, za najboljši videospot za skladbo Single Ladies (Put a Ring On It), tretja nagrada pa je bila za najboljšo žensko izvajalko leta. Njen partnerJay-Z je zmagal v kategoriji najboljši urbani izvajalec. Nagrade so prejeli še skupina Green Day, ki je proglašena za najboljše rock izvajalce, zasedba U2 pa je prejela nagrado za najboljši live nastop.
Lady Gaga je prejela nagrado za najboljšo novo izvajalko, Eminem pa za najboljšega
moškega izvajalca. Fantje iz zasedbe U2 so imeli pred Bran-denburškimi vrati tudi brezplačen koncert, s katerim so obeležili 20 let od padca berlinskega zidu. Letošnjo prireditev je povezovala Katy Perry, prireditev pa sta s svojim nastopom obogatili Beyonce in Leona Lewis.
®®®
Pevec legendarne ameriške rock skupine Aerosmith Steven Tyler je pred tem, da bo po 40 letih skupnega ustvarjanja zapustil zasedbo. Poglavitni razlog za ločitev od skupine je spor s kitaristom Joem Per-ryjem, ki se vleče še od zadnjega skupnega koncerta, ko je Tyler med nastopom na odru zaradi neznanih razlogov pa-
Steven Tyler
Pripravi se na nepozabno dirko! Dirkaj z najboljšimi dirkalniki in se podaj v lov na zmago proti težkim nasprotnikom, proti tebi pa delujeta tudi čas in teren! Premagaj vse in zmagaj! Published by: Gameloft
Pošlji: TD AVTO na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Foto: internet
Beyonce
del in si zlomil roko. Sicer to ni prvič, da se frontman ameriških rokerjev odloča o prenehanju dela v skupini Aerosmi-th, saj se je podoben pripetljaj že zgodil pred nekaj leti, ko je Tyler prav tako napovedoval konec. Tokrat pa naj bi bilo slovo dokončno.
®®®
Irska fantovska zasedba Boyzone bo posnela album v spomin na preminulega člana skupine Stephena Gatelyja. Gately je pri 33 letih nepričakovano umrl 10. oktobra, ko je skupaj s partnerjem dopu-stoval na španskem otoku Mallorca. Preostali člani zasedbe na čelu z Ronanom Keatingom bodo tako posneli novi album, na katerem pa bodo tudi še novi in neobjavljeni posnetki Stephena Gatelya. Datum izida in ime novega albuma še nista znana.
®®®
Ameriška pevka Rihanna je objavila seznam skladb, ki se bodo znašle na njenem novem albumu Rated R. Na albumu bo 13 skladb, ki so nastale v sodelovanju s številnimi znanimi glasbeniki, kot so will.i.am, Young Jeezy in Slash. Prvi sin-gel, ki se že vrti po radijskih postajah, je skladba z naslovom Russian Roulette. Naslednja pa bo skladba Wait Your Turn, za katero je že posnet videospot. Album Rated R je naslednik albuma Good Girl Gone Bad iz leta 2007. Album bo izšel 23. novembra, na njem pa bodo naslednje skladbe Mad House, Wait Your Turn, Hard (featuring Young Jeezy), Stupid In Love, ROCKSTAR 101 (featuring Slash), Russian Roulette, Fire Bomb, Rude Boy, Photographs (featuring william), G4L, Te Amo, Cold Case Love in
The Last Song.
®@®
Ameriška pevka Lady GaGa podira rekord za rekordom. Tako je pred kratkim na ameriški glasbeni lestvici Billboard dosegla zgodovinski uspeh, saj se je že s svojo četrto zaporedno skladbo uspela prebiti na prvo
mesto omenjene lestvice. Kot zadnja seje na prvo mesto uvrstila skladba Paparazzi, pred tem pa ji je to uspelo še s skladbami Just Dance, Poker Face in LoveGame. S tem dosežkom je Lady GaGa postala prva izva-jalkapo 17 letih, ki ji je to uspelo, in to celo z debitantskim albumom The Fame. Omenjeni album se je samo preko luže prodal v več kot 1,56 milijona izvodih.
®®®
Rock uspešnica Sex On Fire ameriške zasedbe Kings of Leon je bila izbrana za najbolj priljubljeno ljubezensko skladbo v Veliki Britaniji. Dokaj nepričakovano so zmagali v internetni anketi agencije eHarmony. Skladba Sex On Fire je za sabo pustila nekatere velike zimzelene hite, kot so Let's Get It On (Marvin Gaye), Let's Stay Together (Al Green), ki sta na tej lestvici zasedla drugo in tretje mesto. Avtorji, ki bi jih pričakovali na tej lestvici, Barry White, Luther Vandross ali Lionel Ritchie, niso prišli v ožji izbor, kar potrjuje, da smo prišli v obdobje neke nove glasbene generacije. Med najlepše ljubezenske skladbe so se uvrstili tudi klasični ljubezenski hiti, kot so Wonderful Tonight (Erica Clapton), November Rain (Guns N' Roses) in Love Will Tear Us Apart od skupine Joy Division.
Top 10 najlepših ljubezenskih skladb:
1.	Sex On Fire - Kings of Leon
2.	Let's Get It On - Marvin Gaye
3.	Let's Stay Together - Al Green
4.	Wonderful Tonight - Eric Clapton
5.	Your Song - Elton John
6.	I Will Always Love You - Whitney Houston
7.	November Rain - Guns 'N' Roses
8.	Bed of Roses - Bon Jovi
9.	Hello, I Love You - The Doors
10.	Love Will Tear Us Apart - Joy Division
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHATCHA SAY - JASON DERULO
2.	FIREFLIES - OWL CITY
3.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z& ALICIA KEYS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	EVERYBODY IN LOVE - JLS
2.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
2.	GOSSIP - HEAVY CROSS
3.	SEXY BITCH - DAVID GUETTA FT. AKON
Recesija
Preklemano prekletstvo, ki se je spustilo na nič hudega sluteč človeški rod. Podjetja kar eno za drugim propadajo, delavce odpuščajo, pokojninska blagajna in ves sistem se počasi sesuva, plače se nižajo in tako naprej. Težavam kar ni videti konca. Vse skupaj se mi zdi zmerom bolj neumno. Vse se sesuva, med tem pa nihče nič ne ukrene, vsi samo obljubljajo in se s poslanskimi plačami v žepih smehljajo. Namesto da bi se kdo ukvarjal z dejanskimi težavami, se vsi povprek ukvarjajo, kako bi se čim učinkoviteje znebili slovenskega morja.
Med tem pa je v državi vse več brezposelnih in luknja v državni blagajni je vse večja. In to je seveda potrebno nekako zapolniti. Kako pa, na delavcih se bo šparalo. Potrebno je omejiti plače, otroške dodatke, pokojnine, zobozdravstvene preglede in podobno. Čemu neki bi poskušali prihraniti na primer na nagradah managerjev in na sodniških plačah. Slednje je potrebno še povišati! Saj ne, da bi imel kaj proti temu, zdi se mi le, da so izbrali nekoliko neprimeren trenutek. Tudi proti nagradam nimam absolutno nič, le trenutek spet ni pravi. Sicer pa, saj so jih zdaj omejili z zakonom in davkom, vendar kaj, ko si nekdo, ki je podjetje spravil v stečaj, še vedno lahko izplača do petinsedemdeset tisoč evrov. Mimogrede, tudi na socialni pomoči se pas ni kaj zategnil. Tako to je, molze se zmerom tiste, ki tako ali tako več ničesar nimajo. Potem pa se vsi povprek čudijo, kako to, da so ljudje raje doma in živijo od socialne podpore, kakor da bi hodili v službo.
Kako da ne, ko pa seje za 470 evrov potrebno vsako jutro vstati in nekam peljat, za 450 pa lahko doma ležiš in čakaš na božjo mano. Poleg tega, da imajo vsi otroci slednjih štipendije, vsepovsod imajo bonitete, vse položnice subvencionirane, med tem, ko morajo zaposleni z le nekaj evri več vse plačati. To je razlog, da ljudje ne delajo. Ne pojavlja se toliko brezposelnost kakor brezdelje. Tega je mnogo več. Ljudje pač ne delajo, ker, kot sem že zapisal, je mnogo preprosteje biti doma. Sicer se to sliši kruto, vendar bi se nemalokrat morali držati reka, delaj ali umri. Kmetje na primer, so to dobro vedeli. Delo se še zmerom najde, samo ljudem je velikokrat izpod časti. Kolikor vem, so v začetku jeseni v sadovnjakih potrebovali veliko ljudi, da bi obirali jabolka, pa so na koncu morali uvoziti Romune. Ravno tako kot za gradnjo cest in za čiščenje. Ljudje preprosto nimajo volje, ker je država predobra. Da o tem, kolikokrat se takšni ljudje na koncu še čez državo pritožujejo, sploh ne izgubljam besed!
Takšni ljudje se mi gabijo, kakor tudi naši politiki, ob katerih se človeku v večini lahko kar obrne. Za kar razlog pa je jasen. Kakor vedno, tudi tokrat delajo bore malo. Razen, da se seveda hinavsko smehljajo in kakor zmerom vse na veliko obljubljajo. Recesija je pač taka zahrbtna reč (kakor politiki), da se, ko udari, moraš zanesti samo nase in sam kaj narediti, če hočeš preživeti. Samo od sebe se tako ali tako ne bo zgodilo nič drugega, razen da bodo spet (kakor vedno) nastra-dali delavci. Tisti, ki že tako ali tako nimajo kaj dosti, pa še to jim je treba pobrati. Zatorej sem sklenil, da bom politik, saj je to najlažje. Molzeš davkoplačevalce, edina poškodba, ki pa ti grozi, pa je krč smejalnih mišic.
Matic Hriberšek
l
2: BOLL
estvi
NA
j !
_ !LE
■IES - ROBBIE WILLIAMS
.LION DOLLAR BILL - WHITNEY HUST
3.	HAVEN'T MET YOU YET - MICHAEL BUBLE
4.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LAR-SEN
5.	THIS IS IT - MICHAEL JACKSON
6.	BAD BOYS - ALEXANDRA BURKE FT. FLO-RI-
7.	FALLIN' FOR YOU - COLBIE CAILLAT
8.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
9.	I WANT TO KNOW WHAT LOVE IS - MARIAH CAREY
TA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
WEREN'T BORN TO FOLLOW - BON JOVI
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
10: I 11:
: I GOTTA : WE WE
Vss
Kaj bomo danes jedli
Torek
Omaka iz stročjega fižola, kranjska
klobasa
Sreda
Široki rezanci z maskarponejem*,
motovileč
Četrtek
Musaka z mletim mesom, solata Petek
Postrv v vinu** Sobota
Telečja obara z zdrobovimi cmoki Nedelja
Korenčkova kremna juha, dunajski zrezki, riž, solata iz rdeče pese Ponedeljek
Marelični cmoki, jabolčni kompot
*Široki rezanci z maskarponejem
350 g širokih rezancev, 120 g sira ma-skarpone, limona, timijan, majaron, pet-eršilj, meta, olivno olje, sol in poper.
Timijan, majaron, peteršilj in meto drobno nasekljamo, limonino lupinico naribamo. V skledo, v kateri boste postregli rezance, dajte maskarpone in dve žlici olja, sesekljane začimbe in limonino lupinico. Vse sestavine
pomešajte, da dobite enakomerno zmes. Dodajte sol in poper. Posodo postavite na toplo. Kuhane in odcejene široke rezance dajte v skledo k zmešanim začimbam, dodajte žlico vode, v kateri so se kuhali, in počasi premešajte. Okrasite jih z meto in majaronom.
**Postrv v vinu
1 kg postrvi, peteršiljev list, 1 paradižnik, 8 žlic rdečega vina, nekaj lističev mete, 1 limona, 2 krompirja, 1 čebula, 3 stroki česna, olje, začimbna mešanica, sol, mleti poper.
V osoljeni vodi, ki smo ji dodali olje, skuhamo na kocke narezan krompir. Postrv očistimo in operemo ter prerežemo po dolžini. Odstranimo glavo in kosti. Fileje posolimo, popramo in posipamo z začimbno mešanico. Na vročino odporno posodo malo naoljimo in vanjo razporedimo fileje postrvi. Prelijemo jih z limoninim sokom, posipamo s sesekljanim česnom in peteršiljem. Na koncu dodamo rdeče vino, nasekljano meto, pokrijemo posodo in pečemo 30 minut pri 200 stopinjah. V posodo za praženje damo malo olja, in ko se segreje, vsujemo vanjo kuhan krompir in drobno nasekljano čebulo. Na krožnik položimo liste zelene solate in pražen krompir s čebulo. Končane fileje položimo čez krompir in zalijemo z omako, ki je nastala pri pečenju. Okrasimo z rezinami limone, paradižnika in s peteršiljem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Armenski pregovor: Medved je rekel: Nikogar se ne bojim razen svojih dveh bratov.
•k-k-k
Švedski pregovor: Bratje imajo isto kri, a malokdaj isto barvo.
•k-k-k
Nemški pregovor: Na krotkega osla vsi nato-varjajo.
-k-k-k
Angleški pregovor: Vsak konj misli, da je njegov tovor najtežji.
-k-k-k
Francoski pregovor: Vse se da prenesti razen brezdelja.
-k-k-k
Italijanski pregovor: Kdor se ne prebudi v pravem času, ostane za-
daj.
■k-k-k
Nemški pregovor: Kdor sam spi, ne more drugih buditi.
-k-k-k
Ruski pregovor: Gorje pesnikom, če je car pesnik.
-k-k-k
Angleški pregovor: Levja koža ni nikoli poceni.
-k-k-k
Ruski pregovor: Kadar je carprehlajen, vsa Rusija kašlja.
Smeh ni greh
1024 GIGABAJTOV
PALICA ZA OPORO PRI HOJI
NAS PESNIK (MATJAŽ)
OLGA TKAVC
ISTRSKI RIBIŠKI ČOLN
MLAJSE OBDOBJE PRAVEKA
VAS PRI ŽELEZNIKIH
ZAPOR, JEČA (ZASTARELO)
ZAČETNIK GEOMETRIJE
ČREDA, KRDELO
POPOLN BREZIMNEŽ
NIZOZEMSKI F. REŽISER
IZ BESEDE KAPNE
POVRŠINA
NOGOMETNI TRENER (MATJAŽ)
RUTA (KOROŠKO)
VEDA O ALBAN. JEZIKU
ALEŠ KERSNIK
ČEBELJI SAMEC
BARIJ
VELENJSKI SLIKAR ZORNIK
MESTO NA FLORIDI
NEM. KIPAR (HUGO)
OPERA ČAJKOVSKEGA
VREDNOSTNI PAPIRJI
SAHIST (ZASTAR.)
ŠPRINTER OSOVNIKAR
ELEKTRODA V TRANZISTORJU
ANTIČNO GR. MESTO
JOŽE AVBAR
PRAŠIČJE SLEPO ČREVO
NAPAD, NASKOK
KOT, VEČJI OD 90 STOPINJ
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRAJ PRI KOČEVJU
TEKOČA VODA
prijavil še ostale 3 otroke ..."
Žejen turist vstopi v gorenjsko hišo.
"Dober dan," pozdravi gospodarja, "ali bi lahko prosim dobil kozarec mrzle vode?"
"Seveda lahko, vendar imajo pri sosedu bolj mrzlo, kot je naša."
V nekem mestu na Gorenjskem je nekoč živel zelo uspešen in bogat poslovnež, ki pa ni nikoli nič prispeval za uboge. Neka dobrodelna organizacija je izvedela za to in eden od uradnikov ga je poklical. Uradnik: "Iz naše evidence je razvidno, da na leto zaslužite več kot 1.000.000 evrov, v dobrodelne namene pa ne daste ničesar ... "
Poslovnež: "Ali v vaši evidenci piše tudi, da je moja mati že eno leto v bolnišnici in da je moj brat invalid, moja sestra pa je ostala sama s tremi otroki?"
Uradnik: "Oprostite ... Tega pa nisem vedel ... "
Poslovnež: "Povejte mi, zakaj bi torej vam dajal denar, če ga še njim ne dam!?"
"Uf, kako sem besen!" potoži Gorenjec svojemu sosedu.
"Ja kuga pa je blo?" ga začuden vpraša sosed.
"Na glavniku se mi je odlomil en zob," mu odgovori.
"Zaradi enega zoba boš kupoval nov glavnik?" se mu smeji sosed.
"Moram, ker je bil zadnji!"
Kako se začnejo recepti v gorenjski kuharski knjigi? "Sposodi si ..."
Pelje Gorenjec svoje dekle na izlet v Ljubljano. Gresta mimo restavracije, ko dekle pripomni: "Mm, kako tukaj dobro diši ... "
Gorenjec: "Če boš pridna, te še enkrat peljem mimo."
Gorenjka v trgovini: "Dajte mi prosim rolo WC-papirja."
Prodajalka ji odvrne: "Belega ali rožnatega?"
Gorenjka: "Rožnatega, ker se manj umaže ... "
Šajtrga (samokolnica) pride na tenis igrišče in tam zagleda dva bagra, ki špilata tenis.
Prvi bager se ozre in vpraša šajtrgo: "Zakaj pa tako neumno gledaš?"
Šajtrga: "Ali lahko igram tudi jaz?"
Drugi bager: "Kje si pa videla, da igrajo šajtrge tenis?"
Gorenjec pride na matični urad: "Ja, dober dan, rad bi prijavil otroka."
Matičar: "Odlično, bomo uredili"
Gorenjec: "Koliko sem vam pa dolžan?"
Matičar: "Nič, to opravimo zastonj." Gorenjec: "Aha, potem pa bi
Zakaj so v Rusiji najčistejše ulice na svetu?
Zato, ker ljudje nimajo ničesar, kar bi lahko odvrgli.
Janez vstopi v gostilno in glasno zavpije:
"Ko Janez pije, vsi pijejo!"
Vsi gostje so začeli vse povprek naročati pijačo. Ko je Janez spil svoje pivo je spet zavpil:
"Ko Janez plača svoj zapi-tek, ga plačajo vsi!"
Kdaj gre Dolenjec trezen iz gostilne? Kadar ga časti Gorenjec.
Ugankarski slovarček: ISHEMIJA = brezkrvje (v medicini); JOŽEK = prašičevo slepo črevo; LEDERER = nemški kipar (Hugo); LEVT = istrski ribiški čoln; MAZEPA = opera Čaj-kovskega; MIAZEM = kužna snov; NIE = nizozemski filmski režiser (Rene van); ŠTORNIK = slovenski alpinist (Ivan).
■B^bjb
'eoupe 'edeuyi '^ezoí 'fiuejq '^¡oz
-09 '9U9^!|A| '}OJJ 'HjUJOJS 'J0JILU9 'eq9S09u '}A9| 'ed9ZB|A| 'ppAB '10 '09Aoqes 'B9JB	'e^sjueqie
'BOBJjdo 'jez '|iue|uj 'líeqejgj 'í|90 -U9jq 'wuy| 'ogpoj 'pjo^e 'edoiod :ouAeiopoA la^uezu») a) Asasen
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
RAZEN.
Govori se ...
... da bi lahko najstarejšemu mestu Turistična zveza Slovenije dodelila še kakšno prvo nagrado. Na primer prvo nagrado za mesto, ki ima najdalj časa zaprto glavno ulico; ali prvo nagrado kot najlepše mesto brez javnega stranišča, lahko pa bi bilo proglašeno za mesto z najmanj simpatičnimi krožišči.
... da se nam sredi sedanje Poeto-vione obeta prava kmečka tržnica s pravimi kmečkimi pridelki, zato se nekateri že zaskrbljeno sprašujejo, kaj za vraga potemtakem prodajajo na tisti navadni. Videti je kot kmečki pridelek, pa očitno to ni.
... da je holermoško društvo rejcev prašičev razpisalo natečaj za upodobitev najlepšega pujska in povzročilo pravi nemir tudi med nekaterimi politiki, saj se baje nekateri resno bojijo, da bi jihpre-poznali.
... da se je takoj zatem, ko smo v Poetovioni končno našli prostor za kulturno dvorano, pojavilo vprašanje, kje bo arheološki muzej. Čeprav ne za eno, ne za drugo
še ni zagotovljeno financiranje.
... da je neki „ponarejeni" politik ali „minister brez listnice in položnic" na lokalnem martino-vanju priznal, da vino, ki ga je prinesel, ni njegovo, ampak ga je pridelala njegova tašča. Občani se sicer zaskrbljeno sprašujejo, v kakšnih odnosih sta s taščo, nazdravili pa so baje že bolj brez vseh skrbi.
. da so bili nekateri slovenski žogobrcarski navijači zelo navdušeni nad morjem belo-modro-rde-čih zastav, ki so plapolale na mo-
skovskem stadionu. A seje navdušenje kmalu poleglo, ko so opazili, da so bile zastave z napako - na njih je manjkal slovenski grb.
Vidi se ...
... da smo v stariPooetovionizelo vrženi na raznorazne NAJ zadeve. Tako se v Termah hvalijo, da imajo NAJdaljšega (baje gre za tobogan), na Komunali pa zatrjujejo, da imajo NAJvečjega - sesalec namreč, saj je njegova sesalna vrečka kar cela traktorska prikolica.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Spet objavljamo prelepo fotografijo, ki nam jo je poslala Eva Kamenšek. Igra barv je bila posneta v vrtu metuljev na otoku Phuketu. Gre za neverjetno prepletanje barv narave in tiho sožitje metulja in sveta.
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	0
Bik	V	©©©	€€€	00
Dvojčka	¥»¥	©©	€	000
Rak.	VV	©©©	€€€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VV	©	€€€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	000
Strelec	VVV	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€	000
Vodnar	VVV	©©©	€	0
Ribi	V	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. novembra do 23. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 20. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Zoja Topolovec, Ob gozdu 15, Njiverce, 2325 KIDRIČEVO.
Anekdote slavnih
Na stara leta je potoval španski pesnik, dramatik in romanopisec Miguel de Cervantes de Saavedrapo Španiji in v vaški krčmipodvoril ne več rosno mladi brhki krčmarici. Krčmarica ga je zavrnila z besedami: »Gospod, oglasiti bi se morali pred kakimi tridesetimi leti. Tedaj bi vas morda uslišala.«
Cervantes ji je odgovoril: »Saj sem se, vendarje bila takrat tu vaša mama, ki mi je rekla, naj pridem, ko bom starejši. Zato sem sedaj ponovno poskusil.«
***
Ko je bil avtor angleški pisatelj Graham Greene star 67 let, je napisal avtobiografijo. Neki prijatelj jo je prebral in ga vprašal: "Če bi lahko še enkrat preživel dosedanja leta, kako bi ravnal?"
Greene je odgovoril: "Delal bi enake neumnosti, vendar bi
gledal, da bi jih delal v mlajših letih in v njih bolj užival."
***
Kmalu potem, ko je Ludvik XIII. imenoval za škofa francoskega pisatelja, klasika nabožne literature Jacques Bossueta, se je med verniki pozanimal, kako so zadovoljni z njim.
"No, sir, imamo ga radi."
"Kaj pa vam ni prav pri njem?"
"Raje bi imeli škofa, ki je že končal študij. Kadar ga želimo
obiskati, nam povejo, da škof študira."
***
Prijatelji so nagovarjali francoskega filozofa Etienna-Bon-nota de Condillaca, naj prijavi svojo kandidaturo za Francosko akademijo. Filozof je to odklanjal z besedami: »Niti na misel mi ne pride. Raje slišim ljudi, ki ugibajo, zakaj me še niso sprejeli na akademijo, če pa bi bil član, bi ugibali, zakaj so me sprejeli.«
***
Francoski novinar in pisatelj Alphonse Karr je moral nekega večera poslušati pri gostiteljih nadebudnega sina, ki ni in ni hotel nehati igrati na klavir. Ko je končno le končal, so ga vprašali, kaj meni.
»V začetku mi je bil veliko bolj všeč,« je suho pripomnil Karr.
»Kako to?«
»Zato, ker je bil še precej mlajši.«
Ptuj • Ustanovili prvo gobarsko društvo
Poglavitna naloga - varstvo narave in gozdov
Na pobudo iniciativnega odbora dijakov in profesorjev Gimnazije Ptuj so v četrtek, 12. novembra, v dvorani ptujske gimnazije ustanovili prvo gobarsko društvo v Ptuju; 40 ustanovnih članov, ki so podpisali izjave o pristopu, je za predsednico soglasno izvolilo Alenko Plohl Podgorelec, sprejeli pa so tudi društveni statut.
Večletna želja in prizadevanja ptujskih gobarjev je končno rodilo želene sadove. V prostorih kulturne dvorane ptujske Gimnazije se je zbralo okoli 50 gobarjev in ljubiteljev gob, ki so si še pred uradnim pričetkom zbora z zanimanjem ogledali razstavo fotografij in gobarskega gradiva pod naslovom Gobe, gobe, gobice.
Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melanija Centrih je ob izrazu zadovoljstva nad tako velikim obiskom poudarila, da vodstvo Gimnazije podpira tako plemenito dejavnost, kot je gobar-stvo, veliko pa bomo vsi skupaj storili, če bomo z ustanovitvijo gobarskega društva med mladimi vzbudili večje zanimanje za gozd in njegove plodove; sicer
pa je pokazala, da je vzela sestanek zelo resno, saj je pokazala na hrbet, na katerem je imela povsem nov nahrbtnik, primeren za sprehode po gozdovih.
Po tem, ko so si vsi skupaj z zanimanjem ogledali film Dejana Veselica o gobarjenju in gobarskem prazniku v Žamen-cih, so dijakinje predstavile zanimive projektne naloge, ki so jih izvajali na Gimnaziji v okviru dvoletnega projekta.
Tako smo lahko slišali, da je v okviru omenjenega projekta na gimnaziji nastalo devet seminarskih nalog, njihovi naslovi pa so Gobje bogastvo, Gospodarski pomen gliv in gob, Go-bja kulinarika, Gobe kot motiv v umetnosti, Kaj o gobah in go-barjenju povedo ankete, Gobe
skozi fotografovo oko, Gobja zakonodaja, Die Pilze ter Gobe in gobarjenje v Žamencih. Poleg tega pa so organizirali tudi gobarsko ekskurzijo v Žamence, predavanje gobarskega strokovnjaka, ki jim je pomagal pripraviti gobarsko razstavo, nastal je film Gobe in gobarjenje, pod vodstvom mojstra fotografije Stojana Kerblerja pa so izvedli še fotografsko delavnico, katere rezultat je bila fotografska razstava Gobe, gobe, gobice, ki so jo predstavili na ustanovnem občnem zboru.
V okviru projektnega tedna so pripravili tudi gobarsko delavnico, v kateri so predvajali svoj film, predstavili so rezultate delavnic o domačih gobjih receptih, gobice iz slanega
Foto: M. Ozmec
V prostorih kulturne dvorane Gimnazije so pripravili zanimivo razstavo pod naslovom Gobe, gobe, gobice ...
testa, pecivo v obliki gobic, krašenje jelke z okraski v obliki gobic, pripravili so poročila o strupenih in zaščitenih gobah, o motivih gob v besedni umetnosti v pregovorih, rekih, vražah in v pesmi. Primerjali so tudi frazeme v slovenščini in nemščini, iskali najpomembnejše predpise in pravila v zvezi z gobami, analizirali fotografije po vzoru dela v fotografski delavnici, izvedli so gobarski kviz, dijaki so ustvarili scenarij za gobarski skeč na zaključku projektnega tedna, razstavili so tudi vse gobarske priročnike in kuharice, ki so jih zbrali. Poleg vprašalnice in ankete so posneli še intervju z gobarskim strokovnjakom Antonom Po-lerjem in mojstrom fotografije Stojanom Kerblerjem, nastala so fotografska navodila, na koncu delavnice pa še sladkanje s torto v obliki dveh jurčkov.
Projekt še poteka, nastala je raziskovalna naloga o gobah v Žamencih, ki je na 17. regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije dobila zlato priznanje, na državnem pa srebrno. Povezali so se tudi z Gobarskim društvom Lisička iz Maribora, njihovi člani pa so jih z veseljem popeljali po gozdni učni poti Ruše. V sodelovanju z Gobarskim društvom Ježek iz Mute pa so organizirali še gobarski pohod k Svetemu Primožu na Pohorju.
Zbrane na ustanovnem zboru je z velikim veseljem pozdravil
Ormož • 13. razstava malih pasemskih živali
Razstava malih pasemskih živali se iz leta v leto dobesedno seli po Ormožu s prizorišča na prizorišče, saj primernega prostora ni in vedno iščejo primerno priložnost. Letos so imeli veliko srečo, saj so izkoristili občinski šotor, ki je stal pred gradom še od martinovanja in ga ni bilo treba posebej postavljati za to priložnost. V njem so razstavili okrog 670 živali. Največ je bilo golobov, kar 370, ki so med ormoškimi rejci najbolj priljubljeni. Ogledati si je bilo mogoče še kunce, perutnino in okrasne priče. Najbolj redka razstavljena žival je bil afriški arokana fazan, ki so trenutno menda samo trije v Sloveniji. Razstavljene živali so si ogledali sodniki združenja sodnikov Slovenije in jih ocenili. Najbolj zadovoljni so bili seveda razstavljavci, katerih živali so prejele naziv prvaka.
V ormoško društvo gojite-ljev malih pasemskih živali je vključenih 46 članov, nekateri so aktivni gojitelji, drugi pa družinski in podporni člani.
Poleg številnih kletk so člani društva razstavili živali tudi v hiši za papige in na kmečkem dvorišču.
Število članov je vedno približno enako, v društvu pa so zelo veseli, ker se zadnje čase vanj včlanjujejo predvsem mladi, je povedal predsednik Jože Plohl.
V krajšem pogovoru je povedal, da je med največjimi problemi gojiteljstva majhno
število živali. Zato morajo pogosto za osvežitev krvi živali poiskati v tujini. V tujini svoje živali tudi razstavljajo in v hobi je potrebno tudi precej investirati. Marsikoga bo presenetil podatek, da kakšen primerek goloba doseže tudi ceno 500
Foto: M. Ozmec
Prva predsednica gobarskega društva Alenka Plohl Podgorelec je med nalogami izpostavila varstvo narave in gozdov.
znan slovenski gobar in mikolog Anton Poler, s katerim tesno sodelujejo že od začetka projekta, saj jim je predaval o gobah in jih spremljal tudi na ekskurzijo v Žamence, pomagal pa jim je urediti tudi gobarsko razstavo. Ko je pristopne izjave izpolnilo in podpisalo 40 prisotnih, so na ustanovnem občnem zboru soglasno sprejeli statut gobar-
skega društva ter njegov upravni odbor, oziroma vodstvo. Za predsednico je bila izvoljena Alenka Plohl Podgorelec, ki je med nalogami društva izpostavila predvsem odgovornost članov društva pri varovanju narave in naših gozdov ter vzgojo gobarjev pri prepoznavanju užitnih in strupenih gob.
M. Ozmec
Na ogled vec kot 670 živali
Med četrtkom in nedeljo so člani Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ormož pripravili vsakoletno razstavo. To je bila že 13. razstava po vrsti, obiskali pa so jo številni posamezniki in skupine šolarjev ter otrok iz vrtca.
Ormož • Razstava izdelkov poletnega tabora
Antika skozi otroške oči
V ormoškem gradu so v četrtek odprli razstavo z naslovom Antični bogovi in miti v otroških očeh. Na odprtju je bilo veliko otrok, ki so avtorji razstavljenih izdelkov.
Foto: Viki Ivanuša
V ormoški enoti muzeja svojo pedagoško-izobraževalno dejavnost vsako leto obogatijo še s kakšnim počitniškim raziskovalnim taborom, izdelki pa so na ogled na nedavno odprti razstavi Antični bogovi in miti v otroških očeh.
Foto: Viki Ivanuša
evrov, kunci so nekoliko cenejši, a še vedno lahko stanejo tudi do 200 evrov. Za takšne živali so potem seveda potrebni primerni pogoji za bivanje, hrana, obvezna cepljenja in vse drugo, kar sodi zraven.
Viki Ivanuša
Razstava je zadnji, najslo-vesnejši del počitniškega raziskovalnega tabora, ki ga Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravlja vsako leto v sodelovanju z drugimi institucijami. Letošnjega tabora, ki je potekal v drugem tednu v juliju, se je udeležilo 12 osnovnošolcev. V tednu dni so pod vodstvom Braneta Lamuta in Nine Mer-tik, ki sta tudi avtorja razstave, spoznavali antične bogove in mite ter jih poskušali prenesti na papir. Zbrane je v imenu muzeja pozdravila mag. Nataša
Kolar, pomočnica direktorja, ki je povedala, da v muzeju že vrsto let v sklopu svoje dejavnosti posredujejo kulturno dediščino tudi skozi pedagoške izobraževalne dejavnosti.
Peto letošnjo razstavo ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je odprl podžupan Branko Šumenjak, ki je za letos najavil še dve muzejski razstavi. Glasbeni okvir odprtja razstave sta prispevali sopranistka Andreja Klinc, ki jo je spremljala Darja Žganec Horvat.
Viki Ivanuša
Prireditvenik
Torek, 17. november
17.00 18.00
19.00
19.30
19.30
Oplotnica, knjižnica, pravljica Hruška debeluška Ormož, viteška dvorana gradu, predavanje o racionalni rabi energije, predaval bo g. Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec Maribor, SNG, drama, Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma Dijaški 1 in izven
Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za abonmaja Dijaški 12, Opera in Balet študentski in izven
Ptuj, Dom kulture, Muzikafe, monokomedija Čefurji, raus
Sreda, 18. november
18.00 Maribor, Galerija Društva likovnih umetnikov, Židovska 10, slikarska razstava akademske slikarke Lucije Stramec, Fluid v Javorjevem vrtu
19.00 Pragersko, vodni stolp, delavnica - aranžmaji
Četrtek, 19. november
16.00 Ptuj, pred nekdanjo hišo družine Maister v Slomškovi ulici 14, odkritje spominske plošče v počastitev spomina na generala Rudolfa Maistra
16.30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljica O račku, ki ni znal gagati
18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka, predstava Slomšek se predstavi
19.00 Ptuj, Narodni dom, letni koncert Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj z gosti
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJA, montaža garažnih vrat, PVC-oken, vrat, polic, senčil. Financiranje. Gradbena, suhomontažna dela. Polamič in drugi, d. n. o., Sp. Hajdina 7, Hajdina. Tel. 051 398 877, mail:polanicd@volja.net.
KMETIJSTVO
PRODAM prešo za grozdje hidravlično 150-litrsko stiskalnico Muta, cena 590 evrov oziroma po dogovoru. Telefon 041 436 496.
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM SUHA bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
LES za ostrešje, deske 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
KUPIM bikce simentalce, stare od 1 do 6 tednov. Tel. 041 865 291.
PRODAMO plemensko telico si-mentalko in odojke. Tel. 031 793 664.
PRODAM drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM prašiče, težke od 30 do 45 kg, hranjeni z domačo hrano. Tel. 02 757 67 51.
V 41
Lahkota prihodnosti
V okviru tovarniškega praznika bomo tudi letos odprli vrata vsem, ki želite obiskati našo tovarno.
Pričakujemo vas v soboto, 21.11. 2009 ob 9. uri.
Slavnostnemu odkritju spominskega obeležja o dogodkih iz leta 1990 bo sledil organiziran ogled proizvodnih prostorov.
Prisrčno vabljeni!
Talum d. d. Kidričevo
	
KUPIM tračni obračalnik SIP, kiper prikolico, pajek in trosilec hlevskega gnoja. Tel. 041 555 049.	PRODAM stanovanje na Ptuju, 67 m2, 4. nadstropje - mansarda. Tel. 051 319 590.
NEPREMIČNINE 1	1 BELA TEHNIKA
	
PRODAM novo urejeno stanovanje na mirni lokaciji v Ptuju. Tel. 030 396 757.	PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro in sušilni stroj ter pralni stroj. Tel. 031 575 627.
www.radio-tednik.si	
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu \j
SPORED ODDAJ
TOREK 17.11.
8.00 Srečanje strejših na Destrniku 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnlk 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 18.11.
8.00 Hajdina - osrednja prireditev 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Hajdina-Kletar 2009 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
ČETRTEK 19.11.
8.00 Kronika iz občine Domava 17.00 SUPER HITI odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 PRI GAŠPERJU Odd. 20.00 Martinovanje v Dornavi 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
PETEK 20.11.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Ludvika Kotarja
(4. 3. 1923 - 11. 11. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam v težkih trenutkih stojite ob strani, nas tolažite in izrekate sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, sodelovali pri slovesu z besedo, s pesmijo, s prapori in v častnem vodu ter prinesli cvetje, vence in sveče. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ida, hčerka Tatjana z družino, sin Ludvik z družino in sin Janez z družino
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, Branko, sveče že 20 let gorijo. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal.
SPOMIN
16. novembra je minilo 20 let, odkar ni med nami našega dragega
Branka Megliča
MOŠKANJCI 4 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi, ki te neizmerno pogrešamo
VSAK CSTRTSK OS 20,00 URI
-Vife--
•¡Ä-W %
K POSKOČNIH
1.	MLADI UPI - Venček narodnih
2.	Ans. DINAMIKA - Zbogom poletje
3.	Ans. KRILA - Moj stari traktor
4.	Ans. RIMLJANI - Dober dan Števerjan
5.	Ans. RA CE - S harmoniko do zvezd
6.	Ans. BUM - V osrčju Šaleške doline
7.	JUHEJ- Greh je kot peto kolo
ŠOPEK POSKOČNIH
Glasujem za: Ima in priimek:
Glasujem za:
Tel.
1.	NATALIJA KOLSEK- Prjatli
2.	MILI - Prihajam domov
3.	BOŠTJAN KONEČNIK-Tota naša vinska klet
4.	LANGA- Romanca
5.	JURCKI - Dvorska knjižnica
6.	AMOR-Nisem grešila
7.	ALEŠ ROD-Drugačen
POP 7 TOP
Glasovnice poSIjite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala.
Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas, bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
ZAHVALA
ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestr
Marije Svenšek rojene Vindiš
IZ TRŽCA 25 D
*1941 t 2009
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki bi jim želeli izreči zahvalo. Zahvaljujemo se vsem za vso iskreno dobroto in pomoč, topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Predvsem hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala ŽU Videm za lepo opravljen obred in molitve, hvala pevcem Feguš, gospodu Šegulu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvala patronažni sestri gospe Jožici Skuk. Iskrena hvala pranečakinji Tamari za vso skrb in podporo.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Zvonko in Dušan z družinama, sestri Anica in Štefka
z družinama
re in botre
Ptuj • Nadaljevanje sojenja zaradi nasilja in incesta
Osebna kronika

Popraskan obdolženec spet pred sodnico
V ponedeljek, 16. novembra, se je na Okrožnem sodišču v Ptuju nadaljevala glavna obravnava zoper 62-le-tnega Ptujčana P. R, ki ga obtožnica bremeni nasilja v družini in spolnega napada na tedaj 15-letno hčerko, s katero ima otroka. Kljub nekaterim dvomom zaradi izmikanja obravnavi je obdolženi P. R. tokrat sodeloval pri zaslišanju prič.
Foto: M. Ozmec
Obdolženi P. R. je bil na levi strani obraza ves rdeč, kot da bi bil opraskan ali kako drugače poškodovan.
Tudi tokrat je med prvimi stopil pred ptujsko stavbo pravice zagovornik obdolženčevih žrtev, odvetnik Franci Matoz, a je bil kot zadnjič redkobeseden, saj ni novinarjem povedal nič novega. Le to, da je tokrat na vrsti še zaslišanje preostalih prič, ki so bile predvidene za zaslišanje pred sodiščem. Na
vprašanje, koliko razprav je možno še pričakovati do razglasitve sodbe, je Matoz odgovoril, da predvideva, da sojenje ne bo več dolgo in da bo sodišče kmalu izreklo sodbo.
Kmalu zatem je za sodno stavbo, pred zadnji vhod, pripeljal kombi mariborskih zaporov, iz katerega sta izstopila
paznika in odprla obdolžene-mu vrata z nasprotne strani kombija, tako da so novinarji
zbegani tekali sem ter tja, da bi v objektiv ujeli obdolženca. Ko je iz kombija z lisicami na
Ptuj • KPŠ z zbiranjem oblačil pomagal obupani mamici
»Najprej vas prav lepo pozdravljam. Po tehtnem premisleku sem se odločila, da vam napišem to pismo. Čeprav živimo zelo skromno, nam ne uspe ustvariti človeku dostojnih bivalnih prostorov, saj nam velikokrat zmanjka za kruh. Na vas se obračam s prošnjo, če bi se našla kakšna oblačila, ki jih ne nosite več, za moja dva otroka. Vsake pomoči bi bila zelo vesela, saj jima sama ne morem nič kupiti... Ne vem, kako bom poravnala položnice, na kaj
drugega pa ne smem niti pomisliti. Zelo mi je hudo, da ne morem kupiti otrokoma oblačil, ki si jih želita, onadva pa sanjata o računalniku. Zaradi vseh težav in skrbi sem psihično čisto na tleh,« se glasi izsek iz pisma, ki ga je pred kratkim v svojem nabiralniku odkrilo vodstvo KPŠ.
»Ker se v Klubu zavedamo, da so za mnoge naše kolege in njihove družine res nastopili težki časi, smo letos ustanovili odbor za socialo in izobraževanje, s katerim poskušamo po-
Alen Iljevec, predsednik KPS, in Matic Ber, vodja odbora za socia-lo in izobraževanje, pred predajo oblačil.
magati tistim, ki našo pomoč potrebujejo,« je pojasnil Alen Iljevec, predsednik KPŠ.
Tako so na pomoč po svojih najboljših močeh priskočili tudi avtorici pisma - obupani mamici, ki jih je prosila za oblačila za svoja otroka. »Zbirali smo jih preko naših prijateljev študentov, ki so se na moje prošnje hitro odzvali, pobrskali po omarah in mnogi ugotovili, da je v njih veliko lepih oblačil, ki jih ne nosijo več. Tako smo vse te obleke zbrali in jih z veseljem predali naprej,« je povedal predsednik.
V dveh dneh se je tako nabralo za kar šest velikih vreč toplih zimskih oblačil.
Koliko pa so mladi Ptujčani na splošno pripravljeni pomagati ljudem v stiski? »V današnjem tempu, ki ga mladi živimo, je vse težje pritegniti mlade k nekim dobrodelnim dejavnostim, a nas je kljub temu še nekaj, ki si vzamemo čas, da pomagamo pomoči potrebnim. Mladi pa so na splošno danes premalo aktivni, ne samo na humanitarnem področju, ampak tudi na vseh ostalih,« je odgovoril Iljevec.
Ker je po njegovih besedah nekje treba začeti, so tako ustanovili omenjeni odbor, katerega temeljna naloga je prebuditi v mladih socialni čut in potrebo po pomoči drug drugemu. »Nikoli namreč ne vemo, kdaj nesreča doleti ravno nas,« je še dodal sogovornik.
Idej in projektov mlade sekcije tako zlepa ne zmanjka. »Vse leto že podeljujemo enkratne denarne pomoči, priključili smo se v vseslovensko študent-
Rodile so: Mojca Prajndl, Bišečki Vrh 52, Trnovska vas
-	Tiana; Janja Lukman, Gra-jenščak 76 c, Ptuj - Denisa; Roberta Ožura, Žibernik 15, Rogaška Slatina - Aleksa; Jasmina Vodovnik, Goriška c. 12, Oplotnica - Viano; Petra Pola-nec, Vareja 25, Videm pri Ptuju
-	Zalo; Helena Vogrin, Vičanci 28, Velika Nedelja - Lariso; Janja Roškar, Pobrežje 146 a, Videm pri Ptuju - Tajo Anabell; Natalija Šlof, Log 8, Rogatec -Saro; Marta Kaiser, Zemljičeva ulica 24 b, Maribor - Pio; Andreja Mord, Murski Vrh 26, Radenci - Alexander Jan. Umrli so: Miroslava Švajgl, rojena Korotaj, Ul. dr.Kovačiča 6, Ormož, rojena 1941 - umrla 3. novembra 2009; Franc Jur-gec, Na poljanah 29, Maribor, rojen 1935 - umrl 31. oktobra 2009; Franc Voda, Kozminci 14 a, rojen 1945 - umrl 7. novembra 2009; Ivan Polanec, Trnovska vas 56, rojen 1956 -umrl 4. november 2009; Janez Bezjak, Ormoška c. 78, Ptuj, rojen 1919 - umrl 4. novembra 2009; Elizabeta Čeh, Grlinci 10, rojena 1927 - umrla 6. novembra 2009; Marija Svenšek, rojena Vindiš, Tržec 25 d, rojena 1941 - umrla 8. novembra 2009; Marija Bezjak, rojena Horvat, Žabjak 19, Ptuj, rojena 1923 - umrla 10. novembra 2009; Jožefa Majcen, rojena Erhatič, Mala vas pri Ormožu 23, rojena 1923 - umrla 11. novembra 2009; Ludvik Kotar, Kraigherjeva ul. 14, Ptuj, rojen 1923 - umrl 11. novembra 2009.
Foto: M. Ozmec
Ko je z lisicami vklenjen P. R. izstopil iz sodnega kombija, mu je iz sodišča stopil nasproti še policist in ga skupaj s paznikoma popeljal v hišo pravice.
rokah stopil obdolženi P. R., mu je iz sodišča stopil naproti policist, ga prijel za roko in ga
Dobrodelna akcija mladih Ptujčanov
Klub ptujskih študentov (KPŠ) se je pred kratkim odzval na prošnjo mamice, ki se z družino pod težo vsakdanjih stroškov s težavo prebija iz dneva v dan.
sko krvodajalsko akcijo, ob dnevu žena smo z deljenjem rož predstavili stališče, ki ga ima Klub do žensk, ob dnevu boja proti aidsu in ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami pripravljamo akcije, s katerimi bomo opozorili na probleme moderne družbe ... Prav tako si v prihodnje želimo ponuditi pomoč tudi starejšim in osamljenim,« je zaključil vodja KPŠ.
Polona Ambrožič
skupaj s paznikoma popeljal proti vhodu. Obdolženi P. R. je bil videti po levem delu obraza ves rdeč, kot bi bil opraskan ali kako drugače poškodovan. Preden je vstopil v stavbo sodišča, se je obrnil proti našemu novinarju in mu z zagrenjenim glasom dejal: »Tina, tebi bom napisal!« Torej pričakujemo kmalu pismo iz zapora.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi predsednica senata Katja Kolarič Bojnec, ki je že na prvi obravnavi zaradi zaščite imunitete mladoletne osebe razglasila izločitev javnosti, tokrat zaslišala še nekatere obdolženčeve sorodnike in izvedenca psihiatrične stroke. Do zaključka redakcije zaslišanje še ni bilo končano, zato bomo več o njem - če bomo seveda uspeli kaj izvedeti - zapisali v petkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
Iste poškodovani?
ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO!
^pVRAČII-O ^Voao 1S ±7
pe Ptuj. Trstenjakova UI I. ITHt Domino)
GOTOViniKI KREDITU
- I* fnpOllc«r
Napoved vremena
Če odpadlo listje blizu debla leži, 15/5 prihodnje nam leto obilno rodi.
Danes bo predvsem na Primorskem in Notranjskem ter deloma v osrednji Sloveniji oblačno, ponekod bo še rosilo ali rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno, v vzhodni Sloveniji pa pretežno jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 10 do 17 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno, prehodno se bo pooblačilo tudi v vzhodnih krajih. Občasno bo rahlo deževalo. V četrtek bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Foto: KPS