Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CITATHJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fte niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Ctorrd - M ctmm MMt«r September Zlrt, 1M3 mi Uw PmI Offl« M New fork, N. I, under Act of Centre* of Marek Srd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 142. — Stev. 142. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 20, 1939—TO REK. 20. JUNIJA, 1939 — ■1 1 • •. — "s-... j. Volume XLV1I. — Letnik XLVIL V V %3 NEMŠKO VOJAŠTVO GOSPODARI NA SLOVASKEM Meč čuva nad Nemčijo! —pravi dr. Goebbels Nemški vojaki so nastanjeni v taboriščih blizu poljske meje. — Nemci prezirajo slovaške častnike. — Fuehrer čuVm nad Gdanskom in Nemčijo.—Nemci poslušajo samo svojega fuehrerja. Anglija pripravlja akcijo proti Japonski ODBOR ZA VNANJE ZADEVE JE BIL SKLICAN NA SEJO. — VLADA RAZMOTRIVA O POVRAČILNI KAMPANJI Proti koncu tedna so ostali v Londonu poglavitni ministri v upanju, da bo Japonska pokazala pripravljenost za kak kompromis glede dogodkov v Tiencinu, toda do danes se Še ni nie dogodilo, kar l>i moglo kazati na kako olajšanje napetosti na Daljnem Iztoku. Uradniki vnanjega urada, tr- načrt odobril odbor za v na nje zadeve, bo sklicana seja celega kabineta, ki bo odločil, da bodo povračilne odredbe takoj stopile v veljavo. O vsem tem bo ministrski predsednik Chamberlain obvestil poslansko zl>ornico, toda ne bo še v stanu pojasniti vseh načrtov angleške vlade. Združene države in Francija ste v stalnem stiku z an«?le Z1LIN, Slovaška, I 9. junija. — Premikanje nemškega vojaštva ob slovaško-poljski meji se nadaljuje. Častniki so natančno pregledali 100 milj dolgo mejo, ki bo za slučaj kakega spopada med Nemčijo in Poljsko zaradi Gdanska velike važnosti. Običajni poletni manevri so po celi Nemčiji v polnem teku in po zadnjih poročilih je na slovaško-polj sko mejo dospelo 20,000 nemških vojakov. (Nemčija je pri razdelitvi Cehoslovaške 16. marca postavila nad Slovaško vojaški protektorat.) Nemški vojaki, ki so prišli v marcu na Slovaško, so nastanjeni po skritih taboriščih blizu poljske me-^ovsk^ ministrstva in za- • M-.—Z.L: X. s. *1 * •• i »i . klaldnižkega urada so že izde- ;e. INemski častniki se ne zmenilo za slovasko pro- , . . . , . ... •• • vt • 11 iaJl nacr* za gospodarske od- pagando m sicer z aretacijami; Nemci so zaplenili Jredbe proti Ja|>onski, kar bi več listov s protinemško propagando. (pomenilo odgovor na japonsko Iz Ziline gradijo veliko cesto do Cadce, od koder * bl°kado vi Tiencinu. Ko bo ta nemška armada z lahkoto vdari na poljski Tješin. Poleg te ceste pa grade še več drugih, ki peljejo proti severu do poljske meje. Bivša čhoslovaška letališča v dolini Vaga so Nemci zaprli in so popolnoma zapuščena. Železna vrata na letališču v Zilini so sneli in jih kot staro železo odpeljali v Nemčijo. Neka velika jnunicijska tovarna v Dubniku obratuje noč in dan in vsi izdelki gredo v Nemčijo. Nekaj slovaških vojakov v Bratislavi se javno vežba ško vlado gle«te i>oložaja v A-brez orožja. ziji- Uradni krogi pa pravijo, da se dosedaj te države še niso GDANSK, Svobodno mesto, I 9. junija. — "Fue- posvetovale za skupno akcijo hrer čuva nad vašo in našo bodočnostjo. V njego- iTghj&Tz^L^ načrt s^ vi roki smo vsi v dobrem varstvu. Zato bomo v teh težkih, napetih časih vanj zaupali in se ne bomo,— kot pravi pesnik—bali moči človeka. Pred nami stoji Nemčija, — velika, močna in nepremagljiva. Za nami stoji narod. Nad nami pa stoji fuehrer." S temi besedami je propagandni minister dr. P. J. Goebbels zaključil svoj enourni govor ob priliki zadnjega dne gdanskega kulturnega dne. Ze v soboto je rekel, da je vrnitev Gdanska Nemčiji neizogibna in da je nobena sila na svetu ne more preprečiti. "Politične meje je mogoče nekaj zavlačevati," je rekel dr. Goebbels tekom svojega govora/1 toda meja, ki so jih potegnili jezik, pleme in kri, ni mogoče izbrisati in ločiti in tako je tudi v slučaju Gdanska. Zato se počutim v tem mestu ravno tako, kot v kateremkoli drugem mestu nemške države." Dalje je še dr. "Goebbels izgovoril naslednje krilate besede: Na razpolago imamo mogočna obrambna sredstva. Od leta I 935 je »moč nemškega naroda mogočno narastla in danes smo narod pod orožjem. "Meč čuva nad Nemčijo. Ni se nam treba bati no bene moči sveta. . . Ni mi treba še enkrat ponoviti, da stoji nemški narod združen za vami in da vam ni treba imeti nikake skrbi za bodočnost vašega mesta." Ravno tako pohvalno se je izrazil o gospodarskem položaju Nemčije, ko je rekel: Mi. Nemci smo politično in gospodarsko . pod vodstvom vojnega časa. Poslušamo samo eno povelje. Druge države imajo velika bogastva in jim ni treba šteti vsakega pfeniga. Odkrito in pošteno moramo reči, da mi, Nemci, živimo iz rok v usta. Smo rrvnl nemaniči.* LONDON, Anglija, I 9. junija. — Odbor za vna-nje zadeve angleške vlade se je danes sestal, da razpravlja o represalijah proti Japonski, ako se položaj na Daljnem Iztoku nepričakovano ne izpremeni. mostojno brez drugih držav. Gotovi krogi j>a so mnenja, da bi gospodarske odredbe de lovale prepočasi, da bi bilo mogoče ž njimi prebiti blokado, toda vladni krogi so mnenja, da vodi Japonska že dve leti drago vojno, tako da bi gospodarske oil red be težko delo vale na finančni položaj Japonske. \Med drugim bo Anglija preklicala svojo trgovsko pogodbo z Japonsko iz leta 1911. S tem bi bi'lo mogoče na japonsko blago postaviti višjo carino in celo embargo. Admiral sir Roger Keyes, ki je član poslanske zbornice, je v svojem govoru v Hornseyu rekel, da pomenijo dogodki v Tiencinu, skupno s pomočjo, ki jo dajete Japonski Nemčija in Italija, v resnici pravo vojno napoved Angliji in izzivanje, proti kateremu se mora An- FRANCOSKA PODMORNICA IZGUBLJENA Podmornica Phenix se je potopila v Cam Ranh pristanišču v Aziji. — 2 n,jo je utonilo 71 mož posadke. PARIZ, Framija, 1«. junija. —, Mornariški minister Cti-.sar Ca m pinch i je ministrskem predsedniku Edouardu Dala-dieru sporočil, da ee je podmornica Phenix na vežbanju v Cam Ranh pristanišču v In dočini potopila z vso svojo posadko 71 mož. Admiral Jean Decaux, poveljnik francoskega vojnega brodovja na Daljnem Iztoku je sporočil, da navzlic temu. da se bojne ladje in aeroplani iska'i potopljeno podmornico, ni bilo mogoče dognati mesta, kjer se je potopila. Nikjer ni mogoče na površini vode najti olja. ki se vedno 'pokaže, kadar se po topi kaka podmornica. V okolici, kjer se je potopila, je morje globoko nad 300 čevljev. Ob času nesreče je podmornica Phenix skupno s podmornico Kspoir manevrirala, da potmpi poveljniško ladja I^a-motte-Picquet. Prejšnji dan ste dva podmornici uspešno izvedli sličen manever. Mornariške oblasti so opustile vsako upanje, da jo še kak mornar v iwxlmornici živ. BERLIN, Nemčija, 18. junija. — Kancler Hitler je francoskemu predsedniku Lebrunu poslal brzojavno sožalje ob priliki potopa podmornice Phenix. ANGLEŠKA ZVEZDA OBLE-DEVA RIM, Italija, 18. junija. — Fašistično časopisje pravi, tiri jaiponska blokada tujih konce- sij v Tiencinu "oznanja oble- glija postaviti. Admiral je re-_ i kel dalje, da se mora vlada od- "ločiti, da se že sedaj, če treba, devanje angleškega ugleda tudi z orožjem postavi proti Japonski, kajti vojne skoro ni mogoče odvrniti in če bo Anglija še kaj odlašala, bo za njo gotovo prišlo ponižanje. Navzlic temu pa angleška na Daljnem Iztoku.'* "La Tribuna" pravi v uvodnem članku: "(V pred nekaj leti ni bilo mogoče misliti, da bi bilo mogoče napasti kako angleško PRENOS TRUPLA D2ENKISKANA Truplo osvojevalca leži v srebrni krsti. — Njegovo truplo so prenesli, da ne pade Japoncem v roke. J ULIN, Kitajska, 19. junija. — Džengiskan, največji osva-jatelj Azije, ki je v trinajstem stoletju prodrl v vzhodno Ev-i ropo, ■se je vrnil na Kitajsko.1 Njegovo truplo v srebrni krsti je bilo preneseno skozi Veliki zid, katerega so prekoračile njegove mongolske trume, ki | so si |H)djannile severni del Ki-| tajske. In ravno vojna, katero je vodil skoro celo svoje življe-nje* je motila njegov mil. Njegova krsta je bila odpeljana iz grobnice v Ečinhuru v Mongoliji, da ne bi padla v roke Japoncem, ki ogrožajo Mongolijo. Krsta je bila prenesena skozi vrata Velikega zidu ob navzočnosti < "ankajšekovega osebnega zastopnika in mnogih odličnih Kitajcev, Mongolov in budističnih lam mimo velikanske množice Kitajcev, ki so mahali z zastavami. Krsto bodo {Kiložili v nove grobnico na kakem skrivnem kraju v zapadni Kitajski. Džengiskan si je najprej o-svojil severno Kitajsko in Mandžurijo, nato pa se je iz Mongolije obrnil proti jugu in prišel do Indusa v Indiji-Njegove čete so prodrle celo v vzhodno Evropo ter opu>toši-le zemlje, skozi katere so dr-vile, dokler se Dženkiskan ni mogel pobahati, da more jaha-ti skozi »vsa zavzeta mesta, ne da bi se njegov kCnj spodtak nil. Dženkiskan je umrl leta 1227 in ga -priznavajo za naj\ecjega mongolskega junaka. PREGANJANJE REPUBLIKANCEV NASPANSKEM Priznal je, da je pomagal ustreliti 225 oseb. — V kaznilnici je bilo ustre-1 jenih do 20,000 ujet. nikov. TORNADO NA ZAPADU Tornado v Minnesoti je ubil 10 ljudi. — Vihar je odnesel avtomobil z družino. MINNEAPOLIS, Minn., I ». junija. — Tornado, ki je udaril -proti severu in zapadu, je ubil najmanj 10 ljudi, podrl 75 hiš v Anoka okraju, 20 milj se-verozapadno od Minneapolis in i »oškodoval oseb. Ko se je Mrs. Freeman z avtomobilom vračala z izleta s svojima dvema hčerama in ze toni Bradleyem, je avtomobil zašel naravnost v tornado, je i>otegnil avtomobil več sto jardov po zraku in vsi v avtomobilu so bili ubiti. Vihar je prihrumel od jugo zapada ter je najprej podivjal blizu Corcorana, nekaj milj se-verozapaduo od Minneapolisa. In na tem kraju je bila ubita družina Mrs. Freemanove. Nato se je tornado dvignil, pa zopet vdaril na zemljo v A" noki, kjer je porušil šest blokov hiš. Mesto ima 350 prebivalcev. Vihar je blizu Anoke odnesel hišo fannerja Dorra. V bolnišnici v Anoke je 41 ljudi z zlomljenimi rokami ali nogami. 12 jih je bik, odpeljn-iiili v bolnišnico v Minneapolis, 7 pa v St. Paul. V Texasu je vihar dosegel hitrost 63 milj na uro. Tornado se pomika [»roti vzhodu. NEMŠKI MANEVRI PRANK FKRT ob MENI, Nemčija. 16. junija. — List 14 Frankfurter /eitnnjr" pravi, da se IhmIo v bližnji bodočnordi pričeli veliki vojaški manevri ob nemških zapadnih utrdbah. Kot pravi li>t, bodo manevri trajali zelo dolgo. vlada up«, nad kat(?ro ^ ^ bo drznila Anghji zan.kat, Rtava an(r,PŠkega wsarstvo.., vseh pravac v Aziji. Toda od m„v „ j* ,. T . , . . . | i, v . ... . lako na Daljnem Iztoku kot v japonske vlade se ni pnelo ni- tt.__- . , „ . . kako nadaljnje sporočilo. £V.,:0|P1 mnTV° T"*5™ dati resnici v obraz m se z njo sprijazniti, da jih ne bo prehitel nevadržni tek zgodovine." HORTHYJEV ROJSTNI DAN BUDIMPEŠTA, Madžarska, 18. junija. — Madžarska danes obhaja 71. rojstni dan svojega regenta admirala Nikolaja Horthvja, katerega smatrajo Madžari za poglavitni steber proti nacijski na !-vladi nad Madžarsko. ŽIDOVSKI BEGUNCI V ANTWERPENU Mnogi so hoteli izvršiti samomor. — Postavili so stražo da preprečijo samomore. — Samo en begunec je v Hava-ni skočil čez krov. ANTWERP, Belgija, I*, ju nija. — Parnik St. Louis z 907 židovskifi begunci iz Nemčije je do-pel v Antwerp. Begunci so po svojem priho.iu pripovedovali, da so postaval stražo, čije namen je bil preprečiti samomore med begunci. Izmed 907 beguncev, ki >o -e 15. maja odpeljali iz Hamburga in so upali, da jim bo dovoljeno se izkrcati na Kubi, je samo en begunec v I lava?.i skočil čez krov in utonil. Begunci pripovedujejo, da se je, ko jim ni bilo dovol jeno izkrcati se na Kwbo, 200 l»e-guncev zaobljubilo, da izvr-e samomor s tem, da bi poska-kali v morje, mesto da bi se vrnili v Nemčijo. V teh strašnih dneh na 6(X»0 milj dolgi vožnji so >e zbrali nekateri begunci in so JI ur na dan stražili, da kdo ni skočil v morje. Nekateri Itegunci >o *>i 1 i izpuščeni iz koncentracijskih taborišč, predno so se ott-l»eljali iz Hamburga. ■S solzami v očeh so begunci pripovedovali, kako so se razveselili novice, da so jim začasno zavetišče dovolile Anglija, Francija, Belgija in Holland .»ka. V Antwerpu je bilo izkroa-nih 250 beguncev in so jih nastanili na gradu M antes s v Liege- 157 beguncev >e je s pa m i kom Flandria odpeljalo na Holandriko. Ostali po ><» se v skupinah jw> 250 odpeljali v Southampton in Boulogne. iiiiiiiit.H,{iiiiiiii„,.,11(1111111, .iiiiiiiii,f ADVERTISE IN "GLAS NARODA" MADRID, Španska, 19. junija. — Španska sodišča vsak dan sodijo nad ste ljudi, ki so obtoženi, da so morili fašiste, i duhovnike in redovnice. Ed-imundo Rodriguez, ki je bil ne-I davno prijet, je priznal, da je 'pomagal vstreliti 225 oseb v kaznilnici na San Bernardo u-lioi, kjer je bil dodeljen straži. Rodriguez je tudi rekel, da je bilo v kaznilnici, kolikor mu je znano, ustreljenih 20,000 o-seb. Pet žensk, ki so bile uslu-žbene v isti kaznilnici, in ki so bile prijete, so priznale, da ji in je znano, da je bilo v kaznilnici vstreljenih najmanj 5000 o-seb. Dva brata ki sta bila areti rana v Valenciji, sta odbolže-na, da sta ubila 192 oseb. Javni obfcožitelj pravi, da ima imena 236 duhovnikov, ki so bili umorjeni samo v Ma -dridu. > RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WEST lftth STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ČTH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c Vsoto lahko poSjeto t po 3 orino« wo S "G L A 8 NABOB AM « New York [Tuesday, June 20, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ft rite* oc -GLAS NARODA (toics or TBI rtorui) Owned and Published by HjOVKNIO PIIBUSHIKO (DMfANI < A Corpondw) Meat J Upato. at tke corpora ttoa and iMrwui of abort officer«: NSW YORK. N. V. 46th Year j| IS8TTHD lYimr DAT fiXCEPf SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement OD Afiwmeof Ba oet*» leto velja llat m Aaerlko la f«w» ..............».oc la pal leta ...............$S.ener ee naročnino po Money Order. Prl luremembl kraja oaro6-tudi prejšnje bl?all££e nexneal de Litre!« nejde- SOVRASTVO CEHOV DO NEMCEV NOVA ANGLES K A BOJNA LADJA Peter • • Slovenski dan na razstavi Cleveland-k i Slovenci bodo napravili izlet na newyor&ko svetovno razstavo in bodo prišli v New York v petek, dne!zahrepeilim po kompaniji -23. junija. ; |M> človeku, s katerim bi se kaj Mr. Kollamder je pripravil pogovoril, da bi bilo ubito \*o- Večkrat prodajam grozen dolgčas in ob takih priložnostih Mornarji na novi angleški bojni ladji 44 Newcastle aeroplanom. m- veži »a jo z najnovejšimi topovi proti Iz Slovenije Češki in slovaški narod navdaja sedaj ista bojazen kot v tednu pred zavzetjem Prage. Kot tedaj, tudi sedaj ljudje ti- PASTIRČEK BREZ kajo skupaj glave, poslušajo radio, ako bi mogli vjeti kako vest z onstran meje, se zbirajo -po ulicah in cestah ter se iz prašujejo, ako je kdo kaj izvedel o zadnjih dogodkih. Vendar pa je neka razlika: ljudstvo ni tako vznemirjeno in zbegano kot je bilo v marcu. Ljudje se več ne zbirajo na Venčeslavovem trgu, kot so se zbirali pred očmi nemškt tajne policije, da si povedo kako novico. Prav vznemirjenje je sedaj samo v vladnih uradih, v bankah, časnikarskih uradih. V teh krajih je bilo tekom tedna veliko vznemirjenje, kajti prihajala so poročila o zbiranju nemških čet na Češkem, A'oravskem in Slovaškem. Cenzura je stroga, tujci ne smejo prihajati v deželo, na lod je razburjen, toda vdan v usodo, kajti zaveda se, da zopet prihaja 44 pax Germanica" »— nemški mir. Ako bi Nemčija sedaj tudi premenila svojo politiko proti Čehom, je dvomljivo, ako bi se položaj kaj izboljšal, kajti med Čehi in Nemci trdno stoji stena sovraštva, česar pa «o krivi samo Nemci. Lansko jesen, ko je češki narod ležal razprostrt pred Hitlerjevimi nogami, bi še bilo mogoče vstvariti položaj, da bi nemški in Češki narod saj zdržljivo mogla živeti med seboj, kakor n. pr. Angleži in Irci. Toda v srcih Čehov se je naselili sovraštvo do Nemcev, ko so postavljali mejnike v peti in šesti zoni v Sudetih. Ko je Nemčija potisnila svojo mejo v cbodski okraj okoli Domazlie, ki je zgodovinsko najpomembnejši kraj za Čehe; ko je nemška komisija na brzojavno prošnjo gorečih Sudetov na kanclerja Hitlerja sprejela v Nemčijo kako tovarno ali posestvo; ko je nemški gospodarski minister di. Walter Funk v Beogra!du izposloval, da je Jugoslavija v Nemčiji naročila razne stroje, ki jih je prej dobivala iz Če- ,1 — ške, tedaj se je vsa češka jeza razlila nad Nemce. In ko «o pričela prihajati poročila, kako Nemci prega njajo Čehe, ki so ostali v Sudetih, tedaj je češka jeza m* Nemce še bolj vzplamtela. Čehi na Češkem in Moravskem se sicer zavedajo, da so brez vsake moči proti Nemcem, toda vedo, da so skupno, združeno telo v čeških mestih in na češki zemlji. Zato si morejo tenVbolj živo predstavljati, kako hudo se more goditi njihovim bratom, ki žive med sovražnim nemškim narodom. Slovaki proti Nemcem ne kažejo toliko sovraštva kot Čehi, kajti od njih so dobili "avtonomijo." Toda pričenjajo čutiti roko svojega "prijatelja in zaščitnika'* na gospodarskem polju in tudi pri njih že prihaja na dan sovraštvo do * * osvoboditelj a' \ Slovaki so razočarani in v kratkem njihovo sovraštvo do Nemoev ne bo nič man'jse, kot je eovraštvo Čehov. SLEDU IZGINIL Na Bregu pri Litiji in tudi po drugih krajih se govori o dogodku, ki se je primeril nedavno. Ze ver dni ftogresajo 16-letnega pastirska Pevčevega! Poldeta iz Lrberge, ki je služil j gra!a. ru. j ki je I1M še- ko je Sava še tako visoka, bo \ rgla na suho. To stori le, kadar upade. PRETRESLJIVA TRAGEDIJA V Vitanju se je ponoči «m 1 i oai- pret rešljiva tragedija, pri posestniku Jugu na Brej?u.jki .je zahtevala dve r-lnveški Značilno je, da se je raznesal (žrtvi Pred dobriimi fi leti se je vest, da e ie nesrečnega tantica doletela ' . . _____• , i <4 i pa zakonca pred poldrugim le- nesreea. I>a ira ]e odnesla Sa- ' , ... ' , ' .. to?n loci a. Mes»ko se je ple- va, ho prefpricam v.si. Sprva ... , , . . • ■ , i - i- i i »-elil v Uplotmco. zena s > ie kazalo, da ie tanticek le po-L 1 ... i , kom pa v \ i tanje kjer je se )e kam skril. | ' _ . i - , ■ di a liso in trgovino ter sknvantal. , . • . . ___ jjala v sezoni sobe za letovisea- rje. V eni sobi je -tanoval že begnil in se je kam Vzrok njegovega naj bi bila ribarska mreža, ki sij jo je fant izposodil, pa mu jo je odnesla Sava. Ko so mrežo našli v Maljaku. so nastale govorice, da se je Polde zbal posledic in je ušel, ter se sel domov -kriti. Ko pa so povprašali, ee je doma-pri starisih. Iso dobili iz I^iberge odgovor. • • 'i i- li dejanski r-tan. Ob treh zjn- o posedeli m malo pokraml.ia- 1 \ ' .. .r . i- j • i i i i • trai <> prepeliali trupli Meska li. I soda hotela, da se je ' . ' 1 . . i ■ i t ' i Ai i i in (Jior,rieviea v mrtvašnico pripeljal Josko Moško z motor- 111 , ,____ = Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA PODPORNA NARODNA JEDNOTA Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; •e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna sku&nja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na * .š » , SLOVENIC PUBLISHING CO" tPOTNlSKl ODDELEK "GLASA NARODA":: umijjMi t ' New York, H. Y. BRAT SKA. DELAVSKA PODPORNA TJ S T AN OVA Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 na vitan.ifkem pokopališču. Gioirsrjevič je imel -p1'* hranilno knjižico 7. vlogo 22 tisoč din. — Vse kaže. da je =toril Meško svoje dejanje iz ljubosumnosti. PODJETNO TIHO-TAPKO je .prijela policija ponoči, ko se je sumljivo smukala po ma-riborskith ulicah. Imela je pri I>iu. i *» I »in. 'JOe Din. ao-i Din. Din. 1UrK kri»aj hitro MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplntllo Tf^jih zneskov kol zeoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovolj« jen« te boljfte pogoj«. NUJNA NAKAZILA lZVR^U ŠJK.MO PO ( ABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 11— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NET? lORK cehi večjo košaro in ko je stra žnik pogledal vanjo, je videl, da je polna tihotap-kega blaga. Zaplenili so ji r> kg ' -V«. - .V -. i NAZNANILO in ZAHVALA z žalostnim srcem iwzaianjauio soro«iniki»ui. iwijuteljeui in znancem. (la je ufuiila smrt pretrgala uit življeuja našemu ljubemu sinu in bratu 1— Louis Brgant-u Dne 4. junija, 1939 se je pokojni I>miis vrat\tl ml dela domov nn kiAesu in ga je Ml ubil avtomobil. Bil je takoj mrtev. Kojeti je bil 13. julia 1918 v ExiK»rtu. Pa. P«ko;»n je btl dne s. junija po katoliških obredih s sv. mašo zadučuico na tJrand View pokopališču na Export. Pa. Tem potom se najlepi5e zahvalimo dr. sv. Alojzija št. .77 JSKJ., katerega član je bil, za krasni venec in vd«it-llK> pri pogrelm. Zahvalimo se tudi vsem onim. ki »o darovali vence iii za hv. maše lu u«h>ležl>o pri pogrebu. Da bi vsakega posebej imenovali, hi vzelo preveč prostora v listu. I)a jc bil ranjki priljubljen, j«» pokazal ix^reb in kraxul ven-€>i. Toraj najlepša hvala vsem. ki ste ga prišli kroiut na mrtvaškem odru. Ti i»a, dragi sin in brat, spavaj sladko v rojstni grudi, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOHN in FRANČIŠKA BRGANT, starih; JOSEPH in JOHN, bratje; PAULINA, FRANČIŠKA, ANNA in MARTHA, sestre. Export, Pa., dne 16. junija, 1939. * ." j)ol«lne ali večer. Pa nimam sreče. K meni prisede rojak, ki se mu pozna, Via ^a je že nekoliko 4i p red i hal in začne !>rez Vs-akega uvoda: — Tako ti povem, da Cleveland ni vee tisti kot je bil vča-.^i. Prej je elovek delal in zaslužil, zdaj pa nima nie, ee dela ali ne. In žena godrnja. Kar Ali poznaj mtyo žensko' Praviš, da je ne poznaš.' Saj zlodja ves Cleve land pozna. Dvakrat sva bila že na so«liliji, pa naju je sod-rtik zapodil. Nič drugega ji n« gre po glavi kot dedci in denar. Denar, denar, denar, po tem pa z dedci na ples in lio ladri. Otro«*i pa ž njo drže. Ejf ti ne veš, kakšen revež sem. In tako mi razgalja, ue da bi ga kaj vprašal, vse svoje družinske zadeve. Pove mi, kako mlad je moral zdoma, kako se je učil ro-kodelstva, kako je vandral po Koroškem in Štajerskem in kako ga je slednjič zaue-lo v Ameriko. — Tukaj me je pa ujela c:*-perniea, — se duša in tolče ol» mizo, — pa jaz tega ne bom Več dtlgo prestajal. Bom že kam sel. Ali bi se v New Yor-ku dobilo kaj dela. Pravijo, da jili rabijo na svetovni razstavi. Jaz znam vse. Vsakega foremana bitam, ampak človeku ne dajo čen s a. . . Če le morem, ^e izognem zgovornemu rojaku, kar se nn pa vselej ne posreči, kajti kmalu je za menoj in mi začne praviti resnične in izmišljene zgodbe iz svojega soldaškega živ-Ijenja. Če bi bilo vse re-, k ar govo ri in če bi imela Avstrija še en bataljon takih vojakov kot je bil on, bi nikdar ne prepadla. Razburjajo me tudi ljubeznivi in prijazni ljudje, ki me silijo jesti. Spočetka je bilo tako v Pleviiikovem hotelu, zdaj sem jih pa navadil, da mi ne nalože na krožnik več kot pre-nese moj želodec. Mesa ne uživam, ne takega ne takega, klobas in hambur-gerja pa sploh ne. Pa so dobre slovenske klobase, in hambur-gerja nekateri ne morejo pre-kvaliti. Sploh je pri Plečnikovih ta ka kuhinja, da je rekel znani sladkokusec Tone Bobek: — Jedel sem že po raznih cleve-landskih hotelili in sem bi! parkrat tudi v newyorskem Waldorf-Astoria. Pa so vsepovsod sami talerčki, na talerčkili pa nič ni. Tukaj se pa človek opoldne naje, da ima dovolj do večerje. Mene je postrežljiva gospodinja kmalu pretehtala. i—• Kaj boste* — me vprašuje nekega popoldne. — Nič, prav nič, se Vam lepo zaihrvaiim. — Jaz pa vem, da boste nekaj. Jaz, da ne in ne. — Za menoj, — mi ukaže, in jaz ji ^pokorno sledim v sliram-t>o poleg kuhinje. — Tukaj, .kadar boste lačni. In z žeblja sname v prtič zavito presušeno svinjsko gnjat. — V predalu je nož, na polici črn kruli. In tako si lahko predstavlja-Ite, da se mi navzlic vsem ne-agodam, sitnostim in skrbeiu še preslabo ne godi. Onjati je, čedalje manj. Nož se že ob kosti zadeva. Do četrtka, ko odpotujem proti New Yorku, jo bom menda pospravil. "GLAS NARODA"- New To« [Tuesday, June 20, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY BELA KRAJINA—NAŠ NARODNI ZAKLAD Že za velikonočne praznikejdi, pa je *se Pobrežje, kjer golt* bila Bela Krajina vsa bela, spod ar i Pavle, pa so še drugi, a v a v < vet.,u, ko je bila oi-tala ni nikjer več nič grajskega, Slovenija >e samo zelena. Za- razen junakov, ki .se tu in tam 1» bodo v Beli Krajini tudi če- po Valvazorju gledajo z njiho-1» ^nje nekaj prej zrele — in vih zidov je eni grozdje. S »j itma tudi Dolenjska wvo- Ni sicer še sto let. kar je bil grad tlaka, ni se morda dvaj- je čare, toda vedno vas poteg-j set let, kar je bilo tu in tam ne k oknu, kadar se peljete j precej mogočno življenje, pa rkozi srmiski predor z v lakom1 čeprav je danes proza, narod je jo hrrbu nad t rt jem in zidanicami in se o tpre človeku *vo j v rs t no pester pogled po tej beli deželici griekov s cerkvi-cami in gozdov in polja in steljn »kov. Pa je Bela Krajina tudi pravljični ri\*et. Koliko pripove-dovanj in verovanj je pred njenimi Ijudnti in fio njenih hišah ^e dane«, koliko ziniske-gn pripovedovanja še vedno, ko žamete >n«»g. Sicer živi vmes Amerika, toda glavni so Še vedno vražji kaffnni, strahovi, vinski duhovi, klanci, kajn-lice, gradovi. Precej jih j«' že v razvalinah in ljudje »vedo o njih, da je eneirn Hiedel njegov gosjx»d na Kurji koži, drugi je kupil tri zvonove sv. Primožu, tretji Trem f a ranh, četrti . . . Več gradov še .stoji, ker so bili posebno trdno zidani. Ko so gradili Krupo. so na primer mešali malto z vinom — misel ki je še |xtnekod pri drugih narodih v ljmfc»kem verovanju moči in slave, pri našem naročili pa jo imamo le pri lia-švm Belem Kranjcu, njemu pa res tako lepo odgovarja- Pa h> še gradovi v Črnomlju, Metliki, na Vinici, 'ki so šli nekako s časom in ho v njth ura- *in«» riithtll lx Htfirt>BR kraja, ho iz naj U'l>M>ca J*»kln, .'ti in^Vv funt. Kohi Je Sirokn. Sii»rif ."V» h pofttuin«. It i ru'ka za k»-kIš^V «tMii«> .""*» Jf>kl«>no kladivo rta: l>Ml*i'-a 75 r*t»; ot-U iS Ha: kins.it * 7.1 »I. tu i ali za kI«»jM»n)<* »1.00. P^IJite tmrufllu * «l«'narj**m na d»k1<>v: EUROPEAN BAZAAR 170 East 4th St. New York City f>ozahil na tlako in davčne b ok vice in jih nadomestil s pravljičncetjo in lepo be-edo kakor vse, kar je bilo in je minilo. * * * Daleč j«* bila Bela Krajina od Ljubljane do 1914, ko je bi la potegnjena železnica tudi od Novega mesta preko Črnomlja in Metlike do BuJbnjave. Ne bolj daleč je bila sto let prej. ko so šele Francozi napravili preko Gorjancev cesto, in še bolj dalf*č prej, ko je metliška Slovenska marka živela in segala včasih prav do Višnje gore. . Daleč je skoro Bela Krajina od Ljubljane Še danes, ko ni brzega vlaka in ti jo |x>tniški počasi malha proti njej, 'kot bi •vedel, da se umi nikamor ne mudi, saj »-o v Beli Krajini pravljice in vraže in ?»oezija. ki se je ne sme p rev« v buditi s sedanjim suhoparnim časom. Tako daleč je bila Bela Krajina od Ljubljane, da se je v njej ofliranilo kolo in najrazličnejše dbredne pe*mi. <> katerih «vedo drugod le še iz šole in knjige . Zdi se mi, da je Bela Krajina tako daleč od Ljubljane kot Tolminska dolina s svojimi punti in Zilja s svojim rajem l>od lipo ter Prlekija * svojo pamet i vo. Pa Bela Krajina je morda še malo bolj daleč. Ni se v nji ohranilo le kolo. v nji živi še danes naša narodna n: Pueblo. Pater Cullg. A. taftiA Wsisetiburg, M. J. Bajrafc INDIANA: Indiana pulta, fr. UJL.1NOIH: Cbl« ago. J. BevCU Clceru, 4. fmkUm ( ta illleoU) Joliet, J La Malle. J. MAMTLAND: mcHVOiN: Detroit. L. J. Ur oaiu: Barberton, Fi Cleveland, Anton Bobek. linger. Jacob iUsaalk. Jofe- bi* pol* Olrard, Anton Nagode Lorain. Louia Balant. John KuasAa Toungstovrn. Anton KlkeU OREGON: Oregon Cttj, J. Koblar PENNSYLVANIA : Bessemer, John Jevnikar Brougbton, Anton Ipeveo Oooemaugb, J Ooverdale la Iva Export. Farrell. Jerry Okora Forest City. Fr Blodni kar Oreenaburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenebak Kraju, Ant. Taolelj tamerne. Frank BalloeA M Id we j. Jcšilja naočnike vedno v New Jersey, kjer mu jih popravlja skromen oq>-t.ik. Tudi mnogih dimgih državnikov si ne moremo misliti brez •dovečih malenkosti. Tako je l^aval znan ]io svoji beli kra-va4i, brvši francoski nrinister Ta iti i e« po svojem ustniku. Tlej-riot pa po svoji pipi. (*a no mesto bosta zavzemala v muzejib tmli Baldwinova pipa. ki j»» j*' kupil v isti trirovini kakor Chamberlain dežnik in pa! i "mi 'vojvode Wind sorskega. Leon Blum je znan po svojem tipičnem širokem klobuku, ki mu ga je podaril njegov učitelj .1 a urns. Blum je ta klobuk že večkrat izgubil, pa iso ga vedno našli in mu ga vrnili. BAKTERIJE NA PRESNEM SADJU. Kden izmed nebogljenih o-trok higiene je sadje. To rase samo ob «ebi umevno praktično. prosto nsakih l>akterij, toda na ta ali oni način, zlasti olcg d?"ugih tudi ne-varne bolezenske klice. Na poti skozi števifcne roke, preden pride na mizo. se sadje lahko koži s povzročitelji kakš- sedenih po japonski vo^ki ni mogoče več tako uspešno širiti SV. PISMO PREVEDENO V 732 JEZIKOV. Razne vesti. MALENKOSTI, ZA KATERE SE ZANIMA VES SVET. Na r*vetu so malenkosti, ki zanimajo ve- svet, zlasti pa /jbiralee drobnih zanimivosti. Tako >e je neki am'eriski novinar potrudil in preštel vse klolbuke XajK)leona, ohranjene kot dragoceni spomin v raznih iiiuzejili. Sam se je čudil, koliko jih je naštel. V muzejih je namreč shranjenih 431 Napoleonovih klobukov in najmanj 400 tistih, ki jiJi hranijo v muzejih, svoj živ dan ni videl. Iščejo ml kupujejo po svetu klobuke samo če jim stari-narji pošepnejo na uJio, da so Napoleonovi, iz zasebne Zbirke nekega (plemiča. Najbrž se bo Itako raizmnožil nekoč tudi }H*pularni Chamberlainov dežnik. Ker smo že pri tem dežniku. il»o mar>ikoga zimimalo, koliko telita. Ali veste tof Gotovo ne. To je j>a točno znano,kaj-ti Angleži se zanimajo tudi za najmanjše potlrob<*n^ti. Sloveči C*lianza razstavo italijanskih dežnika rjev, čeprav so mu obljubili, da ga bodo primerno zavarovali. Kako velja že zdaj za zgodovinsko zmamenito»t Chamberlainov dežnik, tako je nekaj postnega prva Hitlerjeva rjava srajca. Kancelar jo ima že od leta 1923, iz časov prvega po^ku šenega puča in še zdaj jo rtbleče vsako leto enkrat ob svečanih »prilikah. Ta srajca ima ovratndk štev. 40. Zgodovinska so tudi mnoga pokrivala. Tako iima Stalin že od leta 1920 čeipico s ščitom, ki jo we zdaj večkrat nosi in ki mu jo je podaril na^ poljski fronti neki »vojak. Cepiča še vedno nosi monogram svojega prvega lastnika. Tudi Mussolini ima Še včtfno POSESTVO NA PRODAJ Dol j na Briga pri Kočevju Polovica grunta, lepe njive, kočenice in gozdovi v starem kraju. Lahko se brani sedem glav živine na posestvu. Cena samo $775.—. Nadaljna »pojasnila daje: FRANK VERTIN, Box 357, BANFF, ALTA., HATJ AT1A (2x) Iz letnega poročila angleškega HvetripiHemskega društva nega legarja, tuberkuloze, ko-'j,, razvidno, da je bilo s-veto lere, itd. j*M-nio lani prevedeno še v de- V »vodi, s katero so oprali Vet jerzikdv. v pet afriških, :i eno samo češnjo, so našteli Jke in v eskimski jezik. W.000 bakt^ri. na jagodi gro- j0 bilo se torej nobena tem je šlo 7^1 neoporečno posu- knjiga niti od daleč ne more šeno KuVlje. To so* >koro m-|ipriioerjati ž njim. . verjetne {številke in sedaj »-t Pro«lajii s-veteg;! pisana je na lahko Vsak .sani izračuna, ko- pive \">|»i^je sauiO čista resin ien, nič drug«*ga. Ko je v prihodnjem tednu j prišla vrsta na krmarja, da vo-jdi dnevnik. j»- takoj na prvem mestu vpisal: — Kapitan bil danes tre--zen. škili državah so prodali lani 1 ,f>60,000 i z votlo v, predlanskim pa 1.51,9.000. Samo 11a Kitajskem je prodaja svetega pisma nazadovala. Predlanskim -o tprodali tam nad tri milijone, lani pa 2,093,000. V k raji h za- ADVERTISE IN "GLAS NARODA' Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noČ med slovenskimi pclharii — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smnkova ženitev. — Klošterski žolnir Grad Ro-jinje. — Goliaa. JU. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet: IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravt?« i"<>d bratoma. VIH. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — cipomini Btarega Slovenca Andreja- Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) J Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vsf1 delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. ( 259 strani $1.20 Ivan Pregelj: Izbran STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v Bvoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," inn posestvo zopet v kratkem postavil na noge." "Za to mu ne manjka ne denarja, ne volje, ne moči," pravi Senta in pod samovarom prižge vinski cvet. "Sedaj pa pij čaj, oče." Erlach z veseljem sede k lepo pogrnjeni imiei. "Čudovito lepo je, da si zdpet pri meni, Senta! Kako lopo si pogrnila mizo! Tako prijetno je!" Senta ipa ga ljubeznivo ipoiboža po čelu. 4lalboten. Vse to mora biti drugače." Oče ji prikima. "Pod tvojo oskrbo bom kmalu zopet okreval, posebno še, ker seim sedaj rešen mučnih skrbi." Ko poipijeta čaj, odnese Senta posodo v kuhinjo in se ponovi od očeta ter odide. Oblekla je svetlomodro obleko z belimi obšivi, ki jo je navadno 'nosila na vrtu v zavodu. Bil je že skoro poletno go-rek dan in ni potrebovala nikake površne obleke. Klobuka si ne pokrije, temveč ga nosi v roki Knjigo za skice name s sf*boj in 'ko hodi skozi park prcPti vasi, zagleda mično pokrajino. C ez potrtk pelje preže j zbočen most, do katerega sem m tam vodijo stopnice Poleg mostu se šopiri velikavbukev z mogočnimi vejami, ki segajo do potoka, ki -v naglem diru žubori dalje. Ako sonce blesti skozi veje in se zrcali v vodi Scot sedaj, tedaj bo to zelo lepa slika. Nasloni se na drevo in naglo napravi škico. To ji ne vzame mnogo časa. Sklene, da bo Stolberga peljala k temu mostu in ga bo vrpra&ala, ko bi mu ta pokrajina bila všeč. Nato gre dalje ?n pride do vralt, ki še *vedno vise j>oševno v -vojih tečajih ter gre po senčni tftezi proti vasi. Toda ne hodi še dolgo, ko izj>od dreves nekdo pri jaha na pot. Senta se zgane, srce ji prične burno utripati. Bil je Hans Dorinectk. Svoje hrepenenje po Senti je dušil, dokler je mogel, toda že nekaj dni se je plazil po goalu okoli parka v upanju, da jo sreča. Da je bild Erlaohovo (posestvo na dražbi prodano, je vedel, i a vede I je tudi, da bo Erlacsh s svoj hčerjo stanoval v oskrbnikov i hi«š-i. Zato ni vedel, kaJko bi ju mogel službeno obiskati. Kot so stale stvari, bi bilo to zelo nespametno. Toda hrepenenje, da Sento zorpet enkrat v idi, je postalo taiko močno da je saj hotel poskušati jo srečati v gofedu. S tem se ne bo do ničesar obvezal. Ako bi jo slučajno srečal, se je hotel ž njo dogovoriti za več sestanlkov v gozdu; kako pretvezo bo že našel, da bi ji pojasnil, da hoče svoj "obisk Še odložiti. Do nje se ni smel v nobenem oziru zavezati, toda moral jo je videti. Njegovo poželjenje po njej je postalo tako močno, da se ni mogel sprijazniti z mislijo, da je ne bi nikdar več videl. In njegova razburljiva strast se je ae pričela pehati * mislijo, da jo smatra kot za svobodno divjačino. Navzlic njegovi takoimenovani ljubezni se mu je v njegovih dčeb zdela ponižana vsled tega, da je bil njen oče uničen in mora ?. njim stanovati v oskrbnikov i hiši. Tega si sicer ne prizna, toda opraviči si woje ne posebno pošteno postopanje. In od acfoe odžene vse druge misli in ve samo, da jo mora zopet videti« Hans Dorniedk si naslika zopetno svidenje ž njo v naj-I>estrejših barvah. Tdda »»videnje ž njo mora biti popolnoma tajno, da ne bo nikdo o tem ničesar zvedel. In ko jo sedaj nenadoma zagleda pre dseboj kot kaiko pravljično svetlo bitje ▼ pomladansko zelenem gozdu, tedaj bi mogel v velikem veselja za vriskati. Konja vstavi in skoči iz sedla. Henta zastavi korak in v »nagli premembi prebledi in za-rdi. S plahimi, pa vendar žarečimi očmi ga (pogleda. "Senta! Gnopica Sertta!" vzklikne Hans s skoro pojemajočim glasom in trdd stisne njeno roko. "Gospod Dormeck, gotovo nas mislite obiskati! O, že davno Mm vas pričakovala." „ (Nadaljevanje prihodnjih) Nitiša—ljubica rdečega sultana V enem največjih londonskih založniištev je izšla knjiga "Moje življenje v haremu", pisana od avtobiografija Gru-zinke Nitiše Sultane, ene izmed žen bivšega turškega sultana Abdul a Hamida. Težko je ugotoviti, da-li je ta stvar sploh avtentična. Odgovornost za njo je treba prepustiti založništvu. bnarije v škatlicah iz slano-vine. Na gostijah je sedela ob sultanovi strani. Jedila so ji prinašali v zlatih in srebrnih skledah. Sultan je podaril svoji izvoljenki najmanjšo in najdragocenejšo uro na svetu. Sledili so tedni, ki jih je preživela kakor v sanjah. Kmalu je pa zvedela koliko pasti ji nastavljajo. Ko še ni bila sul- Nitiša je bila hči gruzinske-(tanova ljubica, se je seznanila ga poglavarja. Svoja mlada js staro ženo Zenofbijo, o kate leta je preživljala na Kavka zu, kjer se je naučila od očeta streljati in jahati. Ko je sosedno sovražno pleme napadlo njihove naselbine, se je borila z maskirni. Toda bila je ranjena in ujeta. Sovražniki so jo odalekli in tako je prišla v neko črnomorsko pristanišče na sejem sužnjev. Neki ar- ri je bila prepričana, da zna čarati. Ta ji je nekega dne dala prstan, ki je bil nekoč last ru-■^ke carice Katarine. Zanobija mu je pripisovala Čarobno moč. Ce je podal kdo ženski, ki ga je nosila roko, pa ni imel poštenih namenov, je švignil iz rubinovega očesa vanj strup in čez pol ure je bil mrtev. Nitiša menski trgovec je plačal za le- je prstan prestrašeno odklan- po dekle 100 cekinov in jo od vedel na ladjo. Naknpoval je dekleta za harem turškega sultana, kar ji je tudi povedal. Dekle rnu je tega ni hotelo verjeti. Toda nekega dne so jo izkrcali v Bosporu in črni evnuhi so jo odvedli v sultanovo palačo. Tako je postala Nitiša ena izmed 150 žen, ki so preživ-1 jale »v sultanovem haremu svoje življenje s tem. da so skrbele za svojo lepoto, so učile haremske etikete se zbadale med seboj io se radi svetovna razstava je prišel Ce-j prištevali med goste Ritzovih sar Ri'tz v ta babilon ob Seini pojnildanskih čajank in in v Parizu je kmalu zaslovel. našla svojcev in tako je prišla*. Nl trajalci dolgo in že je bil nazaj v ČarigTad. kier živi v n«jve«-jih hotelov, kjer je bližini sultanove palače in opa-lP"^1 v stlk 7- visoko gosjiodo. zuje. kako se oblikuje nova j N jegova zvezda se je dvigala Turčija, kjer žene ne žive več I do leta 1870, ko je obleganje Pariza, a tudi komuna in lakota na dolgo onemogočila vse slavnostne gostije, ki jih je znal Ritas tako sijajno pripraviti. Rit z je odpotoval k morju, potem se je pa vrnil v Pariz. To je delal tako dolgo, da se je povtzpel v sedmih letih v haremih in ne hodijo okrog zastrtih obrazov. KRALJ HOTELIRJEV IN HOTELIR KRALJEV. Menda ni na svetu večjega mesta, ki bi ne imelo hotela z večeri j, s katerimi je Hit/, prelomil načelo teli visokih krogov, da se ne sme javno jesti. Pariški hotel Ritz je bil v dolgi vrsti hotelov prvi. ki ga je Ritz ustanovil in vodil, rim bolj je pe rasla njegova slava in s tem tudi njegovo premoženje. tem nvinj se je Ritz veselil sadov svojega dela. Bil je tudi bolan, kar mu je grenilo živi jem je in ubijalo veselje do dela. Od vseh strani somu bogataši ponujali denar, da bi imenom Ritz. Tu ga smatrajo; do najslavnejšega hotelskega ustanavljal nove hotele. Sled-ravnatelja svoje dobe. T*e je njič je podlegel bolezni. T 'mrl za svoj o>kras, tam zopet ga ra " j menjaval svoje bivališče, pa ni j«1 »»1» koncu svetovne vojne v menjaval klijentele, kajti ----— ------- ----.. m j - .. nii n » , ai (\ i iirii lili, n- Tod» P™'. v. 'nr> 5 r, o-n V/rr-Ml \Ti . ki ga dobi človek, ce SI1S1 ime. J .. , . . ... 4 bral je rJbec n ga izrrxil M- - ga povsod tja, kjer je bilo tre hen,em. cepn ti-ši. Tako je bila iz,voljena za sultanm*o ljubico. Ko se je vrnila v svojo sobo, so padale siržnje pred njo na kolena, poljubljale rob njene obleke in tla, kamor je stopala. Postala je v palači mogočna o-sebnost, pa tudi tarča zavisti in splet svojih rival in j. Preselila se je v nove sobane, okrašene pravljično z zlatim in rdečim brokatom, foolne dragocenih preprog,. £»tiri sužnji so ji prinesli sultanova darila, nakit, ščetke, in glavnike, dro- ta nekem šviearskem sanatoriju, o Izmučen in razočaran nad živ-»v je prišlo tudi hotel Ritz ie ta, da gre za ne- , . .. i . . , , . , / j t • -ba pripraviti svečano pojedino njegovo ime v z^o«h po 2 otlramt po S cente) na moaa, ki «o ga imenovali šel je bogataše, ki so nrti dali kralj hotelirjev in hotelir kra-jna razpolago denar, našel je Ijev.. j pa tudi arhitekte In tako je Cesar Ritz je bil doma iz zgradil prvi hotel Ritz, ki se je francoske Švice. Njegovi star-,proslavil tudi s svojo izbomo ši so bili siromašni in imeli «o kuhinjo. V nji je gospodaril 10 otrok. Ko je dovrši! mali stari Ritzov prijatelj, Ritzov Cesar šolo so ga poslali v manj- j ideal je bil majhen, miren, to-ši hotel v Bried, kjer je pre-, da te n »razkošnejši hotel, ka-življal težke case. Hotelir mu mor bi zaliajala najvišja ev-je namreč vedno znova očital, ropska gospoda. Odveč bi bi-da nima za hotelirstvo nobe-jlo omenjati, da se mu je ta že-neara talenta. Pozneje pa se lja izpolnila. Waleski princ je izkazalo, da je bil učenec(člani ruske carske rodbine, čla- VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. TTTGOSI.AV TRAVEI. DICPT «1« W 18th St, N>w Ywrk. N. V. KJIETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — 21. junija: Queen Mary w Cherbourg He de France » Havre Dvutachland t Hamburg 24. Junija: Saturnla ▼ Trat 27. junija: De tiraaae t Havre 28. Junija: Aqultania ▼ Chebonrg Normandie w Havre Hamburg r Hamburg 30. junija: Bremen ▼ Bremen Mauritania r Cherbourg julija 1. julija: C'bami>laiu v Havre Rex v lienua 3. julija: Nieuw Amsterdam ▼ Bolougue 3. julija: Wurni Mary t Cherbourg NVw York t Hamburg V. julija: lie de France v Havre 7. julija: Kuroita v Bremen 8. julija: Couie di Savota v lieuoa 1-. julija: Nt»rmandie v Havre Hansa v Hamburg 14. julija: Vulrania v Trat I o. julija: Aijuitauia v Cherbourg 11». julija : Queen Mary v ("herlx»urg l>eutsohlaiid v Hamburg •-ZS. julija: Ib'X v lii'Uia lie de France v Havre -1. julija: Hn>uifu v Bremen julija: Nieuw Amsterdam ▼ Bolougue julija : Hamburg t Hamburg 2». julija : Saluruia v Trst J!>. julija : M.-turetania v »'Icrbourg Chamjtlam r Havre AVGUSTA Kuro|ia v Bremen •J. avgusta: Normami ie r Havre A*|iiitania v Cherltnurg New York v Hamburg o. avgusta : Con te dl Sa voia r Genoa 8. II«- tie France r Havre 9. Queen Mary v Cherbourg Hausa r Hamburg 11. avgusta : Bremen v Bremen 12. avgusta: Hex v Ceuoa 1.1. avgusta: Nieuw Amsterdam t Bolougue 10. avgusta : 1 Huit um-h la ud t Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie ▼ Havre 111. avgusta : * 'ham|»laiii v Havre 22. avgusta : Kurofia v Bremen Vuhitnia v Trat l^I. avgusta r Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg 1M. avgusta : lie de France t Havre 26. avgusta: Maiiretania v Cherbourg 2!». avgusta : Bremen v Bremen 30. avgusta : Normandie v Havre Aqultania ▼ Cherbourg V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" % 1 Bohinjsko jesero 216 WEST 16th STREET. NEW YORK