ZA IZBOLJŠANJE USTA TA Mn VNk, hI "OliiNirtia" aH f» Vm to Uf«. :: t: as GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. CHATEUi OPOZARJAM« da praTočuiib abauTi out^u! do. 8 tem nam bosta nmogo prihranili pri opominih — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar ss dvomesečno posknsnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 bten4 M 8cc—4 Ctmm Matter 8tf(mbcr Zlat, 19S3 al the Pmt Olfkt U New Ytrk, N. I, Act •! CMsnai •( Hirtk 3rd. 187*. ADDRESS: 216 W 18th ST NEW YORK No. 77. — Stev. 77 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 4, 1939—TOREK, 4. APRILA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLV11. FRANCOZI PRAVIJO, DA SE WE BOJE A. HITLERJA Četrt milijona majnerjev zaštrajkalo ALBERT LEBRUN HOČE BITI ŠE SEDEM LET PREDSEDNIK; PRAVIJO, DA BO NEDVOMNO ZOPET IZVOLJEN Vsi, ki so nameravali kandidirati za predsedništvo, so se umaknili, da dajo Lebrunu priliko za ponovno izvolitev. — Samo en predsednik je bil ponovno izvoljen. — Lebrun in Daladier zagotavljata, da bosta zadržala Hitlerja. — Oba sta pozvala francoski narod k edinosti. PARIZ, Francija, 3. aprila. — Po preteku osem-inštiridesetih ur se bo sestala versaillska konvencija, čije naloga bo izvoliti novega predsednika francoske republike. Francoski predsednik je izvoljen za sedem let. Samo enkrat v zgodovin-* je bil predsednik ponovno izvoljen, in sicer Jules Grevy leta I 886. Vse kaže, da se bo zdaj ta zgodovinski dogodek ponovil, kajti Albert Lebrun bo ponovno izvoljen za predsednika Francije. Vsi njegovi pristaši so zenj, in tudi on je pripravljen vršiti še nadaljnih redem let odgovorno službo. Jutri se bodo sestali zastopniki vseh političnih skupin, in razen skrajnih levičarjev, bodo oddali vsi svoje glasove za Lebruna. Slikovita cerimonija se bo vršila v Elizejski palači. Govori, ki jih bodo imeli ob tej priliki, bode broadcastani po vsem svetu. PARIZ, Francija, 3. aprila. — Hitlerjevo zasme-Sovanje "krepostne Anglije" je našlo odmev v Montelimaru v dolini reke Rhone, kjer sta govorila predsednik Albert Lebrun in ministrski predsednik Edolirad Daladier ob priliki odkritja spomenika francoskemu predsedniku Emile Loubetu. Vsa slavnost pa je bila bolj proslava prijateljske zveze med Francijo in Anglijo. Loubet je ves čas tvojega predsedništva deloval za zvezo z Anglijo in ob koncu svojega predsedništva je šel tudi v London, kjer je sklenil z Anglijo vojaško zvezo, ki je dosegla svoj višek v svetovni vojni, ko ste se obe državi skupno bojevali proti Nemčiji. Ob tej priliki pa je tudi predsednik Lebrun prejel osebne ovacije, s katerimi je hotel narod pokazati, da ga želi še dalje imeti za predsednika in bo najbrže naprošen, da v sredo sprejme kandidaturo za predsedniško mesto še za nadaljnih 7 let, da drži francoski narod v edinstvu vpričo nevarnosti, ki preti Franciji onstran Rene. Tako Lebrun kot Daladier sta govorila odločno proti tej preteči nevarnosti. 'Imeti moremo mir,*' je rekel Daladier, "ako ga zaslužimo. Ako se Francozi združijo, potem ne bo vojne Vsakdo, ki je tukaj navzoč, ali pa ne, m Ki še ni obupal nad Francijo, ve, da je Francija pripravljena pokazati svoje junaštvo in odločnost, ki je potrebna, da je povzročitelj neredov prisiljen u-makniti se. "Zavedajoč se grozečih oblakov in uničujočih sil, ki so podivjale po vsej Evropi, še vedno upam na boljšo bodočnost našega naroda.'* Pariški listi pa ne verujejo v Hitlerjevo miroljubnost "Tempa" pravi: "Hitler zatrjuje, da niti ne misli napasti drugih narodov in da hoče za to podati dokaz s tem, da bo imenoval prihodnji nacijski kongres "mirovni kongres. • Ps metno pa je, da to željo po miru nemška država pokaže v dejanju, predno je mogoče Hitlerju čestitati. "Po vsem tem. kar se je dogodilo v Evropi in z o-zirom na grozeče besede, ki jih pogosto slišimo iz Berlina in Rima, se narodi, ki hočejo biti svobodni, on mogoča razočaranja." ITALIJA JE POSVARILA POLJSKO Stavi ji za zgled Cehoslo-slovaško, Abesinijo in Špansko. — Angleško varstvo je za vsako državo pomenilo nesrečo. RIM, Italijit, 3. aprila. — Italijansko časopisje obširno piše o Hitlerjevem govoru in se posebno o njegovem zagotovilu, da Lo ostal zvest o>i Rim-Berlin. Povdarja tudi, «1;« demokracije Nemčije ne bodo prekosile v oboroževanju. Italijansko časopisje pa res no svari Poljsko, da se naj nikar no pustil za|M»ljati v kako zvezo z Anglijo, ki je prinesla nesrečo Še vsaki državi, ki se je do nje obrnirt za pomoč l>a podkrepi to trditev, časopisi navajajo, da je pred nedavnim časom Anglija nudila svojo pomoč Abesiniji, f'clio-.-lovaški in span.-k*. republikanski vladi in v vsakem slučaju je bila posledica — poraz. I »o italijanskem mnenju je' bil Hitlerjev govor svarilo Angliji, da Nemčija pod nobenim pogojem ne bo dovolila kake obkroževalne politike in obenem odgovor na Chamberlai-nov govor, v katerem je Poljski obljubil pomoč Anglije. BKRLIN, Nemčija, 3. aprila. — Nemški politični voditelji so zagrozili, da bo Nemčija preklieala svojo prijateljsko pogodbo h Poljsko, ako se bo Poljska pridružila Angliji in Franciji v bloku "Vstavite Hitlerja." Pogodi »a je še* veljavna }K?t let. Hitler je v svojem govoru v soboto najbrže mislil Poljsko, ko je rekel, da si bo ona majhna država, ki bo šla v ogenj po kostanj za Anglijo, opekla svoje prste. V svoji pogodbi - Poljsko leta 1934 je Nemčija obljubila, da ne bo zahtevala Gdansk« in poljskega koridorja, toda vsak Nemec priznava, da hoče ta pogodba samo odložiti vrnitev Gdanska in koridorja k Nemčiji. CIO HOČE ORGANIZIRATI FORDOVEJJELAVCE CLEVELAND, O., 3. aprila. — Tnited Automobde Worker-Union, ki pri pada Leu isove-mu kongresu za indnstrijalno organizacijo, je na svoji konvenciji odobrila program, tla je treba organizirali 300,000 u-službencev Ford Motor Com pany v Združenih državah in Kanadi. CVETKOVIČ JE DOSPEL V ZAGREB Ministrski predsednik je takoj po svojem prihodu obiskal dr. Mačka. Cvetkovič ima popolno oblast za pogajanja. ZA(rRKB, Jugoslavija, ">. ajprila. — Ministiski pred sensed ni k l>ragiša Cvetkovič je v nedeljo popoldne dos|*el v Zagreb in bo iinei važne razgovore s hrvatskim voditeljem dr. Vladmirjem Mačkom. Kmalu po svojem prihodu je ministrski predsednik iz u ljudnosti obiskal dr. Mačka, ki je malo pozneje vrnil Cvetko-viču obisk v Mestni hiši, kjer je ministrski predsednik žu panov gost. Oba .-otanka pa sta bila zelo krati;;.. Cvetkovič je prišel v Zagreb s popolno oblastjo kraljevega namestnika kneza Pavleta, da se pogaja za k*»nčiii sporazum med Hrvati in more po svoji previdnosti dr. Mačku dovoliti koneesije. Dr. Maček se s CvetkovičeM ne bo pogajal samo v imenu Hrvatov, temveč tudi v imenu srbske opotsicije, ker je bil v soboto sklenjen popolni sporazum med hrvatsko in srbsko opozieijo. Z ozirom na sei^inji naj>eti položaj v Evropi bo dr. Maček v svojih z marsikaj popustil. \ pi sti bo dr. Maček zahteval bolj demokratsko vlade, zlasti pa še svobodo tiska in govora. SITUACIJA V MADRIDU SE IZBOLJŠUJE Fašisti so pripeljali v mesto jajca in mleko. -Kavarne so odprte. - -Nakopičen denar prihaja na dan. MADRID, Španska, apr. — Lačni Madridčani so včeraj dobili jaj«a in mleko in i bilo jim je obljubljeno, da bo-! do dobili tudi slanino. Cela karavana tovornih avtomobilov je sinoM pripeljala 1*00,000 tueatov jajc in 20,000 galou mleka, vsle 1 česar je jk»-ložaj glede živeža v mestu znatno izboljšan. Auxilio Soeial, fašistična po možna organizacija, ki upravlja razdelitev živeža, je pričela razdeljevati svinjino, bra-vino in govedino med lačne prebivalce. Družine .m» pri tem im«*le pn-dnost. Kavarne in restavracije so bilo lliaglo odprte toda z omejenimi jedilnimi listi. Za drag denar je a POGAJANJA GLEDE NOVIH POGODB SE BODO TE DNI NADALJEVALA PITTSBURGH, Pa., 3. aprila. — Pogajanja med zastopniki premogarjev in zastopniki premogovnih baronov so dospela na mrtvo točko. Delegati obeh strank so zbrani v New Yorku, in včeraj je bilo objavljeno, da se bodo pogajanja v kratkem nadaljevala. JAPONSKA IN SOVJ. UNIJA STA SE POBOTALI Pogodba med Rusijo in Majnerji pa nikakor niso zadovoljni s konferencami, ki se vrše v Xew Yorku. Včeraj je v zapadnem delu Pennsylvania zastavkalo 125,000 kopačev mehkega premoga, 110,000 jih je odložilo orodje v West Vir-giniji, nad 20,000 pa v Alaba mi. - , , ., , , Le sempatam še obratuje Japonsko je bila skle- kak-en premogovnik. Premog, njena za eno leto. — ki ga nakopljejo, je namenjen Pogodba vsebuje ruske večjidel za bolnišnice ill elektrarne. pogoje. MOSKVA, Rastja, aprila. — Ribiški s|M»r *Japon>ko je bil To je nekakšna protestna stavka, čije svrha je izvršiti med Rusi in pritisk na delegate, da bi čini-I »o ravna n, ko prej dosj>eli do kakršnega ko- je bila sinoči po večmesečnih jj zaključka, pogajanjih sklenjena tozadev na pogodba. Japonska je sprejela ruske j o bile odprte,!pogoje. Prodaja ribiških pri bi!a imajo limono prometa. I vi«* na javni dražbi pa j«- Denarni položaj j»> bil -zelo! preložena en dan. olajšan, tko se je nakopičeni j .Iai>oneem Im» n.i dražbi pre-deiiar pričel naglo kazati. Via-: pušcelio ^."»O okra jev, da jih na o »i uo ui »i«- ('a l,a je odredila, da mora bi- dražbi kupijo. S tem si bodo al! te v a h najbrže ves zlati srt',)rni denar v I rešili svoj obraz in zakrili dtj-o sprejeli ruske po ■ Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939, VOJNA NA KITAJSKEM ŠANGHAJ, Kitajska, 3. a-prila. — .laponci poročao o uspehih na treli frontah daleč v notranjosti Kitajske in zatrjujejo, da je bilo ubitih najmanj 8000 Kitajcev. Najljutejši boji so bili pi' Vuningu v provinci Kanjgsi, kjer je bilo ubitih ToUO Kitaj cev. V provinci Sansi je bilo vstavljenih (J000 Kitajcev. V provinci Hunan so Japonci iv vzeli utrjeno mesto Koan. V teh bojfh so največ padli kitajski vojaki v starosti od 1<> do 20 let. MNEENJE SLOVAŠKEGA PROPAGANDNEGA ŠEFA Set' slovaiške propagande Manli, je imel govor >po radiu in v njem orisal pomen izmenjave brzojavk med predsednikom s lovaške vlade dr. Tiso in Hitlerjem. M;u*h je podčrtal, da je vodja rajha govoril o KI o vaš k i kot svobodni državi, rn dodal, da vsakdo razume |K»nien teh besed. Hitler je govoril o slovaški državi, a slovaška država je zgrajena na trdno skalo tako tudi ves tuji denar. Vlada je tudi odredila, da je najnižja plača 10 poetov na dan. Ko je sedaj prišel zopet mil na Špansko, so se ga generala Franca pričeli k j pičit i problemi, katere mora rešiti, de. pomaga deželi na noge. Naj nujnejši problemi so: 1. Zalaganje z živežem več stotisoč Špancev. 2. Obnovitev opustoše n i h krajev, katerih škoda znaša najmanj biljon dolarjev. Obnovitev industrije do prejšnje višine. 4. Pridobitev izgubljenih tujih trgov. .*>. Razpust nad 1,000,000 vojakov in vrnitev 700,000 republika n>k i h vojakov. ROMUNSKA SE ZANAŠA NA ANGLIJO Anglija ji bo zagotovila svojo pomoč. — Romunska je bila doslej hladna proti gibanju "Vstavite Hitlerja l" BUKAREŠTA, Romunska, .'I. aprila. — Romunska je zadovoljna, da je Anglija pri pravi jena obljubiti isto pomoč za slučaj vojne, ko jo je obljubila Poljski. -S tem bo Roinun-godki na Daljnem Pridobljena za angleško rusko - japonskega ribiškega goje Rusija se je v« dno držala svojega stališča, zaradi česar je tudi prišlo do sedanjega spora med obema državama, ima pravico odtegniti nekatere ribiške okraje oil dražbe, in sicer iz strategical h razlogov. Sedanja pogodba velja za' eno leto, toda bo mogoče podaljšana za j h.* t let. MOSKVA, Rusija. aprila. — Bojazen pred resnimi de spora je bila odstranjena, ko Uta ru-ki vnanji komisar Mak 'sini Lit vi nov in japonski poslanik Cigenori Togo podpisala pogodbo, ki določa ribiške pravice v sibirskih vodah. francoski načrt obkoliti Nemčijo z oboroženo .-iio. Ako bo Romunska pridobljena za ta načrt, leda j ste Anglija in Francija pridobili kralja Karola, da je opustil svojo politiko 41 sedet i na o-graji", kajti Vi»e doslej je bila prebivalstva ima gen. Franco javne dražbe v \ iadivostoku. dobro v .svojih rokah, kajti za .Med temi sta tudi dva okraja, ne bo pri- 'v katerih je »Japonska že zgrn- il va tedna živeža manjkovalo. Jdila velika vališča rib. Japon- Za popravo škode, ki jo je ska je tudi sprejela 10 od-povzročila vojna, bodo pora- ' stotim povišanje najemnine. Pogajanja bi se bila že večkrat skoro razbila, toda so -o Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dB67nik ▼ Sovjetski viri pravijo, da j«> Japonska pristali*, da Ru?»i.) i ■ Romunska hladna do gibanja Položaj glede preliranitve umakne ti ribiških okrajev oil 44Vstavite Hitlerja." i • i . • __________! . i .. , . i?.. . i___ * > Skupno z naznanilom, da j? Anglija pripravljena Romunski pomagati s svojo oboroženo silo, prihaja tudi vest, da Im> vnanji minister O rigor i Ga-fencu v kratkem obiskal več za pad ni h prestolic, ko bo šel v Pariz in London. Predno pa l>o Gafencu od-j>ol J. Lopabt, dm. ot Um corpora tioa and sddrewes of above officer*: NEW YORK. N. Y. 46th Year IH8DBO BVEHI DAT JBXCEPT SONDAXb AND HOLIDAYS AdvertleeneBt oo Acreemeiit a celo leto Teljtt itet !■ Kanado ...... ee Aserlko Za New York sa celo ieto . . f7 Oil Za pol '.ete ................ Z* loose metre aa celo leto .. I7..U Zt r«ol leta . 13 s>i X* pol leto ........ Za Četrt leto........ ........$.ViO HnfcerHpll- V early SA— "OL44 N4BODA" 1ZHAJA VSAKI DAN IZVZ^MSl NEDELJ *N PRAZNIKOV ULAS NARODA". fll WEST IStfc STREET. NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CH(4H* S—124* KDO VLADA ŠPANDI? V kratkih presledkih so padla važna španska mesta, predvsem pa Madrid in Valeiicija. Vse ozemlje, ki so ga branili republikanci, je sedaj v Franeovili rokah. Malo pred popotno kapitulacijo se je bil pojavil raz ko i v republikanskih vrstah. 1 lan španskega centralnega od Una kotuujnsttčuc stranke, general Miaja, ni imel proti sebi le Franca, pač pa tudi precejšnjo število svojih bivših pristašev. Precej časa bo Še trajalo, preuno bo mogoče natanči. » prcmolriti ves potek špam>ke državljanske vojne, že sedaj s -pa lahko reče, da na Španskem ni zmagal Franco, pač pa Mussolini in v gotovi meri tudi Hitler. In promagana ni saiuo Španija, ampak sta tudi Francija in Anglija doživeli poraz. Anglija in Francija, ki sta s -vojo "ncvmcševalno" politiko izakrivili poraz španskega naroda, bo>ta kmalu sprevidi-li, du na Španskem ne vlada Franco, pač pa Mu>solini > llit le rje v o pomočjo. Člani Hitlerjeve tajne policije že vohajo j o španskei » ozemlju in kot poročajo tujezem-ki časnikarji, jt« bilo poslam'; več stotisoč * * os umi jeiure v v koncentracijska taborišča. Dve in pol leta trajajoča državljanska vojna je končni,:«, in začenja se novo |K>glavje španske žaloigre. Na programu je fašistično zavoje van je v notranjosti, s čimer je rečeno, da Ik> izveden strahovit načrt politične os vet«.'. Ta borba ne ibo zahtevala dosti manj žrtev Irot jih je za-li te vala državljanska vojna in to zopet ne bo borba za Španijo, pač pa borba proti evropski nadvladi fašizma. Ta borba b > zopet izvojevana na španskih tleh. KAJ JE Z MOSKVO? Združttoe države Severne Amerike, Velika Britanija m Francija (vso tri so kapitalistične) so poklicale svoje poslanike iz Berlinu. Poslanik 'Sovjetske unije je še vedno v Berlinu in nemški poslanik je še vedno v Moskvi. Centu ne sledi Sovjetska unija vzgledu demokratičnih držav ? no v reliefne • » rhe. i»«»viui \ San I'raiici-cii na odobrila predlog, <.a mora /.v«. • nveiieiji amcri-kiii župano zna vlada dovolili večje v~« »te l Iz Slovenije NOČNI NAPAD NA DOMA nezaveden. ČIJO V SAMOTI. najhujše Ireiiuikc \ «•> ta ča> je t u ii nos,j,ndiii.ia ppvdaia vojega živ Po ljudski *o«ll»i je JM»>e>fuik ; ' i« ".H- l*e -a poi oblečena /.u Janez (iorisek zJežepvrha p« »d v'l;! v nn«/ev s.iknjič, ji- žd- la Primskovim na glasu petične- v kotičku na .pod-«rt—ju ga moža. Pravijo, da kili 14H» jnrjev kar \ shrambi. Mnžu je ."».*» h-t. nje govi ženi Ani pa že 7nu. Zdramilo pa ju je čudno pra-kanje v /gor lijem delti hiše. prej etikni'! 11 n<>\ i ni III ima ka npala.premaknili. Pomn*-nj:iki domaei >«» pii-L-kali v>o hišo. S -i*ki- rami -o odpirali skrinje in o lazuit tali in tire- , . , , ., . . . . .... "kom. mi rekla trgovcu, ne/ se ie -vojecastio priženiI . • K11 nah» m» -e i/.gufuli \ . -, - . , , . ' ■ .. . . , . I*iIri pn orožnikih, ki -o na bogat gnint. k ier ničesar i11'"'- \oeui zrai< je (mn-ka ..... . , i-, • - ,, ;a 11. «la ie .-tota k Domačija j<» pM'lnidii r/, n-zavr.-n. M oz je podal k -o^e: lom puvedat.!' kaj >«' je zgodilo. Ko so pri-lli v Iti-o, -o -praviii tn-pi-ta jočo , , . .. . • ' . Molela /men pit i Ano \ | »ost •• I jo. Nato so sku s;i!i d* griati. koliko -o |»ono<" koile. Ziočtn- o i/ -Umije odnesli za kak i p lei > ko»a 11 m -o našli pri ne kem slikarju več na pol izgo-Jtovljenih stodiiiaiskih haukov-j cev. pa tudi še več drugega <» i nmeiiihuga materialu. Um' -' n jena gti-«pa je /.t po-lv'i-;»la ■»l'l'i'ii \ I \ SkiH'ijami - ponarej«'-; . riiin ti«*!!arj«'iu, pa ni -!•>. I .o\ ša je takoj -po/.nal. o ji d«-jsili. '!:i j«--lotak pravi. I.ovša rad pritrdil /. b«—eda itii: ".la. irospa. 1.| Za iiplarilo vrfjffa mnliov kol »5«raj navnlrnn, bodi s« v dinarjih ali lirah, doioljujnu« te lw»Jj><* pogoj*. NUNA NAKAZILA IZVRŠI Š4FMO 1*0 IAKI.K I.KTTKR /A 1'KISTOJKINO $!._ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVKI. BlICKAU) 216 \V. IHlh ST.. NEW VUKK A I) V E R J Ibt « "GLAS NARODA' Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA S % Sprejema možice in ženske v letih od | 16. do 50, in otroke do i 6. leta starosti. m bilo utrto. Vendar zakonca ni sta inoiiia več zaspati, i \ !-.a-ke dobre pol ure >1a spel cula ?na^kaii,jc in sto-picnnj«' v um-njeni koncu. Spet je mož vMal. Vrata na freado >o bila dvignjena .s | .m >d bi »je v. oklio je bilo ^razbito. Tri ^»stav«* -i- ;>o tu lili i le. k zidu. V irlubo noč j«-začel m».-t»inlar v j »i t i na |xwnoč. Xavibt«'l j«- kladivo in /.;i iinal proti potiočn j;xkoMi. Kden Milled lijili je zastokal. Ž«- j«* prihitela tudi gospodinja Ana. ki jc T k ) 111 o I i I; i rvnjinim ino/.u sekiro. Tudi »o je uio/ zagnal skozi okno. Nato mu j«« žena doiuišala ž<*lezji» in ra/,no oro-ba sta pri tem vpila na moč. Xupailalci so se zatorej čez čas opogumili, naskočili hišo in ustrelili iz samokresa. Medtem ko ji' iro>|M/dinja ostala v hiši, je Jannz v .stranski sobi odiprl okno in se s .skokom ixurnal iz hiše. Začel je teči proti vasi. Oorisck sredi gozdiča zurudil t iz omare pa -u brno uio /. ve-J rižico, \ redno r> l»u. t«*na- ki u.i ji- preganjal či-/ njivi- v uozdi<". ./da jc nekdo o-eaj podtaknil, j1 govori pa ^-e tudi. da Idue ji* nenadno mi-tal požar na Križu pri Komendi. Sodijo, pi nareievalsko zadevo j,».nastal najprej pri Jaih zu tirin j zapletenih > eč o ol». Orožniki po domače pri Ilrovatu in }*' v kratkem ča>u bilo |M»leg! bi-i* v o-jrn iu -i- u'o.-pod;ir.-ko| po-!opje. Živino so rešili, to ' da poljedel^ko orodje je zgorelo. \ eter je zaiU'sel ogenj še na sosednjo hišo Janeza Koželja. ki jc bila tudi vsa »laeli krat v platnenih. Ob.- domačiji -ta bili kriti r- »lamo. ODKRITI PONAREJEVALCI DENARJA. \ n»>ki doji 11 j.i v;i -i x> "n-nt-ki nn-^.-iiii »hužbi /.aho'i-lo |><> udfbntMii življenju. Ker fit -lo drugače m- je opravila na puna rejanjc dejmga, in -icer stoili narskili bankovcev in menda tudi kovanega drobiža. Ljudje 1-0 že dalj časa opa/.ov n 1 i. da ta družba prav dobro živi — brez dela. Sedaj jc pa prišlo na dan od česa j" ta družba živela. Te dni se je odplavila gospa K., ki je bila tudi članica te družbe. v Novo mesto in tam sku šala v neki trgovini Zfuienjati ponarejen stotak. Pa ji to pot sreča ni bila mila. Trirovski uslužlietiee takoj spoznal, da j«' bankovec* pmiarejeti in je zadevo ovadil orožnikom, ki so ^o->|m> takoj arelirali in ji izprašali vest. (iospu s,, je nekaj ča-a izgovarjala, potem pa je !e priznala, kje ji- bankovec do bila. Oroxniki -o takoj začeli ■AJsJ ' ^ ^»n? W M F OH1SK Ml S\ KTtl \ Ml ir \/.s ! \ \ i»_V \ M J K T \ /KMI j! V HI N EllgllU. J»\« » IJ O i i: |;i;| v — SLOVENSKA VINARNA St. Helena, California 1444 Railroad Avenue Zaloga starega belega in črnega vina iz doma pridelanega najboljših vrst grozdja. Vino pošiljam družinam samo po Californiji po 4 galono, 10 galon, 26 galun in 50 galon. STEPHEN JACKSE P. O. Box 161, St. Helena, Cal. (K.R0SNO5T SVETOVNE KAZ5TAVE V NEW YI1RKU BO SIEHER NfGA PRESNETIU Izšel je Slovensko- Amerikanski K O L E D A K 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPEJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 5(>t i fwiniMU Ne zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 W—t Ittk Sfr—t Htm TotK N. T. Listi ruskiii emigrantov >u pred kratkim priuoli v-ebino vizitk nekaterih nr-kib uyfled-uili osebnosti pred lio. leti m dane-. Ta primerjava je bud i zanimiva in dokazuje, kakšne ]K)>ledi(N' je iine'a liiska s«x'i jalna revolucija: Leta 1 14. Stalili, »eininišč-liik v Tiflisii. ti rot" Alek-ej l^njatev. car >ki vojaški ata^e ru-ke^ra car ja v Parizu. VoroŠilov. poroi-nik \ Lu iran-ku. Admiral Ifu.-in, poveljnik caiskeua brodovja v Petnurra dll. A. heiijikin. po.eljnik ri; -kc armade v Tauuaroju. ke zabt»diie armade. l!"> let ka-lleje: Stalin, «4cneralui tajnik ko miiiiistiene stranke v Moskvi. V prak-i diktator v-eb Rusov. Alckscj I^ujat- v. uradnik -ovjet-kc^a t r^o\ in-kcira /.a >topstva v Parizu. KI. Vorošilov, vojaški komi -ar v »ov jet. li tir i ji. Mo-kva. ( Poročila i/, irolovili virov pra v i jo. da je bil Vorošilov utranjen in likvidiran.) A. Ku-iii. knjigovodja \ Pa rizu. A. Dctijikin, učitelj v Puri /.u. Londonu in Ivan Krdel, šofer v Parizu. Nekoč je pri>«*l v' šolo nad /orriik, ki je bil znan zaradi •»vojili težkih v prašanj iu zato so bili šolarji vsi nekam v -ki beli. Mnd mož je pa -topil ja k'» vedrega obraz« v --ol-ko so bo in -»• je v.-cm iiii-mehnil. Nato je vprašal: ** Kdo mi Im» povedal, koliko illak ima mač kaf" Splošno, te-llobllo molčanje. Ko «c ni nihče prijavil, da bi odgovoril na to čudovito vprašanje. je dejal nadzornik: -"Kdor ini bo pravilno rešil t»» uganko, mu ne 1h» treba odvro voriti na nobeno drugo vpra sanje!" < "ez ča> je dvignil šolar ro ko. "No. ali ti veš "Mačka," je junaško začel, "ima šeststu in devetdeset ti -oč štiri iu sedemdeset dlak.* In >c je mirno u-i del. Nadzornil .^a js- iračudeiio [»•, gledal: "Odkod pa \ i-š to tako natančno t1' Tedaj je šolar drzno pogle dal nadzornika in ^e odrezal: "To je pa /e drugo vpraša nje. gospod nadzornik!" Zmagal je. Nadzornik se je za-niejal iu ga ni več vprašal. ^ Za časa vlade i>ouisa Filipa je priš«'l v Pari4 ueki prosi 1 cc, da poišče mogočnega mi nistra. ki so ga l judje označe vali za brezvestuega iu podkupljivega. Prosilec >e je najprej pre-pričal. da je sam z ministro»e ter mu nato rekel > skrivnost litin glasom: — Gospod minister, tukaj sva sama. t'e mi napravite u-šlugo, " vam dam deset tisoč frankov. Prisežcin vam, da n • bom o tem nikomur povedal. Minister se je {»oblcpiio za gleda! v bankovce in odvrnil: — Dajte mi petindvajset tisoč frankov, pa lahko poveste vsem ljudem. - Mož. ki ni bil s svojo žeuo zadovoljen. >e je pritoževal pri ja tel j u: —' In če m» postavim na glavo. ona se veindai ne bo poboljšala. — Ali, kaj, — ga je zavrnil prijatelj, — raj* se bolj trdno na noge postavi, pa boš videl, da bo kaj kmalu »Irugaena. •r0 LAS NAROD A"-Naw TorS Tuesday, April 4, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! W1Mf Kratka Dnevna Zgodba w. p. runa Pr»»v m i/.ko hi .-».ko/.i sivo jutro prifrčaii dn,/.gi in -eržmit Kajaaui je zamišljeno strmel za jatami ptičev. < Mpcljat >e je s kolegom |»o malem » toku. ki j«* bil kakor čuvaj na mor.-k i »»bali, pre.I l'iii>-l\o olaiicjito (MMttajo. Sor-/autov nagubani obraz je ža-rel pouknjič in polhovko. "Ko bi tttogei zdajle počiva-ti v čuvaj»i«-i.** .-i jo mislil. "Za i h* kaj tir bi |>o/,ahil tia sa-inoto in Id |M»lii'-al |»o radiu piijuzno godt»o i/ IjiHiija ali Stockholiua.** Kajaaui je že več let opravljal «-Iu/Ih» v -everui obmorski provinci. Na nt Im-iii tablici ni bilo napisano, da je bila utidi mejji. / otoka -i mogel raz-, |m znati ruske utrdtH- na nn sprotni oboli. fMkarje finski* \la»> v njeni s|»et o-živele že ti>očkrai premlele, stale misli. Xe dvajset let j«' vlačil - .m'I mi j svojo jezo. Prav v tem >reu j«* bil prepričan, da bo ne-kega I ne sjm>i zagledal Nergeja hhloviča. iz« laja I ca, ki ira je bil takrat kot »vohun izročil rde-čitn. Tmli zdaj. ko »-ta s kmetom -la vštric proti kcčam, so Ka-jaanija pn --injale ti* misli. Nejevoljno je zatorej dvignil glavo. ko ga je kmet nenadoma j»ote^niI za rokav, rekoč: **o pripluli žerjavi s svojega zim-kegn |H>t» »vanja nazaj. Tinino slove>rio. liki daljnim zvokom n« lK*^kili orgel -o iprihiijali kriki ptičev na zemljo. A kmet j«' pokazal v d m-o smer. in ko -e jo Kajna ni < zrl z a izteirnj« no r«»k»>. je -jm»-'..nal v ozračju ip-kaj -ivetra; bil j«' orel z »Iveina |>anuna |ie-»utnic v velikosti vraUta. in •e je naglo bližal. I .»'talo.** je razburjeno za -cjH-tal Ijcmminkaiiiion. "Leta So i-J»- vr-te ko? pre lv«*eraj^-n jim." In komaj Ni v|»n«4»jvi»iil. H* priplulo dvokrilno letalo proti otoku. nižalo so je - pritajenih motorjem in plavalo wd ki čaiui .fauo-diiia. Liki 1 prepeljala tod mimo.** jo nago-1 >eno,i jo dr-clo letalo bliže, ka-voril Kataanija *".\li -V pre»l'k«r bi i-kalo /animira prista %«-erajšiijiiii jav ili na |n»-taji. jali-ča. koj nato tpa j»* tik ol»a-ali pit je n«-mara vsi >tv:ir ž«* i le <>bii«"al«». v <'u«opi-ib *** '/[»• ko H* j»- nižalo «■»• pro- Kajaani im io»i -tn-i-1 loko |n»I«»r n« !ial v rteti. N.-kak-na Kmetu. Ni bil človek Im»m«1. (»o-k»M|l»a na nu»t«»rjn j»> prisi Razen tega |ut mi ga dane^ >|Mkelele rane. ki i> jih je !>il pii-JKajaani je or-npel pristopil in ve zastrmcl v zrak. Sov jet-ki letaiee! «i<»1»i I pre«I l»-t i kot finski !m*I«»gardist, \ M»|i»j, kadar -e je javljala |M»mln«l z viharjem in »l»*žjt'iii. *»o "<* iznttva odlašale .-tare brazgotine, in zato je •"•»»z čas brozbrižno o«lvrnil. da j«- ii>to zadevo z letaloma zai zdaj še zase »►Inlr/al. <4N»inara imeli |>rei|viVra^iijiiii »Iva naviulna ž«'rjava za .sovjetska letala." "l)va žerjiivaf* Leiumiu-kainen j»- »nroiveno >tre>el z glavti. 44Ne vem, Kajaani, kako je to. naša vla»la si tande Khle mu tresle. "Sergej Jmlovič,'' j«' siknil skoizi z» »I K*. "Se lige j .Judovič. izdajatelj!" A ta ga je brozunuio pogledal in mu izročil listine, rekoč z zasinehljivim poudarkom: "Leon Ta jo v, j>»> fioklicu in-ž<*iiir. Mogoče bi se vzdržali r-vojili robatosti." Kajaani je zmetlfii,. li-ial p»i )H»tuem listu, preiskoval j»* letalo. A ni»*e>ar suu^ljivega ni mogel iz-lediti, in ko j»- straž-nišk.-rbarka pristala, je moral Kajaani gledati, kako je -tot-nik pozdravil oba pilota, in ju vljmlmi p»i/.val. naj v>e»leta. > barkt». Zal. ju mora v čuval-j niei vz«"ti na zapisnik. In! -provod -o jo •natu <»o>l»*«lnji. \ ; i »če h mu je zmeraj gorela -iimnja. Slišal je. kako jo; inženir piitožil zaradi žaljive pri|Hiinl»e. Stotnik j«* zamr-mral nekaj v »»pn*š»'-onje in se k ara j« ;»'•«■ Zii-iriml \ K;iiaanijit. Ilkniti pn je oIm-ui.-i Rn.-oma )>»»-nndi «.v"»ij»* cigarete. P«»ča>i se j»- zači-la harka |H»mikati in prvotna na|H'1o>t ;»• iMijtMiijida in -e i!ir« menila \ tilio. zaUnv-vi«» kra'idjanj«', .-aj ni bilo ni kj«T najti niče-ar >umljjvega.{ Takrat pa m* je /^»»»lilo nekaj, da j«- v so n»'iiiidoii.^ • ■« t-1 • »krenilo. f»urja je prignala ^-oltrbii jio; ozračju, da j«« moral ves izčrpan u-»Mi na anteiL-ko jar-j bolo barke. Hkrati pa j»i |m»-| čil strel. In š|» preden so sej >.pr»»ml jajoči vojaki zavedeli, »la je Kajaani u>trelil eneira «>«11 najljubših stotnikovih golobov, sta oba Ru>a šinila kvišku. Skušida >ta t re»|»etajtM*ega | gololia poriniti v nn»rj»*. To»la Kajaani j«' planil k njima in čez nekaj hipov je ves bloil in drhteč stal pred stotnikom. ogorčeno pogledal kvišku, se osuplo za zrl v ser žalila, čigar mojstrski strel je tako bliskovito otfkril vohuna. Pogledal je za njim, a vojaki .so obstoj lili oba vohuna. Toda stari r-er-žant j»* 'zaiui-l jono stal pri »»-graji in gledal na »>t»;k .lauos-din. Oči so ^e nin lesketale. Dvajset le j»' čakal tega dneva. Po čudovitem naključju >e j«' iz-polntla njegova /prisega po maščevanju. Kakor sanje j»» to doživetje obdajalo njegovo »lu-šo. In šele ko ga je stotnik v drugo jM/klical. je Ivnjaani poča-i stopil ikI ograje. Bil je ves tih ii resen, katkršen je človek. ki je |>o dolgem, bridkem trpljenju »slednjič le dosegel zmaifo. BELI LEV V RODEZIJI Neki .brii^ki lovec je pri Kasarni v l{j»-»«te hoje z ilrugimi l»*vi. Kožo r«»dke živali pt»šljejo v neki muzej v Salisbury ju. Sanio «1 vii najvišja uradnica imperija (Miznata zagonotne^a šefa t»'i»a oddelka To sta sir Alexander Cadogan, držajrni tiijno .službo vojuega štaba za lMM,l1 MM M) funtov šterlingov. Par- stvu- in Jf^vni diplomatski lament je ta pr«*dlog gladko sprejel. Angleški |x»slanei ima-jo razumevanje za potrebi' ^e-neraln»'ga štaba. Tajna služ-ba. z uritdnini imenom "(Idde-l»'k M-ir»" b»» imela z;i svoje izdatke v novem prora«'*unu ."» milijonov, ali šestkrat t»*Iiko, kiikor pre 1 svetovno vojno. S»* pred petimi leti ni veljala taj- POZIV! -MIKA ZABAVNIK, j;iz sem zelo bolna in bi te rada videla. Prosim Te, piši mi ali me p;; obišči. — TERKZI.IA TERDI NA (ZroCi)Nl), 1G!»1 Third Avenue, New York City. 4:4— VOHUNSTVO ANGLEŠKE GA GENERALNEGA ŠTABA. K na izmeti tiso»"eiih postavk novega angleškega »> »l»'lovauju oddelka M-15. <'»■ vpriišu kdo v vojnem ministrstvu, kje j<- ot I»I e I e k .M-15, ali j celo tajna služba, mu odgovo-! le, da o takem oddelku ničesar ne vedo. Poleni je pa lahko prepričan, »la bo imel po na .dii/iba z v-emi po.lnižnica mllm<1" iz »»»"'^rstvn že za ,»«-mi na svetu več kakor lSIMMK) jtanu a k,,J ,lltl° /A1' l,lu' kll° /»• četrt milijona ali pa 450,0001 M' 1:1 k,) '/-»nima za . i neobstoječi oddele!< vojnega tuotov. i . . , ; ministrstva. NtoeaH.ii o pa noa-To je najbrž najzagonetnejši i ztijejo tise.či agentov tajne ura»l v vsem iingleškem imperi- ■ -IužIh- v vseh »lelili sveta vse. ju. Niti odgovorni minister ne i kar mon* količkaj n»»io«*niti za ve. k»lo je šef o»l»l«'lka M-15. v;ivn»»st angh^ketfa s:--m* nega Ministri prihajajo in olitič-liini strankam in zato ni zaže Ijeno. da bi iiolitik.*čeprav j«* državni mini.ster. poznal moža.: ki naj b»li morda 1u
  • ška sta se ^ibi'iio iz-inotovilila na tla. in Kajiiani-j»'V pogle»l se j»' za piči l v manjšega o»l olieh. ki je bil s|al>ot-nega, vitkega sta-a in po strani zarezanih, mongolskih <»či, in |H'k«»»"a. skoiiij bol««čji »Hiioti-»•a u:a je obšla: Sergij »Judovič! Resnično, ni se mogel moti- ... , , ... ,. v, „ , ., Kod trolobovo gors<*o r»e je na ti: ta mali »dovi^-ek poševnih . , .... . .ozkem jeruieiu'ku prikazal iiiaj- ot*i. v usiijutem pilotskem suk- , «... i -ii i • i • . t<-«'ii Ziivitek filma, iijn-u. .i»* bil .ludovic, izdajah*c. vojaški i/ln-žnik. Kajaani je; "To sem ^Jutil," je hripavo za»'.util. kak«i mu je vsa kri iz-jzanmural Kajaani. *4Se preilen ginila iz lic. j sta morala oba zasilno prista- Ne »lii bi v~z»'l roko iz žejni, je *i. sta vrgla kamero od sebe in Rus prist«*pil 1< njemu. Z no- spustila golofoa-pisnioiiošo. Tu <1 jn joči lil glasom j<» zainruiral imate'dokiiz." Stotniku je izro-fioztlravno liesodo in dejal, »laičil etiketo v velikosti pisemske >«ta oba š|M)rtna letalca v/. Arli-1 zimnike. angelska in da ju je burja po-j "^Morava zasilno pristati." tisnila iz prave smeri. Naj ser je bilo ua]»i^ano % drobnogled-/ant le natančno preišče letalo.jno majceno pisavo. "Preletela če -e nru zdi taiko bolj prav! 8\a i»ostajo. Napravila iK>snet-Kajaani je slišal te be^mle ko ke. Podois Sergej .Tiulovič.** skor/i sito. Videl je majhno,' Sergej Jmlovič f Stotnik je V 0KLANDU V DR2AVI CALIF0RNIJI ^tuiškiii in tovornih parnikov. Spisi Josip Jurčiča: I. ZV EZKK: U v o <1 — N a r o d n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jnrij Iv ožja k. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja. If. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — K!ost» r^ki žolnir — Grad Ro-jinjc. — (Joliua. in. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sa»l. — llči mestnega ^»»»1-ruka. — Kozlovska sodba v Višnji ^ori. — l)va brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kuielsktga cesarja. — Med dvema stoloma. VI ZVEZEK: Dr. Z o bor. — Tugoiner. VII. ZV?:ZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. M.»č in pravica. — V vojni krajini. - Trav:!« "»-»I bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — cjpomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjaci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade";. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellerrnann) \ (iloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunci med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan v«»tli ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v t»«rčje z«'inje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno d» !e bile so-l>e tete Eleonore. O. kako nje ni uspelo, teta je obvestila • • uje imela, da je odklonila svoj blagoslov svojemu sinu za y>olicijo, zločinca sta izvohala xvezo - S••.•!..' nevarnost in izsiljevanje opu- MNemogoče je, da bi prišla. Glava me tako boli. da ne stila morem biti vdelo/ena pri razgovoru," pravi Flavija. I Milton je trdil, da ni vedel '*#sk■ »d;i, Flavija, ne veš. v kakih skrbeli je baron zaradi nišesar o umoru plesalke de tebe Ali imi nočeš napraviti veselja,, da prideš doliT" (Koven, in tudi ne o poskusu iz-Flavija sklene roke. sil je vanja. Weidman pravi "Pn^jtn te pu>ti me samo — tega ne prenesem — drugače. Ne obtožuje nikogar j ava me preveč boli, prosim, pusti me samo" kot postori 1-ca (pri umorih, pač Štefka -lednjič Tendarle raprevidi, da baronu ni mogoče pa obremenjuje Miltona kot Flavije prositi za njeno roko. Ko Štefka odide, Flavija vsta- /pomagača pri izsiljevanju de, ne iu zapre vrata, da Štefka no bi mogla še enkrat priti. Koven o ve tete. Milton pro-Knr je danes Mšals pri znamenju Matere božje, stoji testira. Weidman obtožuje ne-pred n.j<> kot oblak, ki prinaša nesrečo. Pod mučnimi, na- dolžnega človeka. Pošteno sta *protujočimi -i občutki leži v svoji sobi na divanu, ničesar ne f« sporokla Weidmanov brani-nore delati in premišljuje, kaj bi mogla v tej zadevi storiti, loc Moro Oiafferi in Mil tonov N jena bojazen za Han.-a vedno narašča. Toda ko si reče, da branilec Geraud. Med štirimi je njena dolžnost I lan.su T>e povedati, to misel takoj zopet branilci, ki branijo Weidmana zarvrfe, boječ »-e, da ga bo u/alostila v dno njegove duše in bo n[ soglasja o načinu obrambe, imelo za posledico dvoboj z baronom. Tega mu ni smela po-, ~ , * . . . ve« lat i, morala je pustiti, da stvari tečejo, kakor pač gre. | Traot Je bila nato za- Zgraža >e nad brez vestnost jo obeh sleparjev. Kako sta D?kl°i: ni.1spoznala i vendar naslikala vojo prihodnost? Ravno tako bo polna Wcrdmana 1,1 njegovih tovari-prervar in llazi, kot je sedanjost. Flavija si ne more misliti he.v\ * vela .navadno zivlje-da bi mogli biti taki podleži, da bi igrali tako podlo igro in "J<> kot /iM,a <*lov'>ka malega bi nesramno varali tako poštenega in plemenitega moža, kot meščanstva. Ko je spoznala je bil Haw. Koliko bi moral trpeti v tem zakonu, za katerega B!anca< bezala od moza. mu tudi njegova mati ni dala svojega blagoslova! Ali ne bo Mož «e m zaradl te*a razburjal nekega dne ^poznal, da Štefka ni nič vredna? In kaj potem? niti ga ni .zanimalo, zakaj *e že-Obf njena glava je tako .polna težkih misli, da njeno srce,J1* f™1! k5n«^luu- 1C^let je £e mnogo težje ^ Z velikim trudom se sili lc miru, ko misli, da je baron že odiel. Ve, da mora sedaj Hans kmalu prrti in če pride, je hotela biti «podaj. Ohladi si obratz in roke ter pozvoni Sflu-iabirilcu. Ko pride, ga Flavijja vpraša, ako je b«ron &e v hiwi. 44Ne, misloiPtijiva go^pica, že pfed pol ure jo odšel," ji odgovori sluga.. "Kje pa je milostljiva gospica in gospa Lenardova?" 4 * Spodaj v družabni sobi." "Dobro. Prosim, prinesite mi skodelico čaja in nič dragega." 44Dobro, milost 1 jiva gospica." Flavija nato pije čaj in se preobleče. Nato gre doli. Štefka zelo slabe volje sedi pri oknu, gospa Lesnardova pa tka neko delo, ki nikdar ni hotelo (biti končano. Ko Flavija vstopi, »koči Štefka na noge. "Kako ti je, Flavija?" 44Hvala, nekoliko boljše." 44 V resnici ra^edaš nekoliko sldba." "/Glava me je zelo bolela." 4'Takoj bi morala vzeti aspirin." Takih sredstev se rada izogibljem." 44Toda že davno bi ti pomagalo in baronu ne bi bilo treba oditi t nevtešenirn hrepenenjem. Zelo je -bil potrt, ker te ni bilo." ^ Flavija se ne zmeni za te besede, toda ne more preprečiti, da bi ji v lice ne vdarila huda vročina, ker se sramuje uradi Štefke. Štefka vidi njono rdečico, si jo razlaga po avoji3i željah in je zelo vc^cfla, da «e nekaterikrat s svojimi Iraaedaani namigne ma baronove srčne bolečine. pa tudi za to se Flavija ne izmeni. Rede k oknu in gleda ter posluša. Saj mora Hans kmalu priti. Slednjih vendar .sliši avtomobil po klaneu. Nekaj minut Moji I fans pred ženskami. Flafviji utripi je srce do grla. Toda narvxlic svoji zbeganosti opazi, da je Hans bled in ne •te Tricot trdi. da je nedolžna. Priznava, da je s prejela torbico in uro, kar je bilo vse last umorjene de Koven, toda ni vedela za izvor teh daril. Bila POZOR ROJAKI! v podjetju ni zgodflo kaj slabega, Hans T" v velikfem nemiru. V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi vetje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street Nrw York je Weidmanova in Blancova ljubica in najbrž tudi Miltono-va. Vsi trije so si v ljubosumnosti večkrat skočili v lase zaradi nje. Nato so zaslišali policijskega inšpektorja Challieja, ki je in kal izginilo de Koven. Po pisavi v pismu, ki so ga morilci in izsiljevalci pisali teti, je Challie ugotovil, da je pisec iz-siljevalnoga pisma Nemec, ki je živel več let v Ameriki. Zdravniki izvedenci so izjavili, da je morilec davil kakih 10 minut iplesalko de Koven, nakar ji je potisnil v grlo prtič ker po davljenju ni bila se mrtva. Weidman je postal nekoliko bolj zgovoren in je izjavil, da alon. Morilec Weidman. ki je prve dneve odgovaa-jal samo z "da" in "ne" na vj>a vprašanja je postal zadnje dni živahnejši in zgovornejši. Po zaslišanju obtožencev in prič o u-nvoru plesalke de Koven je prišel na vrsto umor šoferja Couf-fvja. Couffv je bil 48 let star oženjen in oče treh otrok. Vsi so ga poznali kot vestnega in poštenega človeka. Predsednik: V začetku septembra 1937 ste bili brecs denarja. Kako vam je prišlo na anisel, da ste napadli šoferja? Weidanain: Ne vem. (Predsednik je obširno opisal, kako se je Weidman do podrobnosti pripravil na umor. Zapustil je vilo La Voulzie z dvema kovčegoma in je prišel v Pariz s ponarejeno legitimacijo na ime Dickson. Kot Dickson se je nameraval nastaniti v nekem hotelu, da bi našel novo žrtev. V hotelu ni bilo prostora, zato so Weidmana poslali v sosedni hotel blizu opere. Pred ofpcro je sedel za volanom v svojem taksiju šofer Couffv. Čakal je na kliente. Predsednik: Weidman, pozvali ste šoferja, naj ise oglasi v nekem hotelu. Rekli ste mu, da gre za daljšo vožnjo v neki grad ob Loiri. Weiilnnan: Da. Predsednik: Couffv je prišel in je ibil vesel v nadi, da bo nekaj zaslužil. Odpeljali ste se ž njim. Kaikili 5 kilometrov na cesti od Bevrona ste ukazali, naj ustavi avto. Couffy je izstopil v tistem trenutku pa ste PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Enul Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rs mo4ki zbor ......................... .59 ŠEST NARODNIH PESMI z» moški zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI za me Kani zbor ....................^d ' ZORKO PRELOVKC: Ko so fautjf proti vasi &11.....29 I-ie enkrat še .................'JO Slava delu ..................JM HR. VOLARIC: Rožuiariu; JOS. PAVClC: Potrkan ples .......35 NOTE ZA KI.AYIR Al l HAR- MONIKO t. 4. Zorko Freltvf«—15 SAMOSPEVOV a Klas s klavirjem ..........1JU SEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................ ALBIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas In klavir L— Frane Venturim—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......«5 ferdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori ..................Ki Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ..............j| Maski zbori OSKAR 1>EV : Bartlca; Oj, moj socel je Sov; Kam mi, fantje, drev ▼ vas poj-demo ......................,2U OSKAR DE V: ■Srečno, ljutx-a moja; Ko priči-ca Da tuje gre; Soči; Moj očka 'ma konjička dva; Dobiv sem ]>i-sernce; Slovo; Je vpihuila luč .40 EMIL ADAMIČ*: Modra devojka (belokranjska...20 Vso n<»c pri pot»»«i ............2ij J ur jeva ...................... Hodi Micka dom*»; Kaj dru«i»- Ka bf»čeni; Zdravila .........30 VASILIJ MIRK in A. <;RORMIXG: Vetrič; P» jrradiui ..........^10 FERIMJ Ji: VAN EC : Zjutraj.......................a« Slovanska .................... PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIRK: Piidoknl(*a.........20 (i SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ............. PO JEZERU KOLO __________________ barCica MLADI HAPETANE eno VALLEY SYLVIA POLKA ............. 5. TAM NA VRTNI GREDI x MARIBOR WALTZ ......... SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ................ DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEGLAJ ... ZIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) JZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim sino znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) M ... .35 ... M ... ... .35 ... 35? Orlovske himne (Vodopivec) Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ........................................ V pepelnirnt noči, kantata za sole, zbor in orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi. (Preloiee) za moški .50 I Naši himni, dvoglasno ................... Gorski odmevi. (Labarnar), II. zvezek, moški zbori ................ Z\ TAMBI RICE: NA GORENJSKEM JE FLCTXO, pod po uri >lo-v onskih narodnih "plesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk.............. Slovenske narodne pesmi za lambu- raški zbor (Bajuk) ................ Bom šel na planince, (Bajuk), podpori ________________________________ ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki _ (Kozeljski) .............................. 2._ ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračniea —......21» Josip Pa vi" i«: NAROD POJE (za mlade pianiste) SI slovenskih naro«lni}i jiesiiii za klavir in z besedilom ........ $1.35 Naročilo jHiSljite tui: VSE PARNIKE SLOVENIC POBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. SIS W. 1Mb St, New Ywfc, N. V KRETAJNJE • PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLL'TJA — Mesera APRILA 5. aprilu : Hamburg v llauiburjf 7. aprila: guceu Mary v Cherbourg Euro i iu v Bremen 8. aprila: Coute U» Savoia v CJeuova Paris v iiavr .75 11. aprila : Culumhus v Bremeu -30 12. aprila : St. Louis v Hamburg 14. aprila: Bremen v Bremen .60 15. aprila : Aquitania v Cherbourg Saluruia r Trat 17. aprila : New York v Hamburp .30 18. aprilu : .75 .75 Glas Naroda 816 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. mu |K)^nali kroglo od zadaj v tilnik. Ali jo bilo tako! Weidman: Da. Weidman ni trenil z očesom niti ni sklonil glave kakor ob priznanju uniora plesalke do Koven. Predsednik se je razburil. — To je vse. Ali ne obžalujete dejanja! Weidman je zopet moleal. Nekoliko kosanja je začel kazati šele potem, ko je predsednik pripovedoval, kako je u-morjeneniu šoferju odvzel 1500 "frankov in se odrpeljal s šoferjevim avtomobilom v svojo vilo I^a Voulzie. Žrtev je za-' vlekel v cestni jarek in jo pokril s časopisnim papirjem STRAHOVALCI Pred malim kazenskim sena-'toini pnariiborškega okrožnega sodišča je bila kazenska raz- prava proti 24 letnemu pekovskemu pomočniku Jakobu Fi-šerju, pri letnemu zidarju Ivanu Okornu, 20-letnemu delaven Zniagu Majorju ter 37-letnemu trgovskemu pomoeniku Jakobu F i še r ju. Ti ho v Mariboru in okolici izvršili serijo drznih vlomov in tatvin Ukradli so vse, kar jim je prišlo |mm1 roke, obleke, perilo, čevlje itd. ki so jili .potem prodajali drugim. Vlomili so tudi v stanovanje E. Pa tu ca na Tez nem, Franca Klančnika v Radvanju. Josephine K rase rje ve v Studencih, A. Kaška v Stritarjevi ulici. Josipa Oseta v Languso-vi ulica, nadalje pri Sv. Lovrencu na Pohorju itd. Pri razpravi. ki je bila tajna, so obtoženci a* glavnem priznali svoje grelie ter se izgovarjali s tem, čes. da so bili brezposelni in da niso imeli sredstev st> v Havre Iti. aprila: Ha lisa v Hamburg *.i>. aprila: lie ile Fran«* v Havre *J1. aprila : Queen Mary v Chrbourg 'SI. aprila: Rex v <>enoa 23. aprila: Kuropa v Bremen ..i. aprila : Conte di Sav v Havre ODPLL'TJA — Me>era Maja .*;. maja : Normandie v Havre Hamburg v Hamliurg 5. maja : Hrenieu v llri-men f> maja : Vtih-ania v Trst Ivi. maja : ' »ueeii Mary v Cherbourg New York v Hamburg IJ. maja : Kuropa v Itrempn l."». maja : I h* »le France v Havre ICex v (icnua 17. maja : Aquitania v t'herliourg Hansa v Hamburg Normamlie v Havre *JO. maja: Sat urn ia v Trst Columbus v itremen 'SI. maja : Nieuw Amsterdam v Boulogne -1. maja : ijucH'ii Mary v Cherlnairg iK'nttwiiland v Hamburg ^.j. maja : Chauiplaiu v Havre l^i. maja: Bremen v Bremen maja : t'onle tli Savoia v Ik-tn« .'il. ma ja: Aquitania v Cberltourg Hamburg v Hamburg Norma ndle v Havre 16.000 din. Vsi so bili obsojeni v smislu Obtožbe in sicer Jakob Fišer na 2 leti in 6 nieseeev ječe, Ivan Okorn na 3 leta ječe. Zmago Major na 1 leto in 2 meseca ječe. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane — % —■ knjigarna "glas naroda** J Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW .YORK