74. številka.
V Trstu, v soboto I?, septembra 1SBG
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
*h»|H dvakrat n» leilen. vsako «redc in lofcoto oh 1. uri popoludna.
„Edinost" stane:
n vse li»t(» (fl. fi. — ; izven Avst. ft.— gl. sa polu leta , 3.—; „ „ 4.50 „ >■* četrt leta „ 1.60; , n 2 25 „ 1'opnmifne Številke se dobivajo v prodaj« inicah tobaka v Tratil po U nov,,
v Sorici in v Ajdovščini po « nov. S z naročje brez priložena naročnine ie spravniitvo ne ozira.
EDINOST
0gla3i in oznanila račun« p > s n<»». vrstica v petitu; za nftfl^ve t .ieh'limi rkarni h« plačuje prostor, k- Irkor bi ta obsedlo navsiinih vr i". Poslana, javne zahvale, oir.rtnice n«> račune po pogoditi.
v o <iopini ho poii Ijajo urodn • v 'j ii>" t'nri»tiu nr. 25. Vsako pismo i«»c« biti rmikovann, k«r nefraokovnii' n - sprejemajo. Rokopisi se r»e v t ,u"i«jo.
SuroOiiino, reklumneije in in nič pro-emu upravniitvo \ ulici t uriinia 28. Odprte ickIimmhcipiV" prit«« - puštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
?

• V rdiiut ui i
Sokolska slavnost v Celju.
Vrli starosta novoporojenga „Celjskega Sokola", dr. V r e 6 k o, rekel je v svojem govoru pri slavnostnem banketu — po-zdravljajoč došle Tržaške Sokole —, da ga posebno veseli videti slovenstvo od obal Adrije tako Častno zastopano. Uver-jeni smo do dna svoje dude, da so te be-sede Štajerskega odličnjaka prihajale i/, globine rodoljubne duše njegove. Istotako ■e pa je težko kje drugje z večjim oduševljenjem pozdravilo vest ob osnovi »Ctlj-akega Sokola", nego v krogih „Tržaškega Sokola". Ko srno doznali vest, da se snuje nov natn soboritelj, nov ud v naroduej organizaciji ob meji slovenske domovine naše, zavladalo jo mej nami jedna in ista misel: da moramo namreč za to skrbeti, da bode Tržaško slovenstvo, odnosno njega ob tej priliki poklicani raprezentant: „Tržaški Sokol" Častno zastopan pri osnovnej slav-uosti, da si podamo — kakor smo že rekli ▼ „Edinosti* — ob tej priliki bratske roke od periferije do periferije. Trudoljubivi odbor našega „Sokola" je vestno skrbel, da kolikor moči častno izvršimo to svojo nalogo, pri čemur ga je Tržaško rodoljubno občinstvo drage volje podpiralo. Bodi poslednjemu tu izrečena nujprisrčnejša zahvala.
Temu pojavu prisrčnega veselja ob
ustanovitvi „Celjskega Sokola" so pa ne bodeino nikakor čudili, ako pomislimo, da je gola resnica, kar jo dr. Vrečko pov-darjal: da sta si namreč položaj Šta jerskih Slovencev in položaj nas Primorskih Slovencev skoro jednaka. Isti neizprosni pro-tivniki, ista netolcranca, ista nestrpnost, isto brutalnost in — Hkoro bi rekli — isto barbarstvo tu in tein. Če kdo todaj moro razumeti mučni položaj'Celjskih Slovencev. razumemo ga mi Tržaški Slovenci v polnej meri; če kdo mere pojmiti silovitost borbe, kojo morajo biti tamošnji Slovenci za narodno našo stvar, pojmimo jo ini, ob bregovih Adrije živeči. Sličnost položaja je torej oni razlog, ki deluje, da tako
živo simpatizu jeno ne Štu jar*kinii brati io da sledimo slehernemu njih koraku nuj -večjim zanimanje«!.
Fo teh betedah bode vaacomn jasno, zakaj da aao se ei v Trstu tako zanimali za to slavnost k«kaj da i>o »e tukim oduševljenjem pripravljali na to pot; hoteli *»o biti deležni pri uaskoku na glavno taborišče spodil j*4tsj*i*kih nemškutarskih srditežev, hoteli srao biti navzoči pri nas-koku na glavno cit«4«lo nasprotnega nam renegstatva. lu ta uatkok ne j« popolnoma posrečil ; še par tscih, in v nedaljnein času na« bode ob kak*j aličnej alavnosti — kakor nam je že pri bauketu dr. Sernec veselo prerokoval — v Celju |pogdr»vi| slovenski župan.
Bij je to torej za Spodnještajerco epohalan dan; ta d»u ztiači nam visoki mejnik, ki loči tužno preteklost Celjskih Slovencev — Ji n Celje je srce Spodnje Štajerske — od veselejie, nado-budilne bodočnosti. Led je prebit; le še par let vstrajnega dela — in Celje jo naše. In Celje bode najdičiiejše, najsiM-patičnejšo tnej slovenskimi mesti — tako po svojej uotranjej tizi jognouiiji, kakor po divnej svojoj okolici in obkrožujočej jo krasnej Savinjskej dolini.
Toliko o pomenu slavnosti, ki se jo vršila dne 7. in 8. t. m. v Celju.
(Daljo prih.)
Veselica na Opčinah.
Pri veselic', kojo so priredili dne 7. t. m. opeuski rodoljubi, bila je častno zastopana cela Tržaška okolica in iz mesta prihitelo je lepo število odličnih rodoljubov. Okoliška pevska društva „Adrija" in „Ilajdrih" prišli sti nolnoštevilno, „Velesila11 poslala je svoj odlični kvartet; „Zora". „Zarja", „Danica" in Tržaški pevski zbori in društva vdebžili so se alavnosti deputacija mi. Iz Sežane prišlo je »udi lepo število odličnih gospodov. Prijazne Opčine
klizalo ho živahno lice, krnet io gospod vpselil se jt*	pupoludue, kajti pričati
jo imel, dn narodna zavest v 11 j vasi ne spi, marveč živo klije v prsili njezinih prebivalcev.
Na loj o odičenem prostoru Malalano-
Po izvršenem programu zbralo se je stotine občinstva pred hišo Mnlalanovo prt čaši izvrstnega terana.
Pevski zbori zbrali so se svojimi pevo-vodji in pričela se je krasna »»rodna veselica. Bilo je tu pravo tekmovanje vrlih
vem zbrali so h« okolo 5. ure vsi, kojim	okoliških pevcev. „llajdrihu, „Adrija". je na srcu narodni napredek slovonsko' Zora", „Velesila" in openski pevci peli okolice. Izmed domačih odličnih g«st.iv	no razne zbore tako divno in precizno, dn opazili smo v pi vej vrst: veleč. g. župnika	v istini no bi vedeli komu podi liti venec Monsigr. Č e b u I a r j a /, g. kapelanom ' prvenstva. Navdušenje bilo je obče. Vrhu-iu druge čestite gospod*. Domača godba	nec radosti v/budila je krasna Hribarjeva otvori veselico z našim „Naprej", kojega	„Cesarska kantata", kojo je „Adrija" in-pozdravi zbiano občinstvo burnim odobra-	tonirala. Razkritih glav je stoječe občinstvo vonjem. Na to nastopi pevski zbor pod	poslušalo prve mogočne akord" in ko so vodstvom rodoljubnega pevovodje g. V., ter	je prešlo na „Bog ohrani" tctinj tli bilo zapoje „lstersko koračnico*. Pevci, možje	pevca, koji nc bi povzdignil glasu HVnjemu sivih las in mladina, up bodočnosti, zbrali	vladarju v Blavo. Urnebesni „živio" raz-so v krasno dotiečej harmoniji svoje gla-	legal se je po Općinah. Kumio potem za-sove. Slika ta nam je pričala, da kar so	čujejo se naših src glasovi „Hoj Simoni", stari podedovali in vzdržali, hočejo mladi	Istim navdušenjem in odobravanjem pela verno nasledovati in braniti do skrajne	se je divnu ta hiuina. Te dve pesni rno-meje proti tujim navalom. Burno odobra-	rali ste čuti in to navdušenje opazovati, vanje bila jim je zalivala iu ponavljati so	Vi naši klevetniki, koji iiuh dol/.ite izdajstva morali lepo pesem. Sledila je deklamacija,	in pravite, da zemlja na kojoj smo, ni M luda gospodieiiia Milica V. je svojo na-	slovanska. Tu videli bi cvet okolice in logo izvrat.io dovršila. V lepej buladi	spoznali bi njegovo karakteristiko. Pravi „Oraničar" pokazala je pravi deklamatoraki	okoličan nevstrošeno priznava svoje »lo-tnlent. Zbor „Domovini" z bariton-solo	vansko pokulenjo, novstrašeiio bori a« in se je precizno in glas solista jo ob-	boril se bode za svoje slovanske pravice, činntvu jako ugajal. Pevca stare garde,	ker ve, da alovanska njegova roka jo ojster g. V., dobro pozna slovensko občinstvo,	meč mogočne Avstrije, koji je vedno pripel je solo „Rožici" divno in gospa F.	pravljen vdariti na onega, ki bi hotel po-spremljala ga je mojsterski na glasoviru,	zreti zenico avstrijsko — naš Trst. Dokler Isto tako je ugajal „Venec narodnih pesni",	biva tukaj ta rod, so vaše željo — prazne katerega ho morali ponavljati. Igra „Da-	sanje. Tudi naši nesrečni odpadniki, naše rnoklejev tneč" bila je v dobrih rokah,	kukavice, vam ne pomorejo. Slani mamica in zaljubljena ličork«, staii	Vrli rodoljub g. K. nazdravi zbranim mojster Florijan in njegov pomočnik Gre-	pevcem in gostom, ter se jim v iskrenih gotček, k-ji bi bil rad poljubčke krni bvo-	besedah zahvaljuje na bratskem pohodu, je m u zaljubljenemu bratrancu Ivanu, izvr-	Potem prečita telegram, kojega pošlje v šili «<i častno svoje uloge. Vihuncc smeha	Celje mlademu „Sokolu* v imenu vseli vzbudil je „komični kvartet* so svojimi	društev iu gnstov, zbranih na Općinah — burkami in dovtipi. Med posameznimi toč-	čemur je sledilo burno odobravanje. Za-kauii programa igrala je domača glasba	peli so potem skupno vsi pevci — okolo izključno slovanske melodije, koje je ob-	100 — „U boj" in „Jadransko morje" in činntvo živahno odobravalo. Potem je sle-	glasovi ti so se mogočno ruzlcgali po nočnej dila gastronomičua tombola.	tišini. Tudi mile hčerke, podiužnlce „sv.
PODLISTEK. Zamaknjenost.
Spisal Oorevžan.
(Dalje).
Metodisti, verska družba, kateri so še dandanes tje pa sem po svotu raztreseni, imajo svoje potovalne propovednike, kateri skušajo, posebno po severnej Ameriki, ljudstvo s svojim pridganjem družbi pridobiti. Njih govori, mahanje z rokami, nabijanje s pestjo ob prsa in vdrihanje po lestvi presune poslušalce, du kar zro v govornika. To pa še ni zadosti. Pripo-vedanju sledi vzdihanje. izbrani izrazi se spremljajo s cviljenjem, ihtenjem, jokanjem in naposled s tulenjem in rjuvenjem. Vse to govornikovo ravnanje se s čudno silo prenaša na navzoče, kateri začnejo eden za drugim cviliti, jokati, se ob prsa biti in rjuveti, kakor bi bili znoreli. Naposled popadajo na tis, kjer v zamaknjenosti obleže. Taki se potem sprejmejo v družbo, kjer so izroče duhovenstvu, da jih v novoj veri podučava.
Verski razkolniki, Kvekorji, katerih družba se jo vstanovila po svojem poglavarju Jurju Foksu leta 1040, so pa zares pravi zamaknjeuci. Oblačilo možkih je črna plahta, brez gumb; pokriva pa celo telo do vratu; ženskim služi v odejo zelen predpasnik, Sicer se pa ti razkolniki prav po svojih zakonih ravnajo in so v moralnem obziru izgledni. Verujejo v svHo pismo, več pa še v svojo znotrajno moč, katero imenujejo „znotrajno luč" in so trdnega prepričanja, da jo ta luč pravi Kristus. Po moči znotrajue luči razodevajo skrivnosti božje. Vsako toliko so snidejo v svojih molitvenih hišah, ali kakor bi po domače rekli: v svojih cerkvah. Tu-le posedejo se na tla in pričakujejo, dokler razsvetli „luč" enega ali druzega izmed njih. Vsi pa štrlijo tje v en dan, da so zamaknejo. Kogar „luč" nadari, vstane, ali poklekne, pa začne vvoja razo-devnuja navzočim pripovedati.
Pripeti se večkrat, da taka razode-vanja vžgejo „znotrajno luč" tudi v družili — in tedaj ni pridganja ne konca ne kraja. Pripeti se pa tudi, da „bič" no navdihne nikoga; tedej se pa verni čez
nekoliko časa iz svoje hiše poberejo, brez da bi eden z drugim besedo pregovoril.
Zamaknjenost se je vzlasti med Ana-1 baptisti neizrečeno širila. Neverjetno je,] kako vstrajno so oni na tem držali, kai^ so v svojem zamaknjenem stanu izvodeli.1 Raji so si dali odrezati prste, jezik, no«, ušesa in pretrpeli še huja trpinčenja, kot. du bi bili preklicali razodevanja, o katerih so bili pn pričani, da so prišla od Boga. Eden je še pridgal celo pod vešali. čeravno mu je hilu že vrv okolu vratu ovita.
Pod Ludviki m I4tim se je bila med Kalvinisti vnela norost prorokovanja tako silno, da je Hugenotte vnela, da so za meč pograbili. Prepričani so bili v svojej duševnoj razburjenosti, da so nepremagljivi in neranljivi; videli so okolu sebe angeljce in druge nadzemeljske prikazni in dali se posekati na stotine. Brez skrbi in strahu so preroki in prerokinjo proti sovražnim četam kakor zver dirjali, pihali in pušali svojo sapo na nje in kričali: tartara! tar-tara! češ s to besedo jih poženejo v dir.
Bruno Schiin navaja v svojih spisih zamaknjenosti jako lepih dogodeb toliko iz historiških, kakor tudi novejših časov.
Posobno zanimivo je njegovo pripovedanje na strani 289 o bogostrastnem Kliji Ma-rion-u, preroku, kateri razlaga svoj preroški stan. Razlaganje je jako poučljivo v našem raz m a vanju; zarad lega je hočemo tu navesti.
„Ko se me hoče polastiti božji duh," — tako pravi Marion, — „občutim po celem životu iiHTBČalioo, potem pa toploto v srcu in v sosednjih delili telesa, Krte-rekrati pa me Bog navdihne brez diuzili poprejšnjih občutenj. Moje oči se zaprejo in duh (božji) strese moj život; vzdih je močen, redek in težaven, V udili me popade krč, občutim pa no nobenih bolečin in tudi ue izgubim samozavestja. Preteče četrt ure, in pa še več, prud no za uiorcm izgovoriti kako besedo. Slednjič pa občutim, da mi jc duh ubral besedo v ustih, katere hočem po tem izgovarjati. Katere-krati je prva beseda že poprej bila v mojih mislih; pa ne vem, kako pojde naprej; pripeti se, da hočem izreči svojo misel, pa mi vmanjka glas. Ves čaa ho moje misli le v Boga obrnjene in priseči morem, da me nikdo do govor« nja ne prisili, kot sam duh božji in augelj Gospodov, ki oživi
Cirila in Metoda" ni se porabilo in nabrala na Ko trditi'V nam je priča drastični slučaj,' se jo primerna svota v blagi ta namen. : da je žandarmerija radi zavratnih napadov j Bil je res krasen in nepozabljiv večer.1 zaprla j e d n e g a učitelja i n sina! Redke se žalibog enake slavnosti s takim j z n a n e g a šolskega nadzornika, j sijajnim vspehom . kakor je bila ta. l)a bi Ta dva sta vender menda Celjska meščana, j Bog milostivi jo blagoslovil, da hi njen In kje so tisti intelektuelni provzročitelji.' sijaj ne ostal brez si« du ! Nt»j bi ta večer kje mi oni hujskači, ki so tako rekoč raz-! rodii sestrico drugim okoliškim društvom, pisali darila po 5 gid. za vsako sokolsko naj bi bila posledica te slavnosti novo pero P! Seveda ti so se držali bolj v pevsko društvo, kakor je vrli g. K. izrazil ozadji, v varnem zavetji, ali večji del krivde v svojej zdravici. Culi smo, Openci, Vaše sloni na njih ramenih. „Vaterland" pravi: glasove, videli Vaše navdušenje, spoznali Celjani se sramujejo in s tem pričajo, da Vaše čute — ne skrivajte teh Vaših za- so se Slovenci lepše ponašali, kladov, marveč kažite jih slovanskemu Monakovs<a „A 11 g. Z e i t u n g" je svetu v popolnem, trajnem svitu. Složno izvedela, da je naša vlada nemškim vodi-naprej in — Bog pomozi!	—c teljem obljubila, da so bode v kratkem
tudi njih dopustilo do odličnih mest pri državnej upravi. Rečeni list piše: „Na čelu zagovornikov češkega nadvladja stoji minister ]) u n a j e \v s k i, kateri se je protivi! vsej dosedanjej akciji za spravo in jo obsojal, Prorokoval je grofu Taaffeju, da bode izgubil svoje češke prijatelje, ne da bi Nemcev pridobil. Se odločneje je podpiral Cehe jmtični minister ^rof Sehon-born. Ne tako ministra Gautsch in Bac-železno (lui'b(,ru (,Hd' verjamemo 1 Op. ur.); ta
Politični pregled.
Notranja dežele.
Kakor se ču je snidejo se d e ž e zbori dne 10. oktobra.
Vsi pojavi v političnem življenju češ k e m slede druir za drugim s«
doslednostjo : vsi so obrnjeni proti name-	dvH vestB' dn 8to.iita bližie ®i6|je»iu v!a"
rovauej češko-nemškej .pravi. Shod vo-	darj"' 0),ebno to vpia™»j° moralo se bode
lilcev v IIoru m.loi pozval je poslanca \Vei-	rešiti ob £'aflu volitev v poletju 189l y
denhoferja, da ali glasuje proti spravi, ali	tem Pogledu se sicer še ni nič sklenilo na pa položi svoj mandat. Sprava ta bila je ("«jvi&jem niC8tu' pačpagledetega,
torej mrtvorojeno dete. Do tega prepri-	kar 80 1 m a zSoditi v najbližjej
čanja prišlo je tudi žo staročeško glasilo	b o d o č n o s t i. Pa tudi grof Taaffo je v
„Hlas Naroda", kateri list izjavlja, da se	prvej vrsti slu*a 9v0'e^a ce8ar.>a in zašel
je bati, da se m I a d o č e's k o n a d-	b,>de ^ »eugodno pozicijo do njega čeških
vladanje v državnem zboru ne	Pr'jato'.iev •
bode dalo preprečiti. i	Nabožne ustanove, ki so raz-
O slavnosti Cel j s kej govorimo	tr,'&eno p° V8ej deželi' hoče °gorska
na drugem mestu. Tu nam je samo pri-	vlada 8pravifi pod državno "adzor8t™-
dodati, da vsi mirnomisleči obsojajo eks-	°&t>r8ki mini8ter za nal,k in
cesivno ponašanje Celjske nemškutarske	** namrcć ™ukazal> da 80 V8e ont> nft'
klike. Celo „G raze r Tagespost" se nekako	bož,,e ko.ie 8» 8« do9edaj uP,av-
sramuje teh izgredov trdeč, da se Celjsko	!J"le brez vladinega nadzorstva, zabil jfžijo.
meščanstvo ni udeležilo izgredov. Vjednej	»bla8ti 80 dob51u uka7" 8p*taviti
sapi pa nekako zadovoljno pripoveduje, da	8e/namc V9oh U9tanov ~
se je na Sokolce usula ploha kamenja	P^jSnjih časov - za filantropiške, kultu-
(Steinregen). Sedaj pa nastane vprašanje:	relnfl in P™«"e namene. Ministerstvo hoče
kdo je metal kamenje ? Ako jih Celjani	8e PrGPl^atb ali rea te "kanove slu-
neso, torej so je metali v Celje	8V(,iim n«mc»om- V katoliških krogih došli sudmarkovci. Toliko hujše.' 96 pa boJe' da je namen vlade le ta, da
Take surovosti bi človek Celjskim ponlič-	bi dane9 ali Jutri mo&la k«»fi8kovati re" njakom še še odpustil — ali člani Sud-,aene ll9tflno*e-
marke ! To so vender doktorji, profesorji	VnaRje drŽave
itd., torej izobraženi ljudje. Hujše obsodbe	Car ruski podaril je knezu Dolgo-
pač ni mogla izreči Giaška tetka nad nje	rukovu sliko svojega očeta Aleksandra II.
najmlajšim detetom, katero uprav ona toli	Dolgorukov praznuje namreč svojo pet-
skrbno neguje. Tudi mi smo prepričani sodeč	iudvajsetletnico kot generalni guverner
po ljubeznjivosti, s katero so po privatnih	Moskve. 0 priliki imendana carevega dobilo
hišah vsprejeli slovenske goste — da ve-	je mnogo osob odlikovanja. Vojaški pooblaš-
lika večina Celjanov obsoja taka poba-	čenec v Parizu, Frederiks, dobil je red
linstva, ali en mali del — dobro znana	Stanislava.
klika — ni tako nedolžna, kakor bi nas	Vojaške vaje po Volhiniji vrše se
rada uverila „Grazer Tagespost". Za to	letos v tolikih dimenzijah, kakor morda
—^——	še nobene nikoli v Evropi. Teh vaj vde-
moj jezik. Moj duh pazi na besede mojih	ležil° 8e j« 150.000 mož. Zato pa ves
ust, kakor da bi drugi govoril. Pri našem	politiški svet pripisuje tem vajam velik
zborovanju leta 1703. je bil duh nadaril	pouien. 1
enega mojih bratov ; počel je govoriti in !	S r b s k a v 1 a d a jo že odgovorila
pridgal je tako iskreno, da sem tudi jaz	P°g°je» katere je stavil Dunajski ka-občutil toploto v mojem sercu ; moral sem ! binet, glede izvažanja prašičev. Upati je, globoko vzdihniti, britko jokati, spoznal Ida 8e HtVHr l(tn«lu poravna,
sem grdobo mojih grehov in jih ihte iz-1	Italijanska „Tribuna" javlja,
povedal. Postil sem se in molil, vroče molil; vzbudilo se je v meni upanje na tolažbo in osrečilo me je slednjič popolno zadovoljstvo. Postal sem ves drugačen; kar me je veselilo, predno me je Bog spoznal vrednega svoje milosti, bilo mi je je po nadarjenosti /operno. Radost moja je rastla, ko mi je Bog jezik razvozlal. Kakor je pred njegov sveti duh moje telo iz otrpnjenosti oživil, tako ie hotel dotakniti tudi moja ustna in se jih poslužiti po svojem dopadajenju. Iz ust so mi kar vreli govori, na katero moj duh ni mislil, katere so pa moja ušesa radostno poslušala. 1'rvikrat že spregovoril sv. duh. in rekel: „Povem ti, dete moje, da sem te posvetil v mojo slavo je v telesu tvojo matere in te izvolil slugom svoje volje."
(Dalje prih.)
da je Crispi prepovedal več katoliških Bhodov, ki se bili že napovedani. Govori se, da hoče Crispi čeloma razpustiti ta društva, iu to samo zato, da ne bi rekli, da jo pristransk , češ, revolucionarna društva je razpustil, katoliških pa ne. — Čudno argnmentovanje res to. Ne vpraša se, so li dotična društva kaj zakrivila, ampak razpušča se jih — radi nekake ravnopravnosti, O blažena Italija !
DOPISI.
Iz Kanala, 3. septembra. (Izv. dop.) Pretečeni ponedeljek počastil je visoko« | rodni g. vit. Rinaldini se svojim po-( hodom tudi naš trg. Odrinil jo iz Gorice spremljan po g. glavarju in drugih do-( stojanstvenikih ob 01/1 uri zjutraj, celo pot
— kakor v Solkanu, Plaveh in Deskli — dan kot „uradni dan". Gosp. e. kr. okr. bil je zelo slovesno i rt navdušeno sprejet, j glavar zamore posebno ob uradnih dnevih Posebno slovesen sprejem bilje v Kanalu, j razmero našega kraja spoznati in ljudem ali žal, da je eno uro pred prihodom »a-|bodo s tem dolge poti in veliki stroški čelo močno deževati. Pri vhodu v Kanal ■ prihranjeni. 2. Da se po deželnej postavi bil je postavljen zelo okusno napravljen j določi, da bo Kobarid „volilni kraj" ne slavolok z napisom „Dobro d«.šli". Od ' samo za državni, ampak tudi za deželni zbor. slavoloka do sodnije vihralo so na obeh j Na tak način prihrani se volilcem mnogo straneh na rudeče-belo pobarvanih visokih časa in denarja iu le tako ji tu bo mogoče drogeh zastave; bil je to mogočen zastavo-1 dejansko vršiti svojo volilno pravico. 3. red, kakeršnega so more viditi le po me-j Da stopi zdravstvena postava kmalu v stih in pri posebnih svečanostih; na trgu moč. Kobaridski okraj, ki šteje do 10.000 pa je ponosno vihrala na 17m visokem drogu duš, nema ne lekarne no zdravnika. — dolga slovenska trobojnica; daje. bil ves | Takih razmer jo treba daleč po svetu trg praznično opravljen in z brezštevilnimi' iskati. Gorje družini, katero bolezen obi-zastavami, preprogrami in drugim kinčetn 1 skuje. 4. Da se na državnej cesti proti okrašen, to se razume. Le to je bila škoda Bovcu takozvani „Trnovski klanci" odstra-in vsakega je v srce bolelo, da nam je nijo, ker to zahtevajo vojaški oziri, kup-silen dež zadnji trenutek pred prihodom čijski promet in varnost živenja za ljudi vse veselje prečrtal, tako da cela slove- in za živino. 5. Da se uravna struga „Sočo", snost ni imela obraza, kakor bi ga morala Taroka prou/.ročuje mnogo škode. Z ma-imeti. Pred sodnijo so se zbrali vse korpo- limi troški se da tukaj veliko sveta za racije, uradniki c. kr. sodnije in davkarije kulture pridobiti, posebno za vrborejo. 6. v njih novih uniformah, finančna straža, Da se konečno dovrši reguliranje „Idrije", orožniki, na novo uniformirana požarna V smislu obstoječih deželnih postav bi se hramba, polnofttevilen Kanalski občinski moralo to delo ž>) zdavno zvršiti. 7. Da zastop, z celega okraja župani z njih de- ostane v Kobaridu še vedno c. kr. pri-putacijami, č. g. duhovniki, učitelji, vete- pravljavnica za učitelje, ker upliva blago-ranska godba in oddelek tukajšnjih vete- dejno na razvitek naše mladine. 8. da se ranov in mnogo druzega ljudstva.	osnuje v Kobaridu na državno stroške
Točno ob 11. uri naznanja strel mož- nižja kmetijsko-obrtnijska šola, kot nada-narjev in pritrkovanje zvonov prihod g. Ijevanje ljudske šole. Pri nas jo v primeri namestnika, kateri pa se je moral peljati prebivalstva malo za poljedelstvo primer-zaradi silnega dežja v Segalovo gostilno, noga sveta iu zato je treba intenzivne de-Od tod prišel je, spremljan po g. županu lavnosti v kmetijskem i obrtnijskem oziru. in celem spremstvu, pred sodnijo. Trobcu- Ta šola bi močno povzdignila blagostanje tač veteranov trobi „generalmarš", godba našega okraja. 9. Da se napravi v Koba-zaigra cesarsko pesem ; prt č. g. dekan na- ridu na državne stroške „sadna in gozdna govori g. namestnika v slovenskem, potem drevesnica", katero naj bi oskrboval c. kr. pa v nemškem jeziku, na kar se mu g. gozdar s pouočjo vodstva tukajšnje Ijud-namestnik, vidno zadovoljen, zahvali. Sle- 8ke šole. Kobaridska občina je pripravljena dile so potem v sodnijskih prostorih avdi- dati y ta namen brezplačno potrebni svet. jence. Po dovršenem vsprejemanju je Kdor je videl sadno in gozdno dreveenico ogledal cerkev in šolo, kjer ga je deca v Bovcu, ki bo tukaj izdatuo pripomogla pričakovala. Tu ga pozdravi ena deklica k povzdigi gospodarstva, ta ne more kot in mu podari v imenu šolske mladine dober patrijot mirovati, dokler ne vidi tudi krasen šopek svežih cvetlic. Od tu se je v svojem kraju kaj enaccga. S tem bi bilo odpeljal na grad, kjer ga je gospod župan mogoče povzdigniti sadjorejo iu na tak njega in celo spremstvo povabil na malo način omejiti žganjepitje, ki uničuje te)o južiuo, pod oknom pa je igrala veteranska in duh. 10. Da podpira država v nagodba. Po južini se jo odpeljal gosp. na- gih gorskih krajih govedorejo, posebno mestnik v Ročinj iu dalje. Glasni živijo- zdn|, ker so obč. zemljišča razdeljena in klici so mu doneli v slovo.	k^f daje živinoreja v gorskih krajih pre-
Popoludne pa se je razvila v gostilni bivalcem glavni dohodek. 11. Da se sklene „pri zlatem levu" mala ljudska veselica, v smislu držav, postave 27. sept. 18G9. kjer se je mej godbo in vbranim petjem 150 drž. zakonika državna postava o nazdravljalo presvitlcmu cesarju, njegovej pumirovnih sodnijah. 12. Da napravi v obitelji in g. namestniku do pozno v noč Kobaridu „o. kr. okrajna soduija" ia ž njo
združena „davkarija". O tem vložimo na Iz Kobarida, 3. septembra. (Izv. dop.) viBoko c. kr. uiiuisterstvo dobro utemeljeno Sprejem g. namestnika v našein trgu bil prošnjo. Dolga pot v Tolmin prouzročuje je sijajen. Pred slavolokom pričakovali so ljudem veliko zgube časa in denara. Dolgo-ga : župan i obč. odborniki, duhovščina, letno pravdanje spravilo je marsikaterega učitelji z mladino in veterani z godbo. Zupan posestnika na beraško palico in je čestoga je pozdravil v imenu cele občine ter krat vir gospodarskega propada. Ali želimo izročil spomenico s sledečo vsebino :	nt,&e pravdne zadeve po kratkej in ne
Vaša elcscelenca !*)	dragej poti uravnati. To dosežemo, ako se
V preprijetuo dolžnost šteje si Ivoba« nam dovoli c. kr. okr. sodnija v našem ridska občina, da zamore izreči Vašej ek- kraju in ako se vpeljejo pomirovne sodnije. scelenoi najtoplejšo zahvalo /a visoko čast, j Tukaj naštetih sredstev in pripomoč-kojo ste jej, visokorodni gospod c. kr. na- kov potrebuje Kobaridaka občina, da po-mestnik, s svojim pohodom skazali.	stane nje in celo okolice prebivalstvo, ki
Bodite v našej dolini prav vdano po- šteje do 10.000 duš, zadovoljno in srečno zdravljeni ! Sprejmite zagotovilo neomah- ter krepko na duši in telesu.
Ijive udanosti in zvestobe vseh članov Kobaridske občine do premilega nam vladarja in preljube Avstrije, Bog ohrani in obvaruj nam cesarja. Bog živi Avstrijo !
Uverjeni smo, da je glavni namen po-: tovanju Vašo ekscelence v naše krajo ta, da spoznate naše razmere in potrebe. To prepričanje daje ponižno podpisanemu starešinstvu Kobaridske občine pogum, da si vsoja izročiti Vašej ekscelenci sledečo SPOMENICO Kobaridska občina hrepeni po tem, da se /.boljša njeno gospodarstvo, posebno glede kmetijstva in ohrtnije. Da se to doseže, potrebuje Kobar idska občina sledeče 1. da so določi od strani si. ees. kr. okr. glavarstva vsak mesec za Kobarid en
*) Opozarjamo gospod«, da vite/ Rinaldini se ni „ekneelenca".	Vred.
Da so uresničijo te naše želje, v to prosimo prav ponižno, da nam blagovoli Vaša ekscelenca se svojim mogočnim uplji-vom pripomoči.
Za to očetovsko skrb in za Vaš blagi trud ostanejo naša srca Vašej ekscelenci vedno hvaležna in zvesto udana.
Da bomo zamogli značaj ljudstva še bolj utrditi in pridnost in varčnost pri njem še bolj buditi, treba bode povzdigniti osebni in zemljiščni kredit. V to svrho ustanovimo za naš kraj posojilnico in hranilnico. Ta dva inštituta pripomoreta, da se razkoBevauje in zadolževanje zeudjiše skrči, da se štovilo pravd zmanjša inode-ruštvo odstrani in da se naše kmetijstvo, obrtnija iu kupčija oživo.
Naj blagovoli toraj Vaša ekscelenca uslišati milo prošnjo preponižno podpisa
/
noga starešinstva Kobaridske občine, ki se hoće z vso okolico vred vedno bolj na na svojo korist in na čast. mogočne Avstrije razvijati.
Bog blagoslovi Vaša dela !
Iz Ljubljane, 8. aept. [Izv. dop.] (Po vojaških vajah.) Divizijske vaje v Ljubljani so končane. Bili smo večinoma slovenski polki pri vajah, tako 17. baron Kuhn (Kranjci), 87. princ Ilohcnlohe Schi-lingsfurst (Spodnje Štajerci) 7. iu 19. lovski bataljon (Kranjci iu Primorci) in 97. polk kralj Milan (Kranjci in Primorci) ; dragonci so bili tudi Spodnje Štajerci. Bi!a je uprav v velikoj večini slovenska divizija. Ljubljančani so nas vse prav prijaznu sprejeli, nam so stanovanjem postregli kolikor so mogli, bili pa tudi se našim vedenjem, katero je bilo odlično in brez v»acega nereda, prav in opravičeno zadovoljni. Pa tudi vojaki so bili z Ljubljanskim prebivalstvom zadovoljni, kajti prodajali so jim pristna in dobra živila, posebno vino pivo iu neso — kakor je to drugod običajno — itak ubozega vojaka drli, rekel bi do kožo. 97. polk bil je nastanjen v sv. Jakoba župniji. Tam ne prebivajo bogataši, ampak bolj skromni stanovalci, a prav prijazni. Podčastniki 17. polka zbirali so se na Zabjaku v gostiluici „pri zlatem sodčku", ker so bili prav dobro in ceno postreženi. Zato gre Jakatu, vrlemu Notranjcu iu njegovej gospe naša prav prisrčna zahvala. Na svidenje torej drugo jesen zdravi in veseli.
Vojak 97. pcšpolka.
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Trstu nabralo se je v žganjariji gosp. Ed. Benedika 1 gld. — V kavarni „Tedesco* nabralo se je 3 for. 44^ kr. in 10 cent.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo so je pri veselici 7. t. m. na Opči-nah 7. gld, — Nekateri, ker ne znajo peti, 1 gld.
Podružnica sv. Cirila in Metoda pri
sv. Ivanu imela bodo jutri, v mdeljo, ob 4. uri popoludne svoj občni zbor.
Sl0V68lia SV. maia ob priliki otvorenja šol družbe sv. Cirila in Metoda bode v sredo dno 17. t. tu, ob 9. uri zjutraj v cerkvi pri sv. Jakobu.
Pevci puvskega društva „Adrija" v Barkovijali priredć v nedeljo 14. t. m. popoludne izlet k sv. Ivanu v gostilno „Pri lepem razgledu". Upa se, da so vdeleži tega izleta tudi mnogo Tržaških rodoljubov. Tornj: Na. svidenje pri sv. Ivanu!
Vpisovanje v otroški vrt „družbe sv. Cirila in Metoda" v Bojanu se bode vršilo v nedeljo in ponedeljek, to jo 14. in 15. t. m. ob 11. uri zjutraj v prostorih
imenovanega šolskega vrta.
Vpisovanje učenesv v C. kr. obrtniške šole višji oddelek vrši se od 11 —15. t. m. od 9—12. ure predpoludne, namreč za stavbinski iu tnehaniški oddelek, v šolo za obrtniške predstojnike (mizarje, leso-rezce, slikarje, kiparje) in v šolo za Čipkanje in vezenje. V večerno šolo se začne vpisovanje dne 20. t, m. Mi umu že opozarjali tržaško in okoUčanske stališe na to šolo, naj bi vanjo pošiljali svoje otroke in kadar se nabere zadostno število učencev, zahtevali, tudi poduk v slovenskem jeziku, kakor nam je obečan.
Vpisovanje učencev v c. kr. pripravnico za srednje šolo na Prošeku vršilo se bode v ponedeljek 15. t. m.
I. občni zbor „Slovanskega pevskega društva* bode dne 10, t. m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih „Del. podp. društva". Vse prijatelje petja prosimo, da so ude-ležo tega zbora.
Veselica. „Tržaško podporno in bralno društvo" priredi v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. v prostorih „Hotel Europa" v proslavo desetletnega društvenega o b s t o j a veselico s sodelovanjem
slavnega tsniburnskega zbora tržaškega, dramatičnega odseka iu pevskega zbora. Program veselice prinesemo pozneje.
Pravila „Tržaškega podp. in bralnega društva", prenarejena v zmislu državnega zakona z dne 30. marca 1888. p (»trdilo jo z neznatnimi spremembami visoko c. kr. ministerstvo za notranje reči z odlokom dne 3. t. m, št. 6579.
Vodstvo „Tržaškega podpornega in bralnega društva" vabi vse čestite družabnike in diužabnice k izvanrednom
z b o r u .! kateri bode v
ne-ob
so v z lio tej prepovedi celi dau vihr.ile narodne zastave, prijavili so vrlega našega
rc-no. l)ici>nt Spe'i..!»T poudarja in hvali Ivraške pn biviilce, ki se pogozdovanja z
narodnjaka, gosp. Janeza T e ne e j » veseljem udeležujejo. To zanimanje Ijud-
občne m
deljo dno 28. septembra 1890. 4. uri popoludne ? društvenih prostorih. Dnevni red : Prečitanje in potr-jenje popravkov in dostavkov k nekaterim točkam društvenih pravil, katere je c. kr, ministorstvo za notranje reči z odlokom dne 3. septembra t. I. št. 0679 potrdilo.
Gospa Lucija Podgornik, poznana vir-tuvozinja tia glasoviru, preseli se — kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira — z dnem 15. t. m, v Trst. Od 17. naprej sprejemala bodo oglnSanja m pouk na glasoviru.
Najzvestejši podaniki? Znano je, z kakšnim veseljem Italijani vporabijo vsako najmanjšo priliko, da nas Slovane črne ter ovajajo kot državi in javnemu miru nevarne. Ako jim faktov nedosta je, izmislijo si najbol j robate laži, da jim je lo mogoče blatiti nas, sebe pa povišavati. Uprav ob času, ko se je praznovala osnova Celj-skega „Sokola", obhajali so v Opavi na Slezkem enako slavnost. Kakor zagrizeni neinškutarji v Celju, koji so po izreku „Piccola" — v znak svoje velikonemške kulture — metali na mirne slovenske So-kolaše iz oken gnjila jajca iu še kaj diu-zega .... enako so so vedli tudi Nemci v Opavi izzivajoč češke Sokolaše in hoteč na vsak način provzročiti izgrede in nemire. Lahonske in nemške kavke pišejo sedaj, da so mestni zastopi v Celju iu Opavi imeli prav, da so prepovedali slav-uosti ter dolže deželne vlade v Gradci in Tropaviji spora:;untlje»ija se Sokolji. „N. Fr. Presne" sklepa nvoje poročilo o slav-nostili rekoč: „Treba se jo zahvaliti previdnosti Nemcev, da se neso zgodili večji nemiri!" Tako daleč sega že zlobuoat nemških in laških pisunov. Resnico ti pretvarjajo, da le pripi njih hudobnim namenom. Videč v sebi pravi vzrok nemirom
—	kojih pa niti v Celju, niti v Opavi ni bilo, za kar se je zahvaliti zgolj slovanskej miroljubnosti —činijo se nedolžnim, žitvain. Ali volkove poznamo, čeprav se dobro zavijejo v ovčje kože. — V mirnosti in vzglednetu redu, v katerih ati si vršili omenjeni dve sokolski slavnosti, uvidevajo izgrede in nemire; kjer so se pa pravi izgredi in politiške demonstracijo v istini vršile, teh no vidijo. Minolo nedeljo se je namreč obhajala tudi slovesnost, odkritja spomenika pokojnemu dru. Bertoliniju, prvemu predsedniku „Pro Pntrii" v Clesu na Tirolskem. Bilo je pro videti, da se slovesnost ne bode nvrno končala, kajti znano je že vsem, kam cikajo laški „pa-trijoti". In res se tudi ta slavnost ni izvršila brez demonstracij. Skoraj vsi govori ee bili jako dvomljivega pomena in nek doktor Sisinio De Pretiš a« je tako spozabil v svojej govoranci, da je vmes moral priti politični komisar, ki je navdušenega doktorčka storil odvesti iz slavnostnega prostora. Zbrana lahonska kliku je pa cesarskemu zastopniku pridno žvižgala in sikala hoteč s tem pokazati svojo veliko-laško mišljenje. — Ako nemške in laške časnikarske vrane že v sokolskih slavnostih v Celju in Opavi, ki so se navzlic očitnemu izzivanju strastnih nemčurjov izvršile v najlepšem tuiru in redu, uvidevajo izgrede
—	kaj bi pač bilo, ako bi res prišlo do tega, da bi Slovani, izzivani, hoteli reago-vati P . . .
Iz sv. Križa so narn piše: Kakor smo nedavno javili, prepovedal je naš župan dne sv, Petra iu Patla dan, da jaz hiše ne smejo vihrati narodne za-tave. Ali ker
slavnemu magistratu, kateri gu jo obsodil na 2 gld. globe, ali 6 ur zaporu. Ali t.i kazen našega narodnjaka ni prav čisto nič oplošila, ampak ostati hoče tudi v bodoče isti, kakor je bil do sedaj : kajti v svesti si jo, da ni storil nič krivičnega, ampak kar je storil, storil je v slavo božjo in naroda svojega, Čast mu torej ! Gospodu županu pa bodi povedano, da tu no najde tako mehkih tal, kakor si domišlja, ampak da smo trdni, kakor Kraška skala. Pripravljeni smo klubovati vscin lahonskim mrežam, da si ohranimo vsaj to pravice, k. »je smo do sedaj vživali.
D o m a č i n. Iredenta v Italiji zmirom bolj vzdiga svojo glavo, preteč Avstriji in provzročajoč
sfva treba ohraniti živo. — Kon«*c zborovanju bil jo banket v Hotel de la Ville, kjer so se vršili razni govori in napitnice.
K statistiki šolstva. Na podlagi ljudskega š I-tva I. 1S80. živi na Štajerskem, Kranjskem, Primorskem iti Koroškem poleg 794.8Sl-f29.392-J-12.479+241.585 vkupe torej 1,078.297 Nemcev; Slovencev: 388.419+447.360+109.124+102.252 vkupe torej 1,107.101, namreč 28.804 Slovencev veo, nego Nemcev. Za Nemce obstoji v v Gradcu na Štajerskem popolno nemško vseučilišče; Slovenci netnajo nobenega. Istotako imajo Nemci višjo tehniško šol o, a Slovenci nič. Gimnazij imajo Nemci v rečenih deželah 14. Slovenci nobenega, samo v Ljubljani sti
nemire. Zadnji teden se je tudi izvišilo|^ve utrakvistiški gimnaziji, t. j. nemško-nekoliko dogodkov, koje so laški nemirneži »luvenski. Realk imajo v rečenih štirih koj uporabili. Nek itnljanski podpolkovnik I deželah Nemci 8, a Slovenci nijedne, stopil je v Korminu na avstrijsko zemljo | Kakšne važnosti so za narodno vzgojo spremljajoč sv. j , lim/.iiio, tu pa jo nek [učiteljišča, ni nam treba pojasnjevati, avstrijski žandar prav uljudno ogovoril ter Teh imajo Nemci v rečenih deželah 3, v ga spremil zopet do meje. Enako so je'teni so Slovenci morajo zadovoljiti z izjavil podpolkovnik sam, ali rimski čas-! 2 utrakvistiškima nemško-slovenskima in z nik „Tribunu" (ki pa ureduje /nani voja- 1 nem k'i-slovenako-Iaško-hrvatakim učite-
ški begunec in iredentaš Bar/tloi) pisal je upiav nasprotno rekoč, da se je omenjeni
ljiščem. Tako izgleda i/.peljava 19 drž. zakonov v deželah, obljudenih po Sloven-
žandar proti podpolkovniku prav robato Kakšno čudo pač, da ni mogel slo-obnašal, in zahtevajoč, da italijanska vlada j venski narod napredovati pri onacih okoli-nvstrijsko v tej aferi interpelira ! — Av- j finali v znanju in omiki kakor Nemci, atrijska korveta „Minerva" priplula je mi- katerim nikdo ne dela ovir, da „uživajo nolo nedeljo v Genovo, ne da bi ondašnje j blagoslov materinega jezika". Zalibog, da italijansko zastavo pozdravila z običajnimi, dandanes nemški liberalci smatrajo ta uži-streii. Navada in nek mejnarodni dogovor ] tek kot 8Voj privilegij tako, da koj razveli, da te pozdrave oddajo samo ladi je, j Pobirajo kot krivico in teptanje ........v,
ki imajo na krovu več kationov. Omeniti ^ko so enak blagoslov podeli tudi Slovenje, da ima „Minerva" samo 4 topove, radi «em. Slovenci so v tem oziru enaki Čehom, česar jo od enacih pozdravov izključena. Kako so tlačijo Nemci, kojiin nikdo ne krivi Ali laški Časnikarji laščine nočejo umetiJ laflUi dokaz jo Bukovina. Izmed ondašnjih Okolnosti, da avstrijska korveta ni oddala j 568.458 duš živi tamkaj uradno naštetih običajnih strelov, pripisujejo političen po- j 108.820 Nemcev, torej deseti del Slo-men in razžaljenjo italijanske vlade! —, ▼«">«»» v spominanih deželah. Za to pe-Radikuici spravili so so na ministra Ci ispija, j šćico Nemcev vzdržuje se 1 državno vse-ker se je drznil razpustiti društvi „Bar-1 u 6 '1 • 6 6 « (* a stolicami: teologiško, santi" in „Oberdank". Gnjev jim je še! pravno in zdravniško), poleg tega so tri bolj naraste I zadnje dni, ko jo notranje1 gimnazije, 2 realki, 1 učiteljska priprav-miuisterstvo razpustilo neko drugo iie- uicu za učitelje in 1 za učiteljico; 239.690 dentarsko druntvo „Balilla", kije ho- j Businov nomajo nijedne narodne šole. te I a uprizoriti nove proliavsti jske demon- Enako ho godi Rumenom
struoije. Ultra-r.idiknice, vodja italijanskih
Otroška odgoja. Dne io. t. m. šol je
iredentarjev, poslanec Imbriaui j" telegra- \ 71 b-tui starček Kr. Kober po trgu mostne fičnim potem poslal svojo interpelacijo bolnišnice. Nakrat ga obsuje trupa malo-rimakej zbornici g'edo razpusta „Propa-! pridnih dečkov motajoč vanj kamenje in trio" in diugili itedeiiiar.skih društev, glede ,Jll'o1' ntv»1'' "» rani vsi ga v nogo iu prsi.
zadnjih dogodkov v Genovi (tiepozdnv „Minerve") in slabega postopanja „avstrijske vlade" proti itul'jaiukemu podpolkovniku v Korminu!! Kuakn resolucijo jo sklenila tudi podružnica „Dante Alighieri" v Bari ter očitno i /javila se proti Crispiju preteč, <la bodo šuutal« italijansko podanike proti Crispiji vi j vladi! V resnici ra-sejo na vratovih italijanskih kričačev ka-pusove glave!
257 moravskih obrtnikov, trgovcev,
tovarnarjev, odvetnikov, inženirjev, prišlo je minolo sredo v Trst, da si ogledajo mesto iu njega industrijo. Društvo „Austria" in trgovinska zbornica sta jim pripravila dostojen sprejem. Odtod odpotujejo v Postojno.
Kongres gozdarjev. Minolo sredo vr šilo se je zborovanje gozdarskih društev v pritličnej borznej sobani. Zborovanje jo otvoril miuisterijalni svetnik Salzer, na to jo govoril ces. kr. namestnik, uaglašajoč važnost pogozdovan je Ki asa. Višji gozdarski svetovalec Gutteuberg je orisal geolo-gično Kras ter podal nekoliko zgodovinskih podatkov o njega gozdih. Kras je bil nekdaj gozdnat: kot uzrok posekanju navaja okolnost, da so gozdovi bili občinska lastnina ter neoo bili zadosti nadzorovani. Na-1 redile so se pozuejo poskušnjo Kras zopet pogozditi, osobito pod namestnikom Stadionom ; upa, da po 25 letih bode Kras izginil. Direktor Bretachneider hvali do-
Ves trepetajoč prihitel je ubogi starček v bolnico, kjer so mu obvezali precejšnjo rano na prsih. V teh slavnih činih obstoji laška odgoja porednih fantaliuov po mestu. Gospoda Lahi, ki se toli ponašajo s svojo podedovano kulturo, bi jo pač morali v prvoj vrsti rabiti, da nekoliko odvadijo te svoje divjaške sinovo enacih nesramnih in brezsrčnih činov. Oh koliko divjuštva morajo še iztrebiti, predno se smejo /vati vsaj polu — omikane! Skrbite za svoj divji zarod in pustite nam skrb za našo deco. —
Avstro ogerski Lloyd. Oge ska vlada noče ničesar olituti o povišanju državne podpore temu društvu. Vsled tega se je razširila vest, da so pogodba Lloyda z Oger-sko popolnoma pretrže, kar pa ni res, niti je želeli kajti, ako bi prišlo do tega, Ogri bi na vse pretege Lloyda delali konkurenco, kojej bi Lloyd morda podlegel. Z eno besedo: Madjari Lloydu nočejo več pomagali. Avstrija sama pa ne uiore. Posledica temu jo, da je Lloydov položaj zmirom bolj kritičen. Kakor vsa znamenja kažejo, konec temu nenaravnemu stanju učinijo kmalu delničarji sami in društvo preide v roke tujih kapitalistov. Uzrok temu bodo zgolj slaba društvena admini-strac,pi in njega nedelalni gospod predsednik, baron Morpurgo.
Električno razsvetljavo vpeljejo v dvornej palači na Dunaju. Cesarsko palačo bodo razsvetljevalo 8000 svetilk ;
sedanje pogozdovanje z borovci ali meni, električni tok preskrbi mejnarodno elek-da bi bilo v prihodnje bolje nagajati me- trično društvo.
M. Kune, „Knjiga krojaštva". Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani; 55 str. z 10 velicimi tabelami in 50 izvirnimi vzorci in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt. To je prva knjiga v tej stroki, ki je izišla v nas Slovencih. In ta knjiga je uzorna po svojej vsebini, kar nam pri čajo obila priznanja, došla gospodu spisatelju, tako iz slovenskih, kakor neslovenskih interesovanih krogov. Ta knjiga je lahko umljiv mentor vsakemu krojaču in ne bi jo smeli pogrešati v nijednej kro-jaskej delalnici. Hvaležni moramo biti gospodu spisatelju, ker nam je ledino oral glede terminologije v tej stroki. Lahko si je misliti, koliko truda ga je to delo stalo. Knjigo priporočamo toplo našim krojačem.
Menažerija Kludskv ostane še malo dni tu. Kdor si jo želi ogledati, naj se požuri.
Tržno poročilo.
Cene ne razume, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Ctna od for. rio for
Siti Mocea.......100 k.	132.—	134.—
Rio biser jako tina . „	—.—	—.—
Java „ „ „ . „	- .-
Santo* lina..... „	114.—	I G.—
* srednja ... „	10».—	110. —
Gnatemala..... „	116.—	116.—
Portorieco..... „	133.—	i35.—
San Jago de (J ubit . w	ll6.—	137.-
Cejluti plant. tina . . „	133,—	I ;6.—
Jara Malang. zelena . „	llfcj.-	119 -
Cainpinns..... „	— . -	—.—
Hio oprana .... „	— — —.—
„ lisa...... „	lil.-	112.-
„ »rodnja .... B	106.—	108.—
Cu»la-ligne" v zabojih . . „	28.5U	vJR-
Kaciiov cvet . ... „	390.-	400.—
Ingir Bengal...... „	^0—	!i|.-
Paptr Singapore..... „	61.—	—
PenaHg...... „	51.—	52.—
liatavia...... „	52.—	f>3.—
Piment Jaiuaika..... „	37.—	37.50
Pstrolej ruski v sodih . . Ion K.	7.50	—.—
„ v zabojih . „	8.15	— .—
Ulj« bombažno uiuerik. . . „	32.—	34.—
Lecce Jedilno j. f. gar. „	41.—	42,—
daliuat. s certifikat. . „	44. -	45.—
namizno M.S.A.j.f. gar, ,	53.—	5k.—
Aix Vierge .... n	03 —	05.-
„	lino...... 58 - 00.—
Božiči pulješki ..........„ 9.75	—• —
daliiiar. s cort. . .	„ 9.—	—.—
Smokve puljeAku v sodili .	„	15.—	—.—
„ v vencih .	„	1B.—	—.—
Limoni Metanu......zaboj	11.—	12.—
Pomeranče Puljanko. ...	n	—.—	-.-
Kandlji liari J.a.....luO K.	516.-	97.-
datm. l.a, s cer t.	,	i>8 —	lUU,-
Plgnolli..................„
Riz itallj. naj ti noj i ...	,	19. J5	19.15
„ srednji ...	„	18.—	ItS.oU
Kangoon extra| ...	„	16.25	— .—
* I.u} carinom	„	14.7,")	15.—
II.«J..........12.^5	12.6U
Sultani ne dobre v rut i . .	,	.'i5.—	0-\—
Suho grozdje (opata) ...	„	18.-19.
Oibebe..................„	- .-
Sladki Vannouth ....	so»t	—.—	— .-
Polea»vke srodne velikosti 100 h.	89.—	40. -
\ m 1 j k tj..........„	—.—	—. -
Sladkor centritug. v vrečah	„
crtitHK. ...	.	3 .'.25	H2.59
FftiolCoks..............„	10.15
Ma.idolom..........„ 7.75	— .—
•vutlorudeći ....	„ 9 —	—
tenmorudeči ....	r	—.—	- .—
bohinjski............„ U.50	— .—
kanarček............„	— .—	— .—
beli, veliki ....	„ D.50
zeleni, dolgi ....	w	—,—	—.—
, okrogli ...	„	- .—	—.—
lucšaid, štajerski . .	- .—	—. -
Maslo .................Ki.-	85. -
Seno .......................„	2.50	3.'!tl
, volovsko............„ 2.50	i'i.bo
Slama.......... 2oU	3 29
Duuajska borsa
12. septembra.
Živic in družb, v Trstu
imajo v svojoj zalegi, ulica Zonta št 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo ralu-, kakor tudi vse za stroje potrebno. 1'oncbno pr poročajo s e s a i k e (piimne) r\ kalanje vi.de, pretakanje vina. gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; cevi va vi.«|i.vode in v .-ako drilgo rabo izlitcga in I; .vam-ga /< leza, svinca, kaučuka, lana: nila'ilir'c" in rHtilriice za žito, mrvil-nice za koru/o, slani .»rožnice, stiskalnice in mnsrilniee za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnnnje in doutače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljijo prosto carine po deželah.	10
Ker se bliža čiis trganje grozdja, priporočamo naše trdne tiskalnico in mastil niče (pr» še in mline za grozdje.)
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba iu priskrbimo za porab-Ijenje njih delo, druge.
Scliivitz & Comp.
NAZNANILO.
Sprejme se v stanovanje iu užitek eden ali dva učenca.
Naslov: Orsola M a s s a r i „via del Sapone št. 1, drugo nadstropje vrata st. 9.	2
v
RISA
trimidstropna v Huzetu. pripravna za gostilno ali prodajalno, p, d streho z vo»l-njakoui (poleg je tudi vrt) na lepem prii-štoru pri cerkvi, se da v najem ali pa tudi prostovoljno proda. Več se izve pri lastniku L u k a Z o r c -u seda j do 20. t. m. tam. pozneje p« n« Rakeku.
Znaten postransk zaslužek,
ki se vedno vekša in ki dolgo let trnja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati: •O. S. 1890' Ornz, postlagernd.	22 — 25
Trgovski pomočnik
za prodajalnico kolonijalnega blaga, želi po»l ugodnimi pogoji bodi v mestu
ali na deželi takoj sprejet biti. Ponudbe naj ise pošiljajo na uredništvo toga lista |>od naslovom ^J. V."
» — 10
Lekarna
FRANZONI
ulica sv. Anton št. 5 (pri cerkvi).
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil.
1A PRODAJ
je žganjski kotel najnovejše vrste, še le dve leti star, ki porabi komaj '/ drva od družili kotlov. Drži 142 litrov. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri Valentinu Tavčarju, trgovcu v Dntov-Ijah pri Sežani.
JAKOB KLEMENC
trgovec	2-10
Via S. Antonio.
Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega Mat/a za moiko in iemko oble'to te se vedno nahaja v velikej množini hborne kotonine, harnima, platna in finneU r ružnih htirnih. Dobe so helu zagrinjala vsnhr rr.ife in velikosti. Postreči moro i. najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali Na izbor ima možkih zavratnic. in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnoj meri se dobi za gospe vsaktere preproge in lišpa za plese in že-nitve in to vedno nove, moderno in nezale-žano blago Vsaka naročba nn deželo [po obrazcih ali inustrih] se izvrši hitro in točno ter luhko nekatere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje- Svilnato hlngo je vedno najnovejšega izdelka; svilnate trakove vsako velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne frnnžo se dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznej Sirokosti. Za obilno naročim se priporoča vsem p n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo.
CARLO PIRELLI
mejnardni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in (lelalecni po nizkih tenah in na vse krafe.	n-i»7
Knotm drž. »iolg v bankovcih	--gld	t8,—
n v srebru —	B	Hb.TU
Zlata rentu - — — — —	— r	1071 ft
5% avstrijska renta - — —	--«	lUl/,'0
Delnice narodne banko — —		£>7 1, —
Kreditne delnico — — — —	n	;iut) 50
London 10 lir sterlin — — —	— — „	112.5 j
Francoski napoleondori — —	— n	
C. kr. cekini — — — — ■—		5.38
Nemške ninrke — — — - —		!.' 5.2U
Zahvala.
Podpisani odbor so najsrčnejše zahvaljuje vsem s avn in pevskim in drugim društvom iz okolice in Trsta, kakor tudi vsem častitim gostom, kateri so nas dne 7. t. m. počastili svojim pohodom. Tud' blagim dobrotnikom, kateri so kaj darovali v dobrodelen veselični namen, iskrena hvala ! —
Opčine, dne 9. sept. 1890.
Veselični odbor.
siisKamics n sadni sok m sadni mošt
najnovejšo izborno konstrukcije s trajno delujočim dvostrokiin pritiskom in / regulatorjem stiskalne silo; Garantirana delujoča silafdo 20«V„ večja, nego pri druzih stlskalhibatii
Odlikovane s prvo nagrado na državnej. siuhiej ea»stuvi,
ki je bila nioseea oktobra leta 1888 na Dunaju, o katerej,prilik.. so te stiskalnice strokovnjaški izskusill.
S^ONE IN GROZDNE MLINE
izdelujejo iu z Dunaja oddajajo
PH. MAYFAHRT & COMP.
lovitrne za poljedelske iu vinorejnko stroje, livarna za železo iu kladivo na par, Dunaj II. Frankobrod na M. in Herlln N;
llustroviiiii ceniki, prospekti iu pohvalna spričevalu itd. sjratis-iin trunko, ako se jili želi. Vzprejmejo se ladi zmožni iu solidni za-Mi»pii[ki za primerno provizijo.
Nasproti javnemu vrtu,
(Giartliuo Pubblieo)-:
Fondo Ralli
velika menažerija Kludskyga
iz Hamburga,
v haterej se vidijo najlepši živalski eksemplari — res vredni, da se jih ogjedn« — i7. vsi-h petih delov svi ta. Došel je tudi transport novih /ivalij.
Vsa.U i dan 2 veliki predstavi,
Nastopa več krotilcev in krotilk živali % lovi, tigri in sloni. Prva predstava ob< 6i
uri, druga ob 8 uri zvečer. Prvi prostor 40 kr. — drugi prostor 20 kr..
Za obilno obiskovanje se priporoča	2'
L a s T K I! r.
5 10 goldinarjev
gotovega zaslužka brez kapitalu in rizika ponudimo vsakemu, km >ri bi s<s hotel počuti s prodajanjem postavno dovoljenih srorek in državnih papirjev. Ponudbe pod naslovom — An-noncen Ezpedition I. Danneberg Wieu I.. Kumpfgasse 7.	_f}
Vozni listi iu tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni p»r.»brod „RED STEARN LI2SIK- iz AniverptM
direktno v
Nev Jork & Pbiladelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr. avatrijak* vlade. Na vprašanja odgovarja r^čno: kon>* cosijonovaui zastop !10 — 42
Ludvvig Wielieh
na Dunaju. IV \Wyringergasso 57, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahndfl in Innsbruck.
Inil
iRiccardo Dinelli i
Via S. Lazzaro St. 15, Trst. rUJ
jjpj Zaloga alabastra vsake kvalitete in oblike.
Tovarna za gips I
i
in im
iit »Mike.
gips
m
pl raaličivih vrst na drobno in debelo. Il!i jjj Igluje kipe iz gipsa po nizkih |jl'|	conah.	33—44 lira
VšSiSHjgg^
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta, i- okolice. Primorja i ostalih hrvat' sko-siovenskih yradovah i mjestah, sa so-lidnootii i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima; i obuVju svnku i mračim bilo koje vrsti kn jijrotiMlvars^io^ po»lit to preporuoa: se osobito za ove vrsti tiskan io kao n. pr::
za župne urede, okružnice, raćuncr list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjutnioe^ zaručne i vjenčane oUjave. pozive,, riizporetie. ulaznice, oglase, pravila-, izvješće, zaključne račune, rećištnike, punomoći, oieniko, jeatvenikc. svak«-vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da će nam< biti osobita bri^a. p. n. naručiteljo u svakom pogledu zadovoljiti koli brrom i točnem podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladiaeu) sv-o potrebno tiskanice i knjige za orlivmi- urinle.
Onda iiua na prodaj sliudeoe knjig« :■ Kmetijsko berilo zu> iiailiiljnvalne tucaju ljudskih šol in gospodaijev v pouk v.ena prije uvč.
sada tvrdo vezana......ti.
Sodnijski obrazci nastavil H. Trnovoo . . n. IO
Vilim Tel; prevoda Gugnora.......n. tO-
l.judmila prevod. I liollaon ......u. te
Filip prevod Krizmana.......tu tO
Antigona prevod Krizmanu......n. tO
Trst in okolica od Hilit *......n. W>
Pjesmu o zvonu proveo A.. K. Int-i>04ii<i- .. u. SO fhtra pjesma	„ .V. K » , . m Ve
Ovo su knjige jako> peik-hnlnu' /n- darove o praznieih' zalo ili si. občinstvu proporučamo.
Kod naručivanja.Uhkaiiii«u i drugog, molimo ■naznačiti točno noničbu i dotični ne^te-T (adresni) narući^eijiu Za. obilnui liiumebu. preporuka s«
; Tiskara Dolenc
Via. Garintia br. 28 u> Trstu.
Lastnik pol. druztvo „Edinost".
Izdajatelj iu odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu