Ptuj, torek, 11. maja 2010
® letnik LXIII* št. 36 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Politika Slovenija • Vsi
za referendum, a z različnim rezultatom O Stran 2
™ Kmetijstvo
Podravje • 110 let
Kmetijske zadruge Ptuj v 22 minutah O Stran 6
Čebelarstvo
Slovenija • Dolga zima vzela skoraj tretjino čebel
O Stran 9
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • V torek na Ptuju gostujejo pokalni prvaki
O Stran 11
Boks • Še eno
priznanje za svetovnega prvaka O Stran 11
Spodnje Podravje • Osrednja slovesnost ob 6. obletnici vstopa v EU
Evropski duh se vse bolj krepi
Na Mestnem trgu na Ptuju je bila 8. maja osrednja slovesnost ob 6. obletnici vstopa Slovenije v EU in 65. obletnici osvoboditve Ptuja.
TD Ptuj že tradicionalno pripravlja prireditve ob obletnici vstopa. Letos je v sodelovanju z MO Ptuj in Pokrajinsko turistično zvezo Sp. Podravje pripravilo projekt Spoznavajmo države Evropske unije, v katerega so se vključile osnovne (na fotografiji stojnica OŠ Videm, ki je predstavljala Španijo) in srednje šole Sp. Podravja, ptujski dijaški dom, Gimnazija Ptuj, Vrtec Ptuj ter Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Svoja spoznanja in vedenja o 27 članicah EU so mladi predstavili na stojnicah in na odru. Osredotočili so se na značilnosti posamezne države in kulinariko. Predstavitev so več kot odlično opravili, navdušeni so bili tudi predstavniki šestih držav, članic EU. Slavnostni govornik evropski poslanec Milan Zver je povedal, da je ptujska prireditev ena izmed tistih, ki pomembno prispeva h krepitvi evropskega duha v šolah oziroma med mladimi. Bojazen, da bi EU razpadla, je odveč, kljub številnim pomislekom, saj tako močna, kot je danes, Evropa še ni bila nikoli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
9. Ptujski
triatlon • Mladim Ribničanom ni bil kos nihče
O Stran 15
Ptuj • Težave z obratovalnim časom
Pravica do spanja proti pravici do podjetništva
Komisija za izdajo mnenj o podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov v MO Ptuj na seji 21. aprila letos ni odobrila vloge Kultuma, d. o. o., ki upravlja kavarno Kluba ptujskih študentov, za podaljšanje obratovalnega časa ob koncu tedna na drugo uro zjutraj. Za to se je odločila zaradi številnih pripomb stanovalcev tega območja, ki zaradi hrupa iz tega lokala ne morejo mirno spati.
Ormož • Tiskovna konferenca
Pred veliko
politično žehto
Minuli petek sta Slavko Kosi (LDS) in Stanislav Pod-gorelec (Zares) predstavila zahtevo devetih svetnikov za sklic izredne seje občinskega sveta.
Dobrodošli ha
„v** ZVES*W
22. maja 2010, ob 5*oo uri
Na klice prizadetih prebivalcev, da ne morejo mirno spati, da jim je kršena pravica do mirnega počitka, ki je ustavna kategorija in je močnejša od zagotovljene podjetniške pravice, ter zaradi kršitev javnega reda in miru je večkrat intervenirala tudi policija, ponavadi zaradi hrupa po izteku dovoljenega obratovalnega časa. Do izdaje odločbe o podaljšanju obratovalnega časa do 0.30 ure (ne pa do 2. ure zjutraj, kot se je glasila njihova vloga), izdana je bila 5. maja, so bili v prekršku. Brez soglasja o podaljšanju obratovalnega časa bi lahko poslovati le do 22. ure.
O Stran 3
Problem delovanja občinske uprave občine Ormož in medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter odnos župana, medobčinske in občinske uprave do gospodarskega razvoja občine Ormož naj bi bili dve točki dnevnega reda, ki kar kličeta
po izredni seji. V sami obrazložitvi pa je mrgolelo krepkih besed, mimo katerih župan ne bo mogel, in obetajo v prihodnjih tednih živahno ormoško politično dogajanje. Župan je obvezan sejo sklicati v 7 dneh, sicer jo bo opozicija sama.
O Stran 5
Slovenija • Začela se je predreferendumska kampanja
Vsi za referendum, a z različnim rezultatom
V petek se je začela uradna kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki bo 6. junija. Čeprav se je kampanja vsebinsko začela že pred več meseci, pa bodo stranke in ostali, ki se bodo vključili v kampanjo, od petka naprej lahko konkretno nagovarjali volivce, da podprejo njihov prav. Časa bodo imeli vse do 4. junija opolnoči.
tudi Zavod 25. junij. Svojo kampanjo bi lahko organizirala tudi vlada, a se po neuradnih podatkih za to ne bo odločila. V vseh strankah tudi poudarjajo, da nameravajo sodelovati z vsemi tistimi, ki se zavzemajo za podoben izid na referendumu, čeprav večinoma napovedujejo samostojen nastop.
Vsebinsko je sicer jasno, da opozicijske SDS, SLS in SNS - pridružuje pa se jim tudi Zavod 25. junij - arbitražnemu sporazumu nasprotujejo in se zavzemajo za njegovo zavrnitev na referendumu. Koalicijske stranke - SD, Zares, LDS in DeSUS - pa nasprotno zagotavljajo, da je sporazum dober za Slovenijo in bi ga morali volivci na referendumu podpreti. Na tej ravni bo potekalo tudi sodelovanje med kampanjo, pojasnjujejo.
Zaenkrat so podrobnejše načrte razkrili predvsem v SDS. Kot je v torek po zasedanju izvršilnega odbora SDS povedal predsednik stranke Janez Janša, bodo v kampanji sodelovali
Za sodelovanje v predre-ferendumski kampanji se je treba tudi uradno prijaviti kot organizator kampanje, in sicer je to treba storiti do 12. maja. Kot organizatorji se lahko prijavijo vsi predlagatelji referenduma, pa tudi drugi subjekti, ki so zainteresirani za izid referenduma. Pri tem bodo morali odpreti posebne transakcijske račune, na katerih bodo zbirali sredstva za financiranje kampanje. Za kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oz. največ 420.000 evrov. A se bodo, sodeč po napovedih večjih strank, v to kampanjo podali z bolj »skromnimi sredstvi«. Razlog za varčevanje je predvsem v gospodarski krizi, ki je prizadela tudi stranke, po drugi strani pa varčujejo tudi za prihajajoče lokalne volitve, ki bodo predvidoma jeseni. V kampanji sicer nameravajo sodelovati vse parlamentarne stranke, zagotovo pa bo kot organizator lastne kampanje
Uvodnik
Slovenija ima talent?!
Medtem ko se precejšen del slovenske politične javnosti ukvarja z vprašanjem, ali in od kod vzeti tistih 384 milijonov evrov posojila, ki smo jih kot del Evrope dolžni zagotoviti propadajoči Grčiji, medtem ko je veliko vroče krvi zaradi referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško in medtem ko socialni partnerji bojujejo bitko za neizbežno pokojninsko reformo, je pozornost nezadovoljne in od politike utrujene javnosti uprta tudi v lahkotno televizijsko oddajo Slovenija ima talent.
Neverjetno, kaj vse znamo in zmoremo... Ko bi take talente premogli še kje drugje, da bi z njimi na čelu zmogli premostiti vse, kar nas teži, da bi zmogli najti pravo pot iz cele vrste labirintov in zablod. Očitno potrebuje svoje talente tudi Evropa, ki se prav tako ubada z resno krizo, saj je znano, da so blizu podobnih težav, kot jih ima Grčija, še nekatere druge evropske države, le vprašanje časa je, kdaj se bodo pokazale navzven.
V deželi na sončni strani Alp svojih pravih političnih talentov očitno še nismo odkrili, intenzivno jih iščejo tudi v materi Evropi, na dlani pa je, da znajo svoje izredno sposobne in predvsem pretkane talente s pridom izkoristiti v Združenih državah onkraj luže. Več kot očitno jim do nedavnega stabilen tečaj evra v primerjavi z dolarjem ni bil všeč, zato pa so uporabili svoje najsposobnejše finančne, ekonomske in diplomatske talente, da so lahko zaščitniško ukrepali. In posledice teh ukrepov so več kot občutne tako za Evropo kot za nas v Sloveniji. Verjamem, da so delno za to krivi preko luže, a se nikakor ne morem otresti neprijetnega občutka, da smo si za glavnino trpljenja krivi sami, saj enostavno nismo sposobni, da bi presegli lastne težave. Boj med politično pozicijo in opozicijo namreč postaja vse intenzivnejši, agresivnejši in utrujajoč, na čase celo otročje smešen. Tudi zato so vsa ta njihova prizadevanja tako neučinkovita in za slovenski narod še bolj razdvajajoča. Nekateri nekdanji, a še vedno dovolj resni in kredibilni politiki nas na to že lep čas opozarjajo; resno opozarjajo, da je slovenska javnost nezadovoljna in vse nevarne-je razdvojena, pa jim nihče ne prisluhne
Nisem povsem prepričan - ampak, a je morda to del pretkane predvolilne politične igre? Prepričan pa sem, da še vedno velja stari slovenski pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In bojim se, da bo ta obveljal tudi pri razpletu mnogih aktualnih slovenskih nacionalno zelo pomembnih problemov. Bojim pa se tudi, da bo nazadnje tako kot skoraj vedno do sedaj: da bo kratko potegnil prav (ničesar kriv) narod. No ja, za vse te uspehe in neuspehe se bomo lahko svojim vrlim politikom vsaj malce oddolžili že na jesenskih volitvah.
Martin Ozmec
ITALIJA
SLOVENIJA
A ¿k>
Italijanih« morje
Slovansko
mprje	.
Hrvatko i morj« / Novi9rad
HRVAŠKA
Po ocenah analitikov bo sicer predvsem od kampanje odvisno, kakšen bo izid referenduma. Po zadnji anketi, ki jo je v začetku tedna objavilo Delo, bi za arbitražni sporazum na referendumu glasovalo 46 odstotkov vprašanih, 38 odstotkov pa bi jih bilo proti. 16 odstotkov je še neopredeljenih. Veliko vlogo pa bo zagotovo igrala tudi volilna udeležba.
z vsemi strankami in civilno-družbenimi skupinami, ki sporazumu nasprotujejo. Napovedal je tudi, da bodo na posebnem transakcijskem računu skušali zbrati čim več sredstev, da bodo lahko z« argumenti seznanjali slovensko javnost o stališčih proti uveljavitvi tega sporazuma«. V SLS bodo po napovedih tudi oni odprli samostojen transakcijski račun, kampanja pa naj bi potekala bolj na ravni rednih aktivnosti stranke. Tudi v SLS pa upajo na sodelovanje z ostalimi nasprotniki sporazuma. Svojo kampanjo bodo prijavili tudi v SNS, kjer pa so napovedali, da veliko sredstev za to ne nameravajo porabiti. Tudi v SNS pa so pripravljeni na sodelovanje s podobno mislečimi.
Na strani koalicijskih strank, ki sporazum zagovarjajo, pa naj bi potekali aktivni pogovori o sodelovanju in morebiti tudi skupnemu nastopanju. Nobena izmed koalicijskih strank sicer še ni objavila, kakšna bo njihova kampanja, so pa njihovi predstavniki nakazali, da se bodo stranke podale v organizacijo lastne kampanje. Le v
Foto: wordpress.com
DeSUS nad tem niso navdušeni in glede na napovedi ne nameravajo sodelovati samostojno. Je pa res, da organi DeSUS odločitve o tem še niso sprejeli; konec koncev imajo časa za to še do prihodnje srede.
Predlagatelji referenduma na nasprotnih bregovih
Koalicijske in opozicijske stranke, ki podpirajo referendum, pa imajo o o vsebini arbitražnega sporazuma zelo različno mnenje. Za Janeza Janšo (SDS) je sporazum slab za Slovenijo, EU in Hrvaško, zato ga je potrebno na referendumu zavrniti. Za Slovenijo je po njegovi oceni slab, ker ogroža njen status pomorske države, saj ji odvzema suvereno pravico do razglasitve morskih pasov, ogroža njen stik z mednarodnimi vodami in s tem ogroža njen gospodarski interes in interes Luke Koper. Slab je tudi zato, ker je sprl Slovence in ker pomeni nesorazmerno tveganje. Za Hrvaško je po oceni Janše slab, ker bi se z njegovo
potrditvijo dodatno zapletle njeno vstopanje v EU. Za EU pa je zato, ker bo zapletel širitveni postopek na Zahodno Balkan. Janša je pri tem pomen referenduma izenačil s pomenom plebiscita na avstrijskem Koroškem, ko je po njegovih besedah Slovenija izgubila enajst odstotkov prebivalstva in ozemlje. Janša sicer trdi, da je naknadni referendum predlagal premier Borut Pahor, »potem ko si je premislil in odstopil od predhodnega referenduma«, »nesrečna« protiustavna ratifikacija sporazuma v DZ pa je po njegovih besedah primer samo še zapletla. Ker je naknadni referendum še edini način za preprečitev škode, pa so se v opoziciji odločili podpreti razpis referenduma, je dodal. Sicer pa je Janša Pahorjevo vlado obtožil, da je ponovila napako pokojnega hrvaškega premiera Ivice Račana, ki sporazuma o meji Drnovšek-Ra-čan iz leta 2001 ni usklajeval s parlamentarnimi strankami, kar je privedlo do njegove zavrnitve v saboru. Meni pa, da tudi koalicija ne verjame v dober izid sporazuma. Če bi verjela, namreč ne bi določila, da mora arbitražno sodišče določiti stik z mednarodnimi vodami. To je potrebno samo ob predpostavki, da se meja ne bo končala v mednarodnih vodah, je dodal.
Bojan Kontič (SD) je na drugi strani razlog za podporo razpisu referenduma utemeljil z
dogovorom predsednikov parlamentarnih strank na sestanku s Pahorjem 26. marca in izrednim pomenom sporazuma. Kot je poudaril Kontič, pa so zahtevo za referendum podpisali tudi tisti, ki so glasovali za ratifikacijo sporazuma, torej tisti, ki so »svojo odgovornost v korist Slovenije izpolnili že z glasovanjem o sporazumu«, saj so jih argumenti za prepričali, medtem ko se z zahtevo za referendum »nikakor ne želijo odreči odgovornosti in jo preložiti na ramena ljudi«. Pričakujejo pa, da jim bodo ljudje na referendumu pritrdili. Kontič je še poudaril, da v SD sporazum podpirajo, ker se z njim Slovenija v ničemer ne odreka suverenosti in ne avtonomiji. Pri tem je izpostavil, da sporazum zahteva od arbitrov, da upoštevajo mednarodno pravo, pravičnost, dobre sosedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev pa mora biti pravična za obe državi. Določa tudi spoštovanje stanje na dan 25. junija 1991. Poudaril je še, da sporazum nalaga arbitražnemu sodišču, da »določi stik Slovenije z odprtim morjem« in ne da ugotovi, ali ima stik z mednarodnimi vodami. Sporazum pomeni tudi kakovostni presežek vseh dosedanjih dvostranskih dogovorov s Hrvaško, je dodal kot še en argument za podporo sporazumu.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Dejan Zidan prevzel posle kmetijskega ministrstva
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila v petek opravljena primopredaja poslov med ministrom dr. Henrikom Gjerkešem in novim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Žida-nom.
Minister Židan je za vodjo kabineta imenoval dosedanjo vodjo, Eleno Del Fabro. Sicer pa je minister poudaril, da je na ministrstvu pospešil projekt dokončanja strategije slovenskega kmetijstva, v naslednjih dneh pa bo podpisana tudi uredba, ki bo omogočala izvajanje programa razvoja pode-
želja oz. ukrepov v tem letu. Minister je prav tako napovedal redne mesečne novinarske konference in pohvalil dosedanje delo ministrstva na področju predpristo-pnih in pristopnih pogajanj v EU ter pridobitev 916 milijonov evrov iz evropske blagajne v okviru finančnega obdobja 2007 - 2013. Zato je sodelavce, ki delajo na tem področju povabil k aktivnemu sodelovanju pri izvedbi svojega programa. Minister Židan se je za opravljeno delo zahvalil ministru Gjerkešu, ki je bil za začasnega kmetijskega ministra imenovan 29. marca letos. Minister Gjerkeš je povedal, da je v tem času nadaljeval z aktivnostmi pri pristopnih pogajanjih s Hrvaško na področju ribištva, operativno izboljšal program LEADER in pričel z javno
razpravo programa razvoja podeželja. (mkgp)
Pahor napovedal ostre reze v proračunu
Premier Borut Pahor je petek popoldne v Bruslju po koncu vrha držav v območju evra napovedal rebalans proračuna do poletja s ciljem zmanjšanja jav-nofinančnega primanjkljaja.
»To bo zelo oster rez, ne bi govoril o nominalnih številkah, vendar bodo odrekanja v proračunu na posameznih postavkah velika,« je poudaril. „Minister za finance je skupaj z ministrom za razvoj dobil nalogo, da do poletja pripravi rebalans proračuna, ki ima za cilj zmanjšanje proračunskega
primanjkljaja,« je pojasnil Pahor. Ob tem je izpostavil, da je ministru Francu Križaniču zelo jasno povedal, da pričakuje opazno zmanjšanje primanjkljaja, sicer bo nosil odgovornost kot finančni minister. Rebalans proračuna mora biti po njegovih besedah sprejet jeseni. Rebalans proračuna in reformne projekte je po njegovih besedah treba izpeljati kljub referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki bo 6. junija. »Nimamo časa, da bi čakali z nepopularnimi ukrepi, da bi dobili kak glas več na referendumu,« je poudaril. Ob tem je dodal, da po njegovih izkušnjah Slovenci sprejemamo najbolj pametne odločitve, ko smo potisnjeni ob zid, ter ocenil, da se bo vse dobro izšlo, saj ni alternative. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Križi in težave s podaljšanim obratovalnim časom
Ko se stepeta pravica do spanja in pravica do podjetništva
Komisija za izdajo mnenj o podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov v MO Ptuj, ki jo vodi Boris Miočinovič kot predstavnik četr-tnih skupnosti MO Ptuj, v njej pa so še predstavniki MO Ptuj, Policijske postaje Ptuj in Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, na seji 21. aprila letos ni odobrila vloge Kultuma, d. o. o., ki upravlja kavarno Kluba ptujskih študentov, za podaljšanje obratovalnega časa ob koncu tedna na drugo uro zjutraj. Za to se je odločila zaradi številnih pripomb stanovalcev tega območja, ki zaradi hrupa iz tega lokala ne morejo mirno spati.
Foto: Črtomir Goznik
Kavarna ptujskih študentov bo po novem ob koncu tedna obratovala do 0.30 ure. Takšna je kompromisna rešitev, ki sta jo skupaj sprejela komisija za izdajo mnenj o podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov v MO Ptuj in ptujski župan Štefan Čelan.
Na klice prizadetih prebivalcev, da ne morejo mirno spati, da jim je kršena pravica do mirnega počitka, ki je ustavna kategorija in je močnejša od zagotovljene podjetniške pravice, ter zaradi kršitev javnega reda in miru je večkrat intervenirala tudi policija, ponavadi zaradi hrupa po izteku dovoljenega obratovalnega časa. Do izdaje odločbe o podaljšanju obratovalnega časa do 0.30 ure (ne pa do 2. ure zjutraj, kot se je glasila njihova vloga), izdana je bila 5. maja, so bili v prekršku. Brez soglasja o podaljšanju obratovalnega časa bi lahko poslovati le do 22. ure.
Po 11. členu pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, mora gostinec razpored in spremembo obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti 15 dni pred začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto oziroma pred začetkom obratovanja,. Kot pravi Miočinovič, ima komisija glede na sprejeta pravila možnost, da se v primeru, ko gre za večkratne pripombe občanov, odloči, kot se je prvotno odločila pri vlogi Kultuma. Občani, ki stanujejo v neposredni bližini kavarne Kluba ptujskih študentov, so se in se še zaradi hrupa nenehno pritožujejo, napisali so tudi dve peticiji, o teh problemih je na razširjeni seji razpravljala tudi ČS Center. Miočinovič o tem še pove, da so se o tej problematiki dvakrat pogovarjali tudi v Mestni hiši. Na drugem sestanku je bil sprejet sklep, da se podjetje Kultum sestane s prebivalci, da se dogovorijo za neko sožitje in delovanje lokala, ki ne bi bilo moteče za stanovalce. Do tega sestanka ni nikoli prišlo, nadaljevalo se je obratovanje v nespremenjeni obliki.
Ko gre za takšne primere, naj bi praviloma obveljal interes prebivalstva. V starem mestnem jedru se srečujemo s problematiko, da se gostinski lokali z neprimerno dejavnostjo soočajo z odporom prebivalstva. Nihče ne zahteva, da bi delali do desete ure, ampak da bi svoje aktivnosti končali do ene ure zjutraj, ne pa da se končajo ob štirih, potem pa se kaljenje nočnega miru nadaljuje do pete ali celo šeste ure zjutraj.
Odločbo o podaljšanju obratovalnega časa podpiše župan
»V komisiji smo si bili enotni, da je v tem primeru načeloma nujno upoštevati neko sožitje. Če pa se objektivno ponavljajo prekrški, ki jih ne bi smelo biti, potem naj ima takšen lokal soglasje v okviru tistega, kar je še znosno. V tem primeru pa ne gre več niti za to, gre za izraženo brezobzirnost do ljudi, ker so se večkrat poskušali dogovoriti, pri županu so imeli celo sestanek, pa se dogovor potem ni uresničil. Zato je bil predlog, da se lokalu do konca letošnjega leta ne odobri podaljšanje obratovalnega časa. Vloga je bila za podaljšanje obratovalnega časa ob koncu tedna do druge ure zjutraj,« je po aprilski seji povedal Miočinovič, ki je prepričan, da je kavarna KPŠ na Slovenskem trgu umeščena v nepravi prostor. Nasprotno pa je bila Kolnkišta v prostorih, ki okolice ni motila, po Mi-očinovičevem največja kulturna pridobitev v mestu v zadnji dekadi 20. stoletja.
Odločbo o podaljšanju obratovalnega časa podpiše župan, komisija da samo mnenje. Mestna uprava mora zadovoljiti ene in druge: da bodo eni lahko mirno spali, drugi pa izvajali aktivnosti, ki so v korist mladi generaciji in mestu. Mi-očinovič predlaga idealno varianto rešitve: študentom naj se za njihovo dejavnost dodeli objekt bivše komande v nekdanji ptujski vojašnici, ker je osebno zelo naklonjen temu, da se problem uredi in bodo študentje lahko v primernem prostoru predstavljali svojo lastno kulturo in kulturo drugih. Če bi imeli primeren prostor, bi zagotovo lahko pokazali še več.
O vlogi za podaljšanje obratovalnega časa mora biti odločeno v roku enega meseca, odloči pa župan, potem ko mu odločbo za podpis pripravi strokovna služba. Župan lahko obide negativno mnenje, vendar mora biti obrazložitev tako tehtna, da vzdrži ne samo pravno, ampak tudi dejansko. Če njegova odločba ne bi sledila mnenju komisije, bi se stanovalci zagotovo pritožili oziroma vložili tožbo na upravno sodišče. Občani lahko zahtevajo tudi odškodninsko odgovornost za tistega, ki dovoljuje, da
se moti njihov mir. Tega si občinska uprava ne želi, še posebej pa ne v predvolilnem času. Dolžnost občine pa je tudi, da študentom omogoči primeren prostor za delovanje, ki ne bo moteč.
Študentje odgovorili s peticijo
Mnenje, ki so ga na aprilski seji oblikovali člani komisije, je hitro pricurljalo v javnost. Vodstvo kluba je v podporo kavarni sestavilo peticijo, ki jo je podpisalo več kot 300 študentov in drugih.
Kavarna je pričela delovati v letu 2007. Prostore so dobili v upravljanje na predlog ptujskega župana Štefana Čelana, ki je takratnemu vodstvu KPŠ to lokacijo predlagal,čeprav se je vedelo, da vsi prebivalci Ptuja s tem niso bili zadovoljni. Ker niso bili primerno urejeni, so za njihovo ureditev, brez opreme, vložili 56.200 evrov. Prostore so dobili v upravljanje za nedoločen čas, Občina pa se je strinjala tudi s programom, ki se bo izvajal v sklopu kavarne; ta je neprofitnega značaja in svoja sredstva vlaga v bogat kulturno-izobraževalni program. To je tudi eden redkih programov, ki nudi obštu-dijske dejavnosti mladim v MO Ptuj in okolici, so povedali v vodstvu KPŠ. Opažajo, da si celotno mesto prisvaja projekte kluba, ko pa ga je treba zavarovati, pa zaman iščejo podporo.
Mladi so kavarno zelo dobro sprejeli in je povezovalni
člen med njimi. Čeprav se s težavami soočajo že od začetka poslovanja, je bil vrh dosežen z aprilsko sejo komisije, ki ni podprla podaljšanega obratovalnega časa med vikendom do 2. ure zjutraj. V tem času je kavarna najbolje obiskana, njen obstoj je predvsem odvisen od tega, zato zahtevajo, da se odobri podaljšanje obratovalnega časa.
Ptujski župan Štefan Čelan je po aprilski seji komisije za obratovalni čas povedal, da osebno nasprotuje krajšanju zapiralnih časov v času turistične sezone. Zato tudi ne namerava podpisovati odločb, ki bi škodovale poslovanju gostinskih obratov. Od odgovornih pa bo zahteval učinkovit nadzor in sankcioniranje morebitnih kršitev odpiralnih časov in obratovalnih pogojev. Enako velja za prostore Kluba ptujskih študentov.
Petega maja se je ptujski župan Štefan Čelan, ki so ga po aprilski seji komisije za obratovalni čas obiskali študentje in predstavnik podjetja Kultum, sestal s komisijo za obratovalni čas, ki je vztrajala na svojih prvotnih izhodiščih, da naj bi bil zapiralni čas za prostore, ki jih upravlja podjetje Kultum, do 22. ure, tudi ob koncu tedna. Župan je ob tej priložnosti pojasnil svoje osebno mnenje glede zapiranja lokalov v turistični sezoni in ga podkrepil s podatki oziroma statistiko, ki jo imajo v MO Ptuj. Ta jasno kaže, da ta lokal nič kaj ne izstopa v primerjavi s kršitvami,
ki jih imajo ostali lokali v mestu, zato bi bilo krivično, da bi na ta način kaznovali samo en lokal. Sprejeli so kompromisno skupno rešitev, da bodo poenotili odpiralni čas do 0.30 ure, kot ga že imajo vsi drugi primerljivi lokali v mestnem jedru, in jim skladno s tem takoj po seji izdali odločbo, po kateri bodo do konca leta ob koncu tedna obratovali do 0.30 ure. Ptujski župan je tudi povedal, da so študentom in podjetju Kultum predlagali menjavo lokacije, selitev gostinstva s prireditvenim delom v gledališko kavarno. O tem se bodo v klubu oziroma v podjetju odločili do srede maja.
»Upam, da bodo odločitev o selitvi gostinskega dela na drugo lokacijo sprejeli. Selitev pa ne pomeni, da bodo lokacijo na Slovenskem trgu zapustili, še vedno jo bodo uporabljali za potrebe informacijskega centra in druge dejavnosti Kluba ptujskih študentov. Upam tudi, da bodo s tako odločitvijo vsi zadovoljni, da ne bo več pritožb stanovalcev objekta, v katerem se nahaja kavarna KPŠ, in da bo prireditveni del, ki ga študentje kvalitetno izvajajo v prid mesta oziroma turistične sezone, ostal v mestu.«
Sobivanje in podjetništvo se v starem mestu tepeta
»Kot član omenjene komisije s strani obrtnikov in pod-
jetnikov sem vedno zagovarjal podjetniško svobodo, kar pomeni, da mora zakonodaja in tudi lokalna skupnost zagotavljati pogoje, da lahko obrt in podjetništvo delujeta čim bolje in s čim manj birokracije. Bivanje in podjetništvo v starem mestnem jedru imata pogosto različne interese. To se posebej kaže v gostinstvu. Prebivalci želijo mir, gostinci pa si seveda želijo polne lokale.
Gostinski lokal KPŠ je zato v preteklosti postal problem ravno zaradi pritožb stanovalcev, da je ob vikendih nemogoče živeti ob njem ali nad njim. Prebivalce moti hrup, predvsem tresljaji, ki jih povzroča premočna glasba, in tudi zbiranje ter pijančevanje na ulici pred lokalom. K temu je veliko pripomogla tudi zakonodaja (predvsem tobačni zakon), zato se gostje lokala pogosto zbirajo tudi pred samim lokalom. Podjetje, ki upravlja z gostinsko dejavnostjo, je bilo preko komisije in občine večkrat seznanjeno s pritožbami. Žal se nanje niso ustrezno odzvali, zato je komisija predlagala, da se pri izdaji odločbe o obratovalnem času dosledno upošteva zakonodaja, ki za tovrstne lokale določa obratovalni čas do 22. ure. Komisija je samo organ, ki lokalni skupnosti poda svoje mnenje, lokalna skupnost pa je tista, ki odloči, ali se podaljšani obratovalni čas dovoli ali ne. Na predlog komisije so se predstavniki omenjenega lokala odzvali tako, da so županu predstavili svoje videnje problematike. Zato se je komisija 5. maja ponovno sestala in sprejela že omenjeni kompromisni predlog, da se obratovalni čas podaljša do ure, ki je odobrena tudi sosednjim gostinskim lokalom na tem območju. Sočasno pa je županu in nosilcem gostinskega lokala predlagala, da razmislijo o preselitvi dejavnosti v primernejši prostor, saj objekt, v katerem se lokal trenutno nahaja, ni primeren za tovrstno dejavnost. Iz tega tudi izhajajo vsi problemi, zato tovrstne dejavnosti v takšnem objektu sploh ne bi smeli dovoliti. Če se bodo kršitve nadaljevale in bo ponovno prišlo do pritožb stanovalcev, ima lokalna skupnost možnost odpiralni čas dovoliti do največ 22. ure,« je povedal Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, kot zastopnik interesov obrtnikov in podjetnikov.
MG
Ptuj • Osrednja slovesnost ob šesti obletnici vstopa v EU
Evropa bo še živela ...
Turistično društvo Ptuj je v sodelovanju z MO Ptuj in Pokrajinsko turistično zvezo Spodnje Podravje 8. maja na Mestnem trgu na Ptuju pripravilo osrednjo prireditev ob šesti obletnici vstopa v EU in 65. obletnici osvoboditve Ptuja pod naslovom Spoznavajmo države EU.
Projekt so odlično izpeljale osnovne in srednje šole, vrtec, dijaški dom in Glasbena šola Karola Pahorja, kjer so pripravili kulturni program. Vseh 27 članic EU so mladi predstavili na stojnicah, ob značilnosti posameznih držav so se potrudili tudi pri pripravi njihove kuli-narike.
Mestni trg je s to prireditvijo ponovno živel tako, kot bi moral tudi druge dni v tednu, saj bi moral biti srce dogajanja v mestu ob Dravi. Za to so bili zaslužni več kot 430 mladih s Ptujskega in širše okolice, njihovi profesorji in mentorji. Pritegnil je Ptujčane in druge obiskovalce ter predstavnike nekaterih držav, članic EU: Velike Britanije, Irske, Italije, Češke, Litve in Romunije. V soboto so sicer na Ptuju pričakovali veleposlanike vseh 27 držav, prišel pa je le veleposlanik Češke Petr Voznica.
Ptujski župan se je za čudovito predstavitev zahvalil vsem, ki so sodelovali v tem projektu, saj so pripravili lepe predstavitve za vsako državo EU posebej, žal pa mu je, da ni bilo na prireditvi predstavnikov vseh držav, članic EU, da bi videli, kako Slovenci vidimo njihove države in kaj vemo po-
Foto: Črtomir Goznik
Osrednjo prireditev ob vstopu Slovenije v EU so si ogledali predstavniki Irske, Velike Britanije, Italije, Češke, Litve in Romunije ter nekateri drugi gostje.
vedati o njih.
Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Milan Zver, ki ocenjuje, da Sloveniji vstop v EU koristil. Evropa ima dovolj mehanizmov in moči, da bo presegla različne težave, skupaj bo lahko premagala tudi ekonomsko krizo, ki smo ji priča. EU je danes tako močna kot še nikoli, pripisati ji hiter konec ni realno, pravi Zver. Ptujsko prireditev je ocenil kot zelo dobro, zagotovo pa bo prispevala h krepitvi evropske dimenzije tako v šolah kot tudi
pri drugih, ki so si jo množično ogledali. EU je skupnost, v kateri se Slovenci počutimo veliko bolj svobodne kot v Av-stro-Ogrski, prvi ali drugi Jugoslaviji, ker sama EU temelji na vrednotah, ki nam ustrezajo kot posameznikom in kot narodu. To je treba počasi približati mladim, zato takšne prireditve, kot je bila ptujska, veliko pomenijo, zlasti še za mlade.
Sobotno osrednjo slovesnost ob šesti obletnici vstopa Slovenije v EU v Spodnjem Po-dravju so zaključili z dvigom
evropske zastave v Evroparku in spustom balonov. Opravili so ga evropski poslanec Milan Zver, župan MO Ptuj Štefan Čelan in predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
Projekt Spoznavajmo države Evropske unije so šole opravile z odliko, nad tem, kar so predstavile na stojnicah in na odru, so bili navdušeni tako obiskovalci kot tudi predstavniki držav, ki so si v soboto vzeli čas za obisk Ptuja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja, ki mu dirigira Zmago Štebih, je zaigral slovensko in evropsko himno.
Šole s Ptujskega so na stojnicah in na odru pred ptujsko. Mestno hišo predstavile članice EU; OŠ Ljudski vrt je predstavila Švedsko.
Benedikt • S 26. redne seje
S termami zamujajo
Benediški svetniki so se petega maja ponovno sestali na redni seji, na kateri so potrdili odlok o rebalansu proračuna za leto 2010, ki je bil potreben predvsem iz dveh razlogov: zaradi zamude pričetka gradnje Term Benedikt ter spremembe kratkoročnega kredita v dolgoročnega.
Omenjenega odloka so se med drugim lotili zaradi sprememb glede investicijskih vzdrževanj. »Rebalans delamo, ker se komunalna infrastruktura za izgradnjo Term Benedikt letos ne bo mogla začeti izvajati, saj je bil državni razpis tako zastavljen. Zaradi tega bomo letos pristopili k izgradnji rondoja v središču Benedikta in bomo ti dve postavki samo zamenjali. Res je tudi, da smo lansko leto v rebalansu naja-
vili kratkoročno zadolževanje in zdaj želimo ta kratkoročni kredit spremeniti v dolgoročnega,« je pojasnil benediški župan Milan Gumzar. Dela za turistični objekt Terme Benedikt nameravajo po novem tako pričeti naslednje leto in zaključiti v letu 2012.
Po predloženem rebalansu se tako prihodki proračuna z načrtovanih 3,961.940 skupno zmanjšujejo za 124.731 evrov, skupni odhodki pa bodo na-
mesto načrtovanih 3,878.781 znašali 3,754.050 evrov.
Svetniki so med drugim sprejeli tudi cenik uporabe Športne dvorane Benedikt za sezono 2010/2011, po kateri se nekoliko zvišuje urna postavka - ekonomska cena najema športne dvorane je 16,15 evra na uro, v letu 2009 pa je bila 15,87 evra.
Svetniki so prav tako soglašali s sklepom o imenovanju občinske volilne komisije, ki jo
zdaj sestavljajo Drago Berden, Janez Klepec, Marija Rajter, Silvo Prosič, Marjan Kranar, Angela Rajšp, Vida Pintarič in Jelica Verbošt.
Polona Ambrožič
T
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Od tod in tam
Ptuj • Mesto v cvetlicah
Foto: Črtomir Goznik
Potem ko so v ptujskem Evroparku posadili pet tisoč cvetlic, so po mestu očistili številna betonska korita in jih zasadili. Le nekatera na obrobju mesta so tudi tokrat ostala prazna, brez cvetlic. Morda jih bodo odgovorni opazili in poskrbeli tudi za njihov lepši videz, saj je beton vse prej kot lep. V tem tednu pa se bo začelo tudi ocvetličenjepročelij in oken v starem mestnem jedru. Turistično društvo Ptuj bo v ta namen razdelilo okrog tisoč cvetlic, prepričani pa so, da bodo manjkajoče dodali občani sami. V letu 2012, ko bo Ptuj partner s projektom Evropske prestolnice kulture, bo mesto ponovno tekmovalo med ocvetličenimi mesti - po srebrnem priznanju iz leta 2002 si želi zlato priznanje. Prijavo za Entente Florale, kot se tekmovanje imenuje, so že oddali.
MG
Ptuj • Poškodovana stavba se je sesula
Foto: Črtomir Goznik
O poškodovani stavbi v Zelenikovi ulici na Ptuju, v neposredni bližini gostilne Pri pošti, smo že večkrat pisali. Njen najbolj dotrajani del, ki je bil nekaj časa iz varnostnih razlogov ograjen, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov, se je med prvomajskimi prazniki sesul. Ruševine so te dni odstranili, kaj bo s preostalim delom objekta, pa v tem trenutku še ne ve. V MO Ptuj so povedali, da so za objekt pripravljali sanacijski program, ker pa imajo za nakup preostalega dela objekta oziroma lokacije resnega kupca, se bodo po vsej verjetnosti odločili za prodajo.
MG
Ljutomer • Urejanje komunalne infrastrukture
V ljutomerski stanovanjski soseski S-3 ob otroškem vrtcu je domače Proizvodno-gradbeno podjetje na podlagi javno-zasebnega partnerstva zgradilo 20-stanovanjski blok. Naložbena vrednost znaša okoli 1,5 milijona evrov z vložkom ljutomerske občine v zemljišču in idejnem projektu. Te dni ob novem stanovanjskem bloku gradijo komunalno infrastrukturo in dovozno cesto (na posnetku). Dela izvaja podjetje Segrap iz Ljutomera, pogodbena vrednost del pa znaša nekaj več kot 70 tisoč evrov, ki so zagotovljeni v letošnjem proračunu občine. Dela po pogodbi morajo biti zaključena do konca prihodnjega meseca.
NŠ
Ormož • Na dnevnem redu župan in (med)občinska uprava
Obeta se velika politična žehta
Minuli petek sta Slavko Kosi (LDS) in Stanislav Podgorelec (Zares) predstavila zahtevo devetih svetnikov za sklic izredne seje občinskega sveta. Problem delovanja občinske uprave občine Ormož in medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter odnos župana, medobčinske in občinske uprave do gospodarskega razvoja občine Ormož naj bi bili dve točki dnevnega reda, ki kar kličeta po izredni seji. V sami obrazložitvi pa je mrgolelo krepkih besed, mimo katerih župan ne bo mogel, in obetajo v prihodnjih tednih živahno ormoško politično dogajanje. Župan je obvezan sejo sklicati v 7 dneh, sicer jo bo opozicija sama.
Foto: Viki Ivanuša
Slavko Kosi (LDS) in Stanislav Podgorelec (Zares) sta predstavila zahtevo devetih svetnikov za sklic izredne seje občinskega sveta.
V obrazložitvi so povedali, da ima policijsko pridržanje predstojnika medobčinske uprave nepopravljive negativne posledice za ugled in delovanje občine Ormož in odpira kopico vprašanj s področja delovanja obeh uprav v zadnjih letih.
„Dejstvo, da je visok občinski uslužbenec osumljen sodelovanja v kriminalni združbi, katere delovanje je usmerjeno predvsem v škodo mlade generacije, odmeva v slovenski javnosti skrajno negativno. Nič manj negativno in s tem škodljivo za ugled občine pa odmevajo v javnosti tudi neustrezni nastopi župana, ki se s svojimi izjavami ni v ničemer distanciral od nedovoljenega delovanja svojega uslužbenca, ampak je svoje izjave uperil proti neodvisnim organom pregona. To seveda ni prvi tovrstni spodrsljaj župana v javnosti, ki je povzročil nepopravljivo škodo občini, podobno je bilo ob pedofil-ski aferi pred dvema letoma. V obeh primerih so bili žrtve mladi in v obeh primerih se je župan posredno ali neposredno postavil na nasprotno stran žrtev," je izpostavil Stanislav Podgorelec.
Imenovanje
predstojnika
nezakonito?
S tem pa so se obtožbe čez upravo in župana šele začele. Očitajo mu, da je ustanovitev medobčinske uprave direktna posledica njegovih prizadevanj za delitev bivše Občine Ormož, ki jo župan uporablja za svoje politične cilje, „da se je na nezakonit način znebil njemu nesimpatičnih uslužbencev, ki jih preko njemu ljubega predstojnika šikanira". Trdijo celo, da je sama ustanovitev medobčinske uprave kot tudi imenovanje predstojnika po ugotovitvah inšpektorata za sistem javnih uslužbencev v nasprotju z zakonom. Spomnili so na nekoliko čuden način, kako je medobčinska uprava prišla do vodje, saj so sedanjega vodjo menda kar nekaj časa čakali, da je izpolnil vse pogoje. Pri teh poslih naj bi županu asistiral tudi del občinske uprave.
Med prekrški, ki naj bi jih imeli na vesti, je premeščanje delavcev, njihovo ocenjevanje in prevedba njihovih plač v novi plačni sistem. Poudarili so tudi, da je bil pridržani
predstojnik imenovan na to delovno mesto ravno na vztrajno prizadevanje ormoškega župana, kar daje celotni problematiki posebno težo še zlasti za to, ker je predstojnik hkrati avtor popisov za investicijsko vzdrževanje cest in njihove rekonstrukcije, ki so vprašljive kvalitete, saj se izvajajo brez ustrezne tehnične dokumentacije in brez vsake odgovornosti, menijo podpisniki pobude za sklic izredne seje.
Nesprejemljivo se jim zdi tudi to, da priprti uslužbenec pripravlja popise del za infrastrukturne investicije, sodeluje pri oddaji del s skoraj vedno istim izvajalcem in sodeluje pri nezakonitih ravnanjih občine, kot je primer rušenja zgradbe na Ptujski cesti v Ormožu.
Občinska uprava - politični servis aktualne oblasti?
Vlagateljem se zdi problematično tudi delovanje dela občinske uprave, ki se je po njihovem mnenju namesto profesionalnega servisa prelevila v politični servis aktualne občinske oblasti in v škodo občine. Za ilustracijo so navedli daljši spisek domnevno spornih ravnanj uprave v minulih letih. To naj bi bili: tolmačenje direktorice občinske uprave o rokih in postopkih za razpis naknadnega referenduma o Odloku o ustanovitvi muzeja Ptuj-Ormož; nespoštovanje obveznih Smernic ministrstva za kulturo RS in zavajanje Občinskega sveta pri istem odloku; zavajanje občinskega sveta z nekvalitetnim in nezakonitim pristopom k jav-no-privatnem partnerstvu za otroški vrtec; nestrokoven in nezakonit predlog za pristop h gradnji vrtca v Ormožu; nestrokoven in nezakonit pristop h gradnji namakalnega sistema; nekvalitetna in za občino škodljiva priprava akta o delitveni bilanci; nestrokovna priprava cen komunalnih storitev; nestrokovno izvajanje investicij in v nasprotju z veljavno zakonodajo zlasti z vidika zagotavljanja služnosti, še posebno pri izgradnji cest in širokopasovnega interneta; neuspešno sodelovanje pri javnih razpisih zaradi nekvalitetno pripravljenih vlog (vrtec, namakalni sistem) in potvarjanje dejstev pri javnih
razpisih (anketa pri širokopasovnem internetu, grajska pristava); omalovaževanje članov občinskega sveta s tem, da se jim ne odgovarja na zastavljena vprašanja ali pa se jim zavestno zamolčijo pomembna dejstva; zavračanje in skrivanje odgovorov na vprašanja svetnikov, npr. problematika instančnega odločanja pri odmeri komunalnega prispevka.
V zvezi s tem so predlagali tri sklepe: občinski svet poziva nadzorni odbor občine, računsko sodišče RS in pristojne inšpekcijske službe, da pregledajo poslovanje občine Ormož z vidika sistemizacije delovnih mest v obeh upravah, načina zaposlovanja, napredovanja in ocenjevanja zaposlenih ter z vidika izvajanja in razmejitve pooblastil med upravama; OS poziva računsko sodišče, da nemudoma pregleda finančno poslovanje občine, še posebej z vidika oddaje javnih naročil in spoštovanja javnofinančne zakonodaje; in OS poziva nadzorni odbor in računsko sodišče RS, da preverita instančno odločanje o pritožbah za odmero komunalnega prispevka, saj župan kljub zahtevam posameznih svetnikov zadržuje ustrezne odgovore.
Se župan po tihem dogovarja z mariborskim kolegom?
Slavko Kosi pa je obrazložil drugo točko in se bolj osredotočil na gospodarstvo. Opozoril je, da je v obstoječem
stanju gospodarske in socialne krize nedopustno pasivno ravnanje občinske uprave in župana na področju gospodarstva, ko občinsko vodstvo nemo opazuje obstoječo stanje ter nekritično krivi za tako stanje druge, in neodgovoren odnos občinskega vodstva do potencialnih investitorjev.
Županu je Kosi očital: „Sle-po in neargumentirano zavračanje pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev ali idej, povezanih z gospodarskim razvojem, drobnjakarsko zadovoljevanje s spornim asfaltiranjem dostopov do svojih političnih somišljenikov brez koncepta in brez dodane vrednosti, zavračanje vloge Ormoža kot subregionalnega središča, še zlasti pa nerazumevanje enkratne in neponovljive prilike, ki jih ponuja samo še ta finančna perspektiva, ogroža razvoj ne samo Ormoža, ampak njegovega širšega območja in bo imelo dolgotrajne in nepopravljive posledice. Nedopustno je, da se je zaradi malomarnosti, neznanja in trme izgubila možnost izgradnje namakalnega sistema kot enega izmed temeljnih pogojev za razvoj kmetijstva. Primer namakalnega sistema prikazuje razmere v ormoški občinski upravi, saj je ista uprava pred leti znala zgraditi namakalni sistem v skladu z veljavno zakonodajo. Tisti upravni delavci, ki so to delali takrat, so bili tokrat iz tega dela odstranjeni, rezultati pa so znani."
Omenil je še geotermal-no vrtino in malomarnost občine, ki se ni niti prijavila
na razpisana sredstva ministrstva za gospodarstvo in je praktično zamrznila projekt geotermalne energije.
Nihče tudi ne ve, kaj se dogaja z izgradnjo regionalnega odlagališča komunalnih odpadkov na Hardeku s kogene-racijo. Opozicija meni, da sta zaradi neodgovornega ravnanja občinskega vodstva tako odlagališče kot kogeneracija resno ogrožena in namesto preprostega dejstva, da bi Ormož s komunalnimi odpadki in pripadajočo rento zaslužil, obstaja resna nevarnost, da bo plačeval drugim okoljem za odlaganje in sežiganje svojih komunalnih odpadkov, saj so drugi spoznali donosnost takih projektov in z vso vnemo prehitevajo zaspano in vase zavarovano ormoško občino.
Od kod županu pristojnost, da po svoji presoji brez vednosti in soglasja občinskega sveta odstopa od kogenera-cije v Ormožu ob istočasni nenormalni vnemi za bio-plinarno in zavrača tuje investitorje, zainteresirane za ta projekt, in to na način, da prestreza informacije, namenjene občinskim svetnikom, se sprašuje Kosi.
Župan zavedel investitorja in mu obljubil preveč?
Povsem zgrešeno naj bi bilo po mnenju predlagateljev tudi ravnanje občine v projektu OREH: „Najprej naroči študijo izvedljivosti brez sposobnosti jasne opredelitve projektne naloge, potem pa študijo odloži v predal in
brez vednosti občinskega sveta na poziv ministrstva za gospodarstvo prijavi nerealen projekt, vreden več kot 70 milijonov evrov, brez opredelitve finančnih virov in lastne udeležbe. Ob vsem tem pa župan in uprava nočeta razumeti, da država ni pripravljena več investirati v prazne industrijsko-obrtne cone, ki jih je bilo v Sloveniji v bližnji preteklosti zgrajenih več kot dovolj in samevajo prazne brez enega samega obrata ali delavnice. Občinsko vodstvo ne dojame elementarne resnice, da je za razvoj obrti in podjetništva v Ormožu nujno potrebno zagotoviti startne osnove oziroma podporo v obliki podjetniškega inkubatorja in tehnološkega parka."
Predlagali so tudi štiri sklepe: da naj župan nemudoma povabi na razgovor zainteresirane investitorje za kogene-racijo in center za ravnanje z odpadki in prekliče vse morebitne dogovore z mestno občino Maribor, ki jih je sklenil v nasprotju z veljavnim RRP za Podravje in brez pooblastila občinskega sveta; župan naj na prvi redni seji seznani občinski svet z vsebino morebitnih dogovorov z mestno občino Maribor o ravnanju s komunalnimi odpadki; župan naj nemudoma naroči in zagotovi dopolnitev strokovnih podlag za projekt OREH na lokaciji v Ormožu s podjetniškim inkubatorjem in tehnološkim parkom; župan naj takoj umakne predlog izgradnje bioplinarne v osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož in s tem omogoči sprejem tako popravljenega odloka v občinskem svetu in posledično legalno izgradnjo objektov za potrebe podjetja Carrera-Optyl Ormož.
Pri tem Kosi in Podgore-lec seveda nista mogla mimo bioplinarne in postavila sta vprašanje, zakaj je občinska uprava potrebovala pol leta, da je vlogo za bioplinarno iz svojega predala spravila do upravne enote - eno nadstropje nižje. Opozicija je prepričana, da je župan investitorju obljubil stvari, ki jih ne more uresničiti. Investitor je bil po njihovem mnenju s strani župana zaveden. Podgorelec je še dodal, da se tako na sejah kot tudi sicer pri delu župana lepo kaže, da ta zadev ne obvladuje več.
Viki Ivanuša
Podravje • Slovesno ob visokem jubileju zadruge
110 let Kmetijske zadruge Ptuj v 22 minutah
Ptujska kmetijska zadruga se z letošnjo obeležitvijo 110-letnega obstoja uvršča med zadruge z najdaljšo tradicijo v državi, sicer pa velja tudi za eno največjih v slovenskem prostoru.
Visokemu jubileju primerno je bila obiskana tudi osrednja proslava pod šotorom v Majšperku, saj je bilo med gosti videti številne znane ptujske in okoliške gospodarstvenike, praktično vse župane spodnjepodravskih občin, poslanca Franca Pukšiča in Branka Mariniča in seveda nepogrešljivega predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska.
Kako je zadruga, sicer z več vmesnimi ukinitvami in ponovnimi ustanovitvami preživela minulih 110 let, je v 22-mi-nutnem govoru, ki so ga poslušali le redki, saj je dvorana kar brenčala od medsebojnih pogovorov večine prisotnih, natančno povedal predsednik KZ Marjan Hergan. Kolikor se je lahko slišalo, je prvi zametek zadruge predstavljalo leta 1900 ustanovljeno Kmetijsko društvo, potem pa se je sko-
zi različne politične sisteme zadruga malo ukinjala in spet nastajala. Danes šteje 765 članov in zaposluje 115 ljudi, pod svojim okriljem pa združuje 10 področnih zadrug.
Direktor KZ Marjan Janže-kovič je bil na vso srečo precej krajši v govoru; izpostavil je kapitalsko stabilnost, milijonsko naložbeno usmerjenost in dobro poslovanje zadruge, kar je po njegovih besedah tudi trden temelj za nadaljnji obstoj in prihodnost zadruge, ki ji krize tudi v prejšnjih obdobjih niso mogle do živega. »Tudi vnaprej želimo ohraniti vodilno vlogo v zadružnem sistemu Slovenije,« je zaključil Janžeko-vič, Peter Vrisk kot naslednji govornik pa je njegove besede le potrdil in še dodal, da tako pomembnega in številčnega združenja, kot je zadružno, ni v nobeni drugi panogi, ne v EU, ne v svetu, kjer zadruge
j7dnakol;JW
glasbeni
Direktor in predsednik KZ Ptuj, Marjan Janžekovič in Marjan Hergan, sta iz rok predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska prejela posebno plaketo ob visokem jubileju, 110-letnici obstoja.
povezujejo kar 800 milijonov članov, s čimer se ne more pohvaliti nobena industrijska panoga. Vrisk je ptujski KZ in njenemu vodstvu čestital, jim zaželel uspešno poslovanje tudi vnaprej, predsedniku Herganu in direktorju Janže-koviču pa se je zahvalil še s posebno plaketo ob 110-letnici.
Darilo sta oba prva moža zadruge prejela tudi od ptujskega župana Štefana Čelana, ki je o pomembnosti obstoja ptujske zadruge s socialnega in ekonomskega vidika spregovoril v imenu vseh županov, potem pa so se na odru zvrstili še drugi govorci.
Priznanja za velik doprinos k razvoju zadruge pa so prejeli Slavica Pišek, Janez Korenjak in Franc Plohl, za dolgoletno sodelovanje z zadrugo pa še po dva kmeta iz vsake območne zadruge.
SM
Foto: SM
Hajdoše • Druženje in gibanje treh generacij
Pohod s spoznavanjem narave in rekreacijo
Osnovna šola Hajdina je 8. maja organizirala že tradicionalno Druženje in gibanje treh generacij, ki je privabilo veliko otrok, staršev, dedkov in babic ter drugih občanov Hajdine in nekatera društva. Letošnje druženje je potekalo v Hajdošah.
Druženje in gibanje treh generacij so obogatili z nekaterimi vsebinami: predstavitvijo nordijske hoje Društva za nordijsko hojo in krepitev zdravja, PD Hajdin je predstavilo pohode in planinsko opremo, v okviru skrbi za zdravje so izvedli merjenje krvnega tlaka in sladkorja. V program letošnje šolske prireditve so kot vaško posebnost vključili pohod po učni poti Berl, ki vodi med staro strugo Drave in kanalom; po njej je vodil Hajdošan Ivan Brodnjak, predsednik odbora za okolje in prostor pri svetu občine Hajdina. Ob tej prilo-
žnosti je tudi predstavil naselje Hajdoše. Ker je območje poplavno, si v soboto celega
Foto: Črtomir Goznik
Tudi tretje Druženje in gibanje treh generacij je privabilo veliko otrok, staršev, dedkov in babic ter drugih občanov Hajdine.
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!
C.
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
i
Qtandfa + sreda =
Poiščite ugodne izdelke z oznako iQ cena.

je tudi letos pozdravil hajdin-ski župan Radoslav Simonič, ki jim je zaželel, da celotno
prireditev opravijo v duhu druženja, spoznavanja narave in rekreacije ter se imajo lepo
tudi na zaključku druženja na kartodromu v Hajdošah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za pogostitev na začetku in zaključku pohoda so poskrbele članice Društva žensk Hajdošej na fotografiji z ravnateljem OS Hajdina Jožetom Lahom in strokovnim vodjem pohoda Ivanom Brodnjakom.
območja niso mogli ogledati, ker je Drava v spomladanskem času, ko se tali sneg v Alpah, zelo visoka, zato celotna pot ni bila prehodna. Celotna pot je trasirana, opremljena z oznakami. Zaščitni znak te poti je vodomec, ena redkih ptic. Kdor ima srečo, jo bo med obiskom učne poti Berl tudi srečal. Oznake za pot so postavljene pri kartingu v Hajdošah, od mostu naprej lahko vsak, kdor se bo odločil, da jo bo prehodil, sledi tem oznakam.
To in še več so o tem obdravskem delu neokrnjene narave lahko izvedeli vsi udeleženci tretjega tradicionalnega Druženja in gibanja treh generacij občine Hajdina, ki ga je organizirala OŠ Hajdina. Pohodnike
Ptuj • Tri nova odlikovanja za Pullus
Še dve zlati in eno srebrno
Ptujska klet je k številnim mednarodnim priznanjem pred nekaj dnevi dodala še tri; na ocenjevanju vin Concours Mondial de Bruxelles, ki je bilo letos v Palermu, je namreč dodala še tri; dve zlati in eno srebrno.
»Letošnje ocenjevanje vin je za nas potrditev kontinuitete osvajanja najvišjih nazivov kakovosti in pravilne odločitve o donegovanju predvsem zdravih in sortno prepoznavnih vin,« je bil po razglasitvi zadovoljen direktor Ptujske kleti Alojz Erlač. Dodal je še, da so tokratni nazivi kakovosti letos še toliko pomembnejši, saj so konec lanskega leta v Ptujski kleti zaključili korenito posodobitev tehnološkega postopka donegovanja vin: »Z novo tehnologijo, s katero učinkovito ustvarjamo vina z vrhunsko zdravstveno kakovostjo v kontrolirani atmosferi, smo letos v primerjavi z letom poprej v Palermu kar podvojili število zlatih medalj, tudi lansko leto je zlato odličje osvojil sovi-njon, in jim za povrh dodali še srebrno.«
Konkurenca tudi letos ni bila majhna, saj se je za najvišja odličja potegovalo kar 7000 vzorcev vin, večinoma iz Francije ter iz ostalih držav sveta. Z rezultatom je seveda nadvse zadovoljen tudi enolog Bojan
Kobal, ki si želi in pričakuje še nova odličja za vina pod blagovno znamko Pullus na prihodnjih ocenjevanjih. Doslej so polnitve Pullus poleg vseh šampionskih nazivov na največjih svetovnih ocenjevanjih vin osvojile tudi že več kot 150 zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter več drugih nazivov kakovosti, kar Ptujsko klet zagotovo postavlja
med najbolj odlikovane slovenske kleti v zadnjem obdobju na svetu. Zlati medalji je mednarodna žirija letos namenila Pullus renskemu rizlingu 2008 in posebni polnitvi, namenjeni predvsem enogastronomskem trgu - Pullus sauvignonu G 2009, srebrno pa je osvojil Pullus sau-vignon 2009.
SM (vir: Dialog)
Direktor Ptujske kleti Alojz Erlač in glavni enolog Bojan Kobal sta novih odličij za vina Pullus, dveh zlatih in enega srebrnega s svetovnega ocenjevanja v Palermu, nadvse vesela.
Foto: SM
torek • 11. maja 2010
Kultura, izobraževanje
ŠtajerskiTEDHiK 7
Ptuj • 26. praznik Vrtca Ptuj
Občina in država skupaj za dobro otrok
V dvorani Center na Ptuju je bila 7. maja osrednja prireditev otrok ob 26. prazniku Vrtca Ptuj in 65-letnici njegovega dela. Letošnja prireditev je potekala pod naslovom S plesom in igro po moji deželi, v njej pa je sodelovalo 280 otrok, ki letos zapuščajo vrtec.
V imenu Ministrstva za šolstvo in šport se je prireditve ob 26. prazniku Vrtca Ptuj in 65-letnici njegovega dela udeležila državna sekretarka Alenka Kovšca. Na fotografiji skupaj z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž.
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja prireditev otrok je potekala pod naslovom S plesom in igro po moji deželi.
Skozi igro in ples so otroci predstavili svojo domovino Slovenijo, ki so jo spoznavali v letošnjem šolskem letu, in značilnosti posameznih pokrajin. Sprehod po različnih delih Slovenije, ki je ob slovenskem jeziku potekal tudi v nemščini in angleščini, so zaključili z etnografskimi liki, med katerimi so izstopali kurenti. Vsem v dvorani so s plesom in igro občuteno sporočili, da je Slovenija kot dežela res nekaj posebnega, Ptuj pa najlepše staro mesto.
Dvorana Center je v petek dobesedno pokala po šivih, prireditev otrok si je ogledalo okrog dva tisoč staršev, dedkov in babic, sestric in bratcev nastopajočih otrok, med njimi pa je bilo tudi veliko gostov iz Slovenije in tudi Hrvaške. Ministrstvo za šolstvo in šport je zastopala državna sekretarka Alenka Ko-všca, ki je bila nad videnim izjemno navdušena. Približati domovinsko vzgojo najmlajšim je bil več kot strokoven izziv, vsak izmed vrtcev je spoznal en del Slovenije, zaključna prireditev, ki je potekala brez generalke, pa je
»Zbor je ustanovil profesor Jože Gregorc in ga nato vodil deset let. Po njem je prevzel dirigiranje Branko Rajšter, za njim pa Franc Lačen, ki je bil na tem mestu približno 25 let. Zadnjih pet let ga vodi Ernest Kokot. Naše poslanstvo je udeleževati se regijskih in mednarodnih tekmovanj, da bi vzdrževali dobro pevsko kondicijo, se predstavljali z novimi pesmim našemu občinstvu in bili v koraku s časom,« je pojasnil Vili Samobor, predsednik
dala šopek spoznanj in vedenja o Sloveniji, kakršnega so doživeli otroci, je povedala ravnateljica Božena Bratuž. Ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da ima MO Ptuj zelo velik posluh za potrebe predšolske vzgoje. Trudijo se, da bi imeli najmlajši kar
zbora, v katerem pojejo možje in fantje iz Ptuja in bližnje okolice.
Od ustanovitve zasedbe se jih je, seveda razumljivo, zamenjalo že veliko, njihova povprečna starost pa je danes po Samoborjevih besedah okoli 40.
V vseh teh letih se je v njihovi malhi spominov nabralo veliko nepozabnih nastopov in zavidljivih uspehov, med njimi tudi s tekmovanj na Irskem in v Grčiji. »Vsaki dve leti organi-
najboljše materialne pogoje, da je tako, je ponovno dokazala tudi petkova prireditev otrok ob 26. prazniku Vrtca Ptuj. Pri tem ima občina tudi veliko podporo Ministrstva za šolstvo in šport, zahvalil pa se je tudi kolektivu Vrtca Ptuj, ki svoje delo kakovostno
ziramo večja gostovanja, ki jih združujemo s tekmovanji in potovanji za svojo dušo. Udeležujemo se seveda tudi regijskih tekmovanj, pred leti smo bili v Ormožu zlati,« je povedal predsednik.
Njihov repertoar sestavljajo pesmi vseh glasbenih stilskih obdobij. »V zadnjem času se prav tako vse bolj posvečamo zabavni glasbi, ker je bolj priljubljena tudi pri mladih in imamo tako več poslušalstva,« je dodal zborovodja Ernest Kokot. Na koncertu, ki bo v četrtek ob 20. uri v Slavnostni dvorani Ptujskega gradu, bodo tako torej predstavili projekt Tuja zabavna glasba, kot gostja pa bo nastopila sopranistka Simona Meznarič.
V njihove vrste so lepo vabljeni tudi novi člani. »Koncert priporočam vsem, ki imajo radi vokalno glasbo, med poslušalce in tudi v zbor pa vabimo čim več mladih ljudi, saj je tem zabavna glasba blizu,« je zaključil Kokot.
Polona Ambrožič
opravlja. Staršem 60 otrok, kolikor jih je trenutno na čakalni listi, pa je obljubil, da bo že kmalu njihovih težav konec. Občina konkretno dela na kar nekaj vrtčevskih projektih. Državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca, ki se je letos prvič v tej funkciji udeležila osrednje prireditve otrok Vrtca Ptuj, je ob tej priložnosti poudarila, da smo lahko ponosni na vrtec, na vzgojo, na program, ki ga
S svojimi točkami se je na regijsko revijo uvrstilo osem otroških folklornih skupin (OFS): Korajža OŠ Ormož; Kla-sek OŠ Miklavž pri Ormožu in skupine podružnice Zgornja Ložnica OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica; OŠ Anice Černejeve Makole; OŠ Jože-
izvaja, ki nam ga zavida ves svet. Vzgojiteljice so v njem dobile pravo mesto. Otroci s Ptujskega in širše, v Vrtcu Ptuj so nameščeni otroci iz 29 občin, so ji dali vedeti, da se v njem dobro počutijo in da so srečni. Upa pa, da bodo tako srečni, kot so danes, tudi, ko bodo odrasli.
Na svečanem zboru in družabnem srečanju zaposlenih, ki je sledil osrednji prireditvi otrok, pa so podelili letošnja priznanja Vrtca Ptuj vsem
ta Hudalesa Jurovski Dol; Mladinska FS OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol ter Starejši OFS Kulturnega društva Destrnik in Folklornega društva Rožmarin Dolena.
Njihove nastope je poleg Neve Trampuš strokovno spremljala Petra Nograšek: »Bila
tistim, ki so se izkazali pri sodelovanju z njimi in pri prepoznavanju oziroma afirmaciji njegovega delovanja. Od zunanjih sodelavcev je priznanje prejel Albin Pišek za prepoznavanje vzgoje za kakovostno, gostoljubno in urejeno okolje. Med zaposlenimi v Vrtcu Ptuj pa so si priznanje za izstopajoče dosežke prislužile Mojca Nah-berger, Irena Vrabl, Danica Zakelšek in Mojca Rimele.
MG
sem prijetno presenečena, mogoče sem pogrešala le kak nasmeh več in malo več doži-vetosti. Kar se pa tiče samega plesa, smo videli mnogo enotnosti in doslednosti, torej se dela na 'plesnosti', kar je velika vzpodbuda za nas, strokovne spremljevalce.«
Poleg plesa in petja so pri nastopih pomembni tudi igranje, kostumska podoba in rekviziti. »Za dobro točko pa je najpomembnejša predvsem tista prepričljivost, ki gledalca kar prilepi na stol. Ponavadi se že pri aplavzu občinstva vidi, ali je bil namen dosežen in ali je bila intenziteta same predstavitve dobra,« je še povedala Nograškova.
Za najboljše na regijskih revijah je sedaj naslednji korak državno srečanje, ki bo 29. maja v Rogaški Slatini.
Polona Ambrožič
Ptuj • Pred koncertom Komornega moškega zbora
Tokrat tuja zabavna glasba
Komorni moški zbor Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1953, spada med pomembnejše slovenske moške komorne zasedbe. Za njegovimi člani je že ogromno število tekmovanj, lepih uspehov ter gostovanj po Sloveniji in tujini. V četrtek, 13. maja, pa bodo ponovno nastopili pred domačim občinstvom, in sicer bodo na letnem koncertu predstavili projekt Tuja zabavna glasba.
Ptuj • Regijska revija otroških folklornih skupin
Nastopili mladi folkloristi
6. maja je v ptujskem gledališču potekala Regijska revija otroških folklornih skupin, ki jo je skupaj z Gledališčem in Zvezo kulturnih društev Ptuj pripravila ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Mladi so prijetno presenetili, strokovna spremljevalka revije je pogrešala le več nasmehov in doživetosti.
Foto: wordpress.com
EU • Sodba evropskega sodišča
Za izgubo prtljage letalskim potnikom največ 1134 evrov
Potniki, ki jim letalski prevozniki med potovanjem izgubijo prtljago, ne morejo zahtevati več kot 1134,71 evra odškodnine, četudi so zaradi tega utrpeli duševne bolečine, je danes v Luksem-burgu razsodilo Sodišče EU.
Sodišče EU je presojalo o tem, ali se beseda »škoda« v Montrealski konvenciji, ki ureja odgovornost letalskih prevoznikov do potnikov in njihove prtljage, interpretira tako, da pomeni tako gmotno kot negmotno škodo, poročajo tuje tiskovne agencije. Razsodba Sodišča EU se nanaša na primer potnika Axela Walza, ki je leta 2008 tožil nizkocenovnega letalskega prevoznika Clickair zaradi izgube prtljage na letu med Barcelono in Portom. Walz je na sodišču v Barceloni od Clickaira zahteval skupaj 3200 evrov, od tega 2700 evrov za vrednost izgubljene prtljage in 500 evrov za moralno škodo, ki naj bi jo utrpel. Barcelonsko sodišče se je posledično obrnilo na Sodišče EU in ga povprašalo, ali se omejitve, ki jih glede povračila škode zaradi izgube prtljage predvideva Montreal-ska konvencija, nanašajo zgolj na samo fizično izgubo prtljage ali pokrivajo tako fizično kot čustveno škodo. Sodišče EU je v odgovoru razsodilo, da je namen Montrealske konvencije postaviti »jasne omejitve pri odškodninah«, tako da bi potniki »hitro in preprosto dobili odškodnino ... ne da bi s tem prevoznikom naložili zelo hudo odškodninsko breme«.
Poleg tega pa konvencija po interpretaciji Sodišča EU ne dela nikakršne razlike med fizično in moralno škodo. Omejitev odškodnine, ki jo določa Montrealska konvencija in ki znaša največ 1134,71 evra, je tako »absolutna in vključuje tako gmotno kot negmotno škodo«, je razsodilo Sodišče EU. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Šanghaj - Francoski avtomobilski proizvajalec PSA Peugeot Citroen in kitajski Changan Automotive Group sta podpisala pismo o nameri za ustanovitev skupnega podjetja, ki bo proizvajalo avtomobile in lahka gospodarska vozila, sta družbi danes zapisali v skupni izjavi. Glede na dogovor bosta imeli družbi v skupnem podjetju po polovični delež, proizvajala pa bo lahka gospodarska vozila in osebna vozila, ki bodo izdelana po najvišjih okoljskih standardih, sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP družbi zapisali v sporočilu. Podrobnosti projekta sicer še niso dorečene, dodajajo. Peugeot, ki že ima skupno podjetje s kitajskim Don-gfeng Motor Group, namerava še okrepiti prisotnost na kitajskem trgu. Družba je januarja sporočila, da želi letos prodajo na Kitajskem povečati za 30 odstotkov, medtem ko naj bi kitajski avtomobilski trg sicer beležil 15-odstotno_ rast.
Zürich - Švicarska pozavarovalnica Swiss Re je v prvem četrtletju kljub negativnim učinkom potresa v Čilu in neurja Xynthia uspela povečati čisti dobiček. Ta se je glede na enako obdobje lani povečal za 21 odstotkov na 158 milijonov dolarjev, je danes objavila družba. Družba je uspela izboljšati poslovanje, kljub temu da so rezultat bremenile posledice naravnih nesreč, v glavnem potresa v Čilu in neurja, ki je prizadel Evropo, Xynthia, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal glavni izvršni direktor Swiss Re Stefan Lippe. Zaradi potresa v Čilu konec februarja, v katerem je umrlo 486 ljudi, je imel Swiss Re 500 milijonov dolarjev škode, izguba zaradi neurja Xynthia, ki je marca prizadelo atlantsko in severnomorsko obalo Evrope in terjalo 62 življenj, pa je dosegla 100 milijonov dolarjev.
Pariz - Francoska bančna skupina BNP Paribas je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 2,3 milijarde evrov čistega dobička, kar je 46,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Spodbudni četrtletni poslovni izidi so tako posledica vključevanja dejavnosti prevzetih delov belgijske banke Fortis in postopnega gospodarskega okrevanja. Največja bančna skupina po obsegu denarnih vlog v območju evra je v prvem trimesečju ustvarila za 11,5 milijarde evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za 21,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povečanje prihodkov je v precejšnji meri posledica vse večje vključenosti dejavnosti belgijske banke Fortis, ki jo je BNP Paribas prevzela maja lani. Deloma pa je tudi posledica izboljšanja gospodarskih razmer, poudarjajo v banki. V BNP Paribas sicer nekaj nad 50 odstotkov prihodkov ustvarijo iz poslovanja s posamezniki in podjetji, preostalo pa iz investicijskega bančništva in financiranja investicij.
Frankfurt - Druga največja nemška banka Commerzbank se je v prvem letošnjem četrtletju vrnila v črne številke. Ustvarila je 708 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je imela v lanskem obdobju 864 milijonov evrov izgube. Prihodek iz obresti se je povečal za 12 odstotkov na 1,88 milijarde evrov. Pozitivno poslovanje je po navedbah banke posledica nižjih rezervacij za slaba posojila in dobrega poslovanja na področju investicijskega bančništva, manjši pa so bili tudi stroški, povezani z vključevanjem Dresdner Bank, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Banka je v četrtletju za rezervacije za slaba posojila namenila 644 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znesek znašal 844 milijonov evrov.
Pariz - Eden največjih svetovnih proizvajalcev telekomunikacijske opreme, francoski Alcatel-Lucent, je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 515 milijonov evrov čiste izgube. Četrtletna izguba je tako za 28 odstotkov večja kot tista izpred enega leta, ki je znašala 402 milijona evrov. Družba s sedežem v Parizu je prihodke od prodaje v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 9,8 odstotka na 3,24 milijarde evrov, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili iz Alcatel-Lucenta. Kot je ob objavi četrtletnih rezultatov dejal izvršni direktor družbe Alcatel-Lucent Ben Verwaayen, družba ni mogla v celoti zadostiti povpraševanju, saj je bila dobava sestavnih delov za telekomunikacijsko opremo otežena. »To se je odrazilo v šibki finančni predstavi,« je pojasnil. (sta)
Bruselj •
Parlament za začetek dela novih 18 poslancev
Novi poslanci na delu še v tem mandatu
Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je izrazil podporo spremembam Lizbonske pogodbe, potrebnim za to, da bi dodatnih 18 evropskih poslancev, med njimi Zofija Mazej Kukovič, lahko začelo delati še v tem mandatu parlamenta. Odločili so tudi, da za spremembo pogodbe ni potreben sklic konvencije.
Evropska komisija je v pričakovanju takšne odločitve parlamenta pred nekaj dnevi priporočila čimprejšnji sklic medvladne konference, v okviru katere mora biti sedaj sprejeta zakonska podlaga za začetek dela dodatnih 18 evropskih poslancev. Dodatne sedeže z Liz-bonsko pogodbo dobi dvanajst držav članic EU. Španija dobi štiri, Avstrija, Francija in Švedska po dva, Slovenija, Bolgarija, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska in Velika Britanija pa po enega. V skladu s staro pogodbo je bilo izvoljenih 736 poslancev, nova pa jih predvideva 751. Vendar so se države članice pred uveljavitvijo nove pogodbe dogovorile, da bo do leta 2014 v Evropskem parlamentu 754 poslancev. Ta dogovor je zahtevala Nemčija, ki bo po Lizbonski pogodbi izgubila tri poslanske sedeže, in sicer se bo število njenih poslancev zmanjšalo z 99 na 96. Da bi ti trije poslanci lahko končali petletni mandat, bo začasno število sedežev 754. Da bo mogoče izvesti ta dogovor in da bi omenjenih 18 evropskih poslancev lahko začelo delati pred letom 2014, ko bodo naslednje evropske volitve, torej že v tem petletnem poslanskem mandatu, je treba začasno spremeniti
Lizbonsko pogodbo.
Ker največ dodatnih sedežev dobi Španija, si špansko predsedstvo EU še posebej prizadeva za dogovor o tem in je predlagalo spremembo protokola o prehodnih določbah s ciljem, da bi teh 18 poslancev lahko začelo delati 1. decembra. Odločitev morajo sicer nato ratificirati vse države članice unije. Obstaja možnost, da bi bili ti dodatni poslanci v času čakanja na ratifikacijo v Evropski parlament povabljeni kot opazovalci, vendar parlament še ni sprejel odločitve o tem. (sta)
EU, Ljubljana • O
dokončni odločitvi še parlament
Vlada podprla posojilo Grčiji
Vlada je podprla mehanizem posojil evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji pri soočanju z dolžniško krizo, je po seji vlade oznanil premier Borut Pahor. Slovenija sodelovanje v mehanizmu pogojuje z doslednim izpolnjevanjem grških varčevalnih in reformnih ukrepov in zahteva institucionalne reforme evrskega območja.
Kot je zatrdil Pahor, vlada mehanizem pomoči Grčiji podpira zaradi zagotavljanja stabilnosti območja evra, v katerem je Slovenija prepoznala svoje vitalne interese, obenem pa se je članstvo v območju evra izkazalo za zelo pomembno za lažji in uspešnejši prehod skozi finančno in gospodarsko krizo.
Slovenija bo v okviru mehanizma znotraj deleža evrosku-pine prispevala 0,48 odstotka skupne vrednosti, ki znaša do 80 milijard evrov, tako da bo slovenski delež znašal do okoli 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov. Finančni minister Franc Križanič je na kratko opisal nadaljnji postopek v primeru pomoči Gr-
čiji. Najprej morajo vse države sprejeti sklep o pomoči, potem mora vsaka izpeljati ustrezen zakonodajni postopek, sledi sklep držav članic, s katerim pooblaščajo Evropsko komisijo, da v njihovem imenu izvaja pomoč, nato pa sledijo bilateralni sporazumi med Grčijo in njenimi partnericami v evrskem območju. Križanič sicer pričakuje, da bo državni zbor pri potrjevanju potrebnih zakonskih podlag za pomoč Grčiji ravnal podobno kot parlamenti drugod v območju evra in pomoč podprl.
Vlada je sicer danes sprejela priporočila, da se del posojil Grčiji pokriva iz vlog, ki jih ima država v slovenskih bankah. Teh naj bi bilo skupaj za 1,8 milijarde evrov, zanje pa se je država z izdajami obveznic že zadolžila na kapitalskih trgih. Novega zadolževanja na finančnih trgih vlada trenutno ne predvideva. V vsakem primeru mora biti po Križaničevih besedah neto učinek posojil Grčiji pozitiven za javne finance, razlika med obrestno mero, po kateri je Slovenija vire pridobila, in tisto, po kateri jih bo namenila Grčiji, pa bo okoli odstotne točke. Križanič pričakuje, da bo Grčija posojila vrnila, rok za vračilo pa naj bi znašal okoli sedem let. Finančni minister pričakuje tudi, da se bodo v sanacijo grškega javnega dolga aktivno vključile tudi zasebne banke, saj so same precej izpostavljene.
Po temeljitem pretresu tega vprašanja je vlada danes sprejela tudi odločitev, da slovensko sodelovanje v mehanizmu ni brezpogojno. Vlada namreč glede na dosedanje izkušnje o delovanju območja evra ugotavlja, da se pravila iz pakta o stabilnosti in rasti niso dosledno spoštovala, zato bo Pahor na petkovem vrhu evroskupine v Bruslju, če mu bosta danes zeleno luč podelila še odbora DZ za finance in monetarno politiko ter za zadeve EU, zahteval več reformnih ukrepov. (sta)
Varšava •
Brat dvojček v
predsedniški
kampanji
Kaczynski zbral 1,6 milijona podpisov
Foto: topnews.in
Jaroslaw Kaczynski, brat dvojček pokojnega poljskega predsednika Lecha Ka-czynskega, ki je tragično preminil v letalski nesreči 10. aprila, je prvič javno nastopil v okviru kampanje pred predsedniškimi volitvami in se svojim privržencem zahvalil za okoli 1,65 milijona podpisov, zbranih v podporo njegovi predsedniški kandidaturi.
Kaczynski je kandidaturo napovedal 26. aprila, do tega tedna pa je imela njegova stranka Zakon in pravičnost (PiS) čas, da v skladu s poljsko zakonodajo zbere 100.000 podpisov, potrebnih za njegovo kandidaturo na predsedniških volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kaczynski se je v prvem
političnem govoru po bratovi smrti javno zahvalil vsem, ki so mu s podpisom izrazili podporo. »Združeni smo v prepričanju, da ima Poljska pravico do sanj, da bo močna, da bo nekaj pomenila v svetu in da bo pravična in ponosna,« je poudaril Kaczynski.
Prvi krog predsedniških volitev na Poljskem bo potekal 20. junija, morebitni drugi krog pa bo po poljski zakonodaji potekal 4. julija. V skladu s poljsko ustavo mora biti datum predsedniških volitev določen v dveh tednih po smrti predsednika države, volitve pa morajo potekati v 60 dneh po objavi datuma volitev. Redne predsedniške volitve so bile sicer predvidene za jesen, zaradi smrti Kaczynskega v letalski tragediji pri ruskem Smolensku pa jih je bilo treba sklicati prej. Predsedniške naloge je po smrti Kaczynskega prevzel predsednik poljskega parlamenta Bronislaw Komoro-wski, ki se bo tudi potegoval za položaj predsednika na listi vladajoče Državljanske platforme (PO). Komorowski, sicer tesen zaveznik poljskega liberalnega premiera Donalda Tuska, naj bi po rezultatih zadnjih javno-mnenjskih raziskav premagal Kaczynskega, saj vodi z okoli 45 odstotki podpore anketiranih. Kaczynski bi prejel 30 odstotkov glasov, je pokazala anketa poljske televizije TVN24. (sta)
Washington •
Iranski predsednik trdi:
Osama bin Laden je v Washingtonu
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je zavrnil poročanje medijev, da je vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden v Teheranu. Kot je zatrdil, je bin Laden v ameriški prestolnici Washington, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V pogovoru za ameriško televizijo ABC je Ahmadinedžad še dejal, da je slišal, da je vodja Al Kaide v prestolnici ZDA. Ob tem je menil, da je velika možnost, da se res nahaja tam, ker je bil nekoč partner nekdanjega ameriškega predsednika Geor-gea Busha. »V starih časih sta bila kolega. To veste. Skupaj sta se ukvarjala z naftnimi posli. Sodelovala sta. Bin laden ni nikoli sodeloval z Iranom, je pa sodeloval z Bushem,« je še poudaril iranski predsednik.
Bil je tudi kritičen do ZDA, ker so napadle Afganistan, da bi aretirale bin Ladna. Ahmadine-džad namreč meni, da bi morale ameriške oblasti najprej odkriti, kje se vodja Al Kaide skriva in šele nato napasti njegovo skrivališče, še poroča AFP. (sta)
London • Po
parlamentarnih volitvah
Zmagali konzervativci, a brez potrebne večine v parlamentu
Britanski liberalni demokrati, ki bodo po četrtkovih parlamentarnih volitvah na
Foto: endevil.com
Otoku očitno odigrali ključno vlogo pri oblikovanju prihodnje vlade, menijo, da bi morali imeti konservativci Davida Camerona prvi pravico, da se lotijo te naloge. To je dan po volitvah izjavil vodja liberalnih demokratov Nick Clegg.
Glede na prve objavljene izide četrtkovih volitev bo Velika Britanija prvič po letu 1974 dobila parlament, v katerem nobena stranka ne bo imela večine. Doslej je po najbolj svežih rezultatih največ sedežev, to je 290, v 650-članskem parlamentu pripadlo konservativcem Davida Camerona, doslej vladajoči laburisti premiera Gordona Browna so jih doslej zbrali 247, Cleggovi liberalci pa 51. Slednji bodo tako očitno odigrali ključno vlogo pri sestavi prihodnje vlade. V skladu s tradicijo ima sicer premier Brown pravico, da se kot prvi loti sestavljanja vlade.
Clegg pa je poudaril, da bi morala imeti stranka, ki je dobila največ glasov in največ
sedežev, »prva pravico poskusiti vladati, sama ali tako, da se obrne na druge stranke«. »Kaže, da je konservativna stranka dobila največ glasov in največ sedežev, ne pa absolutne večine,« je še dodal. Poudaril je tudi, da bi morale vse stranke delovati v »nacionalnem interesu« in se dvigniti »nad ozko strankarsko politiko«.
Cameronovi torijci so tako dobili nov zagon v prizadevanjih, da prevzamejo oblikovanje prihodnje britanske vlade. Cameron je že pred tem vztrajal, da si Velika Britanija želi novega vodstva. Zagotovo pa Cleggove izjave ne bodo razveselile labu-ristov, ki so že odprto snubili liberalne demokrate, naj pristopijo h koalicijskim pogajanjem, s katerimi bi se Brown obdržal na oblasti. Kraljici Elizabeti II. se medtem očitno ne mudi, da bi »prihodnjega« premiera povabila na pogovore. Britanci so navajeni, da se novi premier že dan po volitvah popelje h kraljici, ki mu da mandat za sestavo vlade. To pa se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tokrat ne bo zgodilo.
Nekateri opazovalci medtem že sporočajo, da bi lahko bila edina rešitev nastale situacije -torej parlamenta brez stranke z absolutno večino - nove volitve, navaja francoska tiskovna agencija Afp. (sta)
Slovenija • Čebelarji so zaskrbljeni
Dolga zima vzela skoraj tretjino čebel
Iz Združenih držav Amerike poročajo o težavah s čebelami, ki so slabo prezimile letošnjo dolgo zimo, saj se nadaljuje že 4 leta trajajoča agonija tako imenovanega »izginjanja čebeljih družin«. Vse več znanstvenih raziskav dokazuje, da so za takšno stanje krivi pesticidi s svojim zapoznelim delovanjem. Ena od raziskav je ugotovila, da približno tri petine vzorcev cvetnega prahu in voska vsebuje sistemske pesticide.
Janko Pislak s soprogo in sodelavko med polnjenjem plemenilčk-ov za vzrejo matic
O slabi prezimitvi čebeljih družin pa poročajo tudi slovenski čebelarji, zaradi česar je zaskrbljen tudi znan slovenski čebelar Janko Pislak iz Apač, ki je po številu čebeljih družin zagotovo eden največjih čebelarjev v Evropi. Prezimitev in trenutno stanje čebeljih družin je za Štajerski tednik takole ocenil: »Umrljivost čebel je zadnja leta vse bolj prisotna tudi po vsej Sloveniji. Seveda tudi pri nas na Štajerskem nismo nobena izjema, saj je po zadnji zimi kar precej čebelarjev ostalo praznih panjev oziroma brez vsake čebele. Kolikor vem, je uradni podatek za vso Slovenijo, da je bila po zadnji zimi umrljivost čebel okoli 33-od-stotna, prepričan pa sem, da je bila dejanska umrljivost mnogo večja, saj vem, da mnogi čebelarji pogina sploh niso prijavili.«
Kaj pa je bil glavni vzrok za tako velik pogin čebel, čemu to pripisujete?
»V prvi vrsti je šlo za izredno slabo letino, čebeljih paš je vedno manj, predvsem zaradi sodobnega kmetovanja in agrotehničnih ukrepov. Eden od vzrokov je tudi hitra košnja trave, zaradi česar travniške paše skorajda ni več, čebele pa napadajo tudi razne bolezni, kot sta nosemoza in poapnenost zalege, glavni povzročitelj tako velikega pogina pa je zagotovo varoza. Bojim se, da bo ta zajedavka povzročala čebelarjem vse
»Na kapitlju smo ugotovili, da smo se po najboljših močeh trudili, da bi uresničili vse, kar smo si zadali pred štirimi leti glede osebnega redovnega življenja, naše duhovnosti, vsega pa nam ni uspelo uresničiti,« je povedal p. Milan Kos. V prihodnjih štirih letih bodo dali predvsem poudarek dvema zaobljubama redovnega življenja. Prva je uboštvo, ker vidijo, da današnji svet in današnji človek vedno bolj doživljata krizo, ki se je pojavila v tem času. Kot redovniki so zavezani k temu, da naj bi živeli uboštveno. Poskušali pa bodo živeti še bolj skromno kot doslej, da bi bili čim bolj blizu ljudem, ki se soočajo z velikimi problemi današnjega časa, nimajo služb, nimajo plač, nimajo sredstev za preživetje. Druga stvar, ki
w
ti.
Foto: M. Ozmec
Čebele so naši krilati farmacevti in brez njih si tudi kmetovanja ne moremo zamišljati.
več resnih težav.«
Zakaj pa prav varoza?
»Vsi čebelarji vedo, da sta tako čebela kot varoza žuželki, le da je čebela nekajkrat večja od svoje zajedavke varoze. In če želimo čebelo zdraviti proti varozi, moramo uporabljati farmacevtske pripomočke, ki so škodljivi za obe živi bitji, le da čebeli, ki je mnogokrat večja, to sprva še ne škoduje. Vprašanje pa je, kako se bo to odrazilo po tem, ko no zaradi neučinkovitosti treba odmerek zdravil povečati. To bomo še videli, zagotovo pa zadeva ni vzpodbudna.«
Kako pa je z vašimi čebelami, kako so prezimile?
»Žal je tudi stanje naših čebeljih družin letos pod povprečjem zadnjih 50 let. Čeprav smo panje redno pregledovali in ugotavljali stanje ter zanje tudi redno skrbeli, je bil pogin čebel po prezimitvi ne-
so jo poudarili, je zaobljuba pokorščine, da znajo kot redovniki sprejemati odločitve predstojnikov in z veseljem živeti za tisto, kar jim določijo. Tretja stvar, ki so jo poudarili na letošnjem kapitlju, pa je prizadevanje, da bi znali duhovno življenje prinašati ljudem. K njim prihaja vedno več ljudi, ki želijo več izvedeti o veri, hkrati pa si želijo duhovno spremljanje. Zato se bodo tudi sami osebno poglobili v te stvari, da bodo lahko ljudem čim bliže.
Na rednem kapitlju so izvolili tudi novo vodstvo province. P. Milan Kos je bil ponovno izvoljen za provinciala, za novega namestnika so izbrali p. Danila Holca, za tajnika p. Tomaža Majcna, za svetovalca pa so izvolili p. Slavka Stermška in p. Ernesta Benka. P. Milan Kos
koliko večji od povprečnega.«
Kaj pa svetujete čebelarjem, kaj je treba storiti, da bi bil pogin čim manjši?
»Priporočam predvsem redno kontrolo naravnega upada varoze, redno kontrolo trotske zalege, predvsem na prisotnost varoze. Čim odpadeta dnevno več kot dve varo-zi, je treba takoj pričeti zdravljenje čebel, in to z zdravili, ki so registrirana za poletje. Poleg tega je treba paziti na daljša brezpašna obdobja, saj je ne glede na letni čas čebele treba nahraniti s sladkorno raztopino. Poleg tega priporočam, da čebelarji vsako leto zamenjajo polovico plodišča, oziroma vsaj pet satov, vsaki dve leti pa je treba menjati tudi samo čebeljo matico.
Priporočam tudi, da takoj po kostanjevi paši čebelarji ustvarimo rezervne čebelje družine, konec avgusta do
je po ponovni izvolitvi povedal, da je zanj to velika odgovornost, to je služba, v kateri je bratom v provinci vedno na voljo, mora jim znati prisluhniti, jim na njihovi poti življenja pomagati, hkrati pa tudi velika
sredine septembra pa bo treba začeti že krmljenje za zimo, da bodo čebelje družine dočakale mrzle dni v čim boljšem stanju.«
Kako pa ocenjujete letošnjo pomladno pašo, kako bo medilo?
»Vedeti je treba, da je bila letošnja pomlad izredno hladna, kljub temu pa moram reči, da so se pri nas čebelje družine normalno razvile, tako da smo s 1. majem že lahko pričeli pridobivati matični mleček. Večino plemenilni-kov smo že napolnili z vloženimi maticami, prejšnji teden pa so družine, ki so bile na višku svojega razvoja, že kar lepo napolnile medišča, tako da smo v četrtek, 6. maja, že pričeli prvo točenje medu. Za sedaj pomladna paša glede na hladno in mokro vreme niti ne kaže tako slabo.«
M. Ozmec
odgovornost pri uresničevanju načrta, ki so ga sprejeli na rednem kapitlju, in različnih odločitvah, ki jih je potrebno sprejemati v posameznih samostanih, ob tem pa iskati pravo pot življenja in drugih stvari
v vsakodnevnem življenju.
Kapitelj je vodil minister general p. Marco Tasca iz Rima, sodeloval pa je tudi generalni asistent p. Miljenko Hontic, ki je tudi vsakodnevna vez med ministrom generalom in pro-vincialom. V zaključnem delu provincialnega kapitlja so medse povabili tudi nekatere goste, mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja, ptujskega župana Štefana Čelana in provinciala minoritov iz Zagreba p. Ljudevita Maračica. Ob tej priložnosti je ptujski župan poudaril, da ceni prizadevanja minoritov za duhovno življenje ljudi tega območja, prizadevanja na kulturnem, izobraževalnem in drugih področjih, ki so pomembna tako za ljudi kot tudi lokalno skupnost. Rekonstrukcija fasade minoritske cerkve bo dokončana do 29. junija, ko bo tudi
slovesna maša, zatem pa blagoslov in odprtje nove fasade. Do praznika pa bo delno prenovljen tudi Minoritski trg ob sami cerkvi, prenova ostalega dela trga pa občino še čaka.
MG
Ptuj • Redni provincialni kapitelj
Vedno vec ljudi isce duhovno spremljanje
V samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je od 3. do 6. maja potekal redni provincialni kapitelj, na katerem se vsaka štiri leta zberejo bratje iz cele province in pregledajo, kako so uresničevali načrt izpred štirih let, ali so živeli tako, kot so si zadali na prejšnjem kapitlju. Ob tej priložnosti so p. Milana Kosa ponovno izvolili za provinciala. Naredili pa so tudi novi načrt za prihodnja štiri leta.
Pa brez zamere
800 proti 1.200
Slovenija rešuje Grčijo
Na Facebooku (kje pa drugje) zadnje čase naokoli kroži skupina, kije sicer na prvi pogled spet le še ena od plejade povsem nekoristnih in nebuloznih skupin, ki se nahajajo na tem družbenem omrežju, a se ob malce podrobnejši obravnavi pokaže drugačna. Gre za skupino, ki nosi naziv "Slovenec s plačo 800 evrov bo reševal Grka s plačo 1.200 evrov??", ki ima trenutno 26.784 članov. Seveda ni treba biti posebej genialen, da ugotovimo, čemu je ta skupina namenjena. A kljub temu vseeno nave-dimo utemeljitev skupine, kot jo je zapisal njen avtor.
Takole piše: "Da smo molzna krava in delovno živinče, smo vedeli že, ko nas je 45 let molzel Beograd. Sedaj nas molzejo drugi. Mislim, da bo ta krava pomalem crknila ali pa si poiskala boljšega gospodarja, odšla v lepši svet, ne pa v klavnico, kamor nas vodijo." Pa še takole se sprašuje: 'Ali nam bodo res spustili še vso kri, vzeli vse preživetje, dostojanstvo in zadnjo skorjo kruha iz ust?? Narod nima več za kruh in mleko, pa bomo reševali še Grke?? Kako naj Slovenija zagotovi 387 milijonov evrov sredstev, kijih mora posoditi Grčiji?'' Ni kaj, zelo poetično in dramatično. Avtor očitno ima nekaj pisateljskega talenta, česar se očitno zaveda tudi sam, saj se mu zapiše še naslednje: ''To zgoraj omenjeno se sprašuje Stranka HUMANA Slovenija (v ustanavljanju) in verjetno tudi vi, mali, preprosti, delovni,.človek, državljan,.. Slovenec, Slovenka. Že tako smo po sedanjih podatkih zadolženi do leta 2050 (avtoceste in drugi izdatki,..) Naj sedaj zaradi Grkov svoj dolg potegnemo še za 20 let.. ? Eno so obveznosti v EU družini, drugo so možnosti vračila. Zadolževati se je lahko, vračati težko... Stopimo skupaj, obrnimo stvar v lepše čase. Preberite in se nam pridružite. Naj se neha apatija in otopelost naših src. Kaj še mi morajo vzeti, da se bomo poenotili, stopili skupaj, se združili?? Naredimo našo domovino s skupnimi močmi, napori, znanjem,ZA humano in pravično, ZA zeleno in zdravo, ZA srečno in večno SLOVENIJO." (dobesedniprepis z vsemi napakami vred).
Hja. Kaj povedati ob tako s čustvi nabitem in burnem zapisu? Pravzaprav nič kaj dosti. Gre za povsem razumljiv pojav v časih, ko večini ni prav z rožicami postlano. Časi, ko večini ni prav z rožicami postlano, so namreč izjemno plodna tla za take in podobne pozive; še posebej, če je v igri denar. A prav v teh časih moramo zato biti še previdnejši in bolj modri ter dvakrat ali trikrat premisliti, preden damo svoje soglasje k taki iniciativi. Seveda, na prvi pogled je vse jasno - zakaj bi mi, Slovenci, ki imamo povprečne plače okoli 800 evrov, morali reševati neke zahojene Grke, ki imajo povrhu še za 400 evrov višje plače? Ni šans. Nikakor!
A pozor - četudi je na prvi pogled v iniciativni "stranke v ustanavljanju" videti neko logiko, moramo celotno stvar pogledati tudi s kritične razdalje; tukaj pa se predvsem v sami formi podajanja stališč kaže velika past. Past, ki se imenuje populizem. In populizem je v današnjih (pa tudi v vseh drugih) časih zelo nevarna zadeva. Populizem namreč daje vtis, da je racionalen, da je razumska zadeva, a v resnici z razumom nima kaj dosti skupnega. Populizem zmeraj nagovarja čustveni del človeškega intelekta. In igrati na čustveno karto je skoraj zmeraj taktika tistega, ki hoče zaobiti človeški razum in kritično presojo. To pa ne more biti dobro, pa ne glede na to, ali mesečno prejemate 800 ali 1200 evrov.
Gregor Alič
! Prostovoljno, | investicijsko, | ter rentno | pokojninsko } zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Podlehnik • Nova knjiga Zdenke Golub
Preženimo dolgčas
Podlehniška učiteljica in zagnana članica tamkajšnjega Turističnega društva Zdenka Golub je te dni izdala še eno v seriji svojih knjižic; tokrat gre za knjigo z naslovom Preženimo dolgčas, namenjeno tako učiteljem kot mentorjem in staršem ter vsem tistim, ki želijo koristno izrabiti prosti čas.
»Vesela sem, da sem tudi za to knjigo dobila zainteresiranega založnika, gre za grosupeljsko podjetje Grafis Trade. Knjižica oz. material zanjo je nastajal kar precej časa, saj sem vse, kar je v njej opisano, najprej preizkusila sama ali skupaj z otroki,« je o nastanku knjižice povedala avtorica Zdenka Golub.
Knjižica na 82 straneh je sicer vsebinsko razdeljena po praznikih in letnih časih, v okviru katerih so nato predstavljene različne delavnice in izdelki, ki jih je možno narediti iz najrazličnejših naravnih materialov in odpadne embalaže v gospodinjstvih; bralcu je ponujenih izjemno veliko idej, spodbud, zamisli in navdihov za drobne izdelke, ki zahtevajo le malo spretnosti in veselja. V posameznih poglavjih so s kratkimi opisi, zapisom potrebnega materiala in orodja
Zdenka Golub je te dni pričakala izid svoje že pete knjižice z naslovom Preženimo dolgčas, kjer so zbrani številni preizkušeni nasveti, koliko uporabnih stvari se lahko naredi iz odpadne embalaže in naravnih materialov.
ter barvnimi fotografijami prikazane izdelave aranžmajev iz jesenskih plodov, slik s suhim cvetjem, podstavkov za sveče, lutk iz ostankov blaga, valen-
tinovih darilc, škatlic za CD, začimbnih posodic ipd.
»Knjižica je namenjena prav vsem, ki radi ustvarjajo, menim, da je lahko zelo zanimiva
tudi za oskrbovance v domovih ostarelih. Nadvse pa je primerna tudi za otroke, saj se skozi preproste tehnike izdelave naučijo potrebnih spretnosti in hkrati naredijo uporabne izdelke, kar jim daje še posebno motivacijo,« je še povedala Golubova.
Knjižico je lektorirala Marija Krušič iz Žetal, ki Zdenko ocenjuje kot vsestransko aktivno in zelo optimistično osebnost, z veliko posluha za delo z otroki in neizmerno življenjsko energijo, kar nenazadnje dokazuje tudi Zdenkino literarno ustvarjanje; ob že izdanih petih knjigah doslej sta v delu namreč že dve novi knjižici, ki bosta prav tako kmalu ugledali luč sveta. »Res je, prvo pripravljava skupaj s prijateljico in soavtorico Metko Gumilar, gre pa za posodobljeno varianto že izdane knjižice Šola v naravi, primerno za devetletko. Druga nastajajoča knjiga pa bo namenjena lutkarjem in lutkovnim igricam, saj veliko delam na tem področju. Vsako leto nastaneta vsaj dve novi predstavi in zdi se mi škoda, da tega ne bi ohranili v knjižni obliki za prihodnje generacije,« je o svojem knjižnem ustvarjanju povedala Zdenka Golub.
SM
Na knjižni polici
Ormož • Že druga premiera odrasle gledališke skupine
Matilda tudi za odraslo publiko
Člani Gledališke skupine OŠ Ormož so lani res uspešno presenetili svoje učence. Zaposleni so namreč v popolni tajnosti za učence pripravili gledališko igro Pika Nogavička.
Žal je odrasli publiki niso pokazali. Letos pa so se opogumili in bodo svojo letošnjo predstavo Matilda 13. maja ob 19.30 v Domu kulture v Ormožu zaigrali tudi za odraslo publiko.
Režiserka Irena Blagovič meni, da je letošnja predstava veliko težja od lanske, tudi daljša, nosi pa tudi zelo močno sporočilo. Odločili so se za prozno delo Roalda Dahla Matilda, ki ga je v dramsko besedilo preuredila Irena Blago-vič. »To sem delala prvič. Vzelo mi je zelo veliko časa. Imeli smo že vaje, pa še nisem imela vsega besedila. Vsakič sem na vajo prinesla še kak dodaten prizor. Matilda je obsežno delo in morala sem potegniti rdečo nit in pri tem paziti, da se ne izgubi sporočilnost. Sporočilo je namenjeno predvsem star-
šem in jim polaga na srce, da spoznajo svojega otroka. Kajti družina Pelinovih ni poznala svoje nadarjene in bistre Matilde, ki je bila doma ves čas le v napoto. V današnjem času vse preveč gledamo skozi denar, tistega, kar je ob nas, pa ne vidimo. Otroci nam gredo pogosto na živce, ker so vedoželj-ni. Po službi se želimo spočiti in otroci velikokrat slišijo, naj nas pustijo pri miru, ker smo utrujeni. V takšnem odnosu ne moremo spoznati, da ima naš otrok morda težave ali pa da je zelo bister.«
Skupina ima pri svojem delovanju tudi eno težavo. Namreč težko je najti besedilo, ki ima le eno moško vlogo. V skupini jim namreč kronično primanjkuje moških igralcev, čeprav so članice poskušale navdušiti še kakšnega zaposlenega. Matildo
igra Mojca Bauman Kralj, ki je lani igrala Piko Nogavičko. Gre za dva zelo različna lika, a se je tudi tokrat zelo dobro znašla: »Vloga ji je uspela, znala je izoblikovati tudi umirjen lik,« je zadovoljna režiserka Irena Blagovič. V skupino so pritegnili tudi Alenko Šalamon, ki igra ravnateljico, ki pooseblja lik strogosti in nazadnjaškosti. Zakonca Pelin sta upodobila Aleksander Šterman in Mateja Kovačič, Medico pa Mirjana Meško. Zaigrale so tudi Olga Veldin Bedenik (Nika), Metka Lešničar (Sivka), Majda Šve-glar, Marija Cvetko (Hortenzi-ja) in Jolanda Magdič (Erika). Pripovedovalka in šepetalka pa je Majda Podplatnik Kurpes.
3. maja so igro premierno uprizorili za učence in naleteli na zelo pozitivno kritiko. »Učenci, predvsem nižje sto-
Foto: arhiv šole
Gledališka skupina OŠ Ormož se bo v četrtek prvič predstavila ormoški publiki s predstavo Matilda.
Foto: arhiv šole
Avtorica dramskega besedila in režiserka je Irena Blagovič.
pnje, so predstavo zelo močno doživeli in so si like kar takoj razdelili v dobre in slabe. Odzivi so bili zelo dobri in upam, da bo predstava podobno dobra tudi v četrtek,« razmišlja Irena Blagovič, ki je prepričana, da je njena ekipa dobra in (skozi smeh doda) tudi poslušna, saj so upoštevali večino njenih pripomb. Predstava poteka v knjižni slovenščini, velik poudarek pa je tudi na izgovarjavi, jasnosti, glasnosti.
Tudi tehnična ekipa je že uigrana, saj veliko delajo tudi za številne različne otroške skupine, ki delujejo na šoli. Glasbeno opremo sta prispevala Irena Blagovič in Roman Bobnarič, slednji je z Ireno Kandrič Koval in Janjo Rudolf izdelal tudi gledališki list, za tehniko pa je skrbel nepogrešljivi Igor Kaučič.
Viki Ivanuša
Muriel Barbery Eleganca ježa
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Roman)
Francoska pisateljica Muriel Barbery, rojena v Casablanci (1969), profesorica filozofije, je doživela svetovno slavo z romanom Eleganca ježa, ki so ga prevedli v mnoge jezike in ga prodali v več kot milijon izvodih. Ob predstavitvi romana Eleganca ježa v slovenski izdaji je obiskala Slovenijo. Trenutno živi na Japonskem in piše svoj tretji roman.
Renee je stara štiriinpetdeset let in že sedemindvajset let dela kot hišnica v lepi vili z notranjim dvoriščem. Meni, da je majhna, grda in okrogla vdova, ki ni nikoli študirala. Je neopazna in nepomembna. Živi sama s svojim lenim mačkom Levom, ki je dobil ime po Tolstoju. Prvi maček se je imenoval Karenin. Sovraži zlagano lucidnost, ki pride s starostjo. Je zelo izobražena, vendar to skriva. Literatura je njeno življenje. Deklica Paloma je stara dvanajst let, stanuje v stanovanju bogatašev. Oče je poslanec, prej je bil minister. Mama ni najbolj bistra, ima pa doktorat iz književnosti. Paloma se v šoli trudi zmanjšati svoje sposobnosti, a je kljub temu prva. Ni posebej ponosna na to, saj zato nima nobenih zaslug. Sprejela je odločitev, da bo na trinajsti rojstni dan storila samomor. Življenje je farsa in ne bo mogla zdržati do konca. Ta svet ni ustvarjen za princese. Manuela je Reneejina edina prijateljica. Paloma je intelektualka, ki se norčuje iz drugih intelektualcev. Za ljubezen je še premlada, če pa bi morala živeti, bi življenje posvetila umetnosti. Utruja jo misel, da se mora boriti v svetu bogatašev, ki je brez lepote, preteklosti in ambicij. Spozna, da je hišnica zelo pametna in da si je našla dobro skrivališče. Obe se pretvarjata, da ne bi ljudje posumili, da sta nekaj posebnega. Pri hišnici išče mir, da ubeži svoji družini. Renee se je naučila brati, ne da bi drugi za to vedeli. Brala je kot nora, z dvanajstimi leti je zapustila šolo, s sedemnajstimi se je poročila. Mož za ženo ni hotel lahkomiselne mladenke, temveč dobro ženo in mater in za to se je potrudil. Ni pil niti kadil, bil je družaben in nasmejan. Renee bere Husser-la, Descartesa, Kanta. Po enomesečnem branju ugotovi, da je fenomenologija prevara. Je osamljen monolog zavesti, čisti avtizem. Kant nam pove, da o svetu vemo zelo malo. Rada ima ameriške filme in uspešnice. Njen mož je nenadoma zbolel, poslali so ji rože, samo ena stanovalka je prišla na pogreb. Hišnik je bil za stanovalce le majhna zareza v vsakdanu. Po njenem mnenju je francoska kuhinja izumetničena in bedna. Odkrila je Ozuja in filmska umetnost jo je prvič pripravila, da se je smejala in jokala hkrati. Civilizacija je obvladano nasilje. Vdano prenaša pomanjkanje razkošja, vsak dan se potihoma posmehuje v sebi, kamor nihče ne more prodreti. Palomina babica živi v razkošnem domu za ostarele. Očetu je hudo, mama pa je ni hotela imeti pri sebi. Babica ne bo prišla k njim na štiristo kvadratnih metrov. Paloma ne mara babice in ona ne nje, ima pa rada njeno sestro Colombe. Ko je umrl stari stanovalec, se je priselil Kakuro Ozu, gospod šestdesetih let, majhne rasti. Vsi stanovalci so nanj popolnoma nori, privlači jih njegovo velikansko bogastvo. Gospod Ozu se je odločil za popolno prenovo stanovanja. S Palomo, ki se uči japonščino, sta se spoznala v dvigalu, ki je obtičalo med nadstropji. Po Palominem mnenju je slovnica pot do lepote. Kakuro je takoj ugotovil, da hišnica ni takšna, kakor se zdi. Renee pa je prvič spoznala nekoga, ki zna misliti onstran. Pri Ozuju ni dveh enakih reči. Renee povabi na večerjo. Paloma je nadpovprečno nadarjena, je nesrečna punčka in njena bistrost tega ne spremeni. Paloma hoče v miru pisati Globoke misli in Dnevnik gibanja sveta. Neobičajna je hišnica, ki bere Tolstoja, posluša Mozarta in je goreča ljubiteljica tihožitij ter poznavalka slikarstva. Pri Ozuju jo preseneti njegov zanos in mladostna čilost s pozornostjo velikega modreca. Umetnost je življenje, vendar v drugem ritmu.
Renee si ni nikoli mislila, da lahko med dvema bitjema obstaja tolikšna skladnost okusa in toka misli. V trenutku naše smrti v naših očeh umirajo drugi. Če bi imela hčer, bi to bila Paloma.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Državni prvaki in prvakinje premočni
Stran 12
Nogomet
Milec začel, Kmetec zaključil
Stran 12
Kolesarstvo
Vrečer na stopničkah tudi na kriteriju
Stran 13
Tenis
Rola v Doboju do četrtfinala in finala Strani 13
Triatlon
Mladim Ribničanom ni bil kos nihče
Stran 15
Nogomet
V derbiju zmaga Stojn-cev, Podvinci že tretji
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 35. krog
Danes (v torek) na Ptuju gostujejo pokalni prvaki
Nogometna prvenstva v vseh ligah so v zaključni fazi. Najbližje koncu so prvoligaši, saj nekateri posamezniki iz klubov 1. SNL še računajo na vpoklic v izbrano člansko vrsto. Le-ta se bo pod vodstvom selektorja Matjaža Keka kmalu pričela pripravljati za nastop na svetovnem prvenstvu v JAR.
Prvo zaključno dejanje je bilo v soboto v Mariboru, kjer sta se v finalni tekmi Pokala Hervis pomerila Maribor in Domžale. V zelo dobri tekmi, ki je bila prava reklama za slovenski klubski nogomet, so krajšo potegnili gostje iz Domžal, saj so odločilni zadetek prejeli v zadnji minuti drugega podaljška, le nekaj sekund pred začetkom izvajanja enajstmetrovk. Po šestih letih so vijoličasti tako zno-
1. SNL
Pari 35. kroga - torek, 11. 5., ob 17.00: Labod Drava - Maribor, HiT Gorica - Nafta, Interblock - Rudar, CM Celje - Olimpija, Luka Koper - Domžale.
1.	LUKA KOPER
2.	MARIBOR
3.	OLIMPIJA -2
4.	HIT GORICA
5.	NAFTA
6.	CM CELJE
34 2010 4 34 16 8 10 34 15 7 12 34 14 7 13 34 14 7 13 34 13 8 13
7.	RUDAR VELENJE 34 14	4	16
8.	DOMŽALE 34 11	8	15
9.	INTERBLOCK 34 9	6	19
10.	LABOD DRAVA 34 7	9	18
56:31	70
56:44	56
49:32	50
68:57	49
49:48	49
50:54	47
43:49	46
46:56	41
35:62	33
34:53	30
Labod Drava - Maribor,
torek, 11. 5., ob 17.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
va osvojili pokalni naslov, ki je kar dober obliž za razočaranja v prvenstvu.
Že v torek pa bodo ob 17. uri na sporedu vse tekme predzadnjega kroga v 1. SNL. Najbolj zanimivo predstavo bodo lahko spremljali gledalci na ptujskem Mestnem stadionu, kjer bodo gostovali prav novi pokalni prvaki. Tokratna tekma ima precej večji pomen za Ptuj-čane, ki še vedno lahko upajo na predzadnje mesto in dodatne kvalifikacije za obstanek v elitni druščini, medtem ko so Mariborčani trdno zasidrani na 2. mestu.
Ptujski trener Franc Fridl bo znova lahko računal na pomoč Ivana Filipoviča, ki v prejšnjem krogu ni smel nastopiti zaradi prejetih kartonov, manjkala pa bosta Marko Roškar in Nejc Skubic. V tej sezoni so se Mariborčani in Ptujčani pomerili trikrat, uspešnejši pa so vijoličasti, ki so dvakrat slavili, enkrat pa se je tekma končala z delitvijo točk.
»Tekma je za nas velikega pomena, saj lovimo zadnji vlak za obstanek. Prav zaradi tega sem poskušal igralce pripraviti nanjo predvsem v smislu boljše koncentracije, ki je po mojem mnenju ključnega pomena. To se je najbolje videlo na tekmi v Velenju, kjer smo sicer igrali dobro, a zaradi nenadnih padcev v igri ostali brez točk. Če bomo to izboljšali, potem bodo naše možnosti za ugoden rezultat precej večje,« je povedal Fridl, ki določeno prednost vidi tudi v utrujenosti Mariborčanov po odigrani pokalni tekmi: »V tem oziru bomo zagotovo imeli
Finale Pokala Slovenije:
Maribor - Domžale 3:2 (1:2, 2:2)
Stadion Ljudski vrt, gledalcev 5.500, sodniki: Damir Skomina, Robert Zirnstein in Milan Kogej.
STRELCI: 0:1 Brezovački (31.), 1:1 Tavares (42.), 1:2 Pekič (45.), 2:2 Tavares (55.), 3:2 Bunderla (120.);
MARIBOR: Ranilovič, Džinič, Mejač (od 78. Aljančič), Andelko-vič, Mezga, Filekovič, Bačinovič, Školnik (od 78. Flavio), Tavares, Bunderla, Jelič (od 115. Plut). Trener: Darko Milanič.
DOMŽALE: Vidmar, Apatič, Se-
ferovič (od 62. Filipovič), Hanžič, Vidovič, Topič (od 76. Šturm), Tei-novic (od 112. Šimunovic), Zatko-vič, Brezovački, Drevenšek, Pekič. Trener: Darko Birjukov.
Zadnji pokalni prvaki Slovenije:
2000/01: 2001/02: 2002/03: 2003/04: 2004/05: 2005/06: 2006/07: 2007/08: 2008/09: 2009/10:
Hit Gorica Hit Gorica Vega Olimpija Maribor PL CMC Publikum Anet Koper FC Koper Interblock Interblock Maribor
manjšo prednost, a moramo razmišljati predvsem o svoji igri. Zagotovo nam ne bo nihče podaril treh točk, ampak si jih moramo poskušati z garanjem priboriti na igrišču. To je edini recept za zadovoljstvo gledalcev, zaradi katerih se nogomet tudi igra.«
V preteklih letih, ko je Labod Drava nizala boljše rezultate, se je v štajerskem derbiju zbralo tudi več kot 3000 gledalcev, ki so vedno ustvarili pravo nogometno ozračje. Tokrat bo številka zagotovo manjša, a še vedno dovolj velika, da bodo igralci poskušali iz sebe stisniti trenutni maksimum. Obenem gre za zadnjo tekmo na Ptuju v letošnji sezoni, saj bodo nogometaši Laboda Drave v zadnjem krogu gostovali pri Olimpiji. Čas za presenečenje?
Foto: Črtomir Goznik
Marcos Tavares (Maribor) je na fotografiji Marko Balažic) uspeli
finalu Pokala Slovenije dosegel dva zadetka. Ga bodo Ptujčani (na ustaviti?
2. SNL: v sredo bodo aktivni tudi drugoligaši
V sredo se bodo na igrišča
znova podali tudi drugoligaši. Kidričani bodo gostili igralce iz Šenčurja, ki so si že zagotovili obstanek. Ker so tudi domačini trdno zasidrani na 3. mestu in igrajo v zadnjih tek-
mah izredno učinkovito, lahko gledalci pričakujejo odprt dvoboj z mnogimi zadetki. Derbi kroga bosta odigrali ekipi Bele krajine in Primorja.
JM
Boks • Dejan Zavec
Še eno priznanje za svetovnega prvaka
Dejan Zavec, svetovni boksarski prvak v velterski kategoriji po verziji IBF, je po obrambi svetovne krone (9. aprila je v hali Tivoli premagal Argetinca Rodolfa Martineza) prejel še eno priznanje. Na slavnostnem sprejemu v njegovem nemškem klubu SES boxing mu je namreč glavni menedžer Ulf Steinforth podelil zlato plaketo za odlično športno predstavo in obrambo naslova svetovnega prvaka. Prav tako je priznanje za
odlično organizacijo dvoboja in promocijo boksa v Sloveniji prejel promotor Nani Matja-šič.
"V veliko čast mi je, da sem lahko predal zlati plaketi tako svetovnemu prvaku Dejanu Zavcu kot promotorju Naniju Matjašiču. Oba sta si to priznanje zares zaslužila. To je tudi priložnost, da v miru nazdravimo starim zmagam in se osredotočimo na nove izzive. Veliki revanš s poljskim boksarjem Jackiewitzem je
predviden za konec julija oziroma začetek avgusta, tako da ima Dejan še veliko časa za temeljite priprave," je povedal Ulf Steinforth, ki še ne more izdati kraja te borbe.
"Izjemno sem vesel tega priznanja, ki ga vsekakor nisem pričakoval. Nemci so me tokrat zares presenetili," je dejal naš boksarski šampion Dejan
Zavec, ki je trenutno za nekaj dni prekinil treninge, saj so mu zdravniki po manjšem posegu na kolenu zapovedali mirovanje. "Enkrat moram priti do dna tem bolečinam v kolenu in mirovanje je edina pot," je še dodal, čeprav bi veliko raje tekal ob Ptujskem jezeru ali se potil v fitnesu.
JM
Nani Matjašič (levo) in Dejan Zavec z zlatima plaketama, ki jima ju je podelil menedžer Ulf Steinforth.
»Mosley je v mojih očeh posebnež«
Pred kratkim sta v Las Vegasu v ring stopila dva superz-vezdnika velterske kategorije, Američana Floyd Mayweather ml. (40 dvobojev, 40 zmag) in Shane Mosley (53 dvobojev, 46 zmag, 39 s K. O.). Dvoboj sicer ni štel za katerega od naslovov, a je njegov proračun znašal blizu 50 milijonov dolarjev. Zmagovalec (Mayweather je prepričljivo zmagal po enotni odločitvi sodnikov) je brez izkupička od plačljivih TV v žep pospravil 22 milijonov.
"Dvoboj se ni končal po mojih željah, čeprav je bil papirnati favorit nesporno Mayweather. Mosley je v mojih očeh posebnež: ko sem prestopil med profesionalce, je bil on su-peršampion velterske kategorije in v vrhu je še sedaj, čeprav je star že 38 let. Iz tega razloga sem bil na strani Mosleya, vendar je Mayweather še enkrat dokazal, da je pravi borec. Po mojem mnenju je on najbolj boksarsko pismen' borec, kar pomeni, da je zares odlično tehnično podkovan, poleg tega je z leti tudi psihološko dozorel v praktično nepremagljivega šampiona. Vprašanje je, če ga bo do konca kariere sploh kdo ugnal (Mayweather je star 33 let, op. a.).
Zanimivo je, da se je starostna meja šampionov v zadnjih letih precej dvignila: k temu so precej pripomogli boljši pogoji treninga, kvaliteta življenja nasploh in športno življenje boksarjev. To je zame vsekakor vesel podatek."
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Državni prvaki in prvakinje premočni
Mercator Tenzor -Krim Mercator 25:49 (12:25)
MERCATOR TENZOR: Križanec, Majcen 2, Korotaj 3, Prapotnik 3, Ciora 4 (1), Močnik 1, Strmšek 6 (2), Bolcar 1, Brumen 1, Sivka 2, Levstik 2, Žunec, Belec. Trener: N. Bistrovič.
KRIM MERCATOR: Pandžič, Gu-berinič 1, Gros 8, Mavsar 9 (1), Na-glič 1, Vidic 7, Bodnieva 3, Mihajlo-vič 2, Koren 7, Jankovič 2, Cvijič 4, Zrnec 4, De Sousa 1, Šoberl. Trener: U. Bregar.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor 4 (3), Krim Mercator 2 (1); IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor 6 minut, Krim Mercator 4 minute.
Ptujčanke so tokrat gostile stare in nove državne prvakinje iz Ljubljane, ki so na Ptuju prikazale vrhunsko igro. Le-to odlikujejo zlasti hitri nasprotni napadi in visoki meti preko obrambe. Gostje so do zmage prišle brez trenerke Marte Bon in treh standardnih igralk. Razumemo, da niso nastopile s Sergejo Stefanišin, Sandro Zascik in Marino Vergelyuk, a težje je pojasniti odsotnost trenerke Marte Bon.
Po enakovredni igri v prvih minutah so gostje v nadaljevanju hitro večale razliko v svojo korist. To so počele predvsem na račun čvrste obrambe, zaradi katere so gostiteljice v napadu izgubile veliko žog. Prednost je do odmora za gostiteljice postala nedosegljiva, saj je znašala 13 zadetkov. Tudi v drugem delu so gostje s svojo igro dominirale, domači vra-tarki sta bili kljub številnim obrambam nemočni ob protinapadih hitrih Mavsarjeve, Grosove in drugih. Sodnika
1. A SRL - ž (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 9. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 25:49 ( 12: 25), Celeia Žalec - Krka 28:27 ( 16:15), Olimpija - Zagorje GEN I 31:28 (15:14).
1.	KRIM MERCATOR 9 8 1 0 61
2.	OLIMPIJA	9 8 0 1 55
3.	ZAGORJE GEN -I 9 5 1 3 47
4.	CELEIA ŽALEC 9 3 1 5 38
5.	MER. TENZOR PTUJ 9 1 1 7 26
6.	KRKA	9 0 0 9 24
Foto: Črtomir Goznik
Slast igranja proti najmočnejši slovenski ekipi je okusila tudi Tea Močnik (ŽRK MT Ptuj).
ob izredno pošteni igri igralk obeh moštev nista imela težkega dela, gledalci pa so ob koncu z odobravanjem dali priznanje akterkam za prikazano igro.
Milan Zupanc
Gorenje - Jeruzalem 37:23 (20:12)
GORENJE: Skok (14 obramb), Ta-letovic (6 obramb), Gajic; Bezjak 5, Cehte 1, Rutar 2, Rnic 8 (5), Žvižej 4, Štefanič, Golčar 8, Natek 2, Harman-dic 1, Ferkulj 1, Čupic 1, Nosan 1 (1), Šimič 3. Trener: Branko Tamše
JERUZALEM: Žuran 1, Belec, Vu-jovic (9 obramb); Korpar 1, Krabonja, Melnjak, Rajšp, Bogadi 1, Bezjak 4, B. Čudič 2 (2), Ivanuša, Sok 4 (1), Hebar, Žuran 9, Hud 2, Jovanovič. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Gorenje 7/6;
1. A SRL - m (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 7. KROGA: Gorenje
-	Jeruzalem Ormož 37:23 (20:12), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 29:27 (13:10), Cimos Koper
-	Slovan 39:33 (18:22).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 27	21	4	2	46
2.	CIMOS KOPER 27	20	3	4	43
3.	GORENJE 27	20	3	4	43
4.	TRIMO TREBNJE 27	12	3	12	27
5.	SLOVAN 27	11	4	12	26
6.	JERUZALEM O. 27	7	5	15	19
Jeruzalem 4/3; IZKLJUČITVE: Gorenje 2; Jeruzalem 6 minut.
Gorenje se je z visoko zmago oddolžilo Jeruzalemu za neodločen izid (27:27) 24. marca na Hardeku. Že do odmora so si Velenjčani priigrali prednost kar 8 zadetkov, v dresu Jeruzalema sta v 1. polčasu nekaj več pokazala le vratar Vujovic in Žuran, ki je do odmora mrežo Gorenja zatresel kar sedemkrat. Do 36. minute je ormoški bombarder zadel devetkrat, nato pa se je ustavilo tudi njemu. Obramba Gorenja je bila previsoka za goste in igralci trenerja Tamšeta so iz protinapadov rešetali ormoško mrežo. V 40. minuti je Gorenje prvič povedlo za deset (24:14), na za-
služen počitek je v teh trenutkih odšel domači vratar Skok, ki je zbral izjemnih 14 obramb. Njegovo odlično serijo obramb je do konca tekme nadaljeval mladi Taletovic. Na koncu sta oba trenerja ponudila priložnost igralcem s klopi, prednost Velenja pa je še narasla.
Tako visoko v državnem prvenstvu Ormožani v Velenju še niso izgubili, čeprav je Gorenje v preteklosti imelo za razred ali celo dva boljšo ekipo. V tem tednu Ormožane čakata zadnji domači tekmi. V sredo, 12. maja, na Hardeku gostuje Trimo, v soboto, 15. maja, sledi še tekma proti Celju. Obe srečanji se pričneta ob 19. uri.
UK
Zuran in Bezjak na širšem seznamu
Selektor slovenske moške članske reprezentance Zvonlmlr Serdau-šlč je objavil spisek 28 Igralcev, na katere računa na dveh kvalifikacijskih tekmah z Madžarsko za nastop na svetovnem prvenstvu 2011 na Švedskem. Na širšem seznamu sta tudi Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) in Marko Bezjak (Gorenje).
Na širšem spisku igralcev je nekaj novosti, med drugim je selektor Serdarušič nanj uvrstil Črta Abrahamsberga, Dina Bajrama, Marka Bezjaka, Mitjo Lesjaka in Uroša Rapotca. Kateri igralci bodo vabljeni na priprave, ki se bodo začele 28. maja, bo znano v kratkem.
Slovenijo 13. in 20. junija čakata dva obračuna z Madžari za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2011 na Švedskem. Prvi bo v Ljubljani, drugi pa v Veszpremu.
Rokomet • 1. B SRL (m)
V 2. ligo s porazom
Moškanjci Goriš-nica - Krka 28:44 (14:26)
1. B SRL (m)
MOSKANJCI-GORISNICA: Petek 2 (2), Mesarec 1, Zorli 2, Bračič 7, Arnuš 4 (1), M. Valenko 1, Balas 2, Lozinšek 2 (na fotografiji spodaj),
Golob 4, Cvetko, Lukaček, Vincek 1, Vesenjak, Bedrač 2, Prejac, T. Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci
-	Gorišnica 3 (5), Krka 2 (4); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 12, Krka 12 minut. RDEČI KARTON: M. Valenko v 48. minuti (Moškanjci
-	Gorišnica)
Rokometaši iz Gorišnice so se od 1. B slovenske lige poslovili s porazom proti prvaku lige in novemu prvoligašu
-	Krki iz Novega mesta. Glede na to, da niso nastopili v kompletni sestavi, so igrali po svojih najboljših močeh. Sanje o kakšnem nižjem, sprejemljivejšem porazu so se razblinile že na začetku srečanja, ko so gostje iz Novega mesta najprej povedli 0:3, čez čas pa je bilo že 1:8. Do konca prvega polčasa je njihova prednost narasla na dvanajst zadetkov.
Malo drugače je bilo v drugem polčasu, seveda če upoštevamo samo ta del igre. V tem delu so domačini zaostali
Ivan Hrupič, trener Mo-škanjcev-Gorišnice: "V zadnjem srečanju, ki ni več odločalo o ničemer, smo želeli prikazati kar največ. To nam v 1. polčasu ni uspevalo, medtem ko je bilo v nadaljevanju veliko bolje. Svojo priložnost so dobili vsi igralci."
Krka in Šmartno 99 sta si priborila prvoligaški vstopnici, ekipa Moškanjci-Gorišnica je izpadla, v dodatnih kvalifikacijah za obstanek pa bo sodeloval Istrabenz iz Izole, ki se bo pomeril s tretjeuvrščeno ekipo 2. SRL - Mokerc Ig. Edino srečanje, ki je še o čem odločalo, je bilo srečanje Radeče MIK Celje - Istrabenz plini Izola, in sicer za deseto mesto, ki pomeni direktni obstanek. Po pričakovanjih rokometnih strokovnjakov je bil zmagovalec Radeče MIK Celje.
REZULTATI 22. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Krka 28:44, Radeče MIK Celje - Istrabenz plini Izola 31 :25, Sviš Pekarna Grosuplje - Šmartno 99 36:31, Celje Pivovarna Laško B - Sevnica 29:28, Grča Kočevje
-	Grosuplje 29:27, Alples Železniki
-	Ajdovščina 20:19.
1.	KRKA	22	21	0	1 42
2.	ŠMARTNO 99	22	16	0	6 32
3.	AJDOVŠČINA	22	11	4	7	26
4.	CELJE P. LAŠKO B	22	11	2	9	24
5.	SVIŠ GROSUPLJE	22	11	2	9	24
6.	SEVNICA	22	10	2	10 22
7.	GRČA KOČEVJE	22	8	3	11 19
8.	GROSUPLJE	22	7	4	11 18
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 22	7	2	13	16
10.	RADEČE CELJE 22 6 3 13 15
11.	ISTRABENZ IZOLA 22 6 3 13 15
12.	MOŠKANJCI-GOR. 22 5 1 16 11
samo za štiri zadetke (14:18), vendar je vse skupaj zneslo kar precejšnjo prednost in Krka je povsem zasluženo slavila enaindvajseto zmago v prvenstvu.
Očitno pa je, da izpada iz lige v Gorišnici niso vzeli tragično, saj bodo nadaljevali treninge. To očitno pomeni, da bi radi kar najhitreje sestavili igralski mozaik za naslednjo sezono, ko si želijo ekspresne vrnitve v 1. B-ligo.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Milec začel, Kmetec zaključil
Livar - Aluminij 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Milec (12. z 11 m), 0:2 Rešek (45), 0:3 Kmetec (81), 0:4 Kmetec (86)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec (od 67. Pokleka), Bingo, Krajcer, Bajlec, Milec, Rotman (od 83. Toplak), Djo-kič, Vračko (od 72. Kmetec), Rešek, Medved. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega nadaljujejo zmagovito, predvsem pa učinkovito serijo. V nedeljo so gostovali pri Livarju v Ivančni Gorici, ki se krčevito bori za obstanek v drugoligaški konkurenci. Domačini so računali na morebitno presenečenje, mogoče tudi na to, da jih bodo gostje iz Kidričevega malo podcenjevali, a je bil to za njih račun brez krč-marja. Gostje iz Kidričevega so na to pot krenili optimistično,
čeprav ni bilo zraven Gregorja Režonje, ki ni imel pravice nastopa zaradi kazni rumenih kartonov.
Igralci Livarja so pričeli
Zmagovita trojica
25. krog ni prinesel presenečenj, saj so prva tri moštva na prvenstveni razpredelnici dosegla zmage. Po prvem polčasu v Ajdovščini so sobo-ški nogometaši sicer vodili, vendar so se domačini nato prebudili ter s tremi doseženimi zadetki potrdili pr-voligaško vstopnico in hitri povratek v slovenski elitni nogometni razred. Uspešni so bili tudi nogometaši iz Kranja, ki so premagali Belo krajino: Gorenjci so tako z eno nogo že v dodatnih kvalifikacijah. Na tem mestu bi jih lahko ogrozili le še Kidričani, vendar bi morali dvakrat zmagati, Triglav pa dvakrat izgubiti. Nogometaši Krškega so se proti ekipi iz Šenčurja na domačem igrišču nadejali zmage, s katero bi bili blizu obstanka, a so
agresivno igro, veliko so poizkušali z dolgimi podajami iz obrambne v napadalno vrsto. Gostujočih nogometašev to ni zmedlo in so se kaj hitro pri-
le remizirali. S porazom proti Dravinji je Šentjur 'potonil' in bo naslednjo sezono igral v 3. SNL - vzhod.
REZULTATI 25. KROGA: Livar
-	Aluminij 0:4 (0:2), Krško - Gar-min Šenčur 1:1 (1:0), MU Šentjur
-	Dravinja Kostroj 1:5 (1:2), Primorje
-	Mura 05 3:1 (0:1), Triglav Gorenjska - Bela krajina 1:0 (1:0).
1.	PRIMORJE	25	14	9	2 49:15
2.	TRIGLAV GOR.	25	14	4	7 34:21
3.	ALUMINIJ	25	12	4	9
4.	BELA KRAJINA	25	10	6	9
5.	DRAVINJA K.
6.	MURA 05
7.	GAR. ŠENČUR
8.	KRŠKO
9.	LIVAR
10.	MU ŠENTJUR
25 10 5	10
25 9 6	10
7 11	7
5	10	10
6	5	14 5 6	14
55:30 26:33 39:31 35:47 30:28 23:37 23:42 27:53
51 46 40 36 35 33 32 25 23 21
lagodili takšnemu načinu igre tekmecev. Mladi reprezentant Milec je že v 12. minuti izkoristil strel z 11 metrov in igra se je po tem vodečem zadetku nekoliko umirila. Kidričani so kontrolirali potek igre in nekaj trenutkov pred koncem prvega polčasa dosegli še drugi zadetek ter domačinom povzročili še dodatne skrbi.
Tudi v nadaljevanju srečanja se razmerje moči na igrišču ni spremenilo in Aluminij je suvereno korakal k novi prvenstveni zmagi. Le-to je po vstopu v igro z dvema doseženima zadetkoma potrdil Marko Kme-tec. To sta bila njegova deveti in deseti zadetek, s čimer je trenutno najuspešnejši strelec Aluminija.
Danilo Klajnšek
Bojan Flis, trener Aluminija: "Zadovoljen sem z novimi tremi točkami, predvsem pa s pristopom igralcev, ki so ponovno pokazali kompaktnost ekipe in veliko željo po zmagi."
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec je z dvema doseženima zadetkoma proti Livarju prevzel prvo mesto na lestvici klubskih strelcev.
Tenis • Blaž Rola
V Doboju do četrtfinala
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Vrečer na stopničkah tudi na kriteriju
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) je v Ajdovščini osvojil 2. mesto na Kriteriju slovenskih mest v Ajdovščini.
Ptujski teniški igralec Blaž Rola nadaljuje nastopanje na turnirjih serije futures. Po vrnitvi iz Italije, kjer si je nabral sedem novih točk za svetovno računalniško lestvico ATP, je prejšnji teden odpotoval v Do-boj v BiH, kjer je nastopal na turnirju z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev.
Za razliko od nekaterih prejšnjih turnirjev Blaž tokrat ni igral v kvalifikacijah, ampak je bil v glavni turnir uvrščen neposredno. To mu je precej olajšalo delo na začetku, saj je bil bolj spočit in svež. V slovenskem' dvoboju je v 1. krogu ugnal Andraža Bedeneta, nato pa ga je v drugem čakal dvoboj z osmim nosilcem, Avstrijcem Herbetom Wiltschnigom. Blaž je ta dvoboj dobil rezultatsko še prepričljivejše od tistega v uvodnem krogu, s čimer si je prislužil nove bonus točke.
Četrtfinalni dvoboj je bil znova slovenski, saj je bil na drugi strani mreže 1. nosilec, Aljaž Be-dene (Andražev brat). Le-ta se je z uspehi na futures turnirjih v drugi polovici lanskega leta močno dvignil na lestvici ATP, kjer trenutno zaseda 278. mesto. Blaž se tekmeca še zdaleč ni ustrašil, ampak se je opogumljen z zadnjimi dobrimi igrami
Ptujski plavalci pod vodstvom trenerja Jureta Rozmana že celo leto dosegajo lepe rezultate. Dobro formo so potrdili tudi na velikonočnem mitingu v Celju, kjer je plavalka Lora Grobelšek z izboljšanjem osebnih rekordov prejela dve srebrni medalji, in sicer v disciplinah 100 m hrbtno (1.12,80) in 100 m prosto (1.04,00). Konkurenca je bila izredno številna (100 plavalk v prostem in 77 v hrbtnem slogu) in dobro pripravljena, zato je lahko še toliko bolj ponosna
Na svetovni računalniški lestvici ATP je Rola naredil v prejšnjem tednu rekordni skok, saj je napredoval za kar 144 mest in je skočil na 749. mesto.
odločno podal v dvoboj. Prvi set je tako dobil, dobro pa mu je kazalo tudi v drugem. Bede-ne je moral za preobrat napeti vse sile, kar mu je na koncu tudi uspelo in je dvoboj odločil v svojo korist. Šele v finalu ga je presenetljivo ustavil Čeh Michal Schmid, ki je na turnirju premagal 1., 2., 5. in 6. nosilca!
Rezultati:
1.	krog: Blaž Rola - Andraž Bede-ne 7:6, 6:4,
2.	krog: Rola - Herbert Wiltschnig (Avstrija, 8) 7:5, 6:2,
Četrtfinale: Rola - Aljaž Bedene (1) 7:5, 4:6, 2:6.
Rola je nastopil tudi v konkurenci dvojic skupaj z Martinom Rmušem, Slovenca sta bila 2. nosilca. V 1. krogu sta bila prosta, nato pa sta zmagala dvakrat zapored in se uvrstila v finale. Tam bi morala nastopiti z avstrijskim parom Wiltsch-nig-Linzer, a sta dvoboj predala zaradi Martinove poškodbe.
Jože Mohorič
na dosežene rezultate.
Minuli konec tedna je Lora na mednarodnem mitingu Ilirija v Ljubljani potrdila dobro pripravljenost, saj je na 100 m prosto osvojila bronasto medaljo, enak dosežek je uspel tudi Timu Vidoviču na 100 m prsno.
Naslednji konec tedna jih čaka tekmovanje na »domačem terenu«, ko bo Plavalni klub Terme Ptuj organiziral 6. mednarodni miting Pokal Terme Ptuj. Vabljeni k ogledu!
Aleksandra Jelušič
V soboto je v Ajdovščini potekalo kolesarsko tekmovanje za pokal Kriterij slovenskih mest. V članski kategoriji je nastopilo 47 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Kolesar Perutnine Ptuj Robert Vrečer, ki je prejšnji konec tedna zmagal na gorski dirki v Avstriji, je dokazal, da se razvija v vsestranskega kolesarja. Z drugim mestom je tokrat razkazoval hitrostne in tehnične sposobnosti. Po prevoženih 45 krogih po ulicah Ajdovščine se je zmage sicer veselil Jure Zrimšek (Sava), tretje mesto je osvojil Marko Kump (Adria Mobil).
Zmagovalni trojici je skupaj
Rezultati:
1.	Jure Zrimšek (Sava Kranj)
2.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj)
3.	Marko Kump (Adria Mobil)
4.	David Tratnik (Zeroquadro Radenska)
5.	Andrej Omulec (Obrazi Delo Revije)
6.	Borut Božič (Vancansolei)
7.	Matej Marin (Perutnina Ptuj)
8.	Andi Bajc (Zeroquadro Radenska)
Slovenski in tudi tuji ultra-maratonski kolesarji se tudi letos vneto pripravljajo za nastop na največji tovrstni dirki pri nas - Dirki okoli Slovenije, kratko imenovani DOS. Gre za 1231 km dolgo neprekinjeno
Karting
V italijanskem Čedadu je na progi v Alberonu potekala v organizaciji Sportstila dirka za državno prvenstvo, za pokalno prvenstvo Sport-stila in pozivna dirka v kartingu. Ob
s četrtouvrščenim Janom Tratnikom (Rog Zheroquadro - Radenska) uspelo pobegniti glavnini že v uvodnih kilometrih dirke. Kasneje se je četverici pridružil še Andrej Omulec (Obrazi Delo Revije), skupina pa je složno kolesarila vse do cilja. Na vmesnih letečih ciljih je največ točk (32) uspel zbrati Zrimšek, Vrečer 24, Kump pa
preizkušnjo, ki so jo organizatorji "razdelili" v 12 etap, oz. časovnih kontrol. Tudi na letošnji preizkušnji, katere začetek bo v Postojni v četrtek, 13. maja, bo aktivno sodeloval Zvone Hasemali. Zanj bo skr-
lepem sončnem vremenu in ob dobri organizaciji je nastopilo 46 voznikov, med njimi 10 članov AMD Ptuj, ki so največji uspeh dosegli v razredu 125 hoby. Branko Pšajd je namreč
še deset manj. Omulec se je s šestimi kot zadnji s točkami uvrstil na peto mesto. Na čelu glavnine je ciljno črto prečkal eden od treh »legionarjev« Borut Božič (Vacansoleil) in osvojil šesto mesto (tekmovala sta še Koren in Bole). Od desetih perutninarjev na dirki jih je polovica tekmovanje uspešno zaključila. Matej Marin je osvo-
bela devetčlanska spremljevalna ekipa, na čelu z Davorinom Panikvarjem.
"Zvone ima tudi letos za sabo že več kot 7000 prevoženih km, priprave pa trajajo praktično neprekinjeno. Pozimi se začne z gorskim tekom, nato pa se aktivnosti stopnjujejo proti sredini maja, ko je dirka na sporedu. Pri tem nam velikodušno pomagajo sponzorji, saj brez njih ne bi bilo mogoče zbrati sredstev za tako zahteven projekt," je povedal Davorin Panik-var, ki je na čelu uigrane ekipe, ki Zvoneta spremljal že več let.
zmagal pred Zlatkom Omanom, Dar-janom Klobaso in Albinom Pernatom (vsi AMD Ptuj); Ptujčani so v tej disciplini popolnoma dominirali. Rezultati, državno prvenstvo: R 2: 1. F. Gregorič (Šlander Celje); R 4: 1. D. Horvat (Šlander), 3. N. Vodušek, 7. V. Pšajd (oba AMD Ptuj);
R 6: 1. U. Lah (MLM Racing), 3. L. Ploj, 5. A. Vodušek, 6. Ž. Zabret, 7. B. Božak (vsi AMD Ptuj). Pokalno prvenstvo: R 5: 1. D. Srimšek (Sportstil);
jil sedmo, Tomaž Bauman pa dvanajsto mesto.
Manj uspeha so Ptujčani poželi v mlajših kategorijah. V deseterico najboljših so se uvrstili zgolj Sašo Mikulič in Matic Širec (mlajša mladinca) na osmo in deveto mesto ter Aleš Korpar (dečki B) na deseto.
UG
Tudi letos načrtujejo krajši postanek na Hajdini, po predvidevanjih se bo to zgodilo v soboto, 15. maja, okrog 12. ure.
Zvone Hasemali bo na dirki sodeloval v družbi nekaterih zelo uveljavljenih imen eks-tremnega kolesarstva iz Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije, Švice, Francije, Slovaške, Hrvaške in Kanade. Prvi favorit za zmago je seveda neprekosljivi Jure Robič, ki se bo tudi letos, kljub drugačnim napoved-mim, znova podal na ameriški RAAM.
JM
R 6: 1. U. Lah (Racing), 5. L. Ploj, 6. A. Vodušek, 7. Ž. Zabrat, 8. B. Bo-žak;
R 7: 1. J. Jemc (AK NSR); R 8: 1. M. Gorišek (AMD Moste). Vrstni red za Pokal Sportstila:
MLM Racing 39 točk, AMD Ptuj in AMD Šlander Celje po 23 točk, AMK FS 13 točk, AMD Gorica 8 točk.
Dirke v vseh razredih štejejo tudi za Memorialni CUP Antuna Želje Martinoviča.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je na turnirju v Doboju med posamezniki uvrstil v četrtfinale, med dvojicami pa celo v finale.
Plavanje • TK Terme Ptuj
V pričakovanju 6. mednarodnega mitinga Pokal Terme Ptuj
Lora Grobelšek in Tim Vidovič s trenerjem
Kolesarstvo • Dirka okoli Slovenije - DOS
Zvone Hasemali še četrtič na DOS
DOS 2010
Start mednarodne ultramaratonske preizkušnje DOS Extreme 2010 bo 13. maja 2010 v večernih urah izpred Hotela Kras, v najvišje ležečem mestu v Sloveniji, Postojni. Od tu bo kolesarje pot vodila do Ilirske Bistrice in naprej po vasicah slovenske Istre. Po vožnji ob slovenski obali Jadranskega morja je proga speljana do Nove Gorice. Nekaj pred Ajdovščino bodo kolesarji zapustili magistralno cesto in se podali na vzpon na Lokavec in čez Predmejo, preko Črnega Vrha in Godoviča do Idrije. Kraljevska etapa bo tudi letos vzpon na 1611 m visok gorski prelaz Vršič, kjer je najvišja točka Dirke okrog Slovenije! Po spustu do Kranjske Gore se bodo tekmovalci podali do Jesenic in naprej proti Tržiču in Kamniku. Pred njimi bo strm vzpon na prelaz Črnivec (904 m), kjer se svet prevesi na štajersko stran. Vožnja proti Slovenj Gradcu ne bo prenaporna, v Dravogradu pa bodo tekmovalci sledili toku reke Drave, vse do predmestja štajerske prestolnice, Maribora in Kamnice. Po lokalnih cestah se bod povzpeli na Šentilj, neposredno do meje z Avstrijo. Nato sledi vožnja do Gornje Radgone in okoli Radencev, zatem mimo Murske Sobote in ob avstrijski meji pride do najsevernejše točke DOS-a, vasi Martinje. Tam se proga obrne in se približa madžarski meji, kjer se v Dobrovniku obrne v smeri Ljutomera in Ormoža. V Ptuju bodo kolesarji zavili proti slovenski vzhodni meji, skozi Majšperk in Rogaško Slatino pa bodo vozili v smeri Bizeljskega do Krškega. Od skrajnega roba Slovenije, Brežic, jih bo pot vodila do dolenjske prestolnice, Novega mesta. Tu bo kolesarje čakal eden daljših, a ne tako zelo napornih vzponov čez Gorjance. Na Vahti se bo pot prevesila v Belo krajino, deželo brezovih dreves. Metlika, Črnomelj, preko belokranjskih vasic ter v osrčje kočevskih gozdov je nadaljevanje. Iz Kočevja se bodo kolesarji peljali še do Ribnice, zatem pa se preko Sodražice povzpeli na Bloško planoto in naprej do Cerknice. Sledila bo vožnja skozi Rakek in Unec, kjer bodo kolesarji že zelo blizu svojemu cilju, Postojni.
Zvone Hasemali je pripravljen na četrtkov start letošnje Dirke okoli Slovenije.
Branko Pšajd zmagovalec, AMD Ptuj drugi
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
V derbiju zmaga Stojncev, Podvinci že tretji
3. SNL - vzhod: trije zadetki Jureta Arsiča
Celjski Simer šampion je po zmagi nad Mons Claudiusom v Rogaški Slatini še bolj trdno na prvem mestu in ima sedaj velikih sedem točk prednosti pred ekipo iz Šmartnega; slednja je klonila v Stojncih. Na poti do uspeha Stojnčanov ni zmedlo niti začetno vodstvo gostov, saj so v samo dveh minutah preobrnili rezultat sebi v prid. Igrali so dovolj dobro, da so na koncu slavili zasluženo zmago, ki jo je potrdil izkušeni Boris Klinger minuto pred koncem srečanja. Bilo pa je dokaj 'vroče', saj je sodnik podelil kar osem rumenih kartonov, po štiri na vsaki strani.
Paloma iz Sladkega Vrha se je prebudila in niza dobre rezultate. Tokrat so »povozili« ekipo iz Zreč. Za Palomo je levji delež prispeval nekdanji nogometaš Drave Jure Arsič, ki je trikrat zadel v polno. Sicer pa hit jesenskega dela prvenstva Čarda počasi izgublja dah, tokrat je klonila v Štorah. V pomursko-prekmurskem derbiju so Odranci v Veržeju domačinom podarili petico, kar je majhno presenečenje.
REZULTATI 23. KROGA: Stojnci -Šmartno 4:2 (2:1), Tehnostroj Veržej
-	Odranci 1:5 (1:3), Mons Claudius
-	Simer šampion 0:4 (0:1), Tromej-nik G Kalamar - Tehnotim Pesnica 3:0 (2:0), Kovinar Štore - Čarda 1:0 (0:0), Paloma - Zreče 5:2 (1:2), Koroška Dravograd - Malečnik 3:2 (0:1).
1.	SIMER ŠAMP. 22 15 5 2 49:14 50
2.	ŠMARTNO 22 13 4 5 59:37 43
3.	K. DRAVOGRAD 22 12 6 4 48:25 42
4.	ČARDA 22 12 3 7 41:18 39
5.	ODRANCI 22 10 4 8 56:37 34
6.	STOJNCI 22 10 4 8 40:35 34
7.	MALEČNIK 22 10 3 9 43:43 33
8.	ZREČE 22 8 7 7 29:39 31
9.	TEHNO. VERŽEJ 22 9 2 11 43:44 29
10.	TROMEJNIK 22 7 5 10 27:34 26
11.	KOV. ŠTORE 22 7 5 10 27:34 26
12.	TEH. PESNICA 22 5 5 12 24:40 20
13.	PALOMA 22 5 3 14 30:55 18
14.	MONS CLAUD. 22 2 2 18 24:94 8
STOJNCI - ŠMARTNO 4:2
(2:1)
STRELCI: 0:1 Mujanovič (8), 1:1 Milošič (14), 2:1 Kokot (16), 3:2 Mi-lošič (66), 3:2 Mujanovič (86), 4:2 Klinger (89)
STOJNCI: Starčič, Železnik, Janže-kovič, Meznarič, Čeh (od 20. Pernek, od 70. Lah), Kokot, Milošič (od 78. Klinger), Korez, Golob, Zagoršek, Ne-žmah. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Novak popeljal Ormo-žane do nove zmage
Prvenstvo v Štajerski ligi je v zaključni fazi še vedno izenačeno in nepredvidljivo. Vodeča ekipa iz Slovenske Bistrice je tokrat v derbiju kroga gostovala pri Peci in izvlekla točko, kar je še vedno dovolj za prvo mesto na prvenstveni razpredelnici. Ormožani so se s tesno zmago ponovno nekoliko približali vodilnemu, in sicer na pet točk. Zmaga proti ekipi iz Frama je Podvinčane zavihtela na visoko 3. mesto. Z uspešnimi igrami ga lahko tudi obdržijo, saj imajo zaenkrat tri točke prednosti pred Peco. Nogometaši LKW Jack iz Gerečje vasi in Bukovci so bili tokrat uspešni na gostovanjih. Slednji so slavili v Poljčanah, do zmage pa so prišli v zadnji minuti tekme.
REZULTATI 22. KROGA: Trgovine Jager - LKW Jack Gerečja vas 1:2 (1:0), Boč Poljčane - Bukovci 0:1 (0:0), KIV Vransko - Pohorje 2:4 (1:1), Šoštanj - Koroške gradnje 3:0 (2:0), Peca - AHA EMMI Bistrica 1:1, Podvinci - Partizan Fram 3:0 (1:0), Carrera Optyl Ormož - GIC Gradnje Rogaška 2:1 (1:0).
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani so se z novo zmago utrdili na 3. mestu Štajerske lige; na fotografiji je Branko Lah (rumeni dres, desno), strelec prvega zadetka za svojo ekipo na tekmi proti Framu.
1. A. E. BISTRICA	22	15	4	3	63:27	49
2. OPTYL ORMOŽ	22	13	5	4	38:26	44
3. PODVINCI	22	12	3	7	45:37	39
4. PECA	22	10	6	6	36:23	36
5. TRGOV. JAGER	22	10	5	7	36:23	35
6. GIC ROGAŠKA	22	11	2	9	37:26	35
7. POHORJE	22	9	5	8	38:38	32
8. ŠOŠTANJ	22	9	4	9	39:35	31
9. LKW JACK	22	9	4	9	41:40	31
10. KOROŠKE G.	22	8	6	8	27:29	30
11. BOČ POLIČA.	22	8	4	10	19:22	28
12. PARTIZ. FRAM 21		5	3	13	26:56	18
13. BUKOVCI	22	3	7	12	35:46	16
14. KIV VRANSKO 22		2	2	18	28:79	8
TRGOVINE JAGER - LKW JACK GEREČJA VAS 1:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Žnidar (16), 1:1 Lorger (64. avtogol), 1:2 J. Sagadin (83)
LKW JACK GEREČJA VAS: Zupa-nič, R. Sagadin, Draškovič, Petek (od 76. Kaiseberger) , J. Sagadin, Šešo, Lešnik (od 64. Emeršič), Gerečnik, D. Hertiš, Krajnc, Kokot. Trener: Franc Žitnik.
BOČ POLJČANE - BUKOVCI 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Antolič (90) BUKOVCI: Golc, Kokot, Antolič, Vajda, Herga, Habrun, Cebek, Mulej, Kozel, Rajh, Meznarič (od 76. Zebec). Trener: Rudi Habjanič.
PODVINCI - PARTIZAN FRAM 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Lah (25), 2:0 D. Petrovič (63), 3:0 Kupčič (88)
PODVINCI: Vesenjak, Kuserbanj (od 46. Šebela), Ivančič, Petek, Ma-rinič, Lah, Novak (od 31. Juršek), R. Petrovič, Brumen (od 46. Toplak), D. Petrovič (od 78. Slodnjak), Mori (od 66. Kupčič). Trener: Damjan Bezjak.
CARRERA OPTYL ORMOŽ
- GIC GRADNJE ROGAŠKA
2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Novak (19), 2:0 Novak (55), 2:1 Jovanovic (75).
CARRERA OPTYL: Šnajder, Novak, Druzovič, Piberčnik, Strmšek (od 46. Mihalič), Kolarič, Kozar, L. Mlinarič (0d 62. Zorman), Štiberc, Zadravec (od 90. Hanželič), Prapot-nik. Trener: Aleš Jurčec.
Nogometaši Carrere Optyla so proti GIC Rogaška zabeležili trinajsto prvenstveno zmago.Tudi v Rogaški Slatini so z istim rezultatom slavili Ormožani, takrat sta zadela Zidarič in Košnik, ki tokrat nista nastopila. Junak tekme je bil Josip Novak, ki je tokrat zaigral v konici napada in proti gostom dosegel svoj sedmi in osmi zadetek. V 62. minuti se je težje poškodoval Luka Mlinarič, ki je bil z rešilnim vozilom prepeljan v bolnišni-
co, gre pa za poškodbo kolena, ki bo za kar nekaj časa mladega nogometaša oddaljila od nogometnih igrišč. V zaključku tekme, ki je bila preveč nervozna z nekaj grobimi starti, sta imeli obe ekipi še nekaj priložnosti za zadetek, vendar se mreži več nista zatresli. Po zmagi Ormožanov in remiju Bistrice zdaj slednji pred zadnjimi štirimi krogi vodijo s petimi točkami naskoka.
uk
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Rogoz-nica - Apače 0:1, Oplotnica - Pra-gersko 2:0, Skorba - Markovci 3:0, Videm - Hajdina 4:2, Dornava - Središče 3:2, Gorišnica - Zavrč 1:3.
1.	ZAVRČ	18 16	1	1	94:17	49
2.	APAČE	18 13	2	3	45:26 41
3.	OPLOTNICA	18 9	5	4	29:19	32
4.	ROGOZNICA	18 8	4	6	44:40 28
5.	DORNAVA	18 7	4	7	37:34	25
6.	VIDEM	18 7	3	8	40:45	24
7.	HAJDINA	18 6	5	7	36:53	23
8.	GORIŠNICA	18 6	3	9	36:38 21
9.	SKORBA	18 5	4	9	43:54	19
10.	SREDIŠČE 18 4 4 10 32:55 16
11.	PRAGERSKO 18 3 5 10 28:59 14
12.	MARKOVCI 18 3 2 13 31:57 11
OPLOTNICA - LOKOMOTIVA PRAGERSKO 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Primožič ( 56), 2:0 Brdnik (81)
ROGOZNICA - APAČE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Bauman (39)
SKORBA - MARKOVCI 3:0 (1:0)
STRECI: 1:0 Krajnc (15), 2:0 Ogrinc 80), 3:0 Novak (89)
VIDEM - HAJDINA 4:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Feidauer ( 25), 1:1 Ga iser (20), 2:1 Bedrač (58), 2:2 Jazbec (68), 3:2 Kozel (71), 4:2 Fridauer (82)
DORNAVA - SREDIŠČE 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (4), 1:1 Kolarič (24), 2:1 Cvetko (74. iz 11m), 3:1 Serdinšek (87), 3:2 Lesjak (88. iz 11m)
GORIŠNICA - ZAVRČ 1:3 (1:3)
STRELCI: 0:1 Čeh (12), 0:2 M. Golob (14), 0:3 Golob (31), 1:3 Pur-gaj (33)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Lovrenc - Leskovec 5:0, Makole - Podlehnik 1:4, Zgornja Polskava - Slovenja vas 2:1, Cirkulane - Spodnja Polskava 1:2, Tržec - Hajdoše 3:2. V tem krogu je bila prosta Grajena.
1.	LOVRENC	17	11	3	3	41:16	36
2.	Z. POLSKAVA -1	16 11	2	3	41:24	34
3.	GRAJENA	16 10	1	5	56:31	31
4.	TRŽEC	17	10	1	6	50:34	31
5.	PODLEHNIK	16 8	2	6	26:15	26
6.	MAKOLE	16 7	4	5	41:30	25
7.	SLOVENJA VAS	16 8	1 7	26:24	25
8.	HAJDOŠE	17	7	4	6	31:35	25
9.	S. POLSKAVA	16 4	3	9	25:40	15
10.	CIRKULANE	16 2	2	12	14:40	8
11.	LESKOVEC	17	0	1 16	17:79	1
CIRKULANE - SPODNJA POL-SKAVA 1:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Vindiš (1), 1:1 Plemeniti (12), 1:2 Razboršek (40),
MAKOLE - PODLEHNIK 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Vrečar (11), 1:1 Vantur (57), 1:2 Vogrinec (70), 1:3 Murko (72), 1:4 Vrečar (72)
TRŽEC - HAJDOŠE 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Koželj (1), 1:1 Vinko (61), Vogrinec (65), 2:2 Skrbinšek (70. iz 11 m), 3:2 Milošič (89)
ZGORNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Klajderič (10), 1:1 Zupanič (38), 2:1 Klajderič (45)
LOVRENC - LESKOVEC 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Korez (24), 2:0 Po-lajžer (26). 3:0 Kokol (60. iz 11m), 4:0 Polajžer (79), 5:0 Novak (83)
Veteranske lige MNZ Ptuj
SKUPINA ZAHOD - REZULTATI 11. KROGA: Hajdina - Zgornja Pol-skava 2:1, Lovrenc - Pohorje Oplotnica 1:5, Polskava - Boč 5:0, Prepol-je - Pragersko 0:5.
1.	PRAGERSKO	11 8	3	0	41:14	27
2.	HAJDINA	11 7	1	3	31:21	22
3.	POHORJE - OPL. 11 5	3	3	28:20	18
4.	BOČ	11 4	2	5	27:28	14
5.	ZG. POLSKAVA	11 3	5	3	15:18	14
6.	POLSKAVA	11 3	3	5	21:23	12
7.	PREPOLJE -1	11 2	3	6	14:35	9
8.	LOVRENC	11 2	0	9	14:32	6
SKUPINA CENTER: REZULTATI 11. KROGA: Skorba - Drava Ptuj 0:8, Podlehnik - Apače 3:0, Lesko-vec - Videm 1:4.
1. DRAVA PTUJ	10	9	0	1	47:10	27
2. SKORBA	9	6	1	2	19:18	19
3. VIDEM	9	6	0	3	25:16	18
4. PODLEHNIK	10	4	2	4	15:16	14
5. TRŽEC	9	2	2	5	14:23	8
6. LESKOVEC	10	0	4	6	10:27	4
7. APAČE	9	0	3	6	12:32	3
SKUPINA VZHOD: REZULTATI 11. KROGA: Bukovci - Podvinci 2:6, Ormož - Stojnci 2:1, Gorišnica - Dornava 3:1, Grajena - Markovci 0:0.
1.	STOJNCI	11	10	0	1	36:9	30
2.	ORMOŽ	11	7	2	2	29:11	23
3.	GORIŠNICA -1	11	5	4	2	23:9	18
4.	MARKOVCI	11	5	3	3	22:19	18
5.	GRAJENA	11	4	3	4	17:8	15
6.	DORNAVA	11	2	3	6	9:19	9
7.	PODVINCI	11	2	2	7	16:28	8
8.	BUKOVCI	11	0	1	10	7:56	1
Danilo Klajnšek
Futsal • 1. SFL - za obstanek
Prvi poraz v končnici ni nič spremenil
REZULTATA 5. KROGA: Sevnica -FC Krona bar Ptuj 6:2 (3:1), Tomi Press Bronx - Nazarje glin 9:3 (1:1).
1.	KRONA BAR P. 5	4	0	1	22:15	12
2.	TOMI PRESS B. 5	3	1	1	32:19	10
3.	SEVNICA 5	2	1	2	21:21	7
4.	NAZARJE GLIN 5	0	0	5	12:32	0
Sevnica - FC Krona bar 6:2 (3:1)
STRELCA ZA FC KRONA BAR:
Belšak in S. Kupčič
FC KRONA BAR PTUJ: Divjak, Emeršič, B. Kupčič, S. Kupčič, Belšak, Hebar, Lovrenčič, Ilešič, Hebar. Trener: Mitja Jontez.
Ptujski nogometaši so v predzadnjem krogu lige za obstanek v Sevnici doživeli prvi poraz. To ni nič tragičnega, saj so si igralci FC Krona bar že zagotovili obstanek v prvo-ligaški druščini. V petek bo priložnost, da se z dobro igro in zmago poslovijo od svojih zvestih privržencev.
Domačini so bili v Sevnici boljši tudi na račun oslabljene ekipe Ptujčanov. Manjkali so vratar Trop (službene obveznosti) ter poškodovana Don-čec in Gaiser.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 35. KROGA - TOREK ob 17.00: Labod Drava - Maribor, Interblock - Rudar Velenje, HIT Gorica - Nafta, CM Celje - Olimpija, Luka Koper - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SREDA ob 17.00: Aluminij - Garmin Šenčur, Triglav Gorenjska - Krško, Bela krajina - Primorje, Mura 05 - MU Šentjur, Dravinja Kostroj - Livar.
ŽENSKI NOGOMETNI POKAL
V	1. krogu ženskega nogometnega pokala bodo igralke Dornave v sredo ob 17. uri igrale v Novem mestu proti domači Krki. Preostali pari so naslednji: HV TOURS Slovenj Gradec - Jevnica, Maribor - Pomurje Beltinci in Rudar Škale - Velesovo Kamen Jerič.
Rokomet
1. A SRL (m) - LIGA ZA PRVAKA
V	8. krogu 1. A slovenske moške rokometne lige bodo rokometaši Jeruzalema Ormoža v sredo gostili ekipo Trimo Trebnjega. Preostala para sta Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper in Slovan - Gorenje.
Golf
PROFESIONALNI TURNIR ALPS TOURA NA PTUJU
Konec tedna bo na Ptuju edini profesionalni golf turnir v Sloveniji, ta spada v serijo Alps tour. Ptuj bo tako med 14. in 16. majem gostil približno 130 igralcev iz 15 držav. Med njimi bo tudi lanski zmagovalec Italijan Marco Crespi, ki je turnir zaključil z 18 udarci pod parom igrišča. Glavna slovenska aduta na Ptuju bosta zagotovo domačin Matjaž Gojčič in Grega Slabe, skupaj pa bo nastopilo 20 Slovencev.
Jadranje
NA PTUJSKEM JEZERU MEDNARODNA REGATA
Brodarsko društvo Ranca in Jadralna zveza Slovenije organizirata mednarodno kriterijsko jadralno regato za razrede Optimist, Laser 4,7, Laser radial in Laser. Regata bo potekala od petka do nedelje (14. do 16. maja) na Ptujskem jezeru.
Šah
TRETJI TURNIR OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V DORNAVI
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava bo v četrtek, 13. maja 2010, organizator 3. šahovskega turnirja (odprtega državnega prvenstva) za osebe s posebnimi potrebami.
Prijavljenih je rekordno število tekmovalcev do sedaj, saj bo za šahovnicami preizkušalo svoje znanje 18 uporabnikov varstveno-de-lovnih centrov, in sicer iz VDC Polž Maribor, CUDV Radovljica, CUDV Črna na Koroškem, Centra za rehabilitacijo iz Reke ter najštevilčnejša skupina šestih tekmovalcev iz ZUDV Dornava.
Vodji tekmovanja sta Polona Berlak in Helena Habjanič, naloge glavne sodnice pa bo opravila domačinka, mednarodna šahovska mojstrica Anita Vrabič ob pomoči Jožeta Voglarja ter mentorjev sodelujočih zavodov.
Turnir se bo pričel ob 9. uri, ko bo žrebanje parov prvega kola. Ponovno bo poskušal naslov osvojiti član domačega ZUDV Dornava Davorin Šajnovič, aktualni prvak.
Po odigranih treh krogih se bodo udeleženci ob 12.15 uri odpeljali na ogled ptujskega gradu, kjer jih v grajski kavarni čaka posladek. Ob 14.30 bodo nadaljevali tekmovanje in ga zaključili predvidoma ob 15.30. Ob 16. uri sledi podelitev zasluženih pokalov in priznanj ter druženje s pogostitvijo.
DK, JM, Silva Razlag
Nogomet • 1. SŽNL
Naslov v Novo mesto
Minulo nedeljo se je končalo prvenstvo v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Po pričakovanjih so naslov osvojila dekleta Krke iz Novega mesta, ki so tudi v tem zadnjem krogu prepričljivo zmagala. Korošice se iz Velenja vračajo s točko, kar pa je bilo dovolj za ohranitev drugega mesta.
Mlade nogometašice iz Dornave so v zadnjem srečanju tesno izgubile in prvenstvo končale brez osvojene točke. Vsekakor je v njihovi igri opazen velik napredek, ki bo slej ali prej obrodil sadove.
REZULTATI 14. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič 3:4 (2:3), Rudar Škale - HV TOUR Slovenj Gradec 1:1 (0:0), Krka - Maribor 5:1 (2:0), Pomurje Beltinci - Jevnica 3:1 (2:0).
1.	KRKA	14 13 0 1 79:9 39
2.	SLOV. GRADEC 14 9 2 3 47:18 29
3. POMURJE - BEL. 14	9	1	4	60:26	28
4. RUDAR - ŠKALE 14	8	2	4	36:18	26
5. JEVNICA 14	8	0	6	49:32	24
6. MARIBOR 14	4	1	9	28:40	13
7. VELESOVO JERIČ 14	2	0 12		15:90	6
8. DORNAVA 14	0	0	14	16:92	0
DORNAVA - VELESOVO KAMEN JERIČ 3:4 (2:3)
STRELKI ZA DORNAVO: Nuša Horvat v 12. in 82. ter Saša Ljubec v 33. minuti.
DORNAVA: Alenka Murko, Patrici-ja Golob, Maja Skaza, Laura Krajnc, Romana Behrami, Nuša Horvat, Daša Grdina, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Saša Fras, Gabrijela Milec. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometašice Dornave so prvenstvo končale brez osvojene točke, čeprav so bile nekajkrat zelo blizu temu.
Motokros
Nove visoke uvrstitve
V tretji dirki za državno prvenstvo, ki je potekalo v Stranski vasi, so se dirkači iz našega območja odlično odrezali. V kategoriji MX - 85 je še tretjič zapored slavil Tim Gajser (AMD Feroda Celje); tudi tokrat je bil superioren in je v obeh vožnjah osvojil prvo mesto. V kategoriji MX 125 je bila na startu kar velika gneča, saj se je prijavilo kar 24 voznikov, kar je za slovenske razmere več kot dobro. V obeh vožnjah na čas, oziroma za startne pozicije, kakor tudi v
obeh finalnih vožnjah se je odvijala zanimiva borba za najvišja mesta. Peter Tadič (MTD Racing team) je v prvi vožnji osvojil drugo, v drugi pa tretje mesto in skupno končal na tretjem mestu. Prav tako dobro je dirkal Borut Bele (AMD Tajfun šport), ki je skupno osvojil šesto mesto. V razredu MX - Open je Kristjan Tadič (MTD Racing team) skupno dosegel enajsto mesto. Med veterani je ponovno slavil Bogomir Gajser.
Danilo Klajnšek
Kasaške dirke v Ljubljani
Tri zmage v Ljutomer, dve v Lenart
Na ljubljanskem hipodromu Sto-žice so bile tretje letošnje kasaške dirke. V sedmih točkah sporeda je nastopilo okoli 50 konjev, kljub deževnemu vremenu pa so potekali zanimivi in izenačeni boji - z zelo uspešnimi nastopi članov KD Slovenske gorice iz Lenarta in KK Ljutomer.
V osrednji dirki za pokal Mesta Ljubljana (2100 metrov) je Lester (KD Slov. gorice, Lenart), ki ga je vozil Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer), osvojil 3. mesto (1:17,5). Ljutomerčani so slavili še v treh tekih. Defender MS
(Marko Slavič ml.) je na 1600 metrov dolgi stezi zmagal s kilometrskim časom 1:15,6, kar je najboljši letošnji rezultat na slovenskih hipodromih. Zmagovalca sta bila še Prince November (Jože Osterc) - 1:17,2 in F. Sasi (Janko Sagaj) - 1:18,6, drugo mesto pa sta osvojila Lady Luna (Rene Hanžekovič) - 1:17,3 in Inter (Dušan Zorko) - 1:16,1. V družinskem obračunu Lovrenčičevih (KD Slov. gorice, Lenart) je oče Franc z La Vie (1:17,3) zmagal pred hčerko Nino (Lilli Marlen, 1:18,6) - na posnetku.
NŠ
Triatlon • 9. Ptujski triatlon
Mladim Ribničanom nihče ni bil kos

Tekaški klub maraton Ptuj je v sodelovanju s ptujskimi Termami v nedeljo organiziral tradicionalni 9. Ptujski triatlon. Nastopilo je 241 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije ter četverica celo iz Nizozemske. Najmlajši udeleženci so se dopoldne pomerili v akvatlonu (kombinaciji plavanja in teka), za njimi so startali triatlonci na razdalji super sprint triatlona (300 m plavanja, 8 km kolesarjenja, 2 km teka), tik pred poldnevom pa je startala prva skupina tekmovalk v sprint triatlonu (750 m, 20 km, 5 km). Zaradi množičnosti in prostorskih omejitev v plavalnem delu so se za njimi podali na progo moški v treh skupinah.
V najbolj prestižni disciplini - moškem sprint triatlonu - je ob odsotnosti lani najboljših Ja-roslava Kovačiča in Bojana Ce-bina slavil Vid Pucelj (TK Inles Riko Ribnica). Dvajset sekund za njim je zaostal Uroš Seme (TK Mamut), tretje mesto pa je z minuto in dvajset sekund zaostanka osvojil še en Ribni-čan Albert Pelaj. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnji disciplini, na petkilometrski tekaški preizkušnji. Najboljših pet je namreč s kolesa sestopilo skupaj. Pucelj se je najhitreje preobul, prvega mesta pa z izjemnim tekom (17:02) ni več izpustil iz rok. »Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo narediti napredek v plavanju, s čimer sem si močno popravil izhodišče in se že v uvodu kolesarjenja znašel v prvi skupini. Z nekaj taktiziranja, kar je normalno, smo bili precej složni in nismo dopustili tekmecem, da se nam približajo. Ustrezajo mi težje proge, da ni bilo tako lahko, je na Ptuju poskrbel veter. Tekel sem dobro; glede na to, da se v zadnjem času pripravljam na maturo, sem zelo vesel, da je bilo to dovolj za zmago,« je povedal državni prvak v duatlonu Pucelj, ki je pri 19 letih zmago v članski kategoriji moral prepustiti drugouvrščenemu Se-metu.
Triatlon je bil v znamenju mladih tekmovalcev iz Ribnice. Med ženskami je bila že tretje leto zapored brez konkurence 17-letna Monika Oražem (1:01 :13). Klubsko kolegico in vrstnico Niko Kožar je ugnala za več kot tri minute, tretje mesto je osvojila Ljubljančanka Melita Šinkovec (ŠRK Celje). Oražmo-va je že plavala pol minute hitreje od vseh ostalih, pri sestopu s kolesa je njena prednost znašala že več kot tri minute in dvomov o zmagovalki več ni bilo. »Zelo sem zadovoljna, za vsako zmago se je potrebno potruditi. Včasih sicer bolj na treningu kot na tekmovanjih. Zelo mirno sem lahko le tekla, na kolesu pa je bilo treba dati vse od sebe,« je dejala Oražmo-va, ki je v sredini aprila postala državna prvakinja v duatlonu,
Foto: Črtomir Goznik
Utrinki z 9. Ptujskega triatlona
prejšnji teden pa je na evropskem prvenstvu v Franciji med mladinkami osvojila 9. mesto.
Tudi v treh kategorijah super sprint triatlona so tri mesta osvojili Ribničani: Kaja in Aljaž Lovšin ter Eva Troha. Med zmagovalce so se vpisali še Vito Vo-denik (TK Maribor), Tina Besal (ŠK Sibor) in Hrvat Gregor Sta-daas (TK Medimurje).
Ptujčani na triatlonu
Praktično vsi, ki se danes do-kajredno ukvarjajo s to disci-
plino, so na ptujskem triatlonu navdušili in skoraj brez izjeme tudi prvič poskusili. Na deveto tekmo se je podalo 17 članov kluba organizatorja tekmovanja: trinajst v sprint triatlonu, trije na krajši razdalji, najmlajši ptujski udeleženec pa je bil tokrat 12-letni Vito Ljubec. Najstarejše slovensko mesto so zastopale tudi štiri predstavnice nežnejšega spola.
Rezultatsko najuspešnejši je bil 48-letni Branimir Komel, ki je za zmagovalcem zaostal dobrih devet minut, v svoji veteranski kategoriji pa se je uvrstil na drugo mesto. Dve minuti
Ptujski rezultati, sprint triatlon:
Člani I.: 10. Matevž Zavec 1:06:30
Člani II.: 20. Matej Kostanjvec 1:09:44, 21. Viktor Car 1:10:21
Veterani I.: 8. Zoran Malovič 1:10:14, 10. Andrej Hunjet 1:11:55, 13. Miroslav Kovačec 1:15:49, 16. Drago Ljubec (vsi TK Maraton) 1:27:51
Veterani II.: 2. Branimir Komel 1:04:22, 7. Boris Zmazek (oba TK Maraton) 1:13:05
Veterani III.: 4. Franci Cizerl 1:19:04, 5. Slavko Gregorec (oba TK Maraton) 1:21:55
Veterani IV.: 1. Rado Ačimovič 1:08:25, Otmar Pati Gaiser (oba TK Maraton) 1:38:55
Ženske skupno: 15. Tanja Angleitner Sagadin (TK Maraton) 1:18:41, 22. Vanja Hotko 1:33:57
za Komelom je ciljno črto prečkal 27-letni Matevž Zavec. Še dodatni dve minuti je za progo potreboval »oče« ptujskega triatlona, 55-letni Rado Ačimovič. Dolgoletni predsednik organizacijskega odbora tekmovanja je slavil zmago v kategoriji veterani IV. Magično mejo ure in deset minut je za las ujel še 37-letni Matej Kostanjevec.
Branimir Komel (TK Maraton), 2. mesto veterani II., sprint triatlon:
»Mislim, da je to najboljši triatlon v Sloveniji. S svojim nastopom sem zelo zadovoljen, šel sem do konca'. S progo nisem imel težav, dobro jo poznam. V bistvu je ta tekma za nekaj triatloncev priprava za naslednja tekmovanja. Nameravamo se udeležiti triatlona na štirikrat daljši razdalji v avstrijskem St. Poltnu, to pa bo kvalifikacijsko tekmovanje za finale svetovnega pokala v Miamiju. Upam, da nam bo uspelo.«
Vanja Hotko (TAO Ptuj), 22. mesto, sprint triatlon:
»Zadovoljna sem, čeprav nisem veliko trenirala. Trikrat letos sem bila na kolesu, enkrat sem plavala, dosti sem pa tekla. V soboto sem se udeležila teka trojk v Ljubljani in ne glede na to mi je danes šlo dobro, čeprav nisem bila med najhitrejšimi. Pozna se napredek od prvega nastopa pred sedmimi leti, ko sem na ta mali hribček na nasip morala pešačiti. Danes ni bilo težav. Triatlona sem se udeležila predvsem zato, ker je tekma doma in ker imam super navijače.«
Andrej Hunjet (TK Maraton Ptuj), 10. mesto veterani I, sprint triatlon:
»S triatlonom se rekreativno ukvarjam četrto sezono. Nastopam na tekmah po Sloveniji. Treniram približno dva- do trikrat na teden. Sicer dosti kolesarim in tečem, udeležujem se različnih prireditev. Nekaj Ptuj-čanov nas je prišlo v cilj z zelo podobnim časom. Na kolesu so se naredile precejšnje razlike, odvisno v kako močni skupini si kolesaril, mi smo bili le trije. Tekel sem v redu, nekaj časa pa vedno izgubim na menjavah, ker nimam teh posebnih vezalk. Ampak je bilo v redu.«
Nada Mlinaric Gregorec in Mateja Kelner (TK Maraton Ptuj), obe 3. mesto super sprint triatlon:
»Skupaj sva prišli skozi cilj. Prvič sva se udeležili triatlona, bilo je za crknit' (smeh). Predvsem na plavanju, če naju ne bi tako bučno spodbujali, bi verjetno odnehala,« je dejala Nada, Mateja pa dodala: »Lansko leto, ko sva se včlanili, sva obljubili, da bova nastopili in obljube pač ne smeš prelomiti. Zato bova za drugo leto raje tiho. No, saj ni bilo tako slabo. Malce sva trenirali plavanje, nekoliko več sva tekli.«
Uroš Gramc
Foto: Uroš Gramc
Branko Komel, Vanja Hotko, Andrej Hunjet, Nada Mlinarič in Mateja Kelner
Med ljudskimi pevci in godci • Ljudske pevke Jezero
Kdor poje, slabo ne misli
Prva skupina, ki jo bomo predstavili v nizu ljudskih pevcev in godcev na Ptujskem, deluje v okviru Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero. Sestavlja jo sedem članic, ki se s svojim delovanjem trudijo za ohranjanje ljudskega izročila domačega in širšega okolja ter ob tem neizmerno uživajo.
Kulturno društvo ljudskih pevk Jezero, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese na področju kulture in tako prispeva k bogatenju kulturnega življenja v svoji okolici, je bilo ustanovljeno leta 2005, sama skupina ljudskih pevk pa je nastala že leto poprej.
»Delujemo od julija 2004. Začele smo v Društvu gospodinj Jezero, kjer smo se enkrat na teden zbrale ter pokramljale ob kuhi in peki in tako dobile idejo, da bi skupaj pele. Poskusile smo in videle, da bo šlo, pa je nastala skupina. V okviru tega društva smo prepevale eno leto, nato pa smo se odločile za samostojno pot in nastalo je Kulturno društvo Ljudskih pevk Jezero. Prepeva nas sedem, žal sta se dve že poslovili, v letošnjem letu tudi naša mentorica. Ostale pojemo naprej, čeprav je težko, ko izgubiš pevskega prijatelja,« je povedala Ana Šori, predse-
Ljudske pevke, ki rade pojejo in dobro mislijo.
dnica društva, ki je skupaj s Tilčko Zelenik članica pevk že od vsega začetka.
Zraven njiju v skupini delujejo še Rozika Bolcar, Mi-
lica Cimerman, Milica Čuš, Marjana Mohorko in nova mentorica Silva Kajtezovič, na katero so zelo ponosne. »Lepo nam stoji ob strani, nas
bodri in tudi me se trudimo. Najraje in v glavnem pojemo ljudske pesmi, zapojemo pa tudi kako ponarodelo,« je pojasnila Šorijeva.
Ljudske pesmi zbirajo po starih pesmaricah, ljudskem izročilu in lastnem vedenju, ki se prenaša iz roda v rod, vadijo pa jih enkrat tedensko po dve uri v Domu krajanov Budina-Brstje, pred nastopi tudi pogosteje. Ob tem zelo uživajo tudi, ker se odlično razumejo: »To je najpomembnejše. Če je tako, so tudi uspehi.«
Pri njih so prav tako vedno dobrodošle dodatne članice. »Novim kandidatkam na vajah prisluhne naša mentorica, ki ima res dobro uho. Sicer pa: več nas bo, boljše bo,« je prepričana predsednica društva.
Nastop pred malčki in 100-letnico
Pevke, med katerimi so tudi večkratne babice, imajo za seboj že veliko nastopov. Predvsem so gostovale v širši okolici Ptuja. »Stike navezujemo z okoliškimi skupinami z Destrnika, Podlehnika, Vidma ... Vesele smo vsakega po-
vabila, saj imamo gostovanja rade. Redno se udeležujemo tudi območne revije pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu ter obiskujemo seminarje, na katerih se veliko naučimo,« je razložila sogovornica.
Najbolj od vsega pa sta jim v spominu ostala dva nastopa: »Najbolj vesele smo bile, ko smo pele na 100. rojstnem dnevu naše krajanke Milke Ozvald in pa pred približno 14 dnevi, ko smo nastopile v tukajšnjem vrtcu na pobudo vzgojiteljic. Ker se le-te trudijo in učijo malčke tudi ljudske pesmi, so nas namreč povabile, da jih nekaj zapojemo. To je bilo pravo doživetje in takega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje.«
Prav tako bi rade posnele svojo zgoščenko. »To si želijo tudi naši vnuki in ostali družinski člani, saj bi tako ohranili neko dediščino za rodove, ki pridejo za nami,« je še dejala sogovornica.
Sicer jim boste lahko v bližnji prihodnosti prisluhnili na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, oktobra pa bodo imele v Domu krajanov Budi-na-Brstje vsakoletni koncert, na katerem se vedno zbere veliko obiskovalcev in kar nekaj nastopajočih gostov iz drugih društev. »Pesem nas druži, razveseljuje in povezuje. Verjamemo, da kdor poje, slabo ne misli,« je zaključila pevka.
Polona Ambrožič
Ormož • V petek slavnostni koncert
Oktet slavi 20-letnico
V petek, 14. maja, ob 19.30, se v Domu kulture v Ormožu obeta slavnostni koncert Ormoškega okteta ob njihovi 20-letnici. Pripravljajo samostojen koncert, na katerem bodo izvedli 21 pesmi. Simbolično za vsako leto delovanja po eno in eno za prihodnost. V povabilu so najavili, da je to najverjetneje tudi zadnji nastop oziroma zaključek delovanja okteta ter zadnja priložnost za publiko, da jih slišijo v tej zasedbi.
Ormoški oktet je nastal jeseni leta 1990, ko je mešani pevski zbor DPD Svoboda Ormož zaradi raznih dogodkov in razmer tistega časa razpadel. Med starejšimi pevci se je rodila ideja o
formiranju upokojenskega vokalnega okteta. K sodelovanju so povabili profesorja glasbe Rada Munda, ki je postal prvi zborovodja. Ustanovna zasedba Ormoškega okteta je bila Roman Žabot,
Edi Erhatič (1. tenor), Feliks Stropnik, Stanko Miklašič (2. tenor), Lojzek Vizjak, Gustek Zemljič (1. bas) in Marjan Ratek, Mirko Rajh (2. bas). Zasedbe so se spreminjale in v 20 letih se je v oktetu zvr-
stilo 26 pevcev. V letu 1997 so posneli prvo kaseto z 19 pesmimi z naslovom Vabljen prijatelj si k nam v gorice. V dvajsetletnem delovanju so imeli veliko nastopov, še danes pa se redno udeležujejo območne revije odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, kjer so se lani uvrstili tudi na medobmoč-no revijo. Pripravljali so tudi letne koncerte z gosti, radi pa so se odzvali tudi povabilom na različne koncerte, svečanosti in tudi manjše na-
stope, kakor tudi povabilom na petje ob zadnjih slovesih.
V času delovanja so se menjavali tudi umetniški vodji. Poleg Rada Munda, ki je večino časa prisoten v oktetu, je oktet vodil tudi Mirko Prelog. Leta 2004 pa je vodenje okteta prevzel Jože Barin Turica, ki ga vodi še danes. Povedal je, da oktet poje narodne in umetne pesmi. Njihov repertoar je zelo širok, saj zajema dela starih mojstrov zborovskega petja, pesmi slovenskih avtorjev, sodobna dela
domačih in tujih avtorjev in domače in tuje narodne pesmi. Podobno bo sestavljen tudi program petkovega koncerta, kjer se bo našlo vsega po malem. Jože Barin Turica je s svojimi pevci zelo zadovoljen in pravi, da dosegajo polprofesionalen nivo, saj so izobraženi pevci in se lahko lotijo tudi izvajanja zahtevnejših del.
Ob 20-letnici delovanja bo oktet izdal tudi dvojno zgoščeno, na kateri bo kar 44 pesmi. Oktet se bo predstavil v zasedbi: Danilo Havlas, Franc Štuhec - 1. tenor, Jože Barin Turica (umetniški vodja), Rado Munda - 2. tenor, Ferdinand Meško, Andrej Primužič, Dejan Štuhec - 1. bas in Aleksander Mesarec, Branko Žnidarič - 2. bas. Članom bodo ob tej priložnosti podelili tudi Gallusova priznanja.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ormoški oktet praznuje 20-letnico.
Ustanovna zasedba Ormoškega okteta na sliki, objavljeni v biltenu ob 10-letnici delovanja okteta. Od leve Rado Munda, Roman Žabot, Edi Erhatič, Feliks Stropnik, Stanko Miklašič, Lojzek Vizjak, Gustek Zemljič in Marjan Ratek, Mirko Rajh.
r
§ Dohodninska | olajšava pri J pokojninskem {varčevanju j nad 10 let!
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Okoli sveta (39) • Piše: Filip Kovačič
Skrivnost nakupa letalskih kart
Letalske karte so velikokrat kupljene predrago! Ljudje, zlasti tisti, ki potujejo v oddaljenejše države, velikokrat kupijo karto prenagljeno in jo zato preplačajo. Če vemo, da letalske karte na primer v Avstralijo zlahka dosežejo tudi 1000 € in več, potem se nekaj deset ali celo nekaj sto evrov zlahka izgubi zaradi prenagljenega nakupa. Ker sem kot popotnik prepotoval osemdeset držav in ker sem večino kart nabavljal preko spleta, lahko zatrdim, da je na spletu mogoče najti letalske karte za zelo ugodno ceno. Velikokrat ceneje kot v turistični agenciji. Za primer lahko navedem polet na Tihomorske otoke, recimo Cookove otoke, za katere lahko cena kar precej presega 1000 € . Povpraševanje z natančnimi navodili glede datumov in trajanja potovanja sem poslal na šest različnih slovenskih turističnih agencij. Nato sem letalsko karto iskal še sam preko spleta. Razlika v ceni med najugodnejšo ponudbo turistične agencije in tisto, ki sem jo sam našel na spletu, je bila 450 € ! V korist ponudbe, ki sem jo odkril na internetu. Pri ostalih agencijah je bila razlika tudi do 700 € . Seveda pa takšne karte ni tako lahko najti, kot se morda zdi iz tega zapisa. Po-
trebno je uporabljati nekatere trike pri kombiniranju letov, poznati je treba ponudbo, ki je na spletu skoraj neskončna, in ne nazadnje je dobro znati vsaj en tuj jezik in uporabljati kreditno kartico. Vsekakor turistična agencija omogoča lažji nakup vendar za nekoliko več denarja. Medmrežje je v zadnjem času postalo prava džungla informacij in šele različni iskalniki nam pomagajo, da se lažje prebijamo skozi milijone ponudb. Nekoč so najbolj vztrajni popotniki z majhnim proračunom čakali na letališčih (stand-by) na najcenejše lete v zadnjem hipu. Predvsem čarterske letalske družbe so (in še vedno) v zadnjem hipu zniževale karte, ko so polnile svoje še neprodane sedeže na letalu. V današnjem času ni več treba čakati na letališčih, internet je znižal stroške družbam in omogočil, da je ponudba vidna velikemu številu zainteresiranih ljudi. Predvsem takim, ki so časovno zelo prilagodljivi. Prav tako pa je bistvenega pomena, da so tudi glede same destinacije fleksibilni. Nekatere angleške in nemške čarterske letalske družbe ponujajo super last minute oziroma polete z letalom v 72 urah od nakupa karte. Sam sem preizkusil nekaj nemških razli-
čic. Zadeva še kako dobro deluje. Te izredno ugodne karte so na razpolago na spletu v večernih urah, in ko plačaš s kartico, ti ne ostane več veliko časa za pripravo in potovalno vročico. Treba je namreč še organizirati pot do, največkrat, nemškega letališča. Cene takšnih kart so pravzaprav nerealne. Meni je uspelo leteti preko Atlantika ali Indijskega oceana že nekajkrat za okrog 200 € . Če vemo, da tovrstni poleti trajajo 10 do 12 ur v eno smer, potem je jasno, da z nakupom karte niti stroška nisem pokril. Ampak, očitno so pri nekaterih letalskih družbah sklenili, da je bolje prodati določen delež tako cenenih kart in si obenem delati reklamo, kot pa imeti preveč nezasedenega prostora na letalu. V Evropi, ZDA, Aziji je možno izredno poceni leteti znotraj kontinenta, saj obstaja kar nekaj nizkocenovnih oziroma niz-kostroškovnih (low-cost) prevoznikov. Nekoliko dražje je v Avstraliji, vendar še zmeraj zelo ugodno. Možno je najti dobre in ugodne letalske povezave do Nove Zelandije in eksotičnih Tihomorskih otokov. Pred dnevi sem naredil za pokušnjo načrt zelo poceni poti po Evropi. Za pet poletov v štiri različne države sem dobil ceno 75 € ! Se-
veda z vsemi stroški in taksami. Spet pa je potrebnega kar nekaj kombiniranja pri različnih poceni letalskih prevoznikih. Naslednja stvar, ki je precej nepoznana, so specialne karte okrog sveta. Posamezne ali združene letalske družbe imajo v svoji ponudbi takšne posebne vozovnice. Ko sem pred leti kupoval takšno, sem jo dobil za dva tisočaka. V karto je bilo vključeno 12 poletov v več kot 10 držav. Ker sem si jo s spletno stranjo sestavil po svojih željah, je bila nekoliko dražja od osnovne različice. Najcenejše pavšalne karte okrog sveta pa je mogoče kupiti že za 1200 € ali včasih celo manj. Odvisno do sezone in odhodnega letališča. Druga možnost je, da si jo sestavimo sami. Kombiniramo med seboj različne čarterske, linijske in nizkocenovneletal-ske prevoznike. Tudi v tem primeru je mogoče, z nekoliko manj udobja kot pri klasičnih, zelo poceni leteti okrog našega modrega planeta. Vsekakor nekoč epska potovanja okrog sveta danes niso več tako oddaljena želja ... Za več informacij glede letalskih kart in nakupa le-teh si lahko ogledate mojo spletno stran www.OkrogSve-ta.si ali pišete na e-naslov info@ okrogsveta.si.
Morda niste vedeli... • Kaj pomeni tržiti? Kaj pomeni prodajati?
Prodaja - edina, ki prinaša denar
Dejstvo je - hoteli ali ne - vsi smo tržniki. Vsi ves čas nekaj tržimo - hoteli ali ne.
Otrok, ki poskuša prepričati mamo, naj mu dovoli, da ostane pokonci nekoliko dlje, da bi lahko gledal nadaljevanko, se trži. Sin, ki celo popoldne pomaga očetu in si želi avto za v soboto zvečer, se trži. Mati, ki poskuša otroka prepričati v to, kako dobra je solata, se trži. Vsakdo, ki nadrejenemu našteva razloge za povišanje svoje plače, se trži. Ni pomembno, kdo ste, kje ste, kaj počnete in kje to počnete, vedno se na določen način tržite. Na to verjetno do sedaj niste niti pomislili, a vendar drži. In še nekaj neomajno drži: najboljši izdelek številka ena ste vi in tudi vas ne more nihče bolje tržiti kot vi sami - če le veste, kako. Res je: najprej tržite, prodajate sebe. Potem šele tržite vse ostalo: nepremičnine, avtomobile, zavarovalne police, turistične aranžmaje, modna oblačila, kozmetične storitve ... Preden pa lahko sebe uspešno tržite pri drugih - in tako prodajate zamisli, želje, potrebe, ambicije, spretnosti, izkušnje, izdelke in storitve, podjetje, kjer delate - morate najprej znati prepričati sebe. Primer: precej težav lahko imate, ko boste tržili avtomobile, sami pa se boste naokrog vozili v avtu konkurenčne znamke; težko boste tržili program fi-
tnes in zdrave prehrane, sami pa boste primer, ki živi v popolnem nasprotju s tem prepričanjem ...
Prodaja je prilagajanje ponudbe kupčevim željam. Eden bistvenih vzrokov, zakaj tržni-ki, svetovalci za prodajo, prodajalci pri svojem poslu doživijo neuspeh, je, da svojim potencialnim kupcem ponujajo blago, ki ga ti sploh ne želijo. Velja si zapomniti: pomembna je kupčeva - ne naša želja, še posebno, če si želimo pridobiti kupca na dolgi rok. Za tistega, ki se kakorkoli ukvarja s prodajo, to pomeni: samo če poznate kupčeve želje in jih s svojo ponudbo izpolnite, bo
posel uspešno sklenjen.
Prodaja je torej tista, ki podjetju oziroma podjetniku prinaša denar. Vse drugo stane. To dejstvo v praksi vedno predstavlja enega največjih problemov. Kdor hoče uspeti, se mora rad ali ne rad potruditi za prodajo svojega blaga ali storitve - mora se naučiti prodajati. Spoznati moramo: vsi v podjetju živimo od kupčevega denarja - torej je vsak v podjetju na svoj način tržnik, svetovalec za prodajo, prodajalec ...
Vi in vaši sodelavci lahko tržite / prodajate bolje! Priporočamo vam seminar z delavnico: Prodaja - manj je
več! Vodenje: kako v uspešno prodajo?
Kako lahko z manj stroški prodamo več?! Povečajte prodajo, ohranite obstoječe stranke in pridobite nove! Najboljši izdelek je ... , najboljša investicija je ... , vaša zgodba o uspehu ...
Kako lahko povečamo našo prodajo, zadovoljstvo kupcev / strank, kako si zagotovimo priporočila? Spoznati načine za ohranjanje obstoječih strank / kupcev, spoznati načine za pridobitev novih strank / kupcev ... Zaključek prodaje, poprodajne aktivnosti (tehnike zaključevanja ...). Delo na praktičnih primerih (primeri iz prakse, priložnost podajanja konkretnih vprašanj) ...
Maribor, petek, 14. 5. 2010, ob 17.00; lokacija: Industrijska cona TAM, Pot k Tamu 15, Tezno-MB, seminar z delavnico traja tri ure, cena: 45 EUR + DDV (poravnate ob prijavi na TTR ali pred pričetkom seminarja). PRIJAVA: www.poslovno-sveto-vanje.org
Zagotovite si mesto s pravočasno prijavo, št. udeležencev je omejeno na 20 do 25, prijavite se lahko preko spleta ali na 031 / 708 026.
Maria Cvrtila, mag. posl. in ekon. ved
Foto: arhiv
Na valovih časa
Torek, 11. maj Danes goduje Žiga.
330 je bil posvečen Konstantinopel, edino mesto, ki leži na dveh celinah. Ime je dobilo po ustanovitelju.
1189 se je nemški cesar Friderik Barbarossa s 100.000 možmi odpravil na tretjo križarsko vojno.
1720 se je rodil nemški plemič in pustolovec Karl Hieronymus Mün-chausen , po slovensko je znan kot »lažnivi Kljukec«. 1811 sta se v Siamu rodila Čang in Eng, prva znana siamska dvojčka.
1854 se je rodil Ottmar Mergenthaler, ki je leta 1884 izdelal »linotyp«, tiskarski stavni stroj, podoben pisalnemu za strojno postavljanje črk.
1904	se je rodil španski slikar Salvador Dali, vodilni predstavnik nadrealizma v slikarstvu.
1974 je potres v Sichuanu na Kitajskem zahteval 20.000 življenj. Sreda, 12. maj Danes goduje Pankracij. Danes je dan medicinskih sester.
1664 so v Versaillesu prvič uprizorili Molierovo komedijo Tartuffe. 1803 se je rodil nemški kemik Justus von Liebig, eden največjih učiteljev kemije vseh časov.
1828 se je rodil angleški slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti Bil je soustanovitelj in najpomembnejši član bratovščine prerafaelitov, to je slikarjev pred Rafaelom.
1842 se je rodil francoski skladatelj Jules Massenet, ki je znan po
operah Werther, Thais in Manon.
1899 je umrl francoski dramatik Henry Becque.
1906 se je rodil ameriški geolog William Maurice Ewing. Leta 1956
je ugotovil, da se podmorski greben sredi Atlantika nadaljuje okrog
Afrike v Indijski ocean in okrog Antarktike v Pacifik ter tako ustvarja
pas okoli sveta.
Četrtek, 13. maj
Danes goduje Servacij.
Danes je svetovni dan pravične trgovine in svetovni dan hipertenzi-je (previsok krvni tlak).
1598 so v Nantesu, pristanišču ob ustju Loare v vzhodni Franciji, podpisali nantski edikt, s katerim so vzpostavili v Franciji versko strpnost. 1717 se je rodila nemška cesarica, češka in madžarska kraljica Marija Terezija.
1792 se je rodil Pij IX., papež z najdaljšim pontifikatom - 31 let in 7 mesecev.
1810 je Janez Nepomuk Primic v Gradcu ustanovil Slovensko društvo, ki si je zastavilo nalogo odpraviti brezbrižnost do materinščine. 1898 se je rodila v Mačah gledališka igralka Vika Podgorska, s pravim imenom Hedvika Čus-Nučič.
1941 je prišlo na Mali gori blizu Ribnice do prvega spopada po italijanski okupaciji Slovenije med člani TIGR-a in italijansko vojsko. Petek, 14. maj Danes goduje Bonifacij.
Mučenca Bonifacija skupaj s Pankracijem in Servacijem, ponekod tudi z Zofijo, častijo kot »ledenega moža«. 1643 je sedel na francoski prestol »sončni kralj« Ludvik XIV., ki je s svojo vladavino zaznamoval ne le Francijo, ampak tudi vso Evropo tistega časa.
1686 se je rodil nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit, izumitelj prvega resnično zanesljivega termometra.
1727 se je rodil angleški slikar Thomas Gainsborough, eden najpomembnejših portretistov in krajinarjev 18. stoletja. 1771 se je rodil najbolj znan utopični socialist Anglež Robert Owen. 1796 je angleški podeželski zdravnik Edward Jenner prvič opravil poskusno cepljenje proti črnim kozam. Sobota, 15. maj Danes goduje Zofka.
Danes je svetovni dan družine, svetovni dan podnebnih sprememb,
svetovni dan oporečnikov in dan Slovenske vojske. 1567 je bil krščen italijanski skladatelj Claudio Monteverdi. 1768 so Francozi kupili Korziko od Genove.
1820	se je rodila angleška medicinska sestra Florence Nightingale, pionirka v strokovnem šolanju bolniških negovalk.
1955 so na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo.
1966 je vodja KP Kitajske Mao Zedong sprožil z okrožnico CK kulturno
revolucijo.
1868 se je rodila v Ljubljani slovenska gledališka igralka Zofija Borštnik, Zvonarjeva.
1881 je cesarsko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo pravila Društva slovenskih učiteljev Nedelja, 16. maj Danes goduje Janez.
1703 je Peter I. Veliki na Zajčjem otoku v ustju Neve položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okrog katere so začeli graditi novo mesto - Sankt Peterburg.
1905	se je rodil ameriški filmski igralec Henry Fonda. Umrl je leta 1992.
1934 so tenisačicam v Wimbledonu dovolili nositi kratke hlače. 1943 so Nemci v varšavskem getu zaključili policijsko akcijo, v kateri so od 19. aprila pobili skoraj vse Žide.
1948 so za prvega predsednika Izraela izvolili Cheima Weitzmanna. Ponedeljek, 17. maj Danes goduje Jošt.
Danes je svetovni dan telekomunikacij.
1050 je umrl Guido iz Arezza, rojen okoli leta 950. Opisal je novo notno pisavo, ki je bila sestavljena iz sistema linij. Iz tega sistema je nastala današnja linijska pisava.
1749 se je rodil angleški podeželski zdravnik Edward Jenner, ki je spoznal, da postanejo ljudje, ki so preboleli kravje koze, odporni tudi proti človeškim kozam.
1821	se je rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp. 1890 je v ZDA izšel prvi časopis s stripi, tednik Comic Cut.
1954 je Vrhovno sodišče zdA prepovedalo rasno segregacijo v šolah. 1989 so zaradi mednarodnega pritiska na Češkoslovaškem spustili iz zapora komunističnega oporečnika, kasnejšega predsednika države Vaclava Havla.
AvtoD£OM
Junija daciin cenovno ugoden terenec
Duster ni ravno eden lepših izdelkov avtomobilske industrije, ki bi ponujal neko razkošje, a je zato najugodnejši terenec ta hip. Platformo si deli z loganom, pa tudi sicer so si kar 70 odstotkov sestavnih delov sposodili pri drugih Daciinih vozilih. Romunskega terenca, ki bo v osnovi stal 9990 evrov, bodo prodajali po vsem svetu, ponekod pod Daciino, drugod pod Renaultovo znamko. Pa se za tak denar sploh da narediti spodobno cestno terensko vozilo?
Dacia je v času gospodarske nestabilnosti občutno povišala svojo prodajo, za kar so »krive« predvsem ugodne cene njihovih vozil. Lani so jih bili najbolj veseli Francozi, denimo Nemcem so jih prodali več kot 80.000, zato imajo tudi z dusterjem smele načrte in povsem verjetno je, da jim bo uspelo. Proizvajalec pravi, da gre za robusten, preprost ter uporaben štirikolesno gnan avto, ki bi znal dodobra premešati karte na tržišču današnjih kompaktnih terencev.
Z napovedano vstopno ceno deset tisoč evrov se marsikdo sprašuje o kakovosti in zanesljivosti takega izdelka. Romuni še dodajajo, da duster ni tako imenovani SUV, ker so tako označena vozila s štirikolesnim pogonom po njiho-
vem prepričanju razvojno predraga, zato cenovno dostopen duster ne želi v celoti posnemati tega razreda. Kupcem raje ponujajo kakovostno zatesnitev zunanjih karoserijskih spojev, dodatno zaščito blatnikov, pragov in spodnjega dela karoserije ter 20-centimetrsko odmaknjenost karoserije od vozne podlage, po zaslugi kratkega karoserijskega previsa spredaj in zadaj pa tudi solidno terensko prehodnost.
Dusterjeva izvirna zunanjost ne posnema modnih oblikovalskih zapovedi tega razreda, res pa je, da robusten videz z delno kromirano masko, na kateri se nahaja ogromen Daciin zaščitni znak, široke blatnike in zaščito podvozja, lahko olepšamo z doplačljivo opremo, ki osnovno ceno seveda tudi nekaj dvigne.
Tudi notranjost ne ponuja nekih revolucij ali prestižna, le uporabnost oziroma racionalnost. Preproste poteze armaturne plošče poznamo iz sandera in nekaterih starejših renaultov, le da so dusterju namenili srebrne obrobe merilnikov in
imitacijo lesa na osrednji konzoli. Prestiž in imenitnost boste tako zaman iskali, kar so romunski inženirji kompenzirali na področju prostornosti - prtljažnik je s 475 litri med večjimi v svojem razredu, proti doplačilu ga je z asimetrično deljene zadnje klopi moč celo povečati. Vstopni paket opreme ponuja zavorni dodatek ABS s sistemom pomoči pri zaviranju v sili, zračni blazini za voznika in sovoznika, servovolan, zatemnjena stekla ter pritrdišča isofix za otroški sedež.
Med 70 odstotki sestavnih delov, ki si jih romunski terenec deli z ostalimi hišnimi modeli, so tudi motorji in podvozje. Duster je na voljo z 1,6-litrskim bencinskim motorjem s 105 KM ali z 1,5-litrskim dizlom s 85 oziroma 110 KM. Motorji zaradi nizke teže vozila (od 1160 do 1300 kilogramov) ne delujejo podhranjeno in so dovolj zmogljivi tudi za kakšen izlet po brezpotjih. Šibkejša izvedba z dizelskim motorjem in dvoko-lesnim pogonom bo v zrak spustila 140 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer, štirikolesno gnana še deset gramov več.
Priklopljivi samodejni štirikolesni pogon s sredinskim elektromagnetnim diferencialom, ki omogoča tudi togo zvezo obeh kolesnih parov, je prispeval Nissan kot del francosko-japonske naveze Renault/Nissan. Če bo kupec izbral štirikolesno gnano različico, bo dobil tudi predelan šeststopenjski ročni menjalnik s skrajšano prvo prestavo kot neke vrste reduktor. Naj še dodam, da bodo imeli dusterji 4x4 tri načine prenašanja moči: v položaju auto bo sistem glede na opri-jem samodejno uravnaval prenos med prednjo in zadnjo osjo, v položaju lock se bo moč na obe osi prenašala v razmerju 50:50, v primeru vožnje po asfaltu pa bo pogon speljan na prvi kolesni par.
Duster ne bo resna konkurenca tehnološko dovršenim terencem, a bo zagotovo premešal tržne deleže v svojem razredu, saj bo kupcem na voljo že za ugodnih deset tisočakov, kolikor bo treba na domačem trgu od 1. junija odšteti za osnovno različico z 1,6-litrskim bencinskim motorjem in pogonom na prednji par koles. Res je tudi, da boste pri taki dacii zaman iskali električni pomik stekel, daljinsko zaklepanje, radijski sprejemnik ali klimatsko napravo, a terenska zasnova in prostorna potniška kabina še nikoli nista bili dostopnejši, za povrh vsega pa boste za svoj denar dobili čisto spodoben avto.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Ustno zdravje v nosečnosti (1. del)
Bodoče mamice se na prihod novega družinskega člana različno pripravljajo. Obiskujejo šole za starše, različna predavanja, telovadbo, jogo za nosečnice. Med nosečnostjo se v ženskem organizmu dogajajo velike spremembe. To so normalna anatomska, histološka, biokemijska in hormonska dogajanja, ki imajo za nalogo pripraviti organizem za nosečnost in porod.
Zobozdravniki	si
želimo,da bi bil pregled pri zobozdravniku in ocena zdravja obzobnih tkiv del predpriprav na nosečnost. Najprimernejši čas za opravljanje zobozdravniških posegov je prav pred nosečno-
stjo. V devetih mesecih je v zdravih ustih malo možnosti za nastanek nove zobne gnilobe ali kariesa. Nobena ženska ne bo imela zaradi nosečnosti več kariesa, če bo skrbela za redno in pravilno higieno ustne votline ter če bo redno obiskovala svojega zobozdravnika. Priporočljivo je, da se večje in planirane posege preloži v čas po porodu, ko lahko zagotovimo tudi uporabo vse razpoložljive diagnostike. S tem, ko se rentgensko slikanje zob opravi v času pred zanositvijo, se zmanjša potreba po morebitnem rentgenskem slikanju zob v času nosečnosti, ki predstavlja bistveno večje tveganje, kot je v času pred
Foto: Črtomir Goznik
Simona Ceh Smigoc, dr. dent. med.
nosečnostjo. Med nosečnostjo je najugodnejši čas za obisk zobozdravnika drugo tromesečje nosečnosti.
Nosečniški gingivitis ali vnetje dlesni v nosečnosti prizadene veliko žensk. Težava je tesno povezana s stanjem dlesni pred zanositvijo. Če so imele težave z vnetimi dlesnimi, se stanje v nosečnosti poslabša. No-sečniški gingivitis se običajno pojavi v drugem mesecu
nosečnosti in se skozi nosečnost stopnjuje ter doseže vrh v osmem mesecu. V drugem mesecu se namreč močno zviša nivo cirkulira-jočih hormonov estrogena in progesterona v krvi, ki svoj maksimum dosežeta v predzadnjem oziroma osmem mesecu nosečnosti in nato upadeta. Tako govorimo o direktni korelaciji med nivojem obeh omenjenih hormonov in stopnjo nosečniškega gingivitisa. V nekaterih redkih primerih lahko dlesen zaradi noseč-niškega gingivitisa močno reagira na draženje in tvori bule. Te rašče, imenovane nosečniški granulom, niso nevarne in ne bolijo. Po porodu uplahnejo in izginejo same. Če se to ne zgodi, jih je priporočljivo odstraniti.
Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med.
Zobna ambulanta Hajdina JZ ZD Ptuj
Moje cvetje
Končno nekaj dni resnično lepega vremena
Lepše in toplejše vreme bo pomagalo, da bodo balkonske rastline zaživele in pričele rasti. Verjetno ste mnogi že razočarani, da ne rastejo tako, kot si želite.
Balkoni, okna in okrasne gredice
Balkonske rastline so sedaj že na balkonih in oknih. Mnoge želja po čim prej cvetočem balkonu premami, da pričnejo prehitro gnojiti. Vendar s tem naredimo več škode kot koristi. Vsa gnojila so namreč soli; rastline so sedaj še majhne in ne potrebujejo veliko hranil. Ker tudi toplo še ni, je njihova rast počasna in jih bodo odvzele še manj. Tako se bodo hranila vezala na zemeljske delce in rahlo zakisana zemlja, kakršno imajo sedaj rastline in jim tudi najbolj ugaja, bo postala alkalna. Takšne zemlje pa cvetoče rastline ne marajo. Zaradi tega tudi nisem pristaš počasitopnih gojil, »palčk ali briketov«, ki jih lahko damo v zemljo ali pomešamo z zemljo, da potem celo poletje ni treba gnojiti. Gnojila se iz njih ne sproščajo v takem ritmu, kot jih potrebujejo rastline, ampak v takem ritmu, kot jim predpisujeta vlaga in toplota, pogosto pa samo prepustnost membran, s katerimi so obdana. Na začetku je tako hranil za rastline preveč, kasneje, ko so velike, pa premalo.
Foto: Miša Pušenjak
Brez skrbi ste lahko, rastline imajo po presajanju v kvalitetne substrate povsem dovolj hranil v zemlji. Dognojevati jih pričnemo kake tri tedne po presajanju, ko pričnejo bujno rasti, hrane pa jim v zemlji prične primanjkovati. V začetku je dovolj, če dognojimo enkrat tedensko, pričnemo pa z manjšimi odmerki od priporočenih na različnih gnojilih. Kasneje pa je vsaj po mojem mišljenju najpravilnejše in tudi primerno za rastline, če dodamo ob vsakem zalivanju v vodo zelo malo kapljic ali za noževo konico gnojila za cvetoče rastline na 10 l vode. To počnem tudi sama, tega se hitro navadiš, rastline pa so enakomerno založene s hranili celo poletje. Tako gnojenje pričnemo, ko rastline prekrijejo korita in zemlje ni več videti. Nekatere balkonske rastline bolj pogosto, druge nekoliko manj potrebujejo tudi občasno zalivanje z železovimi gnojili. Enkrat mesečno bodo zanje hvaležne vse rastline. Zelo priporočljivo je z njimi zaliti tudi rastline, ki ste jih komaj zdaj našli kje zapuščene v kleteh, v temi, njihovi listi pa so obeljeni in brez zelenila. Zalijemo jih s pripravki iz alg in železovim gnojilom, da listi čim prej ozelenijo.
Polži so na pohodu, 2. del
Prihaja čas zasajanja gredic z okrasnimi enoletnicami. Ker imamo s polži vsako leto več težav, bi bilo dobro, da tiste gredice, ki mejijo na grmovje, na sosednje zaraščene parcele ali celo na brežine potokov, zasadimo s takimi cvetlicami, ki polžem smrdijo. Te cvetlice pa so: kalifornijski mak, črnika oz. Nigel-la, kapucinke, glavinec oz. Centaurea, Cosmos Sulfureus oz. kozmeja, vrtni ognjič, iberis, grobelnik ali Alyssum in statice. Statice in nigello lahko uporabimo tudi za suhe šopke pozimi. Kapucinke in vrtni ognjič so tudi cvetlice, ki morajo biti prisotne na vsakem zelenjavnem vrtu, da bo zdrav in se ga bodo izogibali tudi škodljivci. Ne pozabite pa, da je ognjič svetloka-lilka, kar pomeni, da moramo seme samo položiti na zemljo, ga pritisniti obnjo, ne smemo pa ga z njo pokriti, saj kali na svetlem, podobno kot kamilice, kumina in še nekatera zelišča, ki sem jih na tem mestu že naštela. Ognjič lahko uporabimo tudi za odlična mazila za rane in za zimske čaje.
Poleg teh cvetlic lahko okoli zelenjavnih gredic nasadimo tudi žajbelj in timijan. Tudi ti dve zelišči bodo polži pustili na miru. Pa tudi mimo njih bodo zelo neradi lezli na vrt.
Med vrtninami, ki jih ogrožajo polži, pa uporabimo zastirko iz bezgovih listov in cvetov ali listov gozdne praproti ali vrati-ča. Če imamo velik vrt, lahko na kakšno gredico posejemo tudi belo gorjušico. To rastlino nato sproti kosimo in tudi uporabljamo za zastirko okoli rastlin, ki jih ogrožajo polži.
Bela gorjušica bo zmanjšala tudi število strun v tleh, enak vpliv pa imajo tudi kapucinke, zato naj bodo te vsestransko uporabne cvetlice bolj prisotne na vrtovih, kakor so bile do sedaj. Cela rastlina, razen korenin, je namreč tudi užitna. Njeni listi in cvetovi so izredno zanimiv dodatek vsem solatam, tudi zelenim, v različnih namazih je aroma listov kapucink nekaj prav posebnega, pika na i našega truda, semenske zasnove pa lahko vlagamo v kis in jih uporabimo namesto pregrešno dragih kaper v vseh receptih, ki jih zahtevajo.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Britanska kantavtorka Florence Welch, ki jo bolj poznamo pod njenim umetniškim imenom Florence And The Machine, nadaljuje zelo uspešno leto, v katerem je prejela številne nagrade in priznanja. Britanski magazin Mojo ji je podelil kar štiri nominacije za najboljšo novo izvajalko, za najboljši nastop v živo ter za najboljši album in naj skladbo leta. Zasedba Kasabian je zbrala tri nominacije, Richard Hawley in Arctic Monkeys pa po dve. O zmagovalcih bodo kot vsako leto tudi letos odločali bralci revije Mojo. Nagrade bodo podeli-
li na veliki svečanosti, ki bo 10. junija v Londonu.
Skupina Aventura je največja zmagovalka letošnje podelitve Billboard Latin Music Awards, ki je potekala v Puertu Ricu. Ta popularna latino zasedba iz Bronxa je osvojila kar devet nagrad, med njimi tudi dve najpomembnejši za najboljši album The Last ter nagrado za najboljše latino izvajalce leta. Alejandro Sanz in Alicia Keys sta prejela nagrado za najboljšo skladbo Looking for Paradise. Nagrade so podelili številnim znanim
Florence Welch

Te zanima kako bo ¡zajedal vajin otrok?
¿3
Fantastična aplikacija Baby Oracle vam bo razgnala dvome, kako bo izgledal vaš otrok. Slikajte sebe in partnerja, ter pustite aplikaciji, da iz vajinih slik sestavi sliko vajinega dojenčka. Naložite si zdaj in že danes preženite vse dvome!
Pošlji: TD BABY na 3030

SOMIER
Inovativna simulacija prikaže rentgensko sliko na ekranu tvojega mobilnika! Premikaj telefon preko prijateljeve roke ali glave in se zabavaj ob reakcijah popolnega presenečenja.
Pošlji: TD ZAREK na 3030
«
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Mobilni rentgen sta zabavni aplikaciji in ne podjata resničnih rezultatov.
To je to
Foto: internet
Aventura
latino izvajalcem, med njimi najdemo tudi zasedbo Black Eyed Peas in pevca Marca Anthonyja, ki je prejel za svoje humanitarno delo posebno nagrado Spirit of Hope.
Ameriška super zvezdnica Lady GaGa je prejela še eno prestižno priznanje, saj jo je ameriški magazin Tirne proglasil za najvplivnejšo osebo leta. Uspelo ji je premagati tako velika imena, kot je na drugem mestu favoriziran komik Conan O' Brien, Kathryn Bigelow na tretjem ter vedno vplivno Oprah Winfrey na četrtem mestu. Na omenjeno lestvico so se uvrstili tudi Robert Pat-tinson, Taylor Swift, Simon
Cowell in Sir Elton John.
®®®
Po štirih mesecih zbiranja podatkov po celem svetu je mednarodna diskografska federacija (IFBI) potrdila, da je britanska gospodinja Susan Boyle daleč najbolj prodajana glasbenica na svetu. Njen debitantski album I Dreamed A Dream se je prodal kar v 8,3 milijona izvodih. To številko pa je dosegla v neverjetno kratkem času (pet zadnjih tednov v letu 2009), kar ni uspelo vsem ostalim izvajalcem v vseh 12 mesecih prejšnjega leta.
®@®
Frontmanpopularne rock zasedbe The Killers Brandon Flowers bo še letos izdal samostojen album, ki bo nosil ime Flamingo. The Killers so svoj zadnji album Day & Age izdali leta 2008, pred kratkim pa so objavili, da se po napornih zadnjih letih odpravljajo na daljši počitek, ki ga bo Flowers očitno izkoristil za samostojno pot. Točen datum izdaje albuma
Flamingo še ni znan. ®®®
Revolucionarni videospot Thriller, ki ga je leta 1983 posnel Michael Jackson, tudi po četrt stoletja še nima prave konkurence in je še naprej najbolj vpliven in prepoznaven videospot v zgodovini svetovne glasbe. Po anketi, ki so jo izpeljali na spletni strani MySpace, se mu je najbolj približala zasedba OK Go z videospotom za skladbo Here It Goes Again.. Britney Spears je s skladbo Baby One More Time na tretjem, A-Ha pa z uspešnico Take On Me na četrtem mestu. Med ostalimi najboljšimi najdemo tudi izvajalce, kot so Johnny Cash, zasedba Queen, Daft Punk, Beastie Boys, Fatboy Slima in Peter Gabriel.
®®®
Ameriška pevka Cyndi La-uperpripravlja album blues priredb. Pevka, ki je bila na vrhuncu kariere v osemdesetih, bo junija izdala svoj novi album, ki bo nosil ime Memphis Blues. K sodelovanju je povabila številna svetovno znana glasbena imena, kot so B. B. King, Allen Toussaint, Jonny Lang in
Charlie Musselwhite. ®®®
Ameriška rock zasedba Foo Fighters, na čelu katere je Dave Grohl, pripravlja material za novi studijski album. Njihova zadnja plošča Echoes, Silence, Patience & Grace je izšla leta 2007. Foo Fighters so svojo glasbeno pot začeli leta 1995, do danes so izdali šest studijskih albumov. Kot je dejal bobnar zasedbe Taylor Hawkins, bodo nove pesmi zvenele nekoliko
"trše" kot doslej.
®®®
Britansko-ameriškiglasbe-nik in producent Mark Ron-
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	OMG - USHER FT. WILL I AM
2.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
3.	RUDE BOY - RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GOOD TIMES - ROLL DEEP
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	SHE SAID - PLAN B
NEMČIJA
1.	DON'T BELIEVE - MEHRZAD MARASHI
2.	SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT
3.	REAL LOVE - MARK MEDLOCK
A so še normalni?
To se sprašujem, ko gledam poročila in poslušam o politiki. Prav resnično se mi je pričelo dozdevati, da so vsi po vrsti neumni, oziroma so nora vsaj njihova dejanja. Saj se dandanes še v koaliciji ne morejo zmeniti, da bi bili enotni. Vsak dela po svoje, govori po svoje, na koncu pa se še kregajo. Spet ga biksa nihče drug kot lepa Katarina.
To, da premieju postavlja takšna ultimate, je preprosto absurd. Kaj neki se ji plete po glavi, da reče, da bo LDS izstopil iz koalicije, če Pahor ne bo javno podprl Zalarja ... Morda ji ni jasno, da je Pahor predsednik in ne ona in da se ima pravico odločati po lastni presoji. Oprosti, Katarina, ampak glede na Zalarjeve argumente bi se tudi sam tako odločil in podprl Brezigarjevo. Argumenti za njeno razrešitev so preprosto neumni. Konec koncev pa ... če si tako želi oditi, pa naj. Saj ne delajo drugega kot sr****. Sploh pa mi ni jasno, kaj ima ministrstvo za notranje zadeve pri Pahorjevih odločitvah glede Zalarja. Če odmislimo, da so v isti stranki, nimajo skupnega ničesar.
Sporno pa je tudi to dejstvo. Kako za vraga sta lahko pravosodni minister in ministrica za notranje zadeve v isti stranki? To se nikoli in nikdar ne bi smelo zgoditi. Saj samo ščitijo drug drugega in pometajo svinjarijo pod preprogo. Le kaj se sedaj dogaja z nesrečnim Ba-ričevičem? Ta dva ministra bi se morala zmerom malo ostro gledati, če bi hoteli, da bi zadeve tekle gladko. In ko tako razmišljam, mi postane tudi jasno, čemu si tako grozno želijo razrešitve Brezigarjeve. Jasno, ona jim je še edini trn v peti. Ko se znebijo nje, bodo imeli proste roke in počeli bodo lahko prav vse . saj jih več nihče ne bi nadzoroval. Najraje bi tako ali tako videli, da bi bil tudi državni tožilec iz njihove stranke. Če se prav spominjam, se za razrešitev kmetijskega ministra nobeden izmed teh ni tako goreče zavzemal in postavljal ultimatov, pa čeprav je bil njegov greh v primerjavi s tistim, ki NAJ BI GA zagrešila Brezigarjeva, mnogo večji. Hm ... le zakaj?
Glede ministrov v naši državi pa je tako ali tako ena velika zmeda. Meni osebno sploh ni jasno, kaj na primer ima Ljubica Jelušič z vojsko in kaj ima npr. Vlačič s prometom. Po moji kmečki logiki bi minister lahko bil le strokovnjak na tistem področju. Kar pa je pri vsem skupaj še najbolj neumno, pa je to, da se ministri kar menjavajo. Kaj vse je že bil recimo Erjavec, pa ne verjamem, da je strokovnjak na toliko področjih.
Ob vsem tem na koncu sploh ni čudno, da se dogaja, kar se pač dogaja. Mislim, da bi bil že skrajni čas, da vse naše politike nekdo nauči, da bolj kot dre* mešaš, bolj smrdi. Tudi kakšna predavanja o morali in etiki Dalaj-lame jim ne bi škodila. Idealno bi bilo, če bi ga slišali vsako jutro, a tudi to ne verjamem, da bi zaleglo, ko pa imajo vsi po vrsti prepih skozi ušesa in gre vse na eni strani noter in na drugi ven.
Matic Hriberšek
son je obljubil, da bo kmalu izdal svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Collection. Nekatere nove skladbe je že premierno predstavil v londonskem klubu The Ivy Club. Kot ponavadi je tudi tokrat k sodelovanju pova-
bil velike glasbene zvezde, med njimi so tudi Boy George, Simon Le Bon (Duran Durana), Kyle Falconer (The View), Rose Elinor Dougall (Pipettes) in raperji Ghostfa-ce Killah in Q-Tip.
Janko Bezjak
Le s t v i NAJ
1.	GIPSY - SHAKIRA
2.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
3.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
4.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
5.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
6.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
8.	FIREFLIES - OWL CITY
9.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
10.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
11.	SOLDIER OF LOVE - SADE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjev golaž z ajdovo kašo* SREDA
hrenovke na žaru, solata, polnozrnat
kruh
ČETRTEK
piščančji paprikaš, testenine PETEK
ribe s paradižnikom** SOBOTA
zelenjavne polpete, riž, kumarična
solata
NEDELJA
goveja juha z rezanci, sarajevski čevapčiči Ave, krompir z žara PONEDELJEK
mesna solata (z govedino iz nedeljske juhe) z jajčki, paradižnikom in papriko
*Krompirjev golaž z ajdovo kašo
Sestavine: 75 dag krompirja, 10 dag ajdove kaše, 5 dag korenja, 2 žlici paradižnikove mezge, srednje velika čebula, 2 vejici peter-šilja, sol, olje, poper, lovorov list, majaron, bazilika, sesekljan česen po okusu.
Krompir olupimo in narežemo na koščke, en krompir nastrgamo; en korenček zrežemo na kolobarčke, enega nastrgamo. Nasekljamo čebulo, česen in peteršilj. V kozici na vročem
olju zarumenimo moko, ji pridamo čebulo in pražimo, da se zmehča. Dodamo paradižnikovo mezgo, na hitro popražimo in zalijemo z vodo (približno liter). V vodo stresemo krompir in korenje. Solimo, počakamo da zavre, pustimo na majhnem ognju še 20 minut in mešamo, da se jed ne prime dna. Kašo temeljito operemo in jo dodamo krompirju. Začinimo s sesekljanim česnom, lovorom, ščepcem popra, ščepcem bazilike in dvema ščepcema majarona. Krompir in kaša naj se kuhata še 15 minut. Ko je jed kuhana, jo posujemo s sesekljanim peteršiljem. Okusno in nasitno.
**Ribe s paradižnikom
Sestavine: 1 kg ribjih filejev /po želji/, nekaj žlic limoninega soka, sol, poper, olivno olje, 3 čebule, 2 stroka česna, drobno sesekljan peteršilj, 3 paradižniki, malo vode, nekaj rezin limone.
Čebulo narežemo na kolesca. Paradižnik olupimo in prav tako narežemo na kolesca. Fileje pokapljamo z limoninim sokom, solim0, popra-mo in damo v ognjevarno posodo, ki smo jo po-kapljali z oljem. Na preostalem olju prepražimo čebulo, česen, dodamo paradižnike in dušimo nekaj minut. S tem prelijemo fileje. Po vrhu naložimo še narezano limono in v pečici pečemo okrog 45 minut pri okrog 200 stopinjah. Vmes opazujemo, kako rumenijo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Stari Rimljani: "Izkušnja je učiteljica bedakov. "
-k-k-k
Vietnamci: "Pri šestdesetih prosi za nasvet sedemdesetletnika." •k-k-k
Japonci: "Jamči z denarjem, toda ne za človeka."
-k-k-k
Nizozemci: "Kdor za drugega jamči, mu daje ključe svojega imetja."
Nemci: "Lažje je pojesti kot prebaviti." -k-k-k
Etiopijci: "Lačen je na-jokusnejše jedi." -k-k-k
Hrvati: "Iz majhnega lonca hitroprekipi." -k-k-k
Tatari: "Strašna je jeza lačnega."
-k-k-k
Armenci: "Jezik postavlja in podira svet." -k-k-k
Iranci: "Puščica rani telo, jezik pa dušo." -k-k-k
Italijani: "Skop kmet še nikoli ni obogatel." -k-k-k
Nemci: "Kmet rad sliši, da je maslo drago."
Smeh ni greh
Prijatelja Tone in Andrej sta se zaustavila na bencinski črpalki, na kateri je bil obešen plakat, na njem pa je pisalo: "Nagradna igra! Lahko si priigrate brezplačni seks!"
Oba sta stopila do črpalkarja in ga vprašala za pravila igre, ta pa jima je pojasnil: "Čisto enostavno je! Jaz si zamislim neko število od 1 do 10, vi pa ugibate in jo poskušate uganiti!"
"Pet!" je rekel Tone.
"Žal mi je, toda jaz sem si zamislil šestico!" je rekel čr-palkar.
Nekaj dni kasneje se je na bencinsko črpalko pripeljal Andrej, igral igro in prav tako izgubil kot Tone. Nato je obiskal Toneta in mu dejal: "Veš, zdi se mi, da v tisti igri na bencinski črpalki ni vse pošteno!"
"To pa ne bo držalo!" je rekel Tone. "Moja žena je prejšnji teden že dvakrat zadela nagrado!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
HOTEL V PARIZU
Štajerski TEDNIK
PREBIVALEC ŠPEHARJEV
400
DOLG TELEFONSKI POGOVOR
KOPRSKA ALPINISTKA BOŽIČ
EGIPČANSKO SONČNO BOŽANSTVO (AMON)
N LEVAR
STILNO ZAZNAMOVANO JEZIKOVNO SREDSTVO
PREBIVALEC TIROLSKE
UDAREC ZOGE S PETO
NAJSTROŽJA KAZEN PRI HOKEJU
SREDIŠČE ELEATOV
VAS PRI TREBNJEM
GOBA MAVRAH
ZNIZANA NOTA H
DOVODNIK GORIVA
POLITIK PALME
ALEŠ FEGUŠ
GRELNIK, GRELEC
TRSNO STEBLO
CVETKA DRAGAN
MESTO V VZHODNI BRAZILIJI
MESTECE PRI MILANU
RITMIČNI POUDAREK
NAS POLITIK (EDVARD)
KOROŠKA RUTA
MORSKI RAK BREZ KLEŠČ
GOZDNA DELAVKA
ZAVZETNOST, DELAVNOST
IZUMRLA OPICA
FIN. PISEC (JUHANI)
GRŠKI FILOZOF
POSODA ZA VINO
PREPOVEDAN
POLOŽAJ NOGOMETAŠA
SM. TEKAČ AUNLI
HRV. MESTECE OB DONAVI
RADO
NAŠ RISAR STRIPOV (EDI)
MODEL VW
AMERIŠKA STEPSKA ANTILOPA
OTO, OTON (RAZLIČICA)
DOLOČENA KOLIČINA
ETUI. TOK
KRATEK SKOK NA MESTU
IRENA VRČKOVNIK
ZMRZNJENA ROSA, IVJE
NAŠ IGRALEC (VOLODJA)
OSAMLJEN GRIČ
VLADO SITAR
VELETOK V PAKISTANU
N POTRČ
PESNIŠKA ZBIRKA MILANA JESIHA
IZENAČEVANJE, ENAČENJE
VIŠJI ZAPOVEDNIK
rekel oče svojemu sinu.
"Včeraj sem osrečil dva!" se je pohvalil sinko.
"Koga pa?" se je začudil oče.
"Babico in dedka! Obiskal sem ju po šoli, ko pa sem odšel, sta bila oba zelo srečna!"
V katoliškem vzgojnem zavodu je čas, da dekleta odidejo v svet. Opatinja jih sprašuje, kaj želijo postati v življenju. Dekleta odgovarjajo: »Učiteljica, pevka, športnica ...«
Opatinja nazadnje vpraša še dekle, ki stoji nekoliko ob strani. Ta odgovori: »Ho-ho-hočem po-po-postati pro-proprosti-tutka, ma-ma-mati.«
»Kaj si rekla?«
»Pro-pro-prostitutka.«
»Hvala bogu. Sem že mislila, da bi rada postala protestant-ka.«
"Moj ortoped mi je lani obljubil, da me bo v dveh tednih postavil na noge."
"In? Mu je uspelo?"
"Ja, pa še kako! Ko sem dobil račun za zdravljenje, sem moral prodati avto in sedaj hodim peš."
"Slišala sem, da dolgi lasje dajejo moškim bolj inteligenten videz!" je Mojca rekla prijateljici Suzani.
"To pa ne bo držalo! Včeraj zvečer sem na moževem suknjiču našla dolg las. Ko sem ga vprašala, od kod mu ta las na suknjiču, me je gledal precej neumno!"
Mitja, ki bi rad kupil psa, je prišel k rejcu in pokazal na psa, ki mu je ugajal: "Kakšen rodovnik pa ima ta žival?"
"Dragi gospod, ko bi ta pes lahko govoril, ne bi hotel z nama spregovoriti niti besedice, tako plemenitega rodu je!"
"V življenju moraš biti dober in se truditi, da vsak dan osrečiš vsaj enega človeka!" je
Striptizeta nastopa pred vojaki v večji vojašnici. V svoji točki odlaga tančico za tančico. Divje ploskanje, ki ga je bila deležna na začetku nastopa, čedalje bolj pojenjuje in nazadnje, ko je striptizeta popolnoma gola, čisto preneha. Striptizeta je presenečena, v zadregi konča nastop in se umakne z odra. Vendar ji vedenje moškega občinstva ne gre v glavo, zato se po predstavi obrne na skupino gledalcev: "Kaj je bilo fantje? Ali vam nisem bila všeč?"
"Seveda ste nam bili všeč, pa še kako!" pojasni eden od njih: "Toda z eno roko se ne da ploskati ... "
Ugankarski slovarček: AHO
= finski pisatelj (Juhani, 18681921); ARATACA = mesto v vzhodni Braziliji; ARVOR = hotel v Parizu; DRIOPITEK = izumrla opica; ORIBI = afriška stepska antilopa; ORLAKA = vas pri Trebnjem; RHO = mestece pri Milanu; STILEM = stilno zaznamovano jezikovno sredstvo.
■jaad 'eoupe 'pjojs^o 'eTuj
-00>j 'OS|OJ|1 'pU| '^0|| 'SJ! 'UUS|
'PoaoalioS 'eey 'iuon 'soa 'ony 'oh 'sau| 'oujA opj} 'epeuoja|ai '^aildoup 'oaienads 'e^re§e|q 'seiuoi 'sai\/ 'joajv :ou
-AOlOpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
HOLMIJ
Govori se ...
... da so nekatere dotrajane stavbe v stari Poetovioni pametnejše od umnih kulturo-var-stvenikov; ob ugotovitvi, da so nekatere stavbe že prestare za to okolje - so se raje kar same zrušile.
... da kljub drugačni napovedi meteorologom zadnji politični dogodki na Holer-muškem napovedujejo dolgo vroče poletje. Ne samo da so postali že skoraj slavni zaradi domnevnega sodelovanja visokega političnega uslužbenca v mamilarski aferi, dogajale naj bi se tudi druge politične nepravilnosti in baje celo nezakonitosti?!
... da se posledice (pre)hitre sanacije po predlanski uničujoči toči poznajo tudi na vrban-skem vaško-gasilskem domu, kjer seje ostrešje med sušenjem tako močno upognilo, da so morali poslopje popolnoma razkriti in ga na novo prekriti.
... da sta znaniptujskogorski gostilni kljub velikem pevskem dogodku v tamkajšnji bazili-
ki minulo soboto ostali skoraj brez gostov, saj so za lažne in žejne želodce gostov poskrbeli kar v romarski hiši.
... da je še dobro, da je na proslavi 20-letnice nekega zelo ambicioznega majšperškega podjetja govoril tudi predstavnik Lions kluba, saj smo tako lahko izvedeli, da je lastnik tega podjetja tudi human.
... da se politika „poceni kupiš - drago prodaš" nekega dne zagotovo vrne kot bumerang. Tudi v poetovionskem žogo-
brcarskem mišmašu je sedaj tako.
Vidi se ...
... da Oto Pestner ni samo odličen pevec, ampak tudi zelo skrben očka. Svoji dvojčici Ano in Elo je z ženo Majo Hribernik pripeljal tudi na ptujskogorski nastop. In dobrih pet mesecev stari dvojčici sta dokazali, da jima je glasba v genih, saj sta med igranjem in prepevanjem veselo migali. (Mi pa smo mislili, da je prišel z vnukinjama...)
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Janko Keček
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Janko Keček mlajši in pripisal: »Pošiljam fotografijo. Bazilika je z našega vrta, za čebelo pa ne vem, od kod je.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€€	0
Bik	vvv	©©	€	00
Dvojčka	vv	©	€€	000
Rak.	v	©©	€	00
Lev	¥»¥	©	€€	000
Devica	vv	©©©	€	0
Tehtnica	vv	©	€€	000
Škorpijon	v	©©©	€	00
Strelec	vvv	©©	€€	000
Kozorog	vv	©	€€€	00
Vodnar	vvv	©©	€€	000
Ribi	v	©©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. maja do 17. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel knjižno nagrado po pošti. Nagrajenka je: Selina Nemec, Dolga Lesa 5, 2270 ORMOŽ.
Anekdote slavnih
Neka lepa, vendar ne preveč pametna dama je vprašala Alberta Einsteina, kakšna je razlika med časom in večnostjo. Einstein ji je odgovoril: "Draga gospa, najbolje bo, če boste mislili, da ni razlike. Če bi si vzel čas in bi vam skušal to razložiti, bi potrebovali celo večnost, da bi to razumeli."
***
Nadebuden pisatelj je poskusil z zvijačo dobiti mnenje slavnega irskega književnika Bernarda Shawa o svoji drami. Pisatelju je poslal rokopis s pripisom: »Stavim deset funtov, da moje drame ne boste prebrali.«
Čez nekaj dni je dobil mladenič po pošti težko kuverto, v kateri je bil vrnjen rokopis, zraven pa desetfuntov
s sporočilom: »Stavo ste dobili. Shaw.«
***
Ko se je ameriški skladatelj George Gershwin v Parizu seznanil s skladateljem Igorjem Stravinskim, je bil že slaven in bogat. Velikega ruskega umetnika je prosil za nekaj umetniških nasvetov.
»Kolikopa zaslužite?« je vprašal Stravinski Gershwina.
»Kakih 150.000 dolarjev na leto,« je odgovoril Američan.
»Potem morate svetovati vi meni in ne jaz vam. Jaz ne spravim skupaj niti polovico tega,« je odgovorilStra-vinski.
***
Francoski državnik, dvakrat ministrski predsednik Georges Clemenceau seje pogosto dvobojeval. Ko je na pariški železniški postaji spet enkrat kupoval vozovnico za pot na prizorišče dvoboja, je presenetil navzočega sekundanta, ker ni vzel povratne vozovnice.
»Ali ni to malo preveč črnogledo?« je vprašal sekundant.
»Sploh ne,« je odgovoril državnik. »Za vožnjo nazaj zmeraj uporabim vozovnico svojega nasprotnika.«
Majšperk • 20 let firme Albin Promotion
Recesije se ne bojijo, saj osvajajo kitajski trg
Prvi dan 5. mednarodnega glasbenega sejma v Majšperku, v četrtek, 6. maja, so pod velikim prireditvenim šotorom skupaj s številnimi sodelavci in poslovnimi partnerji proslavili 20-letnico delovanja firme Albin Promotion.
Kmalu po uvodni svečanosti ob odprtju 5. mednarodnega sejma, ki so ga v četrtek, 6. maja, popoldne skupaj odprli predsednik deželne banke Slovenije Štefan Berlinger, direktor oddelka za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti in direktor firme Albin Promiotion Milan Vinkler, so se sodelavci, poslovni partnerji in številni gostje iz Slovenije, sosednje Avstrije, Hrvaške, Jugoslavije in celo iz Kitajske zbrali na slovesnosti, ki so jo posvetili 20-letnici firme Albin Promotion.
Ustanovitelj in lastnik podjetja Albin Brencl je zbranim sodelavcem in prijateljem z veseljem priznal, da je 20-letnice sicer zelo vesel, čeprav je bilo prvih 10 let zanj in za firmo zelo uspešnih, drugih 10 pa precej manj. Začetki firme Albin Promotion segajo v leto 1990, ko je imel v najetih prostorih v Lovrencu le dva zaposlena sodelavca. Ker so bili med velikimi uvozniki, so si, da o se izognili plačilu visokih deviznih prispevkov, poiskali tujega partnerja. In Albinu Brenclu je uspelo najti firmo Ventrex v Gradcu, s katero še danes uspešno sodelujejo. Ker mu je pri tem veliko pomagal tedanji predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen, mu je izrazil vso hvaležnost. Da bi lahko zaposlil tudi delovne invalide, je pozneje ustanovil še invalidsko podjetje AP Pro, pri čemer mu je stal ob strani Cveto Uršič iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za kar se mu je prav tako posebej zahvalil.
Foto: M. Ozmec
Ustanovitelj in lastnik firme Albin Promotion Albin Brencl (na levi) in mag. Cveto Uršič, ki je vodstvu in sodelavcem podjetja čestital v imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Pred 10 leti je Brencl videl novo priložnost z najetjem proizvodnih prostorov v Talumu, kjer sedaj poteka proizvodnja avtomobilskih ventilčkov. Vse uspešnejši so tudi pri razvoju lastnega avdio programa, saj je firma Albin Promotion ozvočila vse največje prireditve ob obisku papeža v Sloveniji, ukvarjali so se tudi s predelavo lesa, saj so izdelovali zaboje za vino in zaboje za strelivo, tudi za zvezo Nato. Ko so leta 2000 dokupili del firme Nafta Lendava, so se pričeli ukvarjati z gumo, ki pa jim je po besedah Albina Brencla prinesla veliko nepotrebnega gorja. Ker naj bi mu Davčna uprava vzela več, kot je imela firma denarja, je prišlo leta 2003 do prisilne poravnave, zato so morali začeti znova. In novo priložnost je Brencl videl v naku-
pu prostorov nekdanje TVI Majšperk, ki je šla v stečaj. Za uspešno sodelovanje pri omenjenem projektu se je zahvalil tudi županji občine Majšperk Darinki Fakin.
Z nakupom majšperške tovarne so v firmi Albin Promotion prišli do lastnega produkta, to je do izdelave volne in gobelinov. Kljub svetovni gospodarski krizi so v zadnjem času svojo dejavnost okrepili še z izvozom piščančjih nožic na Kitajsko, kar se kaže kot zelo uspešna in dolgoročno stabilna poslovna poteza. V sodelovanju z Deželno banko Slovenije so začeli tudi projekt solarnih elektrarn, v skritem predalu pa je še zadnji najnovejši projekt, ki pa so ga zaradi morebitnih težav v domovini raje patentirali v sosednji Avstriji, saj gre za proizvodnjo elektrike iz odpadne gume. In
Foto: M. Ozmec
Direktor podjetja Milan Vinkler (v sredini) v pogovoru s kitajskim partnerjem in predsednikom uprave Deželne banke Slovenije Štefanom Belringerjem (levo).
glede na vse to se za bodočnost firme s takimi sodelavci, kot jih ima, Albin Brencl ne boji. Trenutno jih zaposlujejo okoli 120 in izrazil je trdno prepričanje, da jim recesija ne more več do živega!
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je ob čestitki k 20-letnici delovanja izrazila posebno zadovoljstvo nad dejstvom, da so s firmo Albin Promotion v nekdanjih prostorih majšperške TVI uspeli ohraniti vsaj nekaj delovnih mest domačinov, Albinu Brenclu pa se je zahvalila za podporo pri delovanju društev v občini, zahvalila se mu je tudi za Tovarno umetnosti, za muzej volne in gobelinov ter za likovno galerijo, ki so jih uredili v preurejenih prostorih nekdanje TVI.
Za uspešno delo in poslovno sodelovanje so vodstvu in sodelavcem podjetja Albin Promotion čestitali in se zahvalili mag. Cveto Uršič z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Jo-han Stossel, direktor firme Ventrex iz Gradca, Rudolf Mark, direktor avstrijske firme Mark Metal fabrik, ter Roman Kališnik iz ptujskega Lions kluba.
V imenu vodstva in delavcev podjetja Albin Promotion se je Albinu Brenclu za vse, kar so dosegli v 20 letih, zahvalil direktor podjetja Milan Vinkler ter mu ob tem izročil spominsko darilo. Za uspešno sodelovanje in večletno zvestobo podjetju pa so nekaterim sodelavcem izročili še jubilejne zahvale in nagrade, nato pa so popoldne preživeli v prijetnem prijateljskem srečanju.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Ime pove vse
V ptujskem Salonu umetnosti je na ogled razstava slik in objektov slikarja Gregorja Samasturja Nomen omen oziroma Ime pove vse, ki je posvečena umetnikovi 50-letnici. »Zame predstavlja vsaka stvaritev poleg znanja tudi zapis čustvenih in duhovnih harmonij, zvenečih ob izboru materiala, motiva, izraza in nato do končne zgodbe, ki naj bi jo vsako ustvarjeno delo tudi imelo. S preigravanjem različnih oblik razkrivam svojo notranjo podobo, ki predstavlja pot moje reke življenja kot nedokončano zgodbo,« je ob aprilskem odprtju razstave zapisal Samastur.
Polona Ambrožič
Cerovec • Prenovljena izletniška kmetija
V rojstnem kraju slovenskega pesnika Stanka Vraza (1810), Cerovcu v občini Ormož, že vrsto let posluje izletniška kmetija Nada, ki te dni dobiva novo podobo. Z dnevom odprtih vrat seje minuli konec tedna predstavil Sebastijan Rudolf (na posnetku, v predpasniku) iz Slamnjaka v ljutomerski občini, ki si je kot poklicni gostinec veliko izkušenj zadnjih nekaj let nabiral na Irskem. Goste bo poskušal privabljati z nekaterimi novimi jedmi. Za zabavo je tokrat in bo tudi v prihodnje poskrbela peterica fantov s frajtona-rico. Notranji in zunanji prostori omogočajo obisk manjšim in večjim družbam, klet pa bo namenjena vodeni degustaciji.
NŠ
Ptuj • Pomagam prvi
Po vzoru lanskih šestih predstavitev Pomagam prvi, ki so potekale v ptujskih trgovskih centrih, so se za podobne predstavitve odločili tudi v četr-tnih skupnostih MO Ptuj, kjer že potekajo nekateri preventivni zdravstveni programi. Prva predstavitev je bila 11. maja v Domu krajanov Breg, druga pa bo 18. maja ob 19. uri v Domu krajanov Turnišče. Kot je povedala demonstratorka Rozalija Ojsteršek, bodo obravnavali vse tisto, kar najbolj ogroža človeško življenje in zaradi česar ljudje po nepotrebnem umirajo. V prvi vrsti bodo ljudi podučili o postopku oživljanja, odstranitvi tujka iz dihalnih poti, nezavesti zaradi različnih vzrokov in zaustavitvi krvi, izvedeli pa bodo tudi, kako ukrepati pri drugih nenadnih stanjih. Udeleženci predstavitev bodo prejeli tudi krajše pisno gradivo, ki jim bo služilo za osvežitev znanja, ki jim bo pomagalo pri morebitnem ukrepanju, če bi prišlo do nevarnosti.
MG
Prodaja temnega in svetlega piva tudi na terenu, dostava šankomatov na kraj zabave s sodčki 30 ali 50 litrov. Degustacije in ogledi po predhodnem naročilu.
PTUJ
d.o.o.
Tel.: 041 595 753, www.gastro-iiliij.si
Foto: NS
Gostinstvo in Pivovarna Gastro vabita na "SKOKOV POHOD" ■ 15. maj 2010 Vabljeni na tradicionalni 11. pohod na DONAČKO GORO.
Štart izpred lokala v Ročicah ob 9. uri zjutraj. Dobra volja in hrana sta zagotovljena za vse udeležence.
Mlnlatar za zdravja opozaija:"Pral»niama pHja
zdravja!"
Prireditvenik
Torek, 11. maj
19.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, tematski večer s predavanjem, z bonto-
nologom Sašom Županekom, »Saj ste že slišali za to, ne?« 19.00 do 20.00 Kog, pilates
-	Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 12. maj
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 14.00 Ptuj, CID, drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta 19.00 Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov Maribor, Židovska 10, fotografska kiparska razstava treh avtorjev Dragomil Bole, Marjan Drev in Alenka Vidrgar, Tok-polje
Četrtek, 13. maj
20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Prava baba, za izven
20.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, letni koncert Komornega
moškega zbora Ptuj, pod vodstvom Ernesta Kokota, gostja večera sopranistka Simona Meznarič
Petek, 14. maj
16.30 Maribor, Botanični vrt Univerze, Fakultete za kmetijstvo in biosis-
temske vede, vabi na Sprehod po zbirki rododendronov, vodil bo g. Boštjan Kren
19.00 Ptuj, CID, literarni večer z Jeroenom Theunissenom, flamskim literatom
19.30 Ormož, dvorana kulturnega doma, koncert ob 20-letnici delovanja ormoškega okteta
19.30 Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za abonma Opera in balet premiera in izven
19.00 do 20.00 Kog, pilates
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 11.5.
8.00 Gimnazija Ptuj praznuje 9.20 Polka ¡n majolka 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Gimnazija Ptuj praznuje 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 12.5.
8.00 Srečanje pevcev v Gerečji vasi 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Florjanova maša 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 13.5.
8.00 Dornava - V objemu šole 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Predavanje o CPP 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 14.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL
18.00 Koncert v cerkvi sv. Lenarta 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
VELIKI KONCERT
V VEČNAMENSKI DVORANI
V MARKOVCIH
NEDELJA 16.5.2010 OB 17. URI NASTOPAJO:
NATALIJA VERBOTEN MODRIJANI ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE KALAMARI MANCAŠPIK ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ SLOVENSKI MUZIKANTI ELA HUZJAN
KONCERT BO VODILA; NATALIJA VERBOTEN
VABI:
mooAm mišvo
"KORANT" MARKOVCI
CENA VSTOPNICE: 7 €
Predprodaja vstopnic:
Villa Monde Spuhlja, Žiherd.o.o. Moškanjci, Naj bar Markovci
RADIOPTUJ
ftel ¿fiietcc
www.radio-ptuj.si
«udo, me p * telefon
Santanifan
116M23
v«,
'H/eno not*1
Ucjebrea«»1'
Želite spoznati bogastvo prostovoljstva? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar je v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah.
Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, pokličite na GSM 041/ 628 619, ali pišite na: samariian@gmail.com
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
11. maja mineva 12. leto žalosti in praznine, odkar si se za vedno poslovil, dragi
Jani Vidovič
IZ BARISLOVCEV 11 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke.
V mislih s teboj, tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
NUDIMO GRADBENE STORITVE: zidanje hiš, omete, polaganje tla -kovcev. Janko Vidovič, s. p., Re-pišče 51 a, Zg. Leskovec, tel. 041 804 721.
KMETIJSTVO
PRODAM dve telici, breji šest mesecev, simentalki. Jože Cafuta, Drste-lja 18, telefon 753 33 91.
PRODAM mešano hlodovino trdih listavcev za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Telefon 141 657 796.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM suhe smrekove deske 130 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, brune, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
UGODNO prodam ali dam v najem sekalnik drv. Tel. 031 513 503.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2, 4. nad., v Kraigherjevi na Ptuju, po 1.200 €/m2. Tel. 031 528 765.
NOVA VAS, PTUJ, prodamo hišo, 850 m2 zemljišča, vseljiva, lepa lokacija, cena 85000 evrov. Telefon 041 245 054.
PTUJ, center, večjo meščansko hišo (bivša gostilna) z dvoriščem in lepo teraso, lepa lokacija, ugodno prodamo. Možni razni dogovori ali menjava. Telefon 041 245 054.
NA Okrajnem sodišču na Ptuju bo 19. 5. 2010 ob 10. uri druga javna dražba 1/4 nepremičnine vl. št. 97, k. o. Ptuj, za polovično ceno 8.000,00 EUR. Solastnica do preostalih 3/4 tudi prodaja svoj delež. Zemljišče meri 1335 m2, v celoti v območju poselitve, s starejšo hišo, Vičava 135, in delavnico. Informacije: pisarna odvetnika Josipa Cačkovica na Ptuju, tel. 031 678 811.
PRODAMO parcelo na Viru, 500 m2, lepa lokacija (Borovci). Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam opremljeno sobo s sanitarijami in stanovanje za več delavcev. Tel. 031 219 184.
ENOSOBNO stanovanje v celoti opremljeno, na Ptuju, oddam v najem. Tel. 051 356 346.
RAZNO
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Jožefa Zakelška
IZ ZAKLA 15 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše ter izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala tudi osebju UKC Ljubljana in SB Ptuj ter vsem, ki ste ga obiskali in bodrili v bolnišnici in na domu, še posebej družini Zajšek in Podgoršek. Iskrena hvala g. župnikoma Mlakarju in Gašperiču za molitve in cerkveni obred, ge. Zdenki Golub za opravljen poslovilni govor, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši ter vsem, ki ste ga od blizu in daleč pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat lepa hvala.
Vsi njegovi
ZELO UGODNO prodam nekaj gostinske opreme, plastične sode, razno kuhinjsko opremo, kuhinjske elemente, okna, vrata, mize ter drugo. Telefon 041 245 054.
■
■
UGODNO prodam 6 mesecev staro ležišče Dormeo, v velikost 200 x 160 cm, s spominsko peno. Tel. 040 358 086.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-I04t3
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Študentska je težka
2.	Ans. D0NAČKA-Vem da nisem sama
3.	DOMEN KUMER S PRIJATELJI - Nekoč bom jaz tvoj angel
4.	VESELI SVATJE - Ljubim ženo poročeno
5.	Ans. LISJAKI - Zdaj ko je daleč dom
6.	Ans. VIHAR - Še čakam te
7.	Ans. NAVEZA-Pa naj ji bo
Ji t
POP 7 TOP
1.	Ans. ROKA ŽLINDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok
2.	ČUKI-Sto na uro
3.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
4.	DJ SVIZEC F BRENDI - Gasilci smo
5.	EXSPL0SI0N- Čar poletja
6.	MATEJA MALNAR - Pridi pridi
7.	ANDREJA-Brez besed
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSlJlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Njiverce • Dobri ljudje so se ponovno izkazali
»Sončki, zdaj pa pridite ...!
«
V petek, 7. maja, so se skupaj z Mojco Sagadin iz Njiverc v občini Kidričevo, ki je pri štirih letih zbolela za mitohondrij-sko boleznijo (bolezen je podobna cerebralni paralizi), veselili številni dobri ljudje, ki njej in njeni družini pomagajo lajšati posledice hude bolezni. Z njihovo pomočjo so ob hiši uredili dvigalo, da bo Mojčina pot v hišo in iz nje lažja.
Mojca je pri dvanajstih letih zaradi vse bolj napredujoče bolezni morala pričeli uporabljati invalidski voziček, z njim pa seveda po stopnicah ni bilo mogoče. Prav tako so pri Saga-dinovih prilagodili kuhinjo, v kateri bo Mojca lahko skupaj z mamo Magdo pripravljala najrazličnejše dobrote; pri njeni ureditvi je pomagalo podjetje Panles.
Mojca z veliko vztrajnostjo, pogumom in optimizmom premaguje bolezen, ki je ena redkih v svetu, obiskuje različne terapije in logopeda. Pred tremi leti ji je ameriški strokovnjak dr. Leland Albright kot prvemu otroku v Sloveniji vstavil baklofensko črpalko, kar je bila nova stopnica v izboljšanju kakovosti njenega življenja. (Zdravilo baklofen mehča mišice, s tem pa ji omogoča lažje gibanje in govorjenje; do-
ziranje poteka s pomočjo vgrajene črpalke.)
Mojca je zelo rada v družbi ljudi in je tudi zelo radovedna. Tudi po končani šoli s prilagojenim programom v Mariboru se ni prenehala učiti. Matematiko in slovenščino utrjuje s pomočjo učitelja, ki jo obiskuje na domu.Še posebej se dobro počuti med svojim sončki, kot imenuje svoje prijatelje v varstveno-delovnem centru Sonček Ptuj, ki so bili z njo tudi v petek, 7. maja, ko so simbolično prerezali trak novih pridobitev v njenem domu. Poslej bo njen korak, ki ga od februarja letos premaguje s posebno stojko, lažji in samostojnejši. Sicer pa je bila Mojca vedno prepričana, da bo nekoč spet samostojno hodila. »Sončki, zdaj pa pridite,« je povabila prijatelje na prvo vožnjo z dvigalom in ogled nove
Foto: Črtomir Goznik
Mojca je svoje veselje ob novi pridobitvi delila s svojimi sončki, kot imenuje prijatelje iz VDC Sonček Ptuj, in številnimi dobrimi ljudmi, ki ji pomagajo pri spopadanju z njeno boleznijo.
Foto: Črtomir Goznik
V dvigalo, ki so ga uredili ob hiši in bo Mojci omogočilo lažjo pot v hišo in iz nje, sta ob njej prvi vstopili botrca Cvetka Merc in Lijana Valentin, predstavnica kluba Soroptimist Ptuj, katerega varovanka je Mojca že več let.
kuhinje. Dvigalo so preizkusili tudi vsi drugi, ki so se ji v petek pridružili.
V imenu družine se je vsem dobrotnikom zahvalil oče Janez Sagadin. »Petnajst let, odkar se borimo z Mojčino boleznijo, je dolga doba. Bili smo že na robu, sedaj se od roba odmikamo. Želimo si, da bi ji lahko skupaj z vsemi dobrimi ljudmi čimbolj olajšali življenje, ji pomagali ustvariti vse pogoje za čim večjo samostojnost,« je med drugim povedal, ko se je zahvaljeval vsem, ki jim že leta stojijo ob strani in jim pomagajo.
Pobudnika za začetek zbiranja sredstev za dvigalo, za katerega sta tudi sama prispevala,
sta bila Slavka in Franc Gojčič. Med tistimi, ki so z Mojco in njeno družino že deset let, je tudi podjetje Tesnila; Marjan Bogadi je ob tej priložnosti dejal, da bodo Mojci pomagali, dokler bodo lahko, v teh letih je postala praktično že članica njihovega kolektiva. Mojčina zgodba se je dotaknila tudi Leo kluba Ptuj, ki je za ureditev hišnega dvigala prispeval dva tisoč evrov. Predsednik kluba Saša Ljubec je ob predaji dvigala povedal, da so veseli, ker vidijo, da so ji lahko resnično pomagali.
Mojca je že dolgo tudi varovanka ptujskega kluba Soropti-mist. Predsednica Tanja Tučič je povedala, da se tako kot vse
njene članice veselijo vsakega njenega napredka; že doslej so ji stale ob strani, na njihovo pomoč pa lahko računa tudi v bodoče. V imenu občine Kidričevo pa se je za vso pomoč njihovi mladi občanki zahvalil podžupan Janez Medved.
Pogumni, prijazni in veseli Mojci bodo pomagali tudi v Društvu za medgeneracijsko sodelovanje Kidričevo, ki je pred kratkim organiziralo humanitarni koncert Naredimo nekaj dobrega. Kot je povedala Pavla Veler, ji bodo namenili del sredstev od izkupička, saj se je tudi njih dotaknila Mojči-na zgodba.
MG
Podlehnik • Turistično društvo pripravilo 11. pohod
Spoznavali še en košček svoje občine
V soboto, 8. maja, je TD Podlehnik pripravilo 11. tradicionalni pohod po občini Podlehnik. To je njihov tradicionalni pohod, a čeprav že enajsto leto hodijo po domači občini, še niso spoznali vseh poti in skritih lepot haloške občine Podlehnik.
Kdor hoče užiti Haloze, se mora povzpeti po bregovih na vrhove, kjer lahko hodiš ure in ure, v katerem koli letnem času in vedno boš videl nekaj novega - zdaj ptico, drugič cvetlico ter srečal vedno gostoljubne domačine.
Na lepo majsko jutro so se
ljubitelji hoje in narave zbrali pred krajevno dvorano, kjer je bil krajši kulturni program. Vse navzoče sta pozdravila predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Maučič. Pot jih je vodila najprej do podlehniške cerkve, od tam proti Jablovcu, kjer so jih pri družini Večeri-
čevih pričakali topla kisla juha in napitki. Potem so se podali naprej na Rodni Vrh, si ogledali cerkev, nato pa krenili do etnografske zbirke na prostem. Med potjo so bili krajši postanki, kjer so jim gostoljubni domačini postregli z dobro domačo kapljico, pecivom in osvežilni-
mi napitki. Zaključek pohoda je bil pri etnografskem muzeju, kjer so si lahko ogledali zbirko vsi, ki je še niso videli.
Na koncu so jim postregli z odlično kotlovino, ki so jo pripravili Ivan, Franc, Stanko in Silva. Sledila je zabava do po-
znih popoldanskih ur ob zvokih ljudskih godcev Haloških veseljakov. Zaupamo vase, zaupamo v prijatelja. Ni nas veliko, a nas je dovolj, da lahko sprejmemo prijatelja ali gosta ter mu ponudimo kruh in vino.
Zdenka Golub
Osebna kronika
Rojstva: Dženana Bečirovič, Zadružni trg 1, Ptuj - deklica Hana; Manuela Čeh, Podvinci 98 c, Ptuj - deklica Alja; Sabina Ozmec, Cvetkovci 9 e, Podgorci - deček Benjamin; Jana Mesarič, Draženci 43, Hajdina - deček Ino; Suzana Arnečič, Gradišča 116 b, Cirkulane - deklica Ines; Diana Žajdela, Ptujska cesta 13, Ormož - deklica Klara; Lidija Trunk, Lahonci 75 a, Ivanjkovci - deček Nejc; Lu-cijana Poš, Okoška Gora 37 a, Oplotnica - deklica Valentina; Adrijana Šalamun, Žikarce 24, Zgornja Korena - deček Nino; Sabina Kravcar, Slovenja vas 2, Hajdina - deklica Maja; Metka Forštnarič, Stojnci 151, Mar-kovci - deklica Tia; Katja Hrga, Draženci 18 d, Hajdina - deček Luka; Staška Benko, Juršinci 14 - deklica Nuša; Natalija Novak, Mala vas pri Ormožu 27 b, Sveti Tomaž - deklica Anella; Marijana Pevec, Jastrebci 6, Kog - deklica Sara; Barbara Varvoda Matjašič, Zidanškova ul. 1, Ptuj - deček Maj; Sonja Pintarič, Šardinje 62, Velika Nedelja - deček Sašo; Gabriela Galun Krajnc, Lancova vas 74 b, Videm pri Ptuju - deklica Ana; Renata Požgan Bubek, Godeninci 36, Središče ob Dravi - deček Rene; Valerija Mun-da, Mihovci pri Veliki Nedelji 27 a, Velika Nedelja - deček Nino; Marinka Štalcer, Formin 31, Gorišnica - deček Jaka; Adrijana Vinkler, Stanečka vas 5, Majšperk - deček Nik; Marija Novak, Šinkova ul. 14, Središče ob Dravi - deklica Zala. Umrli so: Terezija Cvetko, rojena Anderlič, Senešci 84, rojena 1935 - umrla 29. aprila 2010; Josipa Rižmarič, rojena Herko-vič, Zavrč 11, rojena 1931 -umrla 21.aprila 2010; Julijana Šeruga, rojena Zupanič, Hajdo-še 79, rojena 1921 - umrla 2. maja 2010; Jožef Vivola, Žetale 41, rojen 1932 - umrl 28. aprila 2010; Herman Ris, Selska c. 20, Ptuj, rojen 1937 - umrl 1. maja 2010; Jožef Zakelšek, Zakl 15 a, rojen 1941 - umrl 30. aprila 2010; Jožefa Šuen, rojena Novak, Slomi 4, rojena 1933 - umrla 29. aprila 2010; Ljudmila Cajnko, rojena Šegula, Mezgovci ob Pesnici 3, rojena 1911 - umrla 27. aprila 2010; Terezija Pišek, Cirkovce 36, rojena 1917 - umrla 3. maja 2010; Ourdica Belšak, rojena Šagi, Sobetinci 6, rojena 1958 - umrla 4. maja 2010. Poroke - Ptuj: Aleksander Šori, Placar 67 a, in Maja Sa-gadin, Pobrežje 1 a. Dušan Farič, Rabelčja vas 23 b, in Irena Skledar, Ptujska Gora 83. Aleksander Čater, Jamova ul. 5, Slovenska Bistrica, in Katja Zamuda, Spolenakova ul. 23, Ptuj. Marijan Vidovič, Spodnji Leskovec 5, Videm, in Tadeja Gabrovec, Hajdoše 1 j.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v severovzhodnih krajih delno jasno in povečini brez padavin. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. Možne bodo posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 14 do 19, ob morju in v vzhodnih krajih okoli 20 stopinj C.
V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo padavine, deloma plohe in posamezne nevihte.
Foto: ZG