Stev. 285 V Ljubljani, četrtek 12. decembra 1940 Poštnina plačana v gotovini Podpis prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko BI Žiri ob‘sk našega zunanega ministra v Budi mpešti - Napoved o prilatel ski pogodbi med Madžari tn Bolgarko Belgrad, 12. dec. Včeraj ob 12 je Nj. Vis. knez namestnik izvolil sprejeti v avdienco madžarskega zunanjega ministra gvofa Csakjja. Hkratu je ^j- Vis. kneginja Olga sprejela grofico Csakj jevo. Belgrad je še vedno v znamenju madžarskih gostov. Vse mesto je okrašeno z jugoslovanskimi ln madžarskimi zastavami in je bilo madžarskim Sostom na gasj snoči tudi razkošno razsvetljeno. . Po včerajšnjih razgovorih madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja z našim zunanjim ministrom Cincar-Markovičem, predsednikom vlade DragiJo Cvetkovičem in podpredsednikom vlade dr. Mačkom, sta grofu Csakyju na čast prire-S“*a slovesno večerjo ob 20.30 v Belem dvoru "J- kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja '•ga. Danes popoldne bo grof Csaky s svojim sPretnstvom obiskal najprej madžarsko vojaško ^kopališče in bo položil venec rta grob madžarskega vojaka. Nato bo odšel na Avalo, kjer bo ‘Udi položil venec na grob neznanega vojaka. Ostali del današnjega dne bo grof Csaky porabil za nadaljevanje razgovorov z zunanjim ministrom Cincar-Markovičem o poglobitvi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko. Danes bo podpisana tudi prijateljska pogodba med obema državama. Danes popoldne bo jugoslovansko-madžarsko društvo priredilo čajanko gostom na čast v vseh prostorih Aerokluba. Zunanji minister Cincar-Markovič bo priredil zvečer svojemu madžarskemu tovarišu na čast slavnostno večerjo v vseh prostorih Gardinega doma. Z današnjim dnem se uradno zaključi obisk madžarskega zunanjega ministra. Jutri se bo grof Csaky odpeljal na Belje in se bo udeležil velikega lova. Vse jugoslovansko časopisje mnogo piše o tem važnem dogodku in ga prikazuje kot začetek uove dobe, ne samo v odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo, temveč tudi kot novo dobo v jugovzhodni Evropi in na Balkanu, kjetr bosta Jugoslavija in Madžarska prevzeli vodstvo, kar bo le v korist neodvisnosti in nevtralnosti teh držav v sedanji vojni. Napovedujejo, da bo madžarski zunanji minister za Belgradom obiskal še Sofijo in da bo pri tej priliki sklenjena podobna pogodba kakor z Jugoslavijo, tudi z Bolgarijo, nakar bosta jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič in bolgarski zunanji minister dr. Pokov — ločeno — obiskala madžarsko prestolnico. Nemška sodba o novi zvezi med Madžarsko in Jugosiavijo „Manjka samo še korak do vstopa v veliki celinski blok za srečnejše življenje evropsU h narodov.. Berlin, 12. dec. m. Obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Belgradu so pozdravili vsi nemški politični krog« in ga spremljajo z največjo pozornostjo. Nemci pravijo, da je zbližanje med Jugoslavijo in Madžareko nastopilo neposredno po izločitvi vpliva Velike Britanije iz Podonavja in Balkana Na sestanek med grofom Csakyjem in Cin-car-Markovičem gledajo kot na dejstvo, ki ima čisto drugačno vsebino, kakor pa sestanki zunan- Si ministrov ob drugih prilikah. Po mnenju nemških ogov predstavlja obisk končno odstranitev ovir, ki so onemogočale ureditev razmer in utrditev miru v jugovzhodni Evropi, Iz teh ovir je zmerom nastajala nevarnost za vse podonavske in balkanske narode, da 6e dvignejo drug proti drugemu in zapletejo v ostrejše spore. Prav zato spremljajo v Berlinu z ve. likimi simpatijami obisk grofa Csakyja v Belgradu, ker bo prinesel koristne in lepe uspehe za obe državi in v enaki meri tudi za evropsko skupnost sploh. Istočasno povdarjajo, da odpira sporazum pot za popolno sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo in odstranjuje vse možnosti za zaplete na Balkanu. Sedaj preostaja samo še en korak do vstopa v veliki celinski blok, ki bo znal z vsemi sredstvi preprečiti razširitev vojne, in bo omogočil dosego vseh pogojev za srečnejše življenje evropskih narodov. i,Bliskov:ta" angleška ofenziva v Egiptu: Angleži so spet zasedli Sidi Barani Italijansko poročilo govori o junaškem odporu In umiku do Sidi Baranija Nekje v Italiji, 12. dec. Stefani: Italijansko ^Jadno vojno poročilo št. 186 pravi: 9. t. m. 2JUtraj je devet angleških oklepnih divizij na-Padlo naše postojanke jugovzhodno od Sidi-el-"aranija, ki so jih branili oddelki libijskih čet. /.e čete so se junaško uprle, toda po nekaj urah je sovražnik prisilil, da so se umaknile Proti Sidi-el-Baraniju. Ves dan 9. t. m. in včeraj zjutraj so se med sovražnikovimi in našimi cetami bije izredno srdite bitke. Dvizja črnh Srajc »3. januar« in prva divizija iz Libije sta Se .Uprli sovražnikovemu napadu in mu prizadejale zelo hude izgube. Tod se nadaljujejo srditi boji. V bitki je general Maletti našel smrt na čelu libijskih bataljonov. Naše letalstvo je stalno preletavalo prizorišče bojev in obsipalo sovražnikove oklepne formacije s strojniškim odnjem in z bombami. Kairo, 12. decembra. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanske oborožene sile v Egiptu poroča snoči: Danes popoldne so britanske čete zavzele Sidi-el-Barani. Ujetih je veliko sovražnikovih vojakov. Med ujetimi častniki so tudi trije generali. Britanske čete prodirajo sedaj Ameriška pomoč za Grčifo Washington, 12. dec. Reuter: Ameriški Rdeči krij je včeraj objavil načrt o tem, kako bodo poslali v Grčijo potrebno obleko, pokrivala, zdravila in druge potrebščine v vrednosti za pol milijona dolarjev. To stvarno pomoč ameriškega Rdečega krijta bodo poslali v Grčijo na nekem grškem oamiku, ki bo odplul iz newyorškega pristanišča. Oodekanez ie pripravljen vdati set Nevvyork, 12. dec. o. International News Service poroča iz Londona: »Daily Express« piše da je zaradi angleške blokade dodekaneško otočje že skoraj brez živeža. Vse zaloge so izčrpane. Petdeset tisoč Italijanov na otočju je pripravljenih, pogajati se z Angleži za uclajo. proti zahodu. Naknadno so ujele zelo veliko število sovražnikovih vojakov. London, 12. dec. o. Reuter. Po treh dnevih hude angleške ofenzive v libijski puščavi proti italijanskim četam, ki jim poveljuje maršal Graziani, je uspelo angleškim četam zavzeti včeraj popoldne Sidi Barani. Dosedanja znana poročila navajajo samo, da so Angleži u jeli veliko italijanskih vojakov, med njimi tudi tri generale, in dobili v roke ogromno vojnega materiala. Od začetka ofenzive so ujeli nad 6000 Italijanov. Ofenziva še traja. Angleške čete prodirajo proti zahodu. Danes in včeraj so angleške pomorske edi-nice bombardirale cesto, ki vodi v Sollum, zbiranja čet in druge vojaške naprave ob cesti iz Sidi Baranija proti libijski meji, ki so od- daljene 25 km od Sidi Baranija. Angleška letala neprestano bombardirajo italijanska taborišča, vojašnice in druge vojaške naprave. Angleški letalci so več v zraku kakor na zemlji. Včeraj so Angleži sestrelili 6 italijanskih letal, za tri pa pravijo, da so se morala spustiti nekje v puščavi. Največ teh letal so sestrelili avstralski piloti. Letalstvo je bombardiralo tudi Bardio in Sollum. Eno angleško letalo se ni vrnilo. Zaradi zavzetja Sidi-eLBaranija je zavladalo v Kairu in po vsem Egiptu veliko veselje in so množice manifestirale vso noč za Anglijo. Pri Sidi-el-Baraniju so sodelovale tudi francoske prostovoljne čete in so zajele veliko ujetnikov in vojnega materiala. Nadaljnje podrobnosti o angleški ofenzivi drže v tajnosti. 46. dan vofne medltaiijo in Grčijo: Neprestani boji v snegu in viharju na vsem albanskem bojišču Nekje v Italiji, 12. dec. Stefani: 186. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Albaniji: Na grškem bojišču je včeraj dan potekel brez omembe vrednih akcij. Atene, 12. dec. m. United Press. Grška ofenziva se je odločno nadaljevala navzlicu hudemu dežju iu snegu. Italijanski umik na skrajnem levem krilu grških čet se še vedno nadaljuje. Italijanske čete se umikajo proti vrhovom nad Himaro, vendar pa spotoma nudijo ogorčen odpor prodirajočim grškim četam. Na vseh točkah, kjer sta se sovražnika spoprijela, so Grki zlomili italijanski odpor. Severno od Premetija se je grško prodiranje tudi nadaljevalo. Grki so zasedli več vrhov, ki so velikega vojaškega pomena. Nekoliko severneje so se Italijani umaknili z več močnih postojank in med aru- Tretja zaporedna mirna noč v Londonu Nemški napad na neko mesto v srednji Angliji, angleški bombniki nad Poren;em Berlin. 12. decembra DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je delovanje letal omejilo tudi 10. deceniM-a in v noči z 10 na 11. december na oborožene oglede. V Printonu smo zadeli pristaniške naDrave in zanetili ogenj Zadeli smo industrijske naprave 'v pokrajini med Folkstonom in Canterburryjem. Pred llarvickom smo vrgli bombe na trgovinske ladje, ter jih obstreljevali tudi z ladijskim topništvom. Daljnostrelne baterije pomorskega brodovja in kopenske vojske so napadle sovražn.kove ladje, ki so hotele priti skozi Rokav. Te baterije so uspešno obstreljevale tudi vojaške cilje v okolici Dovra. V noči z 10. na 11. december je nekaj sovražnikovih bojnih letal vrglo nekaj eksplozivnih *n zažigalnih 'bomb na zasedeno pokrajino in na zahodno Nemčijo. Obstreljevali so neki otroški dom v nekem mestu jugozahodne Nemčije. Razen neznatne škode, prizadejane v nekaterih krajih, ni bilo nikjer pomembne škode. Na ozemlju Nemčije sta nevarno ranjeni dve. manj ranjena pa je ena oseba, v zasedenih krajih je pa našel smrt en otrok, dve osebi sta pa ranjeni. Protiletalska obramba je včeraj zbila dve sovražnikovi letali tipa Bristol-Blenheim. Naše leiatstvo ni imelo izgub. London. 12. decembra o. Snoči so angleška letala bombardirala več mest v Porenju. Podrobnosti o napadu niso znane. V sredo ponoči so angleška letala bombardirala mesta v zahodni Nemčiji, železniške proge, električne centrale ter letališča in ladjedelnice. Z vseh teh poletov se dva angleška bombnika nista vrnila, Sestrelili so eno nemško lovsko letalo. Nocoj so sovražna letala bombardirala neko mesto v srednji Angliji. Napad je bil precej močan, vendar ne tako, kakor so bili napadi na Co-ventry, London hH' Southampton Poročila pravijo, da povzročena škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo Drugače pa je bila noč v ostalih krajih Anglije brez napada. gim zapustili tudi 1800 m visoko goro, ki so jo doslej branili. Na južnem delu prodirajo grške čete proti severu in so zavzele nekatere precej važne postojanke, ki obvladujejo ceste, po katerih dobivajo Italijani pomoč. Na severnem delu zahodno od Podgradca, na hribu Mokra, so grške čete zavzele zelo važno višino. Tu vlada silen mraz in slabo vreme. Grške čete so našle tam večje število zmrznjenih italijanskih vojakov. Čete na severu od Argirokastra prodirajo proti Kogreju, ki leži štiri kilometre od Tepelenija. Angleško letalstvo je včeraj spet bombardiralo Valono. Bombe so zadele ladje, motorizirane prevoze in več pomembnih stavb. Zadeta je bila tudi neka preskrbovalna ladja. Sestrelili so eno italijansko letalo. Na severnem delu operirajo evzoni in povzročajo s svojimi noži strah med italijanskimi četami, ki se umikajo pred njimi. Vesti 12. decembra Ves madžarski tisk ogromno piše o sprejemu zunanjega ministra grofa Csakyja v Belgradu, o slovesnosti, ki so mu bile prirejene in o pomenu nove zveze med Jugoslavijo in Madžarsko, ki bosta skupno z Bolgarijo sklenili prijateljstvo, ki bo zadostno poroštvo za mir v tem delu Evrope. Ena glavnih teženj Nemčije in Italije je v tem, da se na evropskem jugovzhodu ohranijo močne države, ki jih vojna ne bo v ničemer prizadela in ki bodo sposobne za udeležbo pri urejanju nove Evrope. Prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo mora postati eden najtrdnejših temeljev za novi red v Evropi, pišejo nemški ter italijanski listi ob zadnjih dogodkih med Madžarsko in Jugoslavijo. V nemških političnih krogih izjavljajo, da je ameriški tisk v poročilih o Hitlerjevem govoru pripisal kanclerju besede, ki jih sploh ni dejal. Tako 60 na primer Amerikanci pisali, da je Hitler rekel. »Mi bomo potolkli ves svet«, da bo svet pripadal nemškemu narodu, če Nemčija zmaga, in da bo zlato brez vrednosti Potvarjanje govora ima po nemški sodbi namen vzbujati ogorčenje ameriške javnosti proti Nemčiji in Hitlerju. Če Anglija ne bo več mogla Ameriki plačati, narekujejo ameriške koristi, da Združene države Angliji denar ne posodijo, temveč podarijo, je izjavil ameriški senator Bali. Leto 1942 bo leto angleške zmage, je govoril včeraj v Washingtonu angleški poslanik Lothian, Za bliskovito vojno so tudi danes še možnosti, čeprav je zadnje čase vladalo prepričanje, da ni na sedanjih bojiščih možno več nobeno presenečenje. Tako so na primer Angleži s sedanjim napadom v Afriki dali naravnost šolski primer bliskovite vojne, saj so Sidi Barani spet zavzeli v še krajšem času, kakor so ga bili osvojili Italijani, čeprav se je že tedanja brzina zdela naravnost neverjetna, piše ugledni ameriški list »Newyork Sun«. Angleška zmaga je nemogoča brez popolne in enodušne pomoči ameriške industrije. Ce bo Anglija dobila vso pomoč iz Združenih držav, ^ bodo dnevi evropskih diktatorjev šteti. Nemčija si z vsemi silami prizadeva spraviti Anglijo na kolena ter naglo zaključiti vojno, preden bi ta pomoč prišla —• je govoril voditelj angleških delavskih organizacij Walter Citrine na sestanku z ameriškimi delavskimi voditelji v Washingtonu. > V* > A '..Ji ,IW «> l _ Kancler Hitler in predsednik Mussolini naj bi se v kratkem spet sešla na Brennerju. So-slanek je potreben tudi zaradi zadnjih dogodkov v Albaniji in Afriki. Sestanka naj bi se udeležil tudi francoski zunanji minister Laval. Pri tem bi prišlo do sporazuma glede sklenitve končnega miru med Nemčijo, Italijo in Francijo, ker je Italija na nemški nasvet zelo omilila svoje zahteve do Francije — poroča agenci ja Associated Press iz H ima. Izjave o angleških vojnih ciljih ni treba pričakovati pred novim letom. Tedaj bo predsednik vlade najbrž pojasnil angleške vojne cilje, glede katerih se angleška vlada zdaj posvetuje z vladami drugih delov britanskega svetovnega cesarstva — poroča agencija Reuter. Nemška državna policija je v Bratislavi po večmesečnem iskanju odkrila tajno organizacijo, ki je delala proti sedanjemu redu na Slovaškem, organizirala stavke in napade na zastopnike nemške vojske in policije. Nemčija doslej ni pokazala želje, da bi skalila mir na Balkanu. Za vse balkanske države se vedno bolj kaže možnost, da bodo ostale izven vojne. Turčija stori vse, da bi preprečila zaplete na Balkanu, je govoril včeraj turški zunanji minister Saradzoglu na seji turške republikanske stranke. Komunisti, fašisti in narodni socialisti prihajajo pred novo zgodovino in skupno utrjujejo načelo o socialni pravičnosti kot zastopniki novega sveta v boju proti staremu svetu, ki mora izginiti, sodi italijanski dnevnik »Po-pola di Roma«. Med ljudstvom, ki imata Kosovo in MohaČ in ee lahko ponašata z Dušanom Silnim ter kraljem Matjažom, ne more nič narediti trajnega prepada. Jugoslovani in Madžari so poklicani, da igrajo danes vodilno vlogo v jugovzhodni Evropi,' tako so se glasili govori na včerajšnjem prijateljskem kosilu, ki so ga jugoslovanski Časnikarji priredili madžarskim. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal čestitke »Jugoslovanskemu glasniku«, glasilu ameriških Srbov, Roosevelt pravi v čestitki, da je list v 35 letih dokazal, da koristi skupnosti, kateri služi. Turčija ne mara tesnejšega sodelovanja z Bolgarijo Bolgarski poskusi za zbliianje pr halalo na pobudo veles?! Turška vojska bo ostala mobilizirana do konca vojne Ankara, 12. dec. o. Reuter: V nasprotju z raz-nimi tujimi poročili izjavljajo v turških vladnih krogih, da Turčija ne misli demobilizrati 6Voje vojske, temveč da bo sedanje število vojaštva in vse obrambne ukrepe obdržala v veljavi do konca sedanje vojne. Turška pripravljenost ob Dardanelah in v Tra-ciji vzdolž bolgarske meje ni naperjena proti Bolgariji, ki sama tako in tako ne more tvegati napada na Turčijo, temveč |e obrambnega značaja zaradi dejstva, da {e ne samo politika Bolgarije do sosed sumljiva, temveč tudi, ker je Bolgarija sama nesposobna braniti se proti raznim poskusom velesil, ki bi morda hotele čez njeno ozemlje ogražati turško neodvisnost V zvezi z vrnitvijo bolgarskega poslanika iz Sofije in z govoricami, da naj bi njegov sprejem pri bolgarskemu kralju pomenil začetek zboljšanja v razmerju med Turčijo in Bolgarijo, izjavljajo v turških odgovornih krogih, da so odnošaji med Turčijo in Bolgarijo uradno dobri, da pa je kakršnokoli bi* stveno zboljšanje izključeno zaradi zvez, ki jih ima Bolgarija z Nemčijo in Italijo, Zaradi tega turška vlada zavrača vsako tako misel, saj je spričo nedavnih dogodkov v Bolgariji jasno, da se Bolgarija ne bi sprijaznila s Turčijo iz lastnega nagiba, temveč na pobudo in za račun drugih sil Gledališče mladih je nastopilo z Leskovčevo dramo ffDva bregova" Ljubljana, 12. decembra. Snoči je bila v Frančiškanski dvorani prva letošnja predstava Gledališča mladih. Na njihovo prvo prireditev je prišlo lepo število občinstva, vendar pa še mnogo premalo, da bi se med nami lahko ustalilo kaj takega, kar nam hoče to gledališče postati — zasebno gledališče, Vi bi mimo Narodnega gledališča skušalo podajati zlasti domača dela na svoj. svež način, (davni pogoj pa bi za obstoj takega gledališča hil tudi ta, da bi občinstvo resnično z večjim obiskom in podporo omogočilo delovanje takega gledališča med nami. Tega nagiba na žalost včeraj še nismo mogli opaziti v zadostni meri. Drug zunanji pogoj za obstoj takega gledališča pa bi bila primerna dvorana s primernim odrom. Ta dvorana je sicer v središču mesta, toda ne vemo, če bo njen oder mogel zadostovali vsemu, kar bi ti mladi ljudje hoteli na njem ustvarjati. Toda s takimi tehničnimi ovirami in težavami se mora otepati vsaka skupina, ki nastopa z novim programom in obeta nekaj novega. Sama v sebi mora imeti dovolj sile in vere, da lahko vkljub vsemu dokaže bogastvo svojega poslanstva Za letošnji začetek pa se nam dozdeva, da je bila Leskovčeva drama »Dva bregova« še pretežka naloga za to skupino. Delo zahteva veliko število dobrih in kolikor toliko šolanih igralcev, v tem kratkem času svojega i delovanja pa si skupina tolikega enotnega zbora • še ni mogla ustvariti. Pač pa je med to skupino nekaj igralcev, ki so pokazali in ustvarili svoje like v taki meri, da bi prepričanje o njihovi igralski nadarjenosti ne bilo tvegano. V skupini je torej že nekaj igralcev. V tako velikem okviru, kakor si ga je skupina nadela z Leskovčevo dramo, se ob nižinah in višinah niti ti igralci sami še niso mogli izluščiti in podati vse, kar znajo. Enotnejša in preglednejša sodba o njihovi igri bi bila zato možna bolj v okviru bolj strnjenega in drobnejšega dela z majhnim številom nastopajočih. Radovedni bi bili, kako bi ta skupina podala kakšno slično delo pod Simčičevo režijo. To veliko skupinsko dogajanje na odru je bilo za režiserja z novimi mislimi mikavna naloga. Na oder je postavil nekaj novotarij, ki so včasih veljale za udarne, danes pa nam ne pomenijo več ničesar posebnega. Skoraj bi rekli, da je bil konstruktivizem scene preveč poudarjen in okorel. Pač pa je bilo nekaj skupinskih prizorov podanih zelo dobro, zlasti v tretjem dejanju. Želeli bi samo, da bi se Gledališče mladih znalo uveljaviti in da bi idealizem mladih našel na tem polju svojo obliko in način obstoja. Snočnja igra je sicer v številnih prizorih pokazala še mnogo šibkosti in neskladnosti, toda v naši igralski umetnosti bi mimo Narodnega gledališča bilo potrebno delovan je skupine, ki se ne bi strašila težav in ovir. ki spremljajo nastop vsake take mlade družine. Plin acetilen in nfegova koristna izraba Predavanje prof. dr. Rebeka na Ljudski univerzi Ljubljana, 12. decembra. J Snoči je imel pod okriljem Prirodoslovnega društva in Ljudske univerze univ. prof. dr. Rebek pred številnimi poslušalci v kemični predavalnici I. drž. gimnazije lepo predavanje o koristnosti acetilena. Strokovno predavanje so pojasnevale številne skioptične slike. Predavatelj je predvajal tudi številne poskuse. Iz njegovega predavanja naj posnamemo naslednje, kar bo morda zanimalo tudi naše bralce: Plin acetilen dobivamo*, če na karbid deluje voda. Acetilen je bil poznan že prej, še preden je bil znan karbid. Acetilen je svetilni plin, ki ga uporabljajo v različne namene. Veliko važnost je imel acetilen za razsvetljavo, preden je prišla v rabo obločnica in žarnica. Acetilen s tako hudo konkurenco ni mogel zdržati. Sedaj uporabljajo acetilen le za razsvetljavo manjših obratov in še v nekatere namene, katere bomo še omenili. — Acetilen razvija pri gorenju 3000 stopinj, toplote, kar pride posebno prav pri rezanju ali varjenju železa. Acetilen se lahko spravi tudi v trdno stanje. ^Stisnjen acetilen pa je lahko tudi nevaren. Končno pa se acetilen precej uporablja za organsko sintezo. Pravi acetilen ima eteričen duh in ne tako zoprnega kakor ga mi poznamo. Prečiščen acetilen tudi ni tako strupen kakor sicer. Acetilen je dalje tudi zelo nasičena spojina. Sam acetilen na zraku eksplodira. Za tako eksplozijo zadostuje 4 do 80?» acetilena, drugo pa je zrak. Velik vpliv ima acetilen tudi na brom, ki barvo broma povsem spremeni. Brom enostavno izgine, ker ga acetilen požre. To je dokazal g. predavatelj tudi s poizkusom. Tudi kalijev permanganat acetilen Priiet požigalec Slovenj Gradec, 11. decembra. V Misliniu je dne 21. oktobra v hlevu posestnika dr. Arturja Pergerja izbruhnil požar. V tem hlevu so imeli delavci zaposleni pri imenovanemu posestniku svojo živino, krmo, slamo in nekaj polje, deljskega orodja. Požar se je v hlevu naglo razširil ter je hlev do tal pogorel. Rešiti so mogli le živino, vse ostala je postalo žrtev plamenov. Natančen pregled in preiskava sta takoj ugotovila, da je požar izbruhnil na podstrešju v senu. Iz tega so takoj sklepali, da je požar podtaknila zločinska roka. Sum je padel na Fortunata Pogorevčnika iz Šmartm pri Slovenj Gradcu .zato, ker je na kraju požara pustil kolo. ki si ga je izposodil od nekega delavca v Šmartnem. Poleg tega je tik po izbruhu požara pribežal do sosednje hiše in začel ljudi buditi in klicati h gašenju. Ko so prihiteli gasilci, jih je Pogorevčnik iz bližine mirno opazoval. Ko so ga pa opazili, je v temi izginil. Pogorevčnika so oblasti takoj začele iskati, vendar se jim ie znal dolgo časa spretno skrivati. Sele tc dni je padel v roke oblasti, ki ga ima sedaj varno shranjenega v zaporih okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Domnevajo, da je Pogorevčnik izvršil požig zato, da bi se 6 hlevom vžgala tudi sosednja hiša, v kateri stanujeta zakonca Gros, na katera je bil jezen, ker mu nista hotela dati hčerke ea ženo. Oba sta namreč vedela, da je bil Pogorevčnik že kaznovan in si takega zeta seveda nista želela. popolnoma razbarva. Klorova voda in nekaj kosov karbida daje acetilen, ki se sa‘m vžge. Pri tem se tvorijo saje, ki se v veliki meri uporabljajo pri izdelovanju kavčuka in sploh pri gumijastih izdelkih. Poznamo kalcijeve, kalijeve in druge karbide, ki vsi razvijajo visoko temperaturo. Najbolj je pa važno, kako izrabljamo acetilen v praktične namene. Iz acetilena se izdeluje tudi Ocetna kislina. Ocetna kislina ima veliko važnost v industriji, saj je porabimo letno nad 200.000 ton. Iz acetilena ali pa iz ocetne kisline neposredno se pridobiva zelo važna snov, namreč aceton, ki je važen činilec pri izdelovanju razstreliv in v barvarski industriji. Iz acetilena se v novejši dobi pridobiva tudi alkohol, ki smo ga doslej izdelovali največ iz krompirja, žita ali iz sladkorne pese. Za eno tono alkohola porabimo sedaj 2 in pol tone karbida in pol tone premoga. Ce pa izdelujemo alkohol iz krompirja, Tabimo zato 12 ton krompirja in 2 in pol toni premoga. Za eno tono alkohola iz žita porabimo 4 in pol Ione žita in 2 in pol tone premoga. Sladkorne pese pa porabimo za eno tono alkohola kar 15 ton in 1 tono premoga. — Acetilen se veže tudi z raznimi drugimi spojinami. Iz njega pridobivamo umetno steklo in lake. Acetilen ima vrelišče pri —83 stopinjah. Iz venilnih aeetilenov dobimo tehnično zelo važen sintetični kavčuk, sušilno Olje, umetne smole, ki se uporabljajo predvsem za izdelovanje lakov. Svetovna proizvodnja karbida je znašala 1. 1934. 3 milijone ton, kar je vsekakor veliko. Iz acetilena je mogoče pridobivati tudi razna zdravila (aspirin). Predavatelj je s poskusi in kemičnimi formulami dokazal številnim poslušalcem, kako važen je acetilen, za katerega mislimo navadno, da ni koristen za nič drugega kakor za razsvetljavo. Za svoje strokovno izvajanje ie bil g. predavatelj deležen tople zahvale. Gozdni tek SN9K Ljubljane Danes dopoldne je smučarski klub Ljubljana priredil svojim tekmovalcem gozdni tek kot predpripravo za bodočo smučarsko sezono. Teka so se udeležili samo člani smučarskega kluba Ljubljane. Le en sam llirijan je bil vmes. Škoda, da ostali smučarski klubi v Ljubljani polagajo tako majhno važnost na tako dober trening za smučarja, kakor je gozdni tek. Skupaj je tekmovalo 15 elanov; razdeljeni so bili v dve skupini- V manjši skupini so bili junior-ji stari do 16 let, v drugi skupini pa starejši. Štart je bil pred gostilno pri strelišču. Proga je nato potekala navkrber po Rožniku, nato po grebenu do Večne poti, od tod pa po travnikih nazaj proti Startu, kjer je bil tudi cilj. Juniorji so progo pretekli enkrat, seniorji pa uvakrat. Višinska razlika je znašala kakih 60 metrov. Pri juniorjih je bil prvi Klasinc Tugo 7:05; 2. Bizjak Lado 7:10; 3. Špacapan 7:31 in četrtei Urbančič Božo 7:32. Vseh devet tekačev je priteklo skozi cilj. Seniorji pa so se zvrstili: 1. Starman Lado 14:21; 2. Bašin Miloš, (Ilirija) 14:23; 3. Urbančič Dušan 15:00. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. tlom« IGrandijozni film Deževje prihaja Nepozabni prizori strahovitega potresa in nepregledne poplave so vzrok, da film privabi še vedno nove gledalce, ki odhajajo od predstav s priznanjem, da so videli delo, ki um pomeni pravo doživetje. Ob t6„ 19 in 21. KINO UNION, tel. 22-21 I Ljubljana od včeraj do danes Bela Ljubljana, zares bela Včeraj je sneg proti poldnevu prenehal padati. Pobelil je za nekaj centimetrov hrib in plan. Pravijo, da je na višjih krajih zapadlo precej več snega kakor v nižinah- Ceste in hodniki so drčni. Paacev ne manjka. Na srečo ai bilo nesreč. Po mestnih ulicah že orjejo snežni plugi. Pa tudi mestni škropilni avtomobil ima že nataknjene snežene pluge in dru- . fuje konjskim snežnim plugom. Dobro bi pa ilo, da bi snežni plugi »zašli« tudi malo po Rožni dolini in dugih mestnih ulicah, da bi malo preorali sneg na kraj. Promet ni trpel doslej še nobenega zastoja. Nekaj časa je bil včeraj prekinjen le medkrajevni telefonski promet. Kmalu pa so ga uredili. Tudi železniški promet ni še nikjer zastal in nimajo vlaki nikake zamude. Z odmetavanjem zapaolega snega so pričeli tudi delavci služiti svoj kruh. Zanje je le škoda, da snežnega blagoslova ni bilo kaj več. Sicer pa ni nikjer rečeno, da ga ue bo padlo še precej več, kakor pa ga imamo sedaj. Kmetje so že pri sedanjem snegu naklenili sani- Izvlekli so jih izpod šup, konjem so nadeli kra-guljčke. Tudi otroci so že skoraj vsi pripravili svoje smuči. Dobro so jih namazali, smučarske hlače in čevlje so oblekli pa jo mahnili tja pod Tivoli. V družbi sankačev so se zabavali. Prav živahno je bilo včeraj tam na tivolskem travniku. Škoda je le, ua je sneg zapadel na suho, kakoT pravijo smučarji v »svojem jeziku«. Pa to mladine nič preveč ne moti Glavno je, da drsi. Starejši smučarji sicer še niso izvlekli svojih zimskih rekvizitov s podstrešij* vendar pa tudi oni kaj željno čakajo obilnejšega snega. Varate sc gripe Kakor vsako leto doslej, je sedanji čas nevaren za hripo. V začetku zime, ob prvem snegu, se pojavlja ta zoprna bolezen. Sicer ne zahteva smrtnih žrtev, vendar pa dolgotrajnega zdravljenja. V južnih krajih naše države se je hripa bohotno razširila. Zavzela je takšen obseg, da jo boao zdravniki le z največjo muko in težko preprečili- Skoraj v vsaki hiši imajo bolnika. Ker so razdulje od vasi do vasi velike, bencina pa malo, je obiskovanje bolnikov res otežkočeno. Velik porast bolnikov na hripi zaznamuje predvsem belgraj-ski Okrožni urad, kjer se dnevno prijavlja po 150 do 180 novih bolnikov. Značilni znak hripe je visoka temperatura 39 do 40 stopinj, ki traja po nekaj dni, pa čeprav jemlje bolnik tudi pomirjevalna sredstva. Bolnik se pri hripi tudi sicer počuti splošno slabo. Bolnik ima očutek, kakor da bi ga koo prav pošteno pretepel. Ima tudi močan glavobol, kašlja in kiha. Če se hripa komplicira, se vnamejo cesto tudi pljuča, čelna ali nosna votlina- Pri letošnji hripi pa je bilo doslej že nekaj smrtnih primerov, čeprav to druga letft ni bilo. To pomeni, da je letošnja hripa hujšega značaja ali pa se zanjo bolniki dosti ne zme-ni jo. Da se človeka hripa ne nrime tako kmalu, je dobro, da si izpiramo večkrat na dan grlo in nos z raznimi desinfekcijskimi sredstvi. Najboljše je, če uporabljamo triodstotno raztopino hidrogena, hiperola ali hipermangana. Čuvati se moramo tuai oseb, ki so že bolne na hripi. Kdor je bolan, naj ostane doma, da ne okuži še drugih. Če pa že hodijo med ljudi, naj pa pazijo, da drže pri kihanju ali kašljanju robec pred ustmi. V prostore„ kjer je mnogo ljudi, pa naj lx)lniki ne hodijo. — Tudi v Ljubljani se jo pojavila^ že hripa in nocojšnjo noč so ljubljanski reševalci že imeli opravka z na hripi obolelimi bolniki, kaiterc so morali prepeljati v bolnišnico. Da ne bo letos zavzela hripa epidemičnega obsega, moramo vsi k temu pripomoči. Vsak na j pazi, s kom ima opravka, izogiba naj se obolelih ljuai. Če bo vsak čuječ in pazljiv, pa se hripa prav gotovo ne bo mogla razširjati. Nov način konzerviranja jajc Snoči ie povabila železničarska splošna gospodarska zadruga (Žegoza) zadružnike, zastopnike banske uprave in mestnega poglavarstva na majhno zakusko. Zadruga se je ustanovila z namenom, da zanese med železničarje, ki žive raztreseni po deželi, smisel za smotrno kurje-rejo, da izgine z dvorišč vsa mogoča navlaka kurjih pasem. Poleg tega pa je v programu zadruge tudi reja gospodarskih pasem kuncev in koz ter pospeševanje domače delavnosti. Tako skuša zadruga pri nas praktično izvesti razne pridobitve zamejstva. Letos je zadruga konzervirala v manjšem obsegu jajca. Poskus ie bil prvi in je dobro uspel. Kljub temu, da so bila jajca vložena v najbolj neugodnih mesecih (julij, avgust), so vendar ohranila do danes svojo svežost. Zadruga tega ne bi mogla izvesti, če ji ne bi stal ob strani g. ban dr. Marko Natlačen, ki je po predlogih referenta za rejo malih živali g. inž Greifa in šefa kmetijskega odseka g. inž. Murija odobril potrebno posojilo. Mestna občina ljubljanska pa je dala pod zmernimi pogoji w ta poskus primeren prostor v hladilnici v mestni klavnici. Splošno je znano, da konzervirajo gospodinje jajca ali v žitu ali v pepelu, v apneni vodi, vodotopnem steklu in sličnih sredstvih. Ti načini konzerviranja vplivajo na fizikalna svojstva jajc. Nov je način konzerviranja v hladilnih napravah, pri čemer utrpijo shranjena jajca le neznatne spremembe. Tak način se splača le, če se izvrši v velikem obsegu, ker potrebuje velikih investicij. Za shranjevanje so primerna le odbrana neoplojena jajca. , Zelo neokusno reklamo si je privoščil lastnik znane ljubljanske drogerije. Kdor je bral današnje »Jutro«, je lahko na četrti strani zagledal reklamo v peti koloni, ki priporoča za snaženje pohištva novo čistilno sredstvo, ki ga je imenoval »-Novinar«, če gospod ni utegnil najti kaj bolj primernega, naslova za novo_ sredstvo, naj bi se potrudil k našim novinarjem osebno ali pismeno, pa bi mu morda nasvetovali primernejši in dostoj-nejši naslov kakor je »novinar«. Slovenski jezik še ni tako reven, da za novo čistilno sredstvo ne bi našel primernega izraza. Lastniku priporočamo, da za novo sredstvo izbere kak dru P naslov. — Več uvidevnosti bi od naših trgovcev pač lahko pričakovali! Cenjenim naročnikom »Slovenca«, »Slovenskega doma« »Domoljuba« in »Bogoljuba« vljudno sporočamo, da zaenkrat ne moremo pod nobenim pogojem sprejeti več novih naročil po sedanjih pogojih, ker je »Slovenčevega koledar jat za dosedanje naročnike že zmanjkalo. Skušali bomo stvar urediti s ponatisom, kar bomo v kratkem objavili. Oni, ki so se na koledar prednaročili do 8. t. m., aa bodo prejeli prihodnji teden! »Slovenčev koledar« Ljubljana, Kopitarjeva 6 Odkrit talinstveni zločin v Zagrebu Zagreb, 12. decembra. Zagrebška policija se je dober teden dni mučila z razvozljanjem težke uganke. Predpreteklo soboto so našli v njenem stanovanju mrtvo Marijo Weiss, ženo narednika vodnika. Žena je bila obešena, toda vrv so je utrgala. Zdravniki so ugotovili, da je bila VVeissova najprej umorjena, šele potem pa obešena. Sum je takoj padel na moža, toda dokazov za njegovo krivdo ni bilo. Sosedje so celo vedeli povedati, da ee je mož s svojo ženo dobro razumel. Policijo pa je spravil na pravo sled neki deček, ki je dnevno nosil mleko k Weissovim. Nekoč pred več meseci je trkal na vrata, pa se niso odprla, čeprav je nekdo znotraj tolkel, kakor bi pripravljal zrezek. Deček je šel k sosednji stranki in oddal mleko za Weissovo rekoč, da mu nihče noče odpreti, čeprav je slišal od znotraj ropot. Vse skupaj se mu je zdelo čudno, ker so mu sosedovi povedali, da \Veissove sploh doma ni, njen mož pa da je v službi. Ko je zato izvedela policija, je policija začela iskati sled za neznancem ali neznanko, ki se je mudila tedaj v Weissovem stanovanju. Očitno je bilo, da je imela tista oseba dobre stike z Weissovimi, da je imela prost dostop v stanovanje. Na policiji so Weissa trdo prijeli, nakar jo priznal, da je imel neko prijateljico iz Maribora, ki se je od svojega moža ločila in zahtevala od njega, naj se loči od svoje žene Marije in potom njo vzame za ženo. VVeiss je nazadnje povedal tudi ime te prijateljice. Takoj nato je sledila aretacija Weissa, katerega so vtaknili v vojaški zapor, policijski organi pa so sli v Maribor poiskat »neznano« prijateljico. Zagrebška policija je prepričana, da je s temi izsledki že odkrila vso tajno tajinstvenega zločina. NA ZAPOVED KRALJ I C E... FILMSKI ROMAN »Ubogi moj dragi.. .1 Seveda mu je žal. Malo je pa tudi občutljiv!« Cecil se potuhnjeno nasmehne. Ve, da je zadel na pravo struno. Potem pa potegne iz žepa pismo in bere naprej lado-veden, kakšen učinek bodo na kraljico napravile sledeče Essexove besede: »Ni pa moja dolžnost, da ee brigam zanjo. Pa tudi, če bi bilo, njeno vedenje me odvezava in oevoboja od te dolžnosti! Ali naj jo prosim za oproščenje, ker me je bila ona tako grdo in krivično razžalila?« Cecil se ustavi. Elizabeta pa mahne z roko, naj bere naprej. »Nadaljujte! Hočem slišati vse!* In Cecil bere: »Niti vera me ne bi mogla prisiliti, da bi zdaj prosil za odpuščanje! Meni je bila napravljena krivica, nisem jaz ialil kraljice, ampak otja mene! Ona mora mene prositi za oproščenje, ne pa jaz njo! Če pa tega ne bo hotela napraviti, potem se bom uprl alehmemu njenemu nasilju!.,.« Elizabete se poloti sum. Zato vzklikne: »Cecil, to je neznosno! Ali niste morda Vi sami ali pa kdo od Vaših prijateljev to napisali?« Cecil pokaže razžaljen obraz. »Ne delajte se užaljenega, Vi hrastova žaba! Dobro poznam ljudi! Nobena reč na svetu Vam ne bi bila ljubša in bolj všeč kakor to, da bi Essex prišel ob glavo!« Cecil ji ponudi list. »Prosim, poglejte sami pismo! Pravijb, da Vi poznate Essesov rokopis...« »Pravijo pa tud«, da nesramnost strogo kaanujera. ...Ali ste morda to pozabili? Dovolj Vas imam za zdaj! Pojdite in nc vračajte se, razen, če Vaa pokličem!« Cecil se med svetlohlinskimi prikloni in hinavsko ponižnimi pogledi odstrani. Elizabeta ostane spet 6ama. Iz kota v kot se začne sprehajati po sobi, V nekem vogalu pri oknu je visela na zidu velika slika Roberta Essexa, Ona te ustavi pred njo ki jo dolgo ogleduje. Ljubezen in žalost sta se odražali na njenem izmučenem obrazu. Ta močna, tako ponosna in samozavestna ženska je še bolj trpela, ker ni hotela popustiti čustvu, ki ji je prigovarjalo, naj se vendar pomiri z Esseiom. Skušnjava, da bi ga obiskala na njegovem lepem, mirnem gradiču Wan-steadu jo je mučila. Po drugi strani pa si je govorila skoraj v obupu, da ne sme za nobeno ceno popustiti, ampak čakati, dokler se Essex ne bo pokesal in jo prišel prosit za odpuščanje. Tako mora biti kraljica v njej in ne sme popustiti ženski, pa čeprav bi ji krvavelo srce, čeprav bi morala žrtvovati svojo srečo in svojo ljubezen. Naven, pred drugimi, je obdržala svoj stari ponos, svojo hladnokrvnost in odločnost, pred katero jo ves dvor trepetal. Bila je prav tako trda in brezobzirna, prav tako neizprosna in kraljevsko dostojanstvena kakor prej. V samoti, kadar je nihče ni videl, pa jo je z neodoljivo siio obhajalo hrepenenje. Stala je pred sliko in gledala v ta, tako znani in dragi obraz. »Robert«, — je zašepetala — »ne vem, kaj bolj sovražim: Tebe, ker te moram ljubiti, ali sebe, ker si mi tako potreben.« jatelj. Zi Kancelar lotd Bacon je bil Essexov pri-ato se je odpravil 6am v njegov dvo- Dobro je razmislil vso stvar, preden je šel Poznal je kraljičina čustva, pa tudi mladeničevo trdoglavost in zakrknjenost. Večkrat jo je že imel priliko opazovati, včasih celo ob najmanjšem prav smešno neznatnem povodu. Essex ni hotel popustiti, kadar si je vtolkel v glavo, da ima prav. Videl je tudi, da se zdaj Essexovi sovražniki, ki so tako lahko, prav za prav skoraj mimogrede, ko se sami niso niti najmanj nadejali, prišli do oblasti, noč in dan ne trudijo za nič drugega kakor ea to, da bi ga o prvi priliki, činiprej seveda pogubili, da bi, kar 6e da, še poglobili jez, ki je nenadoma zrasel med njimi in med kraljico. Ko je vse to dobro premislil, se je neko popoldne odpeljal na pot. E6sexov dvorec Wanstead, ki je stal severno od Londona, se je kopal v prijetnem popoldanskem soncu. Ponosno 6e je dvigal iznad bližnjih zelenih gričkov, obrisi njegovega drzno se dvigajočega zidovja, so se jasno črtali od neba, ki je bilo že rahlo rumenkasto. Sam pri sebi je Bacon takole modroval, ko 6e je vzpenjal po poti proti gradu in premišljeval, kako bi pregovoril trmastega Essexa: »Redko kateri moški je tako nerazbo-rit in trdoglav, da ne bi hotel sprevideti, da rabi na dvoru prijatelje in zagovornike, ki ga branijo in razdirajo spletke, katere drugi počenjajo in razpredajo proti njemu. Gotovo tudi Essex ne bo tako slep, da tega ne bi sprevidel in da ne bi hotel od mene sprejeti pametnega nasveta. Bog 6am ve, da mu hočem dobro, saj fant ni slab, le ko ne bi bil trmast kakor mezeg. Kar si vtepe v glavo, to mora držati, pa četudi se ves svet postavi na glavo. Prav vse se mora zgoditi tako kakor on hoče, in kakor se njemu zdi prav. Rajši bi se sam ubil, kakor da bi sc moral majhno ponižati in priznati, da je pogrešil. Ko bi se vendar tako lahko vse dobro izteklo! Pa pojdimo, bomo videli, kaj bom opravil,« si je dejo! lord Bacon in vzdihni, ko so je ustavil pred težkimi grajskimi vrati. Straža ga je spustila na dvorišče in ga prijavila Essexu. Z mračnim obrazom ga je sprejel in ga molče, s kretnjo povabil za seboj v svoje prostore. »Takole zameta vaš svoje prijatelje, k1 ti dobro hočejo!« je začel lord Bacon. »Z® nikogar se ne zmeniš! Izginil si kakor J1! se bil udrl v tla. Tačas pa ti sovražnik* spletkarijo in skrbe, da te pred kralji00 očrnijo, kar 6e da. Vsak človek ve, da kje, potem prav gotovo na dvoru rabi a°~ brega, iskrenega, poštenega in pogumnega prijatelja. Tj pa se kregaš in prepiraš e kraljico, ker si 6i želel, da bi bila vojnai da bi bila zdraha!« »Vojnai Seveda, vojna je s Spanci! In to tako smešna vojna, kakor jo bojuiei° *}. ženska, mosKi tem svetu res lahko samo pa nikdar ne!« (Dalje Hi tu in tam Za obletnico smrti velikega srbskega državnika in predsednika Radikalne stranke Nikola Pa-Siča je priredila pokojnikova vdova Gjurgjica spominsko svečanost na Pašičevem grobu. Ob njej so se zbiali zastopniki predsednika vlade, minister BešliC kot zastopnik vlade, zastopnik zunanjega^ ministra Cincar Markoviča in predstavniki političnih strank. Cerkvene obrede je izvršil žički episkop dr. Nikolaj v družbi episkopa Sera-fima. Med našo državo in Finsko je bil te dni podpisan sporazum za povečanje medsebojne trgovinske izmenjave in sporazum o načinu plačevanja po kliringu. Sporazum je v imenu naše države podpisal pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, v i.nenu Finske pa Eno Energen in 0. Helsten. Sporazum bo stopil ^ veljavo X. januarja prihodnjega leta. Svojo organizacijo zavarovalnic so ustanovili Hrvatje. Ustanovni občni zbor je vodil glavni ravnatelj zavarovalnice »Croatie« Nikolič, navzoči pa so bili zastopniki okrog 20 drugih zavarovalnic >n njihovi uradniki. Za predsednika zveze hrvaških zavarovalnic je bil izvoljen Nikolič, za podpredsednika ravnatelj >Save< Gamulin, za dru-8efia podpredsednika pa ravnatelj »Hrvatskega radišac Kvaternik. 120 milijonov dinarjev za nove in 50 milijonov zn dovrši te v že začetih zgradb bo žrtvovala Prihodnje leto hrvaška banovina. Večina novih stavb bo v Zagrebu, tako na primer nova velika P°šta, ki bo veljala 26 milijonov, potem številne stavbe za posamezne fakultete zagrebškega vseučilišča in stanovanjska hiša za uradnike pošt. hranilnice. Razen tega bodo še zgrajene nove Pošte tudi v Karlovcu, Slavonskem Brodu, gim-nazije pa v Gospiču, Požegi, Slavonskem Brodu, Senju in Gradiški. Druga skupina jugoslovanskih sezonskih delavcev sc je vrnila iz Nemčije. V Mariboru jih je sPrejel poseben zastopnik banske oblasti, kajti vračajoči se delavci so vsi doma iz Medjimurja. ®elavci so se pohvalno izražali o svojem delu in Zaslužku Smeli so po kliringu vsak mesec poslati po 60 mark. V celem je podružnica »Putnika< V Berlinu poslala v štirih mesecih v našo državo okrog 1,700.000 nemških mark, katere so delavci poslali svojcem v domovino. Računajo, da se bo v liekaj tednih vrnilo še okrog 2500 sezonskih delavcev. ki so doma iz Dalmacije in Medji mu rja. Belgrajsko sodišče je oprostilo policijskega agenta Marka Markoviča, ki je bil med službo v nujni obrambi ubii ravnatelja Prizada Eda Markoviča. Pri prvem procesu je dobil agent dve leti zapora, tods kasacijsko sodišče je obsodbo razveljavilo. Sedaj je bil oproščen, ker 6e je 60dišče Postavilo na stališče, da je Edo Markovič prvi streljal na policijskega agenta, nakar je ta šele Uporabil svoje orožje in ubil napadalca. Dan za dnem romajo celi vagoni ovc in koz 1* naše države v Nemčijo. Kilogram žive teže se plačuje po 15 dinarjev. Doslej je šlo samo skozi Maribor čez 100 vagonov tega blaga. — Prav tako so šle tudi precejšnje množine goved in volov iz Slovenije v Nemčijo. Kaže pa, da se izvoz naše drobnice ne bo zmanjšal, temveč celo povečal, ker skuša vlada dati priliko najbolj siromašnim delom države priliko, da se tudi okoristijo z dobrimi cenami, s katerimi " tujina plačuje živino in drobnico. Po peturni borbi so orožniki v bližini Podu-l«va v Srbiji ubili razbojnika Fejzula Bajramoma in ujeli njegovega pomagača Imeroviča. Bajramovič je več let hajdukova! okrog vasi Teneš-uolg in ubi! vsakogar, kdor se mu je upiral ali Pa se mu je zdel nevaren. Imel je že več umorov na vesti. Ko se je mudi! v neki samotni hišici, Pa so zanj izvedeli orožniki in ga na skrivaj obkolili. Razbojnik se ni hotel vdati, temveč je streljal na orožnike, dokler se ni zadet /,. • zgrudil. Njegov pajdaš Imerovič pa se je nato vdal. Na razbojnika Bajramoviča je bila razpisana večja denarna nagrada. ~ Tri hajduke so zalotili in ubili orožniki blizu Djakovice v Južni Srbiji. Ze 15 let se je razboj-,1!k Braim Amza skrival po gozdovih in hribih, ne da bi mu mogli orožniki priti na sled. Hajduk Je bil zelo krut. Samo do 1. 1930. je izvršil najmanj 12 dokazanih umorov, drugih zločinov pa se mnogo več. S svojo tolpo se je klatil ponavadi okrog svojega rodnega kraja. Pred nekaj dnevi pa so orožniki izvedeli, da je prišel spet do svoje rojstne vasi v družbi petih pomagačev. Obkolili so jih in se spustili z njimi v boj. Več ur so se streljali, dokler niso obležali mrtvi trije roparji z Amzom vred Drugi trije so pobegnili. Zaradi nadležne tašč« je izpil časo strupa delavec Žiga Brkanovič iz Osjeka. V j>oslovilnem pismu se pritožuje nad svojo taščo, češ da ga je stalno vznemirjala in neprestano grajala, da ima preveč otrok. Ke” pa mu je to zbadanje že presedalo, je izpil strup. K sreči pa so ga hitro našli in ga odpeljali v bolnišnico. Tam so mu izprali želodec. Verjetno je, da bo svoje sicer težke poškodbe prebolel. Predrzno tatinsko družbo je vodila ▼ Negoti-®u gostilničarka Anka Milenkovič. Med njenimi Pomagači je bila hči, njen mož, sin in njegova mati,^ njeni bratje in sestre in končno tudi njen Pr"ežnik. Kradli in vlamljali so spretno. Najprej , 6i hišo ogledali, ponoči pa vlomili. Tako so “KradH celo orožniškega Častnika, poveljnika «lrv?iV'iov v Negotinu. Nazadnje pa so orožniki le ooiii sled za njo in jo prijeli. Tako eo razkrinkali vso tatinsko družbo. I Kino Matica Telefon 22-41 Ob 16., 19. in 21 uri. Danes zadnjikrat fenomenalni Gary Cooper podaja nedosegljiv igralski lik v visoki filmski umetnini BEAU GESTE | Za nož so potrebne strožje kazni Zaradi lesenih cokeljj eden v grob, drugi 5 let in tretji 1 leto robije Vremensko poročilo Ljubljana, 12. decembra. Res težko je braniti in zagovarjati junake noža pred sodniki malega senata. To sta včeraj pač skusila dva odvetnika, ki sta bila imenovana od sodišča za branilca po službeni dolžnosti, da branita dva obtoženca, ki ju je državni tožilec dr. Hinko Lučovnik obtožil in sicer prvega zaradi zločina uboja, drugega zaradi zločina podpihovanja k uboju in pomoči pri zločinu. Zares zelo žalostna zgodba se je na nedeljo, 10. novembra t. 1. pozno zvečer končavala tam v lepem Naklu pri Kranju. V neki gostilni so sedeli okoli 21 zvečer domačini, med njimi tudi Lojze Golob, rezervni poročnik. Mirno so se pogovarjali. V gostilno sta primahala tudi 31 letni samski zidar Vinko Lahovee in 33 letni čevljar Slavko Meštrovič, družinski oče, ki ima skrbeti za 4 nedorasle otroke. Vsedla sta se za drugo mizo in začela pogovor o draginji. Čevljar se je pobahal, da bo napravil svoji ženi lepe čevlje, drage do 500 din. Omenil je tudi, da so sedaj postali čevlji zelo dragi. Trezni Lojze Golob je vpadel s pikrimi besedami: >Za tvojo ženo so dobre lesene coklje!« In zaradi teh cokelj se je razvil pretep, ki je zahteval življenje, dva pa spravil v kriminal. Golobova pripomba o cokljah je spravila Vinka Lahovca v jezo, da se je začel prepirati z Golobom. Skočil je proti njemu, ga začel hudo lasati in daviti za vrat. Njegov sopivec je ušel iz sobe. Vinko za njim Zahteval je od čevljarja Slavka dobro nabrušen čevljarski nož. Dal mu ga je in ga podpihoval z besedami: >Daj ga, hudiča, daj gaU Zverinsko besni Vinko je nato napadel z nožem nič hudega slutečega Goloba in ga mesarsko oklal. Prerezal mu je tudi glavno žilo odvodnico, da je Golob kmalu nato umrl zaradi izkr-vavljenja. Vinko Lahovee je sodnikom priznal krivdo, izgovarjal se je na tako silno pijanost, da se sploh ni zavedel, kaj počenja. Bil je izzvan. Drugi Slavko Meštrovič je pripovedoval, da je cel dan popival in zavžil velikanske množine najrazličnejših vrst alkohola. Oba sta skušala v obrambi doseči to, da bi ju sodišče spoznalo za krvavo dejanje po zakonu neodgovorna. Priče, ki jih je bilo zaslišanih okoli 10, tega njiju zagovora niso mogle potrditi, pač pa so povedale, da sta bila oba še popolnoma pri dobri zavesti. Drugače sta obto- ženca oba odkrito in skesano obžalovala hudo dejanje. Drugi obtoženec je drugače priden in vesten delavec, zaposlen pri neki čevljarni v Ljubljani, toda družina je stanovala v Strahinju pri Kranju, kamor se je Slavko vozil ob sobotah domov. Prav kritično nedeljo je nameraval napraviti svoji ženi čevlje, pa ga je zmotil alkohol, da je začel popivati. Oba branilca sta skušala dognati, da je bila obema obtožencema v trenutku zločina stemnjena zavest. Sodnike sta prosila za milejšo kazen. Mali kazenski senat, ki so ga tvorili g. Ivan Brelih kot predsednik in kot sosodnika gg- Rajko Lederhas in dr. Julij Fellaher, je po daljšem posvetovanja izrekel razmeroma strogo kazen. Vinko Lahovee je bil zaradi zločina uboja obsojen na 5 let robije, Slavko Meštrovič pa zaradi pomoči pri uboju na 1 leto robije. V razlogih je sodba med drugim naglasila: Zagovor, da bi bila obtoženca v takem stanju, da se ne bi mogla zavedati hudega dejanja, zato naj bi bila manj odgovorna, smatra sodišče za nedokazano. Nista bila v takem stanju, da se ne bi zavedala dejanja. Bila sta nekoliko alkoholizirana. Prvi obtoženec je imel piko na pokojnega Goloba, Je bil res pravi zločin uboja, ki že meji na hujši zločin. Za tako krvavo, za naš narod sramotno dejanje je primerna kazen 5 let robije, za drugega obtoženca pa 1 leto, ker je prvemu dajal pomoč. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Branilec prvega obtoženca pa priziv zaradi previsoke kazni, nasprotno si je branilec drugega obtoženca pridržal tridnevni rok za premislek. PROSLAVA 500 LETNSCE GUTEKBERGA V soboto dne 14. decembra ob 20. url v l«an-čiikanskč dvorani v ljubljeni ODLIČEN SPORED Zborovsko in solopetje, recitacije, govor, glasba, dramatski prikaz Vabimo vso javnost, da obišio pomembno kulturno manifestacijo In zanimivo prireditev Vstopnina: sedeži po 12, 10, 8 In 6 din; stojišia po 4 din CeSfe še gospodarsko in prometno središče vse bližnje in daljne okolice Kraj | £ t. 'c' S « te is •v* Temperatura v O i: £% ž? 1 a -7 5 c V eter Pa VI da- ne A CC *s5? a o > X • ■* '2b c a G (smer. jakosti B a a •*** OD fc Ljubljana 749-5 o-o -47 30 10 w, 3-3 sneg Maribor 1 74 H l-o -7-0 90 10 0 3-0 sneg Zagreb j 7479 — -7-0 90 10 N, — r- Belgrad 752‘3j 3-0 -2*0 90 5 SE, — — Sarajevo 755-0 o-o -7-0 90 10 0 — — Vie 748-3 8-0 4-0 60 10 SE, — *— Split 749 1 u-o 41) bO 10 NE, 0-8 dež Kumbor 752-b 15-0 0-0 70 7 NE. 50 dež Žirje 747-/ 7-0 4-0 90 10 SE? 0-0 dež OuiirovnlB 751-8 14-0 5-0 70 10 SEb — — Celje, 12. decembra. Kdor koli se vozi skozi Celje, vsakdo se čudii velikemu navalu potnikov na celjskem kolodvoru. Vsi vlaki se takoj napolnijo, pa naj vozijo proti Zagrebu in Ljubljani ali Mariboru ali Dravogradu ali proti Rogatcu. Pri tem pa spoznamo, celo, da se Celjani sami niti ne vozijo v pretiranem številu, marveč da daje le okolica toliko potnikov, ki prihajajo in odhajajo iz Celja ali pa v Celju le prestopajo na druge proge. Že iz prilik na kolodvoru je razvidno, da ima Celje čisto posebno prometno važnost, ki je seveda samo odsev njegovega gospodarskega položaja. V tujskoprometnem oziru se tolikokrat poudarja, da je Celje križišče zvez do naših znamenitih zdravilišč Rogaške Slatine, Dobrne, Laškega, Rimskih toplic in Topolščice. Vendar moramo priznati, da od tega Celje dobi prav malo — seveda relativno vzeto — tujskega prometa. So sicer potniški avtobusi, ki na mah napolnijo kavarno, ki osrečijo kako trgovino in podobno, vendar to ni stalen dotok, ki ga pa ima Celje v veliki meri tako iz Savinjske doline do Gornjega grada. Vranskega, Logarske doline in eelo tja v Dravsko dolino, .vsaj do Mislinja; pa proti jugu do Zidanega mosta in celo v Savsko dolino do Sevnice, proti severu tja do Poljčan in na vzhod celo preko Rogatca. Ves ta ogromni svet trguje v Celju, četudi ima po sedanji upravni razdelitvi svoja upravna središča kakor Laško, Gornji grad in Šmarje; od vseh teh strani prihaja mladina v celjske šole celodnevno, če so le možne prometne prilike. Poleg vlakov vozijo iz Celja redni avtobusi po Savinjski dolini v Logarsko, na Vransko, na Dobrno, preko Šmarja v Št. Peter pod Sv. gorami in skozi Št. Jur v Kozje in Podsredo. Tega bi seveda ne bilo, če bi ne potrebovalo Celje res močnih in vsakodnevnih zvez s temi kraji. Ker je torej Celje gospodarsko tako nnčno povezano z vsem ozemljem od Savinjskih planin do Sotle, od Konjiških gor do Save, nastaja vprašanje, ali je prav, da je upravno ta svet razkosan in če bi ne bilo morda pravilneje povezati ga s Celjem kot središčem, kajti Celje živi gospodarsko od vsega ozemlja, prispeva pa le za svojo ožjo okolico, medtem ko se morajo za svoje potrebe brigati drugi okraji sami, čeprav znosijo vse blago in ves denar v Celje. Med temi pa so naši najsiromašnejši predeli, kakor šmarski, med tem ko je deležna bogata Savinjska dolina davčne pomoči celjskega mesta. To je gotovo nepravično in nezdravo razmerje. Poglejmo še gospodarski ustroj teh pokrajin: Savinjska dolina je bogata zaradi svojih hmelj-skih nasadov, višje lege imajo bogate gozdove, vzhodni predeli pa so navezani na skromne pridelke svojih hribovitih njiv in često poplavljenih travnikov, s katerih dobivajo krmo za svojo mršavo živino, in vendar morajo popravljati ceste, ki vežejo Celje s kopališči ter plačevati doklade, ko že imajo stroške, ki izvirajo iz oddaljenosti tržišča, kjer se zbirajo davki, od katerih nimajo nikakega deleža, čeprav so jih sami znosili v Celje. Ker se tudi celjski okraj razlikuje v svoji zahodni in vzhodni strani (le primerjajmo Žalec in Št. Jurij), bi morda ne bilo naj>ačuo, če bi Celje postalo upravno središče, kakor je Maribor že od vsega začetka sedež dveh okrajnih uprav, ki se ne ločita niti tako kakor celjska okolica po svojem gospodarstvu. Morda bi bilo to srečno za okolico in za Celje samo. Vremenska napoved: Pretežno oblačno jn mrzlo vreme. Najnižja temperatura na letališču je — 6.5 C°. Iioledar Danes, četrtek, 12. dee.: Aleksander. Petek, 13. dec.: Lucija. Obvestila Noino službo imaja lekarne: dr. Pm»oK, Tyr-ševa e. 6; mr. Hočevar, Celovška c.'62; mr, Gar-tus, Moste, Zaloška c. 47. X. prosvetni večer bo v petek, 18. decembra. Na sporedu je predavanje pod naslovom: »Zvezde žarijo.« Malo komu je podano, da bi obvladal številna nebesna telesa, katera tako lepo žarijo v lepih jesenskih nočeh na našem nebu. Slehernega gotovo zanima zvezdno nebo. Zato cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da se tega večera v obilnem številu udeleži. B#zič je blizu, slike Marije Pom**»j pa Sc nimaš! Predavanje Pedagoškega društva v Ljubljani. V ponedeljek, 16. t. m. ob 18. uri bo v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi drugo redno predavanje Pedagoškega društva. Predaval bo g. dr. Milan Perušek »fcport, zdravje, mladina«:. Ker je g. predavatelj strokovnjak v tem vprašanju, vabimo vse, ki se zauiinajo sa šport in vzgojo, da 6e predavanja udeleže. Vstopnine »i. Ljubljansko gledališče DRAMA — nčeick ob 8 »večer Četrtek, 12. decembra: Cigani. Red Četrtek. Petek, 13. decembra, ob 15: Razvalina žavtjenja. Ljudska predstava. Globoko znižane oene. Sobota, 14. decembra: »Cigani.« Izven. Nedelja, 15. decembra ob 15: »Mali k>rd.< Mladinska predstava. Znižane cene od ‘20 din navzdol. Ob 20: »Romeo in Julija.< Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 »veder Četrtek, 12. decembra: Zaprto. (Generalka.) Petek, 13. decembra. »Friderika.« Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Sobota, 14. decembra: »Vesele žene windsorske.< Premiera. Red Premierski. Nedelja, 15. decembra ob 15: »Grof Luksemburški.« Izven, Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Carmen.c Gostovanje altistk© Elze Karlovčeve. Mariborsko gledališče četrtek, 12. decembra ob 20: Baletni večer Mo-harjeve in Pilata, članov ljubljanskega baleta. Red C. Petek, IS. decembra: Zaprlo. Sobota, 14. decembra ob 20: »Ples v maskah.« Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Po novem letu mešan pšenični in koruxni kruh Belgrad, 11. decembra. Vlada je predpisala novo uredbo, po kateri se uvaja nove vrste ljudski kruh, ki ga bodo mesili iz 70% »ljudske« moke in iz 30% koruzne moke. Povod za nov ukrep je dala skrb wladi, da bi vsemu jugoslovanskemu prebivalstvu zagotovila do nove žetve kruh. Navzlic temu, da je na zalogah še precej pšenice, pa se je začelo pojavljati zaradi nerednih razmer na tržišču pomanjkanje pšenice in pšenične moke. Če bi ostali pri dosedanji vrsti kruha, bi se utegnilo zgoditi, da bi moke zmanjkalo. Posledica bi bila, da bi morali potem nekaj mesecev peči samo koruzni kruh. Zato pa je vlada že sedaj odredila, da se začne peči kruh iz nove mešanice. Obenem je vlada določila drugačen način mletja pšenice. Iz pšenice bodo mlinarji poslej namleli za S5% enotne moke, za 12% pa otrobov. S tem bodo prihranili precej žita, obenem pa bo enotna moka boljše katovosti kakor je bila doslej. Strokovnjaki so izračunali, da bo mogoče z novim načinom mletja prištediti okrog 37.000 vagonov pšenice. Njihovi računi tudi pravijo, da bi pri sedanjem stanju zalog pšenice in koruze in pri mešanju ljudskega kruha v razmer- ju 70 : 30 imeli vsega dovolj do konca julija prihodnjega leta, ko začne prihajati na trg že novo žito. » Uredba uvaja tudi monopol mletve bele moke za državo in banovino. To pomeni, da bodo le nekateri mlini smeli mleti belo moko, vsi ostali pa le ljudsko. Iz mlinov, katere bodo imele država in banovina, bodo dobavljali belo moko bolnišnicam in podobnim ustanovam. Končno dovoljuje uredba, da se sme pri peki kruha zamenjati polovica ljudske moke z rženo, koruzna moka pa do dveh tretjin s krompirjem. Nove vrste ljudski kruh bodo smeli peki prodajati že isli dan, ko bo pečen.^ Zavoljo sedanjih cen pšenice in koruze pa je možno, da se bo novi kruh podražil, toda cena se bo smela dvigniti za največ pol dinarja. Zaninivo pa je, da je mestna občina v Zagrebu že vpeljala nove vrste ljudski kruh, in sicer je določila drugačno razmerje med pšenično in koruzno moko. Ljudske moke bo G0%, koruzne pa 40%. Ta ukrep je občina izdala zavoljo lega, d« bi se kruh ne podražil. Kilogram novega kruha bo veljal kot doslej 4.50 dinarja. VanVvkcMaion ajK i Ziatc ceste Dokler ni Catleen energično zavpil, ni hotel John prav nič odgovoriti, »Govorite takoj, če ne, bom primoran dati naredniku Lynchu ukaz, da v a« od. pelje v zapor. Tam 6e vam bodo že odprla usta.« V kapitanovih besedah je bila neprikrita grožnja. — John Bunton je omočil evoje ustnice, zavzdihnil in rekel: »Hotel sem ga samo prestrašiti,« je začel pretrgano govoriti. »Vedel sem, da ima slabo srce ... in mislil sem ... da bo potem prej umrl.« Dr. Lose se je nasmehnil: „ »Lahko mu verjamete, inšpektor. On je strahopetec. Izterjevalci so vedno bojazljivci« , »Še vam eno vprašanje, gospod doktor,« le začel Catlee«. »Kako 6e vam je posrečilo v to nadstropje s puščico, s katero ste izvršili umor? Ali vas ni Mole Nelly J skrbno preiskal?« »Ali se spomnite, da sem si naenkrat 6redi razgovora izpahnil nogo oziroma bolj? rejeno, rekel sem, da sem si jo izpahnil? Tedaj ee«n prosil gospodično Da-brey, da bi im ii pritličja prinesla mojo palico. No, v tej palici, ki je bila votla, se je nahajala puščica. Jaz sem 6e smejal in obenem drhtel, ko ste imeli to pa-] lico in se čudili, da je tako lahka. Vi ste tedaj držali v rokah orožje, ki ste ga tako iskali.« »Dobro, a kaj ste napravili s konico strelice?« Zdravnik se je od zadovoljstva nad samim seboj nasmehnil. »Tudi to stvar sem pametno izvedel,« 6e je začel hvaliti. »Takoj sem pomislil, da me kovinaeta ost puščice lahko izda. Ko sem sc zaklel, da bom ubil Rogerja Buntona, sem se potrudil, da sem naše! ost iz roževine. Indijanci v Južni Ameriki uporabljajo take puščice. Ost iz roževine lahko v ognju izgori in ne pušča za seboj nobenega sledu, dočim bi kovinasta oet oetala v pepelu. Zato je bil tudi duh po izgorelem panju na 6trehci še odur-nejši, toda kaj hočete... kadar človek izvrši umor, mora sprejeti nase tudi majhen riziko, ali ne, inšpektor?« Zdravnik je b«l ie čisto izmučen in malo je manjkalo, da se ni onesvestil. On se je tega zavedal in je zato s poslednjimi močmi zaklical Johnu Buntonu z izrazom skrajnega preziranja in sovraštva: »John, v peklu «e bova videla!« TRIINDVAJSETO POGLAVJE Po njegovem odhodu je zavladala v knjižnici popolna tišina. Dora Dabrey je bila silno utrujena. John Bunton je gledal okove, ki mu jih je dal na roke narednik Lynch, Trudil sc je, da bi 6e srečal z očmi Dore Dabrey. V tem trenutku je odjeknil s 6topnic strašen krik. Catleen se je naglo obrnil. »Kaj je to?« je vprašal narednika Lyncha, »Mislim, da je to Greaber,« mu je odgovori! narednik. »Veste, ko »em še! v to sobo, sem 6pustil električni tok v ooe že- leame stopnice, da nihče ne bi mogel brez dovoljenja oditi.« »Prav dobro, narednik,« mu je odgovoril Catleen in 6tekel z njim na hodnik. Paul Greaber odnosno dr. Adolph Horner je stal na kovinski stopnici, v kateri je bil električni tok. Nenadoma se je skrčil, kakor da ga je zgrabil krč. Skrčili so se mu tudi preti in so bili videti kot kaki kremplji. Catleen je izključil tok in Greaber jc padel po stopnicah. Z revolverji v rokah sta se mu približala Wood in Connor, toda on se sploh ni hotel branili. Tedaj se je na vratih začul zvonec. Wood je šel ven in se vrnil s Croneyjem. Ta je bil v civilni obleki in je bil videti zelo nesrečen. Ko so ga pripeljali h Ca-tleenu, ga je ta ljubeznivo pozdravil: »Pojdite sem, Croney! Vprašati vas moram dve ali tri stvari in potem se boste zopet lahko vrnili v službo.« »Gospod inšpektor, ali bom zares smel nazaj v službo?« ga je ves vesel vprašal Croney. »D«, samo povejte mi, kaj «e je pri. petilo snoči ' Mi Stari časi in stari izumi v izpopolnjeni obliki »Strašne« posledice prvih poskusov bombardiranj iz zraka in današnji uspehi letalske vojne Angleško in nemško letalstvo ee v tem silnem dvoboju zatekata k dvema 6redstvima: zažigalnim in rušilnim bombam, ki jih zmečeta na tone na svojega sovražnika in na važne ali pa tudi nevažne vojaške objekte. Iz raznih poročil vidimo, da letalstvo manj rab« zažigalne bombe, zato pa tembolj rušilne, e katerimi skuša uničiti sovražniku kar največ. Človek kar ne more verjeti, da se je ta morilna panoga tehnike tako silno in hitro razvila. Kje 60 že tisti dobri časi, ko slišimo o prvih bombardiranjih iz zraka ter o »strašnih« posledicah, gledano seveda c današnjimi očmi »kulturnega« človeka. Takrat so pa ti poskusi, ki se jim dane6 na žalost pomilovalno nasmehnemo, povzročili veliko strahu. Bombe na Benetke I. 1849 Zažigalne bombe niso iznajdba, ki bi bila še tako mlada. Prvič 60 take bombe rabili pred devetdesetimi leti, ko so Avstrijci oblegali Benetke. Mesto, ki je že od leta 1814. prenašalo avstrijsko nadvlado, se je leta 1848, ko se je začelo po vsej ev-ropi revolucionarno gibanje narodov, na poziv bene. čanskega advokata Danijela Manina uprlo in proglasilo republiko, 6pomin na slavno benečansko dobo. Avstrijci so mesto obkolili. Toda mesto se je trdovratno upiralo in vzdržalo obleganje leto dni. Dne 22. junija 1849 so se Avstrijci domislili, kako bi bilo, če bi na mesto 6pustili zažigalne bombe s pomočjo balončkov. In tako najdemo prvikrat v zgodovini poskus bombardirati mesto iz zraka- Kdor drugim jamo koplje.. Na vsakih dvesto balončkov 60 privezali bombo, ki je bila napolnjena z vnetljivo snovjo, na vsaki bombj pa je bila pritrjena zažigalna vrvica. Bomba je tehtala 15 kg. Ko je zapihal ugoden veter, se je balon dvignil. Vloge so razdelili tako, da je vsak balon vlekel za seboj po nekaj 6kupin balončkov. Ko je ta letalska 6ila priletela nad Benetke, so zrakoplovci zažgali vrvice in balončke spustili misleč, da bodo zgoreli, bombe pa padle na mesto in ga zažgale. Toda pregovor pravi: Kdor drugim jamo koplje... Tako se je zgodilo tudi Avstrijcem. To bombardiranje je postalo zanje usodno. Hudomušni veter se je premislil in spremenil smer še prej, preden so se balončki zažgali. Odnesel jih je nazaj pro. ti Avstrijcem, kjer so bombe, namenjene Benečanom, naredile zmedo med Avstrijci. Mesto se je udalo šele dva meseca pozneje, ko so ga Avstrijci sestradali Prvi poskus bombardiranja iz letala Prvo bombardiranje iz letala je bilo pred osemindvajsetimi leti, v prvi balkanski vojni, leta 1912. Bolgarija, Srbija, Grčija in Črna gora so se združile proti skupnemu sovražniku, tedanji Turčiji. Bolgarske čete so bile dobro opremljene. Bolgarski kralj Ferdinand si je privoščil razkošje in si priskrbel nekaj francoskih in nemških letal. Poslal je tudi nekaj mladih in sposobnih častnikov v letalsko šolo v Pariz in Berlin, kjer 60 se v nekaj tednih naučili te nove vojaške umetnosti. Nekega dne se je bolgarsko vrhovno poveljstvo odločilo, da bo poslalo nad Odrin nekaj letal, ki naj bi ga bombardirala in obenem izvršila izvidniški polet. Že leta 1911. 60 se Italijani poslužili letal za izvidniške polete, toda nikdar pred tem še ni prišlo nikomur na misel, da bi zaupal letalcu bombe. Poročnik« Milkov pripoveduje Bolgarsko vrhovno poveljstvo je izbralo za bombardiranje poročnika Milkova. O tem svojem poletu, ki je važen in obenem žalosten mejnik v zgodovini letalstva, vsaj kar danes beremo, je poročal takole: Ob desetih dopoldne sem prišel na letališče, kjer so bili zbrani častniki generalnega štaba in vojaški opazovalci iz raznih držav, zlasti pa iz Francije in Rusije. Na letališču pa je bila še druga sila, namreč radovedni dopisniki raznih tujih listov, ki so prišli gledat naš »veliki poskus«. Za menoj se je vsedel v letalo častnik opazovalec. S seboj sem vzel dve bombi, ki sem jih naredil sam z enostavnimi sredstvi. Bombe so tehtale po osem kilogramov. Moral 6em paziti na to, da ne bi bombi zaTadi sunkov in pretresljajev zadevali druga ob drugo. Zato sem jih dal v lesen zaboj, v katerem je bila slama. Povedali so nam še enkrat, kako in kaj naj delava »zgoraj«. S tovarišem sva 6e usedla v letalo — bil je dvokrilnik tipa Farman — previdno zdrsela po zemlji, se dvignila in odletela proti Odrinu. Prva protiletalska obramba Letela sva za tiste čase z bajno hitrostjo — sedemdeset kilometrov na uro. Kmalu sva bila nad velikim turškim mestom. Traško sonre je hudo pripekalo in odrinski minareti so se jasno odražali v tej svetlobi. Letela nisva bog ve kaj visoko. S svojega sedeža sem lahko videl starčke, žene in otroke, kako so bežali po ozkih ulicah in se izgubljali. Turški vojaki so na naju streljali s puškami in videl sem, kako so tudi orožniki streljali z revolverji. Taka je bila tedaj protiletalska obramba. Nad mestom sva naredila nekaj krogov, kar je še povečalo strah prebivalcev. Potem 6em 6e odločil, da bom spustil bombi, kar pa ni bilo tako lahko, kakor bi si kdo predstavljal. Moral 6em na pol vstati na svojem sedežu, če sem hotel dobiti bombe, ki 60 bile za menoj. Moral sem napraviti tudi nekaj nevarnih kretenj, če sem hotel 6praviti letalo v ravnotežje. Vendar pa se mi je posrečilo, da sem spustil oba velikana. Posledice bombardiranja Prva bomba je padla blizu poetaje, druga pa na odprto polje. Bombi 6ta naredili samo dve luknji in nobene druge škode. Tudi žrtve ni bilo nobene. Potem pa sem še parkrat zaokrožil nad Odrinom. Na nekem minaretu je hodža (turški duhovnik) dvigal roke proti nebu, kakor da bi prosil Alaha, naj naju kaznuje. Ker nisem imel več bomb, 6em mestu še enkrat zagrozil in mu požugal s pestjo, nato pa sem ubral pot proti domu. Ker se mi je ta polet posrečil in 6em 6Vojo nalogo dobro opravil, sem bil tako vesel, da bi pri pristanku kmalu butnil v častnike in radovedne časnikarje, ki so prihiteli k nama. Če človek primerja te prve poskuse bombardiranja iz zraka 6 posledicami današnjega bombardiranja in bere poročila, kako je v Londonu, Bristolu, Coventryju, Berlinu, Bariju, Diisseldorfu in mnogih drugih mestih, po drugi strani pa gleda, koliko revščine, krivice in brezpotrebnega trpljenja je na svetu, mora priznati silen napredek tega stoletja z vsemi socialnimi priveski vred. Gotovo pa je, da bo plačal račun za vse to trpljenje ljudstev tisti, ki je izsledke človeškega duha obrnil v slabo. Oče, kdo je bil Hamlet? Kaj, tega ne vešl Sram te bodi! Ali sem te zato toliko šolal, da ne veš niti tako navadne 6tvari. Prinesi mi sveto pismo, da ti ga bom pokazal. * Ali poznate pričo? Poznam. Ali mislijo ljudje o njem da je verodostojen. Kakor se vzame. On namreč sestavlja vremenska poročila, * Ali ste zadovoljni z mišjo pastjo, ki sem jo bil vam prodal. Pa še kako! Včeraj sem dobil pri njej dve mrtvi miši, ki sta crknili od smeha, ko sta videli, kaj vse se prodaja za mišje pasti. Sodobni angleški tank, ki lahko vozi z izredno veliko brzino tudi po peščenem svetu. Predsednik angleške vlade Churchill je včeraj po dolgem času spet prisostvoval diplomatič-nemu sprejemu in to na španskem poslani- 1 štvu, kjer je poslanik vojvoda Alba priredil čajanko ob podpisu nove gospodarske pogodbe med Anglijo in Španijo. Churchillova navzočnost po sodbi angleškega tiska potrjuje domnevo, da so odnošaji med Anglijo in Španijo zelo dobri in da ni misliti, da bi Španija šla v vojno proti Angliji. Cerkev v Franciji mora z vsemi silami sodelovati pri obnovitvenem delu maršala Petaina in njegovem prizadevanju za zedinjenje vseh Francozov, je govoril pariški nadškof kardinal Sucard duhovščini pariške škofije. Posojilo Angliji za plačevanje vojaških nakupov v Združenih državah, naj bi dale ameriške zasebne finančne skupine, poroča »Newyork Sun«. Letala, ki jih zdaj izdelujejo v Združenih državah, so najboljša in najpopolnejša na svetu. Izpopolnili so jih po najnovejših skušnjah v sedanji letalski vojni med Anglijo in Nemčijo ter jih oskrbeli z močnejšimi oklepi, z boljšim orožjem in s popolnimi napravami za merjenje, poroča ameriški tisk. V Parizu so po premirju zaprli vsega skupaj 1131 vodilnih komunistov ter internirali tudi 153 vojaških oseb zaradi komunističnega delovanja — poroča agencija Havas. Angleška pomožna križarka »Carnavon Castle« je včeraj odplula iz pristanišča v Montevideu, ko so v glavnem popravili poškodbe, ki jih je dobila v spopadu z neko nemško križarko na Atlantskem morju. Za dvig bolgarskega kmetijstva bodo po vseh vaških občinah ustanovili kmetske svete, katerih člani bodo najboljši kmetovalci v občini. Izdan bo zakon o prepovedi prodajanja kmečkih posesti. Po tem zakonu bo smela kmečko zemljo kupovati samo država, ki jo bo prodajala ali pa delila spet kmetom. Kmečke zadruge bodo dobile državno pomoč, da si bodo lahko oskrbele stroje za umno obdelavo, je govoril včeraj bolgarski kmetijski minister Bagrjanov. V Albaniji je novembra padlo 772 Italijanov, ranjenih je bilo 1874, izginilo pa jih je 71), pravi italijansko uradno sporočilo. V zasedeni romunski Besarabiji bodo Sovjeti s 1. januarjem odpravili latinico ter uvedli rusko pisavo, da bo ta romunska pokrajina tudi v tem pogledu od zahodne omike ter počasi porušena. Sloviti filmski igralee Errol Flyn, ki igra glavno vlogo v zgodovinskem delu »Na zapoved kraljice«. Na sliki ga vidimo enkrat »samega na sebi«, to je v civilu. Oblika ušes pove značaj človeka Slišali smo že, kakšen značaj ima človek s takim in takim nosom, e takimi očnri, rokami in podobno. Pa poslušajmo še, kaj povedo o človeškem značaju ušesa. Nizko stoječa ušesa povedo, da je tak človek energičen, ki postane v gotovih primerih lahko nasilen. Mahedrava ušesa ima človek, ki je živahen, temperamenten in delaven. Prislonjena ušesa imajo počasni, leni in flegmatični ljudje. Toda taka ušesa dokazujejo notranjo uravnanost in mir, dočim dokazujejo mahedrava uše6a prepirljive, 6rborite in neuravnovešene ljudi, ki se radi upirajo in vsiljujejo svoje mišljenje drugim. Čim manjše je uho, tem bolj vase je zaprt človek in čim večje je uho, tem bolj zaupljiv je. Dolgo in ozko uho pomeni preračunanega in lokavega človeka. Zelo izbočen lok ušesne školjke pomeni, da je tak človek borben. Genialni ljudje imajo nenavadno razvit gornji del ušesa. Dobre duševne vrline dokazujejo debel rob ušesne školjke, obenem pa pomeni nepristopnega človeka. Močne krivine ušesne školjke pomenijo dobrodušnost in nežnost. RADIO Program radio Ljubljana Petek, 13. decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček vec selih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Pojdi"10 v Rute (g. Miroslav Demšar) — 12 Slovenske pesmice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila, — 14.10 Tujskoprometni pregled: Pohorje — zimski raj — 18 Ženska ura: Božična darila za male in velike — 18.20 Fibich: Šarka, fantazija (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Nevarnosti v planinah (g. Janez Kveder) 20 Ura skladatelja Petra Jereba: Uvodna beseda (g. Albin Lajovec). Koncert Radijskega komornega zbora — 21 Koncert Rad. orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih (plošče). Drugi programi Petek, 13. decembra: 20.15 Simi. konc. — Zagreb: 21 Mozartova opera. — Bratislava: 18.40 Zato. glasba. — Praga: 18.20 Večerni konc. — Sofija: 19.50 Puccinijeva opera »Tosca«. — Baro-miinster: 20 Saint-Saen-sova opera »Samson in Da-lila«. — Budimpešta: 19.35 rilh. konc. — Bukarešta: 19.30 Massenelova opera »Manon Lescaut«. — Stockholm: 21.20 Sibeliusove skladbe. — Ital. postaje: 19.50 Veseloigra. — Sottens: 20 Valčki. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18‘in); 19.40 — Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 5.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. STALINOVI SLUŽBI V teh šestih mesecih je najboljši moj prijatelj v sovjetski znnanji obveščevalni službi prelomil s Stalinovo vlado- Sovjetska skrivna policija je oborožila proti njemu posebno morilsko odpravo, ki ga je zvabila v past ter ga blizu Lausanneja ob Ženevskem jezeru s samokresnimi strojnicami pobila. Moje skušnje kažejo zgodovinski primer zvestega sovjetskega uradnika, ki je čez noč izpostavljen slehernemu preganjanju in ga smeš ustreliti, kjer se pač za to ponudi prilika. Ta primer je značilen za tisoče ljudi v Sovjetski zvezi, ki jih danes slave kot junake, jutri pa pljuvajo nanje kot na izdajalce. Treba je samo pogledati v priročnike in državniške letopise, pa naideš v njih vzvišene člane sovjetske vlade, ki jih je še včeraj . . sam povzdigoval v nebo, danes že zasramovane kot »vohune« in kot »plazilce«. Znamenje velikega zaupanja je bilo, da sta me - . osrednji odbor komunistične stranke med viškom velikega čiščenja spet poslala na moje službeno mesto kot voditelja sovjetske vojaške vohunske službe v zahodni Evropi, To se je zgodilo tiste dni, ko so z vseh koncev sveta sklicevali poslanike in ministre, da o skrivnih agentih sploh ne govorim, in so jih v Moskvi postrelili ali pozaprli, tedaj ko so celo generale rdeče vojske postavljali pred usmrčevalne oddelke. V začetku meseca marca sem po lastnem nagibu zapustil svoje mesto v Haagu, da bi se peljal domov in poročal predstojnikom. Toda prav tako me je gnala razjedajoča želja, da bi iz prve roke izvedel, kaj se vendar godi v Sovjetski zvezi. Ker sem mislil, da bom samo za kratko odsoten, je žena z otrokom ostala v Holandiji. Dne 16. marca sem z letalom dospel v Helsinki na Finskem in še tisto noč odpotoval z vlakom v Leningrad. To je bila zadnja leta moja stalna pot iz Rusije in vanjo. Razlogi, zaradi katerih sem se ogibal poti čez Nemčijo, so izvirali še iz 1. 1923. Tedaj sem bil eden od številnih sovjetskih uradnikov, ki so v Nemčiji organizirali jedro rdeče vojske. To me je spravilo v razna lasanja z berlinsko policijo in sem se leta 1926 moral dva meseca skrivati v poslopju sovjetskega poslaništva- čeprav sem pozneje večkrat potoval skozi Nemčijo, je to po prevzemu oblasti po narodnem socializmu leta 1933 postalo posebno nevarno. V Moskvi niso želeli, da bi prišlo tako daleč, da bi padel v roke nemški skrivni policiji. Zato sem se torej meseca marca 1937 vračal čez skandinavske države. Tisti čas je GPU zaradi čiščenja dovoljevala le prav malo vizumov za vstop v Sovjetsko zvezo. Zato je bilo malo prometa čez meja Razen mene so bili v vlaku edini potniki trije Amerikanci, ki so očitno potovali z diplomatskim potnim listom, ker jim prtljago niso preiskavalL Družbo je tvoril zakonski par ter plavolas fant pri tridesetih letih, ki je nosil črno kučmo.. Govoril je rusko in je bil po vsem videzu član poslaništva Združenih držav v Moskvi. Malo smo se pogovarjali s carinskimi uradniki o diplomatski prtljagi, ki je obsegala veliko število ogromnih kovčegov, o katerih vsebini so sovjetski carinski uadniki začeli na vse pre-tege ugibati, kakor vedno. Na leningrajski postaji sem pri oknu za vozne listke našel starega prijatelja in tovariša. Vprašal sem ga: »Halo, kako je?« Bežno se je ozrl okrog ter s pritajenim glasom dejal: »Zapiranje, sama zapiranja. Samo v leningrajskem okrožju so prijeli več kakor sedemdeset odstotkov ravnateljev vseh tovarn, tudi tistih iz obratov za izdelovanje streliva. To so uradna obvestila, ki nam jih daje odbor stranke- Nihče ni varen. Nihče drugemu ne zaupa.« V Moskvi sem se ustavil v hotelu Savoyu, ker sva naše stanovanje z ženo odstopila nekaj tovarišem, čiščenje se je razvijalo z vso paro. Veliko mojih tovarišev je bilo že izginilo. Človek je tvegal glavo, če je spraševal po usodi katere žrtve: Večkrat sem po telefonu klical dobre prijatelje, pa ni bilo odgovora. Kogar je bilo še moči dobiti, je hodil, kakor do bi nosil nepredirno krinka Eden mojih najožjih prijateljev, Maks Maksimov-Unschlicht, nečak bivšega podkomisarja za vojsko, je z ženo stanoval v sobi tik poleg mene. Maks je več kakor tri leta delal kot voditelj naše obveščevalne službe v narodnosocialistični Nemčiji, na enem najnevarnejših mest. Pred kratkim je bil poročil dekle z dežele, nadarjeno slikarico, ki je bila prišla v Moskvo, da bi študirala umetnost. Ker je bila povečini doma, sem svoje osebne , listine po navadi spravljal v njuni sobi. Imel sem navado, da sem k Unschlichtovim pogledal pod večer. Pogosto sem se živo pogovarjal do zgodnjih jutranjih ur. Bil sem željan slišati kaj novega- Maksov stric je bil že v zameri. Z mogočnega vojaškega mesta so ga prestavili v urad tajnika osrednjega izvršnega odbora Sovjetske zveze. Prijatelji, tovariši in sorodniki Unschlich-tovih so vsak dan izginjali. Med njimi je bilo veliko poveljujočih generalov in komisarjev. Hotel sem vprašati Maksa: »Zakaj so prijeli generala Jarkija? Zakaj so zaprli generala Eidemanna?« ♦ Jutri: Strah pred vohuni, nič drugega kakor strah pred vohuni. Za Jagoslnven-kn tiskarne ♦ Ljubljani: Jote Kramarič ~ Hda)atell: Inl Jote Sodja «*» Urednik Mirke Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik oh 12 ~ V ponedeljkih |e jutranjik — Mesečna naročnina Je 14 din. aa inotenistvo 25 dio — Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 6 dinarjev polletno 25 dinarje« celoletno 50 dinarje«. Uredništvo! Kopitarjeva nlica ft/Ul ~ Uptavat Kopitarjeva olica 6. Ljubljana ~ Telelan 10 01 do 40 05 ~ Podtalnice: Maribot, Celje, PtnJ, Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovlje.