L&inik 2. Maribor, četrtek II. septembra IbliL štev. 205. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 5‘50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5‘—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Urednifitvo in uprava: Narodni dom (vhod iz .Kopališke ulice) Telefon St. 242. Dr. V. Kukovec: Pred zborom zastopnikov občin itd. v Celju. (Konec.) Popolnoma napačna je misel, da bi mogla katerakoli osrednja vlada bodisi v Beogradu ali Ljubljani sama uganiti vse želje in potrebe naroda in jim zadostiti, ako narod po svojih prvih možeh sam ne sodeluje z nasvetom in grajo ali pohvalo. Ne bomo se podajali na pota, ki bi bila nevarna naši skupnosti, prijatelji smo enotnosti v zakonodaji in upravi, toda naj bode vrsta uprave centralistična ali avtonomistična, biti mora dobra in dobra je lahko ena kakor druga, najboljša pa domnevno ona, ki hoče združiti prednosti ene kakor druge. Ljubljana mora vedeti, da smo meseca novembra lanskega leta le začasno pristali na skupno upravo, mora pa vedeti, da se niti navidezno ne sme izvrševati iz Ljubljane kaka hegemonija, zlasti ne slaba. Naš narod tudi mora izvedeti, da se vplačane doklade v isti meri obračajo v prid prebivalstva kakor v drugih pokrajinah, ker bi v nasprotnem slučaju Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (43) Ko sem mu, namesto da bi mu odgovorila, prinesla stolico ter mu nasvetovala, naj ne gleda na konvencionelne zunanjosti in nogo visoko položi, je izjavil: »Vi svojega tečaja za bolniško postrežbo niste zastonj napravili, kakor vidim, gospodična Van Arsdale«. Pri tem je gledal na električen gumb pri vratih. Njegovo govorjenje me je tako iznenadilo, da v prvem hipu nisem mogla izpregovoriti. Odkod je vedel, da sem bolniška strežajka? Kako je vedel moje ime? »Čudite se«, je nadaljeval gospod Gryce, ne da bi me pogledal, »da poznam vaše ime. Stvar morem enostavno pojasniti. Prisostvoval sem sodni razpravi, zaradi katere ste prišli k meni. Za vaš obisk se vam zahvalim, ker mi s tem prihranite obisk pri vas, kar mi je zdaj zelo prijetno, dokler je moja noga bolna«. »Vi ste me hoteli obiskati, gospod Gryce?« sem jecljala, znova iznenadena. Več nisem mogla .izpregovoriti, ker sem iz njegovega Prijaznega smehljanja spoznal«, da ml bo neizprosno zahteval pravičnost. Po-vdarjati moram, da so odlični možje deželne uprave v Ljubljani težavni posel prehoda stare štajerske uprave pospeševali z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Priznali nam pa bodlo sami, da je še mnogo nedovršenega tu kakor tam. Naši prijatelji iz Zagreba in Beograda, ki vidijo naše razmere, radi pohvalno povdarjajo, da je pri nas doma lep red in da je pri nas kultura. Če smo odkritosrčni, moramo reči, da te pohvale vsestransko ne zaslužimo. Za-dolženje naših javnih korporacij izza časa vojske je zelo žalostno poglavje naših zmot in naše popustljivosti zlasti na Slovenskem Štajerskem in se bojim, da ozdravitev ne bode prišla brez občutnih bolečin. Daši ljudje imajo več smisla za lepe veselice nego za finančna vprašanja občin in okrajnih zastopov. Pokazati moramo zlasti v Mariboru, Celju in drugih občinah, da socijalne potrebe razumemo, da ne bode ljudstvo reklo, da je vsled narodne vlade prišlo iz dežja pod kap. Ni dvoma, da se bodo vsled sklepa pariške konference miru morali v pomagal, česar mi dozdaj nihče drug ni storil. In še enkrat sem se v svoji notranjščini zahvalila svojemu stricu, da me je, ne da bi hotel, poslal k temu prijaznemu, staremu gospodu, do katerega sem imela 2e v prvem hipu instinktivno trdno zaupanje. »Več boste pozneje izvedeli, draga gospodična«, je rekel. »Toliko vam hočem že zdaj povedati: Ta zagoneten slučaj me ježe od početka zanimal. In čeprav bi bilo za me najboljše, da se zanimam za bolezni starosti (pri tem je pokazal na svojo nogo), vendar sem se nekoliko pečal s to zadevo. S tem je v zvezi tudi moj nameravani obisk pri vas, vi pogumna majhna gospodična!« Nekaj časa je smehljaje molčal, potem je zopet pričel govoriti. »Toda mi dva hočeva«, je rekel, »o zadevi mirno govoriti. Vsled tega vas prosim, da mi razodenete, kaj mi hočete zaupati. Ne vzemite mi za zlo, gospodična Van Arsdale, če se bom upiral vašemu naziranju. Le tako bova natančno videla pot, ki naju čaka. Vsled tega se postavim na stališče policije ter smatram hipotezo za pravo, da je namreč gospod Durand kriv. Vaša naloga je, da dokažete, da ta hipoteza ni resnična. Začnite tprej, prosim Vasi« Nemški Avstriji pripraviti na mnogo hujše finančne žrtve nego mi, ki smo postali del zmagovite države, sicer brez naših posebnih zaslug. Zato se pa ne bode naš državljan branil, plačevati davek in doklade, toda le tedaj, ako si bode v svesti, da ta denar ni proč vržen, ampak da se uporablja vsled dobre uprave v blagor skupnosti. V Avstriji se je porabilo dve tretjini vseh javnih dohodkov za plačilo obresti državnega dolga in za vojaške potrebe. Verjetno je, da nas čakajo lepši časi, ko bodemo videli, da plačujemo s svojimi davki po večini stroške za razširjenje izobrazbe, za ozdravitev družabnega gorja, za naše ceste. Minili so časi borbe za pravico jezika, zdaj naj naš narod pokaže, da je vreden svoje svobode, zlasti da je sposoben vladati samega sebe. Zrelostni izpit naj se položi v Celju na zboru 11. in 12. septembra. Za izobrazbo. Že na celjskem zboru sem se čudil, koliko dobrih misli je vpletel g. dr. Reisman v svoj govor; sedaj ko leži isti tiskan pred menoj, ga zopet študiram in veseli me,, da ga S temi besedami se je naslonil na svojem stolu ter neprenehoma motril šopek, ki je stal na mizi. Zbrati sem morala še le svoje misli, tako zelo me je zmešalo upanje, ki mi ga je vzbudil ta prijazni mož v meni. Potem sem pričela: »Policija smatra gospoda Ouranda navzlic njegovemu dobremu imenu za krivega, ker noče priznati možnosti, da bi bil kdo kriv, ki ga njegovi znanci in javnost tako zelo spoštujejo, da bi bila že sama misel na njegovo krivdo neumna in skoro razžaljiva za deželo, kateri dela, kakor splošno znano, edinole čast«. »Ali mislite?« je zamišljeno vprašal detektiv. »Toda nadaljujte, prosim, gospodična!« »Dobro se zavedam«, sem nadaljevala, »kakšen vtisk morajo napraviti tako drzne besede. Toda razumeli me boste, gospod Gryce, zakaj tako govorim. Vsaj sem vendar jaz gospoda Duranda, ko sem ga skušala opravičiti, spravila v ta neprijetni položaj. To me je dovedlo do tega, da še enkrat poskusim, dokazati krivdo edinega človeka, ki je imel razen gospoda Duranda v onem strašnem času morda dostop do gospe Fair-brother. Kako bi mogla počivati?« (Dal|e prih) Sir*« ž. Marlfeorsto delavec, Maribor, «a« 11. septembra 1019. je za Novo dobo natisnil tudi „Mariborski delavec." Ne škodilo bi stvari, če bi ga ponatisnil še kak diug list. Žal na zborih samih ni prišlo več do dogovora o izobraževalnem delu, saj je bilo druge snovi dovolj in čas tako v Celju kakor v Mariboru odmerjen. Pa tudi, kaj pomagajo dobri nasveti, če ni dobre volje. Upajmo pa, da se tudr mnogo dobre volje kmalu najde. Za danes se želim dotakniti dveh stvari, ki ju imam že dolgo na srcu. Najprej par besedi o našem časopisju. Prav je, da smo na svoje časopisje ponosni in da ga z zadovoljstvom primerjamo s časopisjem drugih strank. A drugačno pa je vprašanje, če je res naše časopisje tako da bi ne moglo biti boljše? Le pomislimo, da poprečen človek ne vzame knjige vsak dan v roke ; list pa gotovo. Za vsakega človeka pri nas lahko trdimo, da porabi za časnik sploh več časa ko za knjigo, da mu je časopis najvažnejše, včasih edino izobraževalno sredstvo. Res je, časopis pouči čitatelja o vsem, kar se je dogodilo v političnem življenju. A poleg tega bi mu mogel nuditi tudi drugega čtiva, tako da bi ga mogel na tak način izobraževati kakor najbolje in največ mogoče. A tukaj pa moramo že reči — čeprav nam bodo uredniki malo hvaležni za to konštatacijo — da naše časopisje svoje naloge ne izpolni popolnoma. Res je, da imamo sem ter tja informativne članke, a to je vse premalo, da bi se mogel lajik o celotnem vprašanju nepristranski poučiti. Seveda ne zadene krivda urednikov samih; saj so to le uradniki, ki delajo kolikor zmorejo; a lastnik lista je zopet interesiran na tem, da ga podjetje, kolikor mogoče, malo stane, da ne propade v konkurenčnem boju, ki igra tudi med Usti veliko vlogo. — V tem pa trpi izobrazba. — Tukaj bo treba na neki način remedura, da ne bomo imeli samo boljšega časopisja ko drugi, ampak najboljše časopisje, časopisje, ki bo delalo čitatelju veselja, ko ga bo vzel v roke, in ki ga bo zadovoljilo tako, da bo rekel, ko ga bo odlagal, zOpet sem nekaj pridobil na znanju, zopet sem na duhu bogatejši. Drugo sredstvo pa so različne združbe, bodisi čitalnice, knjižnice, pevska društva, telovadna društva itd. Povsod vidimo, da se taka društva porajajo, obetajo obilega uspeha, a malokatero obhaja svojo desetletnico. Ta pa radi težkoč, ki so pri društvih. Če ni agilnega in požrtvovalnega predsednika ali tajnika, društvo omaga na onih malenkostih in sitnostih, ki nastajajo in zapuščajo zelo nezadovoljstva. Zlasti pa peljejo v popolno društveno propast, če ni nikogar) ki bi bodril, hrabril, ki bi nudil v potrebnem trenutku pomoč. Le pomislimo, kakšno ulogo igrajo pri društvih na deželi veselice. Od take veselice je skoraj vsikdar odvisno življenje društva. Na eni strani se obeta gmotni in moralni dobiček, na drugi strani ravnotaka škoda. Da pa se prireditev dobro obnese, treba je dobrih in nepredragih priprav. Tudi tukaj velja: v slogi je moč. Zato mislijo neki možje, da bi se ustanovila zveza vseh narodnih društev v mariborskem okrožju; taka zveza ne bi bilo sicer nič novega, a postala bi lahko trdna opora vseh (gmotno) sla-bejših društev, saj bi podpirala vse svoje članice z nasveti, bi nudila tudi materijelno podporo v knjigah in tiskovinah, bi pošiljala strokovnjake kot govornike in tako dalje. S čason bi taka zveza postala matica vsth diug.h društev. Cim bolje bi delovala matica tem- bolje za njene članice, posamezna včlanjena društva. ps. Slovenci! Slo vorite povsod samo slovenski! cr Političen pregled. p Nemške laži glede Koroške. LDU. Ljubljana, 5. septembra. Ljubljanski dopisni urad poroča uradno : Ker uvidevajo Nemci svojo brezupnost, da bi pri bodočem ljudskem glasovanju v južnem pasu A na Koroškem mogli doseči kakšen, zase povoljen uspeh, so pričeli begati naše ljudstvo z raznimi vznemirljivimi vestmi. Njihovim namenom služi sedaj tudi dejstvo, da je bilo Prekmurje na mirovni konferenci prisojeno Jugoslaviji. Vsled tega širijo sedaj vest, da je bilo Jugoslovanom sicer priznano to ozemlje, da pa se bodo morali zato umakniti na Koroškem na vsej črti južno pod Dravo, Nepotrebno bi bilo nezmiselnost takih m sličnih trditev izpodbijati, ako ne bi način, kako nemško časopisje izrablja to priliko in razblinja te govorice, meril na to, da zanese zmedo med naše ljudstvo in nam ošibi naše vrste. Nemci tudi računajo z dejstvom, da je naše ljudstvo še pred nedoglednim časom v preobilni meri moralo izkusiti divjaštvo nemškega vojaštva ter da se bo usled tega ob sličnih trdovratno vzdrževanih namigavanjih pričelo baviti z mislijo, kaj bi nastalo, ako bi pri glasovanju res' podleglo in prišlo iznova nemškim neprijateljem v roke. Da Nemci pri svojem počenjanju računajo z nerazsodnostjo širših slojev, je razumljivo, zato pa tudi upajo, da jim bodo njihovi poizkusi prinesli zaželjeni uspeh. Da se torej prebivalstvo, v pasu A pomiri in da se razpršijo vsi dvomi, bodi pribito nastopno: 1. da je bila meja med obema glasovalnima pasoma na Koroškem določena v sedanji obliki od mirovne konference; 2. da je ostala neizpremenjena tudi v sedaj izločeni nemško-avstrijski pogodbi, kar izrecno povdarjajo tudi vsi nemški viri, ki jasno navajajo, da so vsa obmejna vprašanja tudi v kon-enoveljavni obliki mirovne pogodbe ostala neizpremenjena in da obstaja edina izprememba le v tem, da je Radgona bila prisojena Nemški Avstriji. Vsi -drugi predlogi nemško-avsfrijske delegacije pa se niso vpoštevali. Ljudstvo, prebivajoče v pasu A, naj se torej ne da begati po pobožnih željah, ki prihajajo z one strani demarkacijske črte, ker bo le samo odločevalo o svoji bodoči državljanski pripadnosti. In to si bo mogoče izbrati v ljudskem glasovanju v teku treh mesecev po podpisu nemško-avstrijske mirovne pogodbe. Dnevne novice. Aktivitetne doklade v Mariboru. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da se uvrsti mestna občina Maribor v prvi razred aktivitetnih doklad. Preki sod ukinjen. Pred časom razglašeni preki sod je deželna vlada ukinila. Relutum za prehrano pri nesprejetih častnikih. Deželna vlada je ugodila predlogu vojaške intendance, da znašaj od 1. julija 1919 naprej za nesprejete častnike relutum za prehrano namesto dosedanjih 8 kron dnevno 10 kron in da se jim prizna relutum 2 K 50 vinarjev dnevno za tobak, torej skupno 12 kron 50 vinarjev dnevno. Pogoji za vsprejem dijakov v „Dijaški dom“ v Mariboru. V novoustanovljeni Dijaški dom v Mariboru se bodo sprejemali s pričetkom šolskega leta 1919/20 gojenci slovenske narodnosti in sicer gimnazijci, /ealci in učiteljiščntki, ne pa učenci ljudskih in meščanskih šol. Vsak gojenec plača mesečno za stanovanje, kurjavo, svečavo, perilo, nadzorstvo in tečno hrano K 400’—, kateri znesek se pa lahko po izpremembi tržnih cen zviša ali zniža. Razen tega je plačati ob vstopu enkrat za vselej K 10’— za obrabo igralnega in drugega orodja. Sprejemalo se bo samo zdrave gojence; zato se mora ob-vstopu vsak podvreči zdravniški vizitaciji. Vsak gojenec mora dalje prinesti s seboj: 1 nedeljsko in 1 delavniško obleko, suknjo, 2 para črevljev, 1 par copat, 1 par telovadnih črevljev, toliko perila, da izhaja 2—3 tedne, 3 obrisače, 3 servijete, milo, krtačico za zobe, krtačo za obleko, glavnik, 4 rjuhe, 2 prevleki za blazino, žlico, vilice in nož. Stariši, ki želč svoje sinove oddati v Dijaški dom, naj se zglase pismeno pod naslovom »Društvo Dijaški dom« v Mariboru ali ustmeno vsak dan od 10.—12. ure v poslopju Dijaškega doma, Goethestrasse 6 (preje »Studenten-heim«). Veliki ljudski shod za dolnji del slovenskega Korotana se vrši v nedeljo, dne 28. septembra 1919 pri Sv. Križu nad Dravogradom. Sv. Križ je le 526 m visok in komaj pol ure od Dravograda oddaljen. Leži na lepem hribčku na štajersko-koroški meji. Od tu se nudi prekrasen razgled po Labodski, Dravski, Mislin-ški in Mežiški dolini. Mile sestre in dragi btatje iz ljube naše Štajerske 1 Tužni Korotan Vas vabi in kliče! Natančni vspored se naznani. - Odbor Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri poštnem uradu Murska Sobota,- Beltinci in Prošenjakovci. Dosedaj so se zgradile v Prekmurju sledeče telefonske zveze : 1. telefonski vod od Radgone čez Mursko Soboto do Beltincev; 2. telefonski vod od Murske Sobote do Prosenjakovcev. V/ vodu od Radgone do Beltincev sta se otvorili dne 31. avgusta 1919 telefonski centrali z javno govorilnico v Murski Soboti in Beltincih za krajevni in medkrajevni telefonski promet. V/ vodu od Murske Sobote do PrQšenjakovcev se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico v Prošenjakovcih za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Neumesten napad. Prejeli smo: Mariborska »Volks-Zeitung«, ki je že vse barve kazala — od krščanskosocialne do komunistične — ie na precej surov način pričela napadati naše slovenske obrtnike. Pred nedavnim je napadla tudi gostilničarja in mesarja g. Vlahoviča, češ da daje gostom z miz pobrane ostanke. Kot stalni gostje moramo konštatirati, da smo bili vedno dobro postreženi v tej gostilni. Najboljši dokaz, da ima g. Vlahovič dobro gostilno in mesarijo, je pač ta, da ima vedno dovolj gostov v gostilni in natlačeno polno odjemalcev v mesnici. Vsled tega pač ni priporočljivo verjeti govoricam razžaljene in odpuščene kuharice. — Stalni gostje. Dvojezični občinski pečat! Res neverjetno, pa žal resnično je, da občinski urad v Slivnici pri Mariboru rabi še danes — nemško-slovenski pečat. Če ni mogoče priti do novega samoslovenskega pečata, se pa vsaj nemški del pečata zamore izrezati. Kaj poreče k temu naše okrajno glavarstvo? »Glasbena Matica", Maribor. Kakor smo že javili, se je ustanovila v našem prerojenem mestu „GIasbena Matica Maribor". S tem so se uresničile sanje, ki so jih leta in leta sanjali naši najboljši možje. Ustanovilo se je društvo, čegar namen je gojiti vsestransko glasbo. Ta namen bo doseglo s tem, da bo vzdrževalo glasbeno šolo, orglarsko šolo, društveni orkester, ustanavljalo bo glasbene šole, prirejalo glasbene produkcije, izdajalo in zalagajo dobre slovenske skladbe še živečih in umrlih glasbenikov, raz* pisovalo nagrade za najboljša domača glasbena dela, pospešavalo, nabiralo in izdajalo slovenske narodne pesmi ter gmotno podpirala nadarjene glasbenike; snovala in vzdrževala bo glasbeno knjižnico obsegajočo zlasti slovenske in splob slovanske skladbe in tudi skladbe drugorodnih skladateljev, dalje poučne knjige o glasbi. Društvo si je postavilo velike cilje, odbor pa je sestavljen iz samih navdušenih delavcev. Stopili smo v dogovore z izbornimi učnimi močmi, ki so dovršile teoretične študije na najboljših konzer-vatorijih in že dolgo uspešno delujejo na različnih glasbenih Šolah. Ti nam bodo ustanovi}* zavod, kjer se bo vsestransko poučevalo petje* in glasba, ustanovila nam bode velik orkester, izvežbala moški in mešani zbor, da bomo visoko povzdignili domačo umetnost. Veliki cilji pa zahtevajo velikih žrtev. Obračamo se na vse vnete rodoljube, ki so nam že itak bili vedno zvesti podporniki. Vabimo Vas, pristopite nam kot ustanovniki. Obračamo se do denarnih zavodov; naklonite nam izdatne podpore. Proračun za tak Zavod pojde v stotisoče, sezite globoko v svoje blagajne in poiščite največje podobice. Obračamo se na vse narodno čuteče občinstvo, da pridno pristopa našemu društvu. Redna članarina je tako malenkostna, da jo pač vsakdo lahko zmore. Posebno starišj ne zamudite takoj prijaviti svoj pristop, steni ste si zadobili pravico, vpisati svoje otroke v glasbeno šolo. Vabimo na pristop tudi vse lojalne drugorodne sodržavljane. Nuditi hočemo vse olajšave, odbor si je stavil nalogo, biti Vseskozi koncilijanten, tako da glasbeno šolo lahko obiskuje vsakdo, naj že je učnega jezika popolnoma smožen ali ne. Oglase na pristop društvu in članarino sprejema društveni blagajnik g. Drago Klobučar, ravnatelj podružnice ljubljanske kreditne banke v svoji pisarni. Zaplenjen denar v Delnicah. „Slov. Nafod" poroča: Zagrebška „Riječ" z dne 6. t. m. priobčuje pod naslovom „Iz Ljubljane preko Delnica na Rijaku" dopis, v katerem se zatrjuje, da so javnostni organi v Delnicah zaustavili avtomobil, ki je bil na potu iz L.ubljane na Reko. V avtomobilu sta se nahajala 2 gospoda,. ki sta imela sabo poleg prtljago tudi ročno blagajno. Ko so varnostni organi hoteli prekleti ati ročno blrignjtto, sta potnika izjavila, da sta ključ k ročni blagajni izgubila. Oblast je na to dala ročno blagajno n..siino odpreti. V blagajni so našli „srebrn in zlat denar, eno-kronke, dvokronke, petkronke, cekine po 10 in 2u K,„franke, dinarje, napoleondore itd." Dopis se k'nčuje tako-le: „V Ljubljani nijesam više imao vremena, da doznam, tko su ta gospoda ... Tek u Zagrebu doznao sam za ime jednoga od te gospode. A znate li, gospndine uredniče, tko je taj gospodin ? To Vam je glavom predsedjenik slovenske zemaljske vlade i poznati vodja slovenskih klerikalaca gospodin dr. Brejc . . . Ime dru-gog gospodina mogao bi vam dakle reči g. dr. Brejc«. — Registriramo kot kroničarji to vest, odgovornost zanjo na seveda v celoti prepuščamo zagrebški »Riječi«. Razume se, da mora tako napadeni zadevo pojasniti javnosti, da se izogne govoricam, zlasti v dobi, ko je občinstvo razpoloženo, da očita razne gorostasne zadeve tudi takrat, če niso resnične. Tudi »Slovenec« je med tekstom pred kratkim začel nekaj sličnega namigavati, čeprav; se ni jasno izrazil. Na tej poti mu ne sledimo. »Riječ SHS« bo gotovo pripravljena prinesti o zadevi vsako stvarno pojasnilo, kar je potrebno v javnem interesu). Srečko Pumcer. Včeraj so prepeljali v njegovo domovino Braslovče, truplo junaka kad. asp. Srečka Puncer, ki je padel meseca maja v Vovbrah pri Celovcu. Rajni je bil urednik »jugoslovanskega Korotana«. Mestno poveljstvo mariborsko je položilo po odposlancu na njegovo krsto krasen šopek. Na državni gimnaziji v A^ariboru se vršijo sprejemni izpiti za I. razred dne 22. t. m. od 10. ure dalje; za vpis se naj pošljeta do tega dne krstni list in izpričevalo. Prvošolci, ki so Jjili že julija sprejeti, pridejo dne 24. t. m. ob 8. uri naravnost v šolo. Dne 23. septembra od 8. do 11. ure bodo ponavljalni in dodatni izpiti; od 11. do 12. ure: vpisovanje lanskih učencev, ki se morajo zglasiti z lanskim izpričevalom, in sicer dijaki drugih zavodov osebno pri ravnateljstvu, dijaki naše gimnazije pa le pri vpisujočem profesorju v veži. — Dne 24. septembra začetek šole. Občinske doklade. Vedno bolj pogosto slišimo pritožbe proti občinskim dokladam 1 e-tošnjega leta. Občin-ke doklade se izplačujejo v jako nitko odmei j nih • mesečnih obrokih. A Še več! Slišimo celo, da se občinske doklade za več mesecev sploh niso nakazale. Kako občutno zadene to dejstvo mnoge občine, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da so občinske blagajne izza časa vojne vsled podpisa vojnih posojil skoraj prazne. Če dalje pomislimo, da imajo ravno sedaj vse občine s popravo cest, mostov, jarkov itd , ki so vsled vojne grozno trpeli, ogromne izdatke, vprašamo, sčirn naj občine gospodarijo. Merodajne oblasti pa prosimo nujne odpomoči! Rekvizicije srbskih čet. Srbbkc čete so na svojih bojnih pohodih po jugoslovanskem ozemlju vsled potrebnega naglega kretanja po-največ potrebščine na živilih rekvirirale kar naravnost pri strankah, vsled česar je po mnenju ministrstva za vojno in mornarico gotovo v večih slučajih račun neporavnan. Vsled tega se vse take stranke, pri katerih je morebiti srbska vojska izvršila rekvizicijo direktno in račun za rekvirirana živila ali druge stvari še ni poravnan, pozivajo, da najkasneje do 1. oktobra t. 1 prijavijo pri 44. mariborski pukovski komandi ter prosijo, da se jim njihov račun likvidira. Tei prijavi in zajedno prošnji, na katero se pa bo oziralo, če bo vložena do 1. oktobra t. I., je treba priložiti i virno potrdilo čete ali osebe, ki je rekvizicijo izvršila. Navesti pa je treba: označbo rekviriranega predmeta, njegovo vrednost, dalje četo ah osebo, ki je rekvizicijo izvršila, kraj rekvizicije in kraj predaje stvari. Pukovska okružna komanda bo čez predložene dokumente izstavila reverz, v katerem bo uradno potrjen prejem dokumenta. Stranke pa, katere bi morda dokumente izgubile, pa morajo pri svojej občini s svedoki dokazati, da jim je bilo res rekvirirano in da niso še prejele plačila. Kmetijska podružnica za Maribor in okolico. 17. avgusta 1919 se je vršil občni zbor Kmetijske podružnice za Mnribor in okolico, katera je bila do sedaj včlanjena pri štaj. kmetijski družbi v Gradcu. Na tem občnem zboru je prešla ta podružnica v slovenske roke ter se je takoj sklenilo pristopiti k Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Članarina znaša za posameznika 10 kron na leto. Poleg drugih ugodnosti dobivajo člani za ta znesek mesečno 2 krat izvrstno urejevan in ilustriran strokovni list „Kmetovalec" s prilogo „Konjerejec." Podružnica, katera si je nabavila za svoje člane bogato knjižnico, ima bogat inventar za svoje člane, kateri je istim brezplačno na razpolago. Ima svoje skladišče za raznovrstne kmetijske potrebščine. Podružnica bode brez dobička oskrbovala za tovarniško ceno različna umetna gnojila. Vsako prvo nedeljo v mescu se vrši v prostorih okr. zastopa podueno predavanje in nato razgovor. V mescu septembru jj bilo 7. točno ob 9 uri zanimivo predavanje. Vsi bivši člani in taki, ki hočejo postati, se tem potom najuljud-neje vabijo k sestanku, ter pozivljejo k pristopu, oziroma, da plačajo zaostalo članarino. Pri tej priliki se bodo tudi naročila za apneni dušik, kateri je podružnici za tovarniško ceno na razpolago, sprejemala Pridite toraj vsi, katerim je za zboljšanje Vašega materjalnega stanja na srcu Sejmi za žrebčeke. Konjerejski odsek II. slovenske kmetijske družbe (nekdaj Spodnještajersko in Prekmursko) prirede sejme za žrebčeke izključno mrzlokrvnih pasem v starosti do 18. mesecev, to je lanskih in letošnjih in sicer 22. t. m. v Radincih, 23. t. m. v Ormožu, 24. t. m. v Sv. Jurju ob južni železnici in 25. t. m. v Žalcu, na ta-mošnjih sejmiščih. Odsek je za te sejme zainteresiral inozemske kupce in ima upanje, da bode vlada do tega časa vse potrebno glede izvoza tega konjskega materijala, za katerega v drugih pokrajinah našega kraljestva ni uporabe uredila. Bode toraj najbrž to edina priložnost te žrebčeke letos prodati, priženite toraj vsi konjerejci, kateri ste primorani odprodati, kateri pa imate dovolj klaje in prostora pa Vam svetujemo, da redite dalje. Pridite pa tudi domačini, kateri želite take žrebčeke kupiti. Trgovanje konja vsake druge vrste, kakor omenjenih žrebčekov bode na teh sejmih strogo zabranjeno. Predpisi glede živinskih potnih listov veljajo kakor za vsaki drugi sejem. Nogometna tekma ,Maribor' - ,Aero‘ I. (7:5). Nedeljska te^iua pri lepem vremenu je nudila gledalcem, katerih pa ni bilo ravno preveč, lep užitek. Občiustvo, v večini nemško, je prišlo na Tezno le radi prve igre. Ploskalo je samo letalcem. Čul sem neko nemško gospodično poleg mene, ki je dejala: »Das sind ja unsere!« Tako? »Aero« je slovenski klub. Slišati pa je bilo še vedno blaženo švab-ščino. Klubovi člani so jugoslovanski vojniki. Opozorim jih za sedaj samo z Govekarjevimi besedami: »Gospodo, molim, m Naznanilo! Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se v moji opekarni v Lajtersberku zopet redno posluje in je pri meni dobiti vsakovrstna strešna ter zidna opeka. • Franz Derwuschek, opekarna, Lajtersberk Intel*; Tiskom« sodra*«- Odgovors! *red*lk; Fr. Voglar, Tiikerua: Kori Rabit*«« v Mlribtr*