AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO' 289
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 13, 1939
LETO XLII. — VOL. XL11.
NAPOVEDUJE KONEC STALINA
1 Garner grozi, da bo šel v pokoj, če ne bo predsedniški kandidat
Rusija se ne uklone zahtevi Lige narodov, da neha vojno z Finci
Člani Lige bodo morda nastopili proti Rusiji
Prizor v glavnem mestu Finske, Helsinki, ki so ga obiskali ruski letalci z bombami. Več kot 200 oseb je bilo pokopanih pod ruševinami.
Rusi priznajo napako bojevanja s tanki
Moskva, 12. dec. — Rusi zdaj priznajo, da so napravili veliko napako, ko so hoteli z mehaniziranimi četami preiti čez zamrznjena jezera, čez gozdnati1 in skalnati teren na Finskem in niso pri tem računali na nenavadni odpor Fincev. Rusi zdaj uvide-vajo, da bi bili hitreje napredovali, če bi se bili poslužili izključno konjenice in pehote.
Rusko časopisje zelo malo poroča o bojih na Finskem. Samo to piše dan za dnem, kako finski narod z navdušenjem pozdravlja ruske čete, ki so jih prišle "osvobodit." Danes je rusko vrhovno poveljstvo razglasilo, da ruske čete "napredujejo" na vseh frontah.
Dalje poroča rusko časopisje, da so kraje, ki so jih vzeli Fincem, že popolnoma sovjetizirali. Tako se poroča o "ginljivem" slučaju, ko so vojaki ukazali neki stari ženici, da sme vzeti kravo njenega bivšega gospodarja, ki je pobegnil pred Rusi in da se sme preseliti v gospodarjevo hišo.
Nalašč zavozil v vlak
George Haas, star 60 let, je zavozil svoj avto čez železniško progo v vasi Rocky River. Vlak je zadel v zadnji konec njegovega avta in ga razbil. Haas je' skočil iz avta, predno je ta začel goreti. Izpovedal je, da je privo-j zil do proge ravno takrat, ko se je križišču bližal vlak. Neka notranja sila, pravi Haas, ga je silila, naj zapelje avto na progo, kar je tudi storil. Dobil je le ne-j kaj prask po obrazu.	I
na: ruske ■ zračne napade. V sorazmerju ima Finska več žensk
v	vojni službi kot kaka druga dežela.
-o--—
Demokratski klub 23. varde
Člani demokratskega kluba 23. varde so pri glavni letni seji izvolili sledeče uradnike za leto 1940: Predsednik John H. Gornik ml., 1. podpredsednik Edvard J- Kovačič, 2. podpredsednica ^ary Somrak, tajnica Josephine Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., blagajnik Anton Lučič, nadzorniki : John A. Alich, August Ko-in Frank Pire, vratar Jo-SePh Pograjc. Seje se vršijo pr-
vi	petek v mesecu v Knausovi dvorani. Demokratska voditelja
varde, Anthony J. Zakrajšek 111 Mrs. Helen Mikulin, vas skup-z novim odborom vabita, da j^stanete član in članica tega ^|uba. Nadalje informacije do-it;e pri tajnici.
Councilman Edvard Pucel, ki i bo v bodoči mestni zbornici najbrže vodja demokratske manjšine, je na seji mestne zbornice zahteval, da napravi mestna zbornica obenem z županom Burto-nom načrt, da se v bodoče prepre-. či pojav slicnih reljfnih kriz, kot smo jo imeli sedaj..;
"Narod v Clevelandu je že sit, da bi se ga gnalo od ene relifne krize na drugo," je rekel Mr. Pucel, "zato je treba pravočasno napraviti proračun, da v bodoče ne bo primanjkovalo denarja za re-lif."
OPROŠČEN IZ JEČE SE JE OBESIL
Lille, Francija. — Kleber Du-plot, star 57 let, se je zagovarjal pred poroto radi umora svoje žene. Porota ga je oprostila, ker je bil sicer Duplot na dobrem glasu. Ko je prišel domov, se je takoj obesil.
-o-
Hišni projekt v Euclidu v Šolski odbOr v Euclidu je sklenil, da bo preiskal vse podrobnosti glede nameravane zidave hišnega projekta v Euclidu na 200. cesti, šolski odbor je dobil več protestov proti tej zidavi, ker bi bile šole v Euclidu potem preveč obremenjene. Država plača za I vsakega otroka na leto $35.92, toda ker bi prišli stem projektom novi otroci v šolo, bi se zvišali j stroški za vsakega otroka na $74, i kar bi morali nositi euelidski I davkoplačevalci.
Najslavnejši filmski igralec, Fairbanks, umrl
Santa Monica, 12. dec. — Douglas Fairbanks, eden najslavnejših igralcev v filmih, je danes ponoči nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Bil je star 55 let. Kar je bil vedno krepak, zagorel in gibčen, je njegova nenadna smrt globoko pretresla vso deželo. Njegova prva žena, Mary Pickford, je bridko jokala, ko' je zvedela o njegovi smrti. Pri njegovi smrti je bil edino njegov zvesti pes Marco Polo, ki je z glasnim lajanjem zbudil družino v hiši, ko je gospodar umrl.
-o-
Angleži niso hoteli potopiti Bremena
London, 12. dec. — Mornariško poveljstvo poroča, da je neka angleška podmornica videla nemški luksuzni parnik Bremen, ki je bil očividno na potu iz ruskega pristanišča Miu-mansk domov v Nemčijo. Podmornica pravi, da bi bila čisto lal^ko izstrelila torpedo v parnik, toda tega ni storila, ker ni imela časa j ladje posvariti, brez svarila se j pa ne sme ladij torpedirati, kakor določajo mednarodne postave . Bremen je plula z veliko brzino, najmanj 28 vozlov na uro, medtem ko more podmornica delati k več jem 15 vozlov. Zato ji je $20,000,000 milijonska ladja prej ušla izpred oči, predno ji je mogla uka'zati, naj ustavi.
--o--
Maytag znižan v ceni
Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave., in 819 E. 185th St. naznanja, da so cene finim Maytag pralnim strojem znižali za praznike. Ti pral-niki so med najboljšimi na trgu.
V bolnišnici
Mrs. Mary Verček, 7720 Os-sage Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba št. 307. Prijateljice jo lahko obiščejo popoldne od 2 do 4 in zvečer od 7 do 8. Dobri ženi želimo skorajšnjega okrevanja.
ženeva, Švica, 12. dec. — Ru-' sija je danes zvečer odgovorila |na ultimat članov Lige narodov, j da v teku 24 ur potegne svoje če-I te iz Finske s tem, da odločno J zavrne to zahtevo. Odgovor Rusije je dospel v obliki brzojava od ruskega premierja Molotova. V svojem brzojavu pravi Molotov, da smatra apel Finske na Ligo narodov kot neupravičen, ker Rusija ne smatra, da se nahaja v vojni z Finsko, ker živi v prijateljskih odnošajih s komunistično ljudsko vlado na Finskem ter da je prejšnja finska vlada v Helsinki izgubila svojo moč vladanja in odgovornosti, torej ne more zastopati finskega naroda. (Rusija je postavila to vlado na finskem, katero uradno prizna, čeprav je v glavnem mestu Helsinki še vsdno prava vlada republike).
S tem odgovorom Rusije je vzeta Ligi narodov vsaka moč za posredovanje v rusko-finskem sporu. Finska delegacija pri Ligi narodov se je izjavila na ta odgovor ruske vlade, da so kaj takega pač pričakovali.
V diplomatskih krogih zdaj pazljivo čakajo, če bosta Anglija in Francija pretrgali svoje odnošaje z Rusijo. Iz francoskih vladnih krogov se poroča, da bo Francija od poklicala svojega poslanika iz Moskve in tako pretrgale odnošaje z Rusijo. Prvi korak, ki ga bodo zdaj napravili člani Lige narodov bo, da bodo Rusijo izključili iz Lige. In v tem slučaju, pravi Rusija, bo ta takoj pretrgala odnošaje s Francijo in Anglijo, ker smatra, da bosta ti dve odgovorni, če bo Rusija brenjena iz Lige narodov.
Združena Skandinavija ima moč
Skandinavske dežele, švedska, Norveška in Danska, ki so ogrožane po Rusiji, če zasede Finsko, postavijo v obrambo lahko zelo veliko silo, okrog 1,000,000 fino izvežbane armade, 400 do 600 bojnih letal, 14 velikih bojnih ladij, 35 podmornic in skoro 150 manjših bojnih ladij. Združeni, so ti trije narodi močna sila, razdeljeni so slabi in brez moči napram sovražniku.
Izmed teh treh je Švedska največja, ki ima pa sicer v mirnem času zelo majhno stalno armado, kakih 35,000 mož. Ima pa dobro trenirano rezervo kakih 800,000 mož, katerih pa najbrže ne bi mogla sama vseh oborožiti. Lahko pa popolno opremi kakega pol
milijona vojakov.
Druga je Norveška, ki ima izmed vseh treh najboljšo bojno mornarico. Medtem ko je švedska bojna mornarica bolj za službo v Baltiškem morju, je pa norveška za odprto morje in ima šest modernih bojnih ladij, 24 torpednih rušilcev, devet podmornic in veliko število manjših bojnih edinic.
Norveška ima stalne armade komaj 6,000 mož, ki jo je zdaj zvišala na 30,000, toda ima do 125,-000 rezerve.
Naj slabe j ša izmed vseh treh je pa Danska, ki bi sama absolutno ne mogla dati nobene odpornosti.
Izmed vseh treh ima edino
švedska velike in moderne vojne arzenale in ker ima sama dovolj rude, ni armada odvisna od nobenega uvoza, ne orožja in ne bojnega materiala.
Če se torej te tri države postavijo v skupni fronti in združijo svoje sile v eno, so lahko kos vsaki armadi, ki bi jo hotela napasti, ker bi jim bil v veliko pomoč tudi teren ozemlja, ki je težko dostopen in kjer ni treba ravno dosti vojaške sile za obrambo. In če se res zgodi, da bo stegnil sovražnik svoje prste po njih domovini, gotovo ne bodo čakali, da jih drug drugega pohrusta, ampak bodo o pravem času strnili svoje vrste skupaj in pokazali sovražniku vrata.
£t. Clair Grove 98 WC
Na glavni letni seji so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje leto: Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Mary Zaverl, svetovalka Magdalena Zupančič, tajnica Josephine Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave., tel. HE-9781, blagajničarka Madeline Zupančič, zapisnikarica Josephine Bencin; nadzornice: Ste^ phie Mesojedec, Helena Mally in Theresa Žele; načelnica Sophie Posch. Seje se vrše vsak prvi to rek v mesecu v SND. Zastopnica konference SND Theresa žele, zastopnica za Klub društev SND Anna Tomšič, za prosvetni odsek Josie Zakrajšek.
Licenca za fotografe
Mestna zbornica je določila, da morajo imeti licenco oni fotografi, ki ustavljajo ljudi na ulici, jih slikajo, potem pa jim povedo kam naj pridejo po sliko. Licenca bo stala $50 na leto. Darila za božič Rožančeva modna trgovina na 406 E. 156th St. se priporoča za nakup lepih božičnih daril za moške, ženske in otroke. Izbera je velika in cene so zmerne.
čE JE HUDA SAPA
Helena, Mont. — V prodajalno klobukov je prišel nek moški, ki je vprašal prodajalca, če je kako sredstvo, ki bi mu pomagalo, da bi mu sapa ne odnašala klobuka s plešaste glave. Ker nima las, mu klobuk ne stoji trdno na glavi. Prodajalec mu je svetoval kot edino sredstvo, če si namaže klobuk znotraj s smolo. Pa ni ubogal, ampak si je kupil kapo.
Letna seja
Društvo Slovenski' dom št. 6 SDZ bo imelo v petek večer ob sedmih svojo letno sejo v Slovenskem društvenem domu na Rec-her Ave. Po seji bo nekaj prostega okrepčila.
Letna seja V Četrtek 14. decembra se vrši letna seja podružnice št. 10 SŽZ. ičilanice se prosi, da se vse udeleže seje. Po seji bo malo prijetne zabave.
WPA glasbeni koncert Glasbeni WPA projekt za Ohio bo podal v petek 15. decembra koncert v javni knjižnici na Broadway in 55. cesta, začetek ob osmih zvečer. Vsi ste prijazno vabljeni.
DOMOVINA

Councilman Pucel zahteva da se prepreči bodoče relifne krize pravočasno
Finski poslanik je vesel, da je odšel iz Rusije
Berlin, 11. dec. — Finskega poslanika za Rusijo, dr. A. Vrjo-Koskinqn, njegovo jženo i(n 28 članov njegovega urada, je ruska policija držala zaprte šest ur na 1 meji, ko so se hoteli odpeljati do- ' mov po izbruhu vojne med Rusijo in Finsko.
"šest ur so nas držali zaprte," ■ je rekel poslanik. "In šele potem so nam duli nekaj hrane in nas j pustili, da smo se smeli odpeljati i z vlakom proti Dunaburgu. Slu- ; Čaj je bil precej razburljiv in : hvaležen sem, da sem srečno od- : šel iz Moskve, čeprav sem bil tam i poslanik devet let." Poslanik je rekel, da je Finska pripravljena dati Rusiji otoke v Finskem zalivu in nekaj zemlje na polotoku Karelian, toda ne bo nikdar dopustila, da bi se vsedla Rusija v finskih vodah s svojimi bojnimi ladjami.
V bolnišnico
Mr. John Tutin, 6001 Luther Ave. je bil sinoči odpeljan v Glenville bolnišnico, kjer se bo moral najbrže podvreči operaciji. želimo mu, da bi se zopet kmalu zdrav vrnil domov.
Cleveland brez stavk
Prvič v zadnjih treh letih se je primerilo, da je te dni Cleveland brez vsake stavke ali izprt-ja in se tudi ne pričakuje, da bi prišlo do (kakih nesporazumov pred 1. januarjem.
Glavna seja
Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima danes zvečer letrio sejo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. članstvo je proše-no k številni udeležbi.
FINCI SO SPODMINIRAU RUSKE TANKE
se tanki zagnali, da bi šli preko $ težkimi tanki, da bi tako napravili pot za pehoto, se je naenkrat zaslišala silna detonacija in ostanki tankov zdaj vise po drevju. Vsi do enega so zleteli v zrak.
Na severu je prodiranje ruskih čet otežkočeno, ker je tukaj tema skoro 24 ur, samo par ur je nekaj svetlobe. Poleg tega pa vlada oster mraz, 20 stopinj pod ničlo. Led in pomrzlica se napravi na topovih in puškah, da jih skoro rabiti ne morejo.
Helsinki, 12. dec. — Vojna na polotoku Karelian nima para v zgodovini modernega bojevanja, j Rusi vidijo, da so mnogo podcenjevali Fince. Po ravnini ruski tanki še prodirajo, toda ko pridejo v gozdnate kraje, ne morejo nikamor. Kadar se Finci umaknejo, polože v tiste kraje mine v zemljo, ki so Rusom nevidne. Tako so Rusi prodirali proti finski črti, najprej tanki in za njimi pehota. Toda ko so tanki prišli v gozdnate kraje, so se znašli naenkrat v žičnih ovirah. Ko so
RUSI VALIJO NOVE ČETE NA FINSKO
zadnjih 40 ur. se vrse tukaj jako vroči boji na 15 milj dolgi črti. Kot poročajo Rusi, so v tem kraju že 40 milj v notranjosti Finske. Finci v tem kraju ne morejo dosti rabiti svojih letal radi neprestane megle. Poroča se, da imajo Rusi v tem kraju silne izgube. \_____________________
Copenhagen, 12. dec. — Kakor se poroča iz Finske, se rusko poveljstvo pripravlja, da pošlje v boj poldrugi milijon najboljših čet in en tisoč letal nad Finsko. Glavni napad, ki ga nameravajo Rusi bo na polotoku Karelian. Na zapadni finski fronti je zbranih pol milijona ruskih čet in
-o-
V Helsinski je zopet normalno življenje
Helsinki, Finska, 11. dec. — je, ,je. izseiiib: pp ,
vla<ini odredbi kakih 200,000 pre-; bivalcev, ki jih je sicer normalno ! v mestu'do 260,000. Ob 3:30 po-j' poldne nastopi že tema v teh kra- j jih in ker se v mestu ne sme prižgati nobene luči, je po ulicah te-j ma ko v rogu. Vendar je napetost nekoliko ponehala in pričelo se je normalno življenje, kolikor! je to mogoče v vojnih razmerah.1 Kino gledišča so zopet odprla in' v eni izmed restavracij, kjer sej zbirajo navadno častniki, igra' mal orkester.
Hrane je očividno dovolj na1 razpolago in ni nič dražja kot pred vojno. Vsak dan se tiska v mestu šest dnevnikov: Ulična železnica, busi in vlaki še vedno j vzdržujejo promet, Čeprav je vo-j zni red nekoliko skrajšan. Delavci pridno zabijajo okna pri hišah z deskami, da jih zavarjejo pred zračnimi napadi. Večina prodajalen je pa zaprtih in pripravljena božična darila leže na policah, ker ni kupcev.
Skoro vsaka ženska, ki je še v mestu'je v uniformi. Službo imajo na rešilnih postajah, čakajoč
New York, 12. dec. — Aleksander Kerensky, ki je bil prvi načelnik ruske vlade po revoluciji leta 1917 in ki je takoj ob nastopu oprostil Stalina iz pregnanstva v Sibiriji, danes želi, da bi tega nikdar ne bil storil. Boljševiki so pregnali Kerenske-ga, ki je moral bežati iz Rusije in se danes nahaja v New YorkuJ
Kerensky se je danes izjavil, da je pohod Rusije na Finsko en| korak bližje koncu Stalinove via-! de. Kerensky je govoril na sho-1 du social-demokratov, ki so se zbrali k protestnemu shodu, da' protestirajo proti ruskemu vpa-l du Rusije v Finsko. Kerensky je, bil 14 let vodja protiboljševiške-[ ga gibanja, ki je imelo glavni I stan v Parizu.
Na shodu je izjavil, da je ta nesramna, barbarska Stalinova akcija rodila sovraštvo vsega sve-! ta proti ruskemu narodu. Ke-( rensky je tudi rekel, da če bo vsled te vojne, ki jo je započel Stalin, ruski narod oproščen se-j danje tiranske vlade, bo dolžnost ruskega naroda, da poravna kri-j vico, ki se je zgodila Fincem in| da bo ruski narod tudi gledal, da dobe Poljaki svojo zemljo nazaj.
Washington, D. C. — Podpredsednik Zed. držav, John Nance Garner, pripoveduje te dni svojim prijateljem, da je za vselej opravil s politiko, če ne bo nomi-niran predsedniškim kandidatom demokratske stranke. Garner si je začel nabirati delegate na prihodnji konvenciji samo zato, da bi imel moč in besedo pri izbiranju predsedniškega kandidata. Toda v tem so se pa vedno glasneje začeli oglašati njegovi prijatelji, ki mu svetujejo, naj kar sam postane kandidat. Garner je konservativec in zelo nevaren novim dealerjem. če ne bo Roosevelt posegel vmes, ss prav lahko zgodi, da bosta Garner in poštni mojster Farley kontrolirala demokratsko narodno konvencijo.
Garner je gotov, da ne bo dobil zamorskih glasov, niti delavskih glasov. Dobil bi pa najbrže veliko število republikancev, ker se jim je priljubil s svojim nasprotovanjem Rooseveltu. Na vsak način mora Roosevelt računati z Garnerjevo politično močjo in ker med njima ne vlada preveč velikjft ljubezen, se bodo na prihodnji demokratski narodni konvenciji kresale iskre.
--o-—
Strah pred Slovani
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Bodočnost Evrope je slovanska! To je tisti upravičen strah, ki trka na okno Germanov, Anglosaksov in Romanov. In ta napoved se bo nekoč izpolnila, če se bodo Slovani enkrat združili v eno močno demokratsko državo, kateri se ne bo mogel upirati nihče.
Samo dvoje je možno v Evropi: ali bodo prevzeli v roke vajeti Slovani, ali pa bo prišlo rumeno pleme! od vzhoda in podjarmilo razdeljene evropske narode.
In prav te dni je hotel začeti Stalin s prvim delom velike slovanske poteze. Uspelo mu ne bo, ker je k vsej nesreči komunizem in boljševizem tisti greh, ki bo uničil vsako večjo možnost Slovanov zagospodariti v Evropi. Brezobzirni komunizem je tisto zlo, katerega se boje ostali slovanski narodi, da se bodo z vso silo uprli Rusom in se tudi zvezali z vsakim, ki jim bo hotel pomagati, da se rešijo boljševiškega jarma.
Vse kaj drugega bi bilo, če bi bila zdaj v Rusiji prava demokratska vlada, če že ne tako demokratska kot jo ima mo v Zed. državah, pa vsaj nekoliko podobna tej. Vlada, ki bi ne pošiljala milijone nedolžnih podanikov v smrt in koncentracijska taborišča, kjer bi ne bil takoj vsakdo postavljen pred puške, ki bi le v mislih' godrnjal proti vladi. Dokler bo taka vlada v Rusiji, potem Slovani ne morejo računati na ka ko večjo moč.
Zaenkrat torej z našo matko Rusijo ni nič. Vsaj toliko časa ne, da bo vrgla raz sebe boljševiški jarem, jarem enega samega diktatorja, ki je moč in postava v eni osebi, ki je gospodar nad smrtjo in življenjem 18,000 milijonskega ruskega naroda.
Toda Stalin ne bo večno, morda niti dolgo ne. Narodu se ne more za vedno ubiti v glavo slepo pokorščino in ne more se ga za vedno vkleniti v verige. Saj ima tudi ruski na rod dušo in srce, ki bo nekega dne videl in sprevidel, da mu je vlada enega samega človeka samo v pogubo. Pohlevni ruski narod bo vstal in si ustanovil demokratsko državo, kjer bo vladala pravica in svoboda. In tedaj bo napočil čas tudi za druge brate Slovane, da se pridružijo in združijo v eno mogočno slovansko državo, ki bo vladala v Evropi, ne z mečem in bombami, ampak s pravo demokracijo, kjer ne bo treba potov in ne vojaštva in kjer bo živel sosed pri sosedu v medsebojni ljubezni in živel srečno in zadovoljno, ki ne bo poznal lakote in ne kriz brezdelja.
To bo prišlo, to je čisto gotovo. Kdaj, se ne ve. Prej pa ne, da bo uničen komunizem, ki je vlada diktatorstva in nasilja. .
Tega se zavedajo tudi ostale neslovanske evropske države in strah jih je. Kaj mislite, da se Mussolini zato toliko trudi, da bi ustavil Ruse pred prihodom na Balkan, ker se boji komunizma? O, ne! Mussolini se boji panslavizma Tega se boji tudi Nemčija, Francija, Anglija. Zato se ne bomo prav nič čudili, če se bo Hitler zbal ruske premoči in se bi zvezal s Francijo, Anglijo in Italijo in vrgel Stalina nazaj v ruske stepe.
Čeprav se je Hitler zvezal z Stalinom, pa ga je zdaj gotovo že strah te zveze. Stalin mu je eno zagodel in Hitler se prav boji, da bo moral plesati po ruski muziki. Temu je morda tudi pripisovati, da ni skoro nobenih bojev na zapadni fronti in da tisto potapljanje ladji v Atlantiku in Severnem morju tudi ni taka reč. Saj je bilo dozdaj potopljenih samo par ladij, ki so bile nekaj vredne. Druge so bile pa stare tovorne ladje in vlačilni čolni, ki so že davno prosili za pokojnino.
Vse to da človeku misliti, da zavezniki in Hitler samo čakajo, kako daleč bo šel Stalin. In Če se jim' bo zdelo, da je postal nevaren, bodo skupno udarili po njem.
Stalin se je uštel, ko se je zanašal na. svojo moč. Morda se je preveč zanesel na Hitlerja, ki je pogledal Stalinu čez ramo in videl v njegove karte. Hitler se trenutno še ne more znajti in ne ve, ali on vodi ruskega medveda na verigi, ali ruski medved vodi njega. Prav zdi se mu pa, da ruski medved še ni ukročen in da ga bo še pošteno ogrizel.
Stalin je tudi jako slab državnik, ker si je nakopal sovraštvo vsega sveta na glavo radi vpada na Finsko. V človeški naravi je že tako, da vsak simpatizira z onim, ki je na tleh in ki ga močnejši brca. Finci niso kak neciviliziran narod, za katerega bi se svet ne zmenil, če bi padel kot vojni plen močnejšemu v malho. Nekaj je to vzrok, da se je svet pognal za Fince, nekaj pa, kot rečeno, bojazen pred preveliko močjo Rusije.
Stalin je vse prezgodaj vrgel svoje karte na mizo in ga tako zavozil, da storjene škode ne bo mogel nikdar več popraviti. On že ne! Poleg tega je pa še pred vsem svetom pokazal, da je ruska grmada zanič in da je bil tisti strah prazen, ki ga je imel svet pred mogočno rusko armado. Mala Finska, s tistimi nekaj vojaki na smučkah, pa tako klesti "moderno rusko vojsko," kot so se ž njo bahali boljševiki, da kar cunje frče po Zraku. Seve, Stalin je najprej postrelil vse zmožne generale, zdaj nima pa nikogar, ki bi stopil na čelo armadi.
Torej je najboljše, da popelje Stalin svoje vojake nazaj v kasarne in tam počaka ž njimi, da se bodo rodili novi generali. In do takrat bo šel pa tudi Stalin že v svoje večne azi-jatske planjave, kjer bo imel težak obračun, če kaj vemo. za svoja grozodejstva, ki jih je počenjal nad ruskim narodom.
Moji vtisi o domovini
"Slike, katere prinašamo, jasno pričajo kakšne so razmere na kirurškem oddelku, kako so operirani bolniki stisnjeni, po dva ali trije skupaj, na enem ležišču, ki se včasih niti ne more imenovati postelja. Nekateri siromaki morajo ležati kar na nosilnicah. Priznamo pa, da te slike niso bile posnete zadnje dneve, ker sedanja uprava je jako skrbna in skrbi, da bi s kakimi rečmi ne vznemirjala javnost. Slike so vsaj že eno leto stare. Zagotavljamo pa, da so razmere danes še mnogo slabše in ne bo nobeno slepomišenje od strani sedanje uprave, prav nič pomagalo. Kot časnikarji imamo dolžnost in pravico, da izvemo in povemo resnico.
"Vsako prikrivanje dejanskega položaja, pa stanje še poslabša, ker se potem tistemu, ki je v resnici vsega kriv, vzbuja videz, da je sedaj vse dobro, ko ne sliši nobenih pritožb. Torej jasne in odločne besede od strani uprave, bi bile tukaj zelo na mestu."
Torej iz zgoraj navedenih vrstic, čitatelji lahko razvidi-
gleščini, da se tako vadijo v pravi izgovorjavi. Moj bratranec Frank Lisjak se je učil angleščine že pred 11 leti, ko smo se mi mudili tam na svojem obisku in sedaj že prav dobro govori, vendar, ko sva se tako pogovarjala, me je večkrat lomil smeh tu in tam. Toda kljub temu sem videla, da imajo resno voljo naučiti se jezika per-fektno, kakor so se pred leti trudili z nemščino. Skoraj bi rekla, da v Ljubljani bolj govore angleški kakor pa v Parizu.
Vidi se, da čez par let, ko bomo zopet potovali v domovino, če Bog da, se bo že lahko podal vsak Amerikanec, tudi če ne zna slovenskega jezika, v rodne vasi svojih staršev, kjer mu bo občevanje z ljudmi omogočeno.
Pogrešala pa sem v Ljubljani kakega avto-busa, ki bi tujcem razkazoval mesto kakor imajo to vpeljano po drugih mestih. Saj tudi Ljubljana lahko nudi tujcu mnogo razveseljivega in zanimivega, kar se drugod ne vidi. Tu je zopet lepa prilika za nekoga, samo če se je posluži.
te v kakšnem položaju se nahaja bolnišnica v slovenski metropoli v Ljubljani. Iz časopisa, iz katerega sem prepisala zgo-rajšnje vrstice, so tudi slike bolnikov, katere hranim v spomin na žalostne razmere v katerih se nahajajo bolniki-trpini, katere je doletela nesreča, da morajo ležati na teh posteljah.
Ko smo se peljali iz Ljubljane na Štajersko, sem videla na svoje lastne oči bolnika, ki se je komaj premikal naprej in se na vso moč trudil, da bi z berg-Ijami stopil na vlak, kajti eno nogo je imel v gibsu "cast" ter zanj ni bilo prostora v bolnišnici, ampak se je moral podati domov, čeprav se skoro premikati ni mogel. Takih slučajev se vidi precej.
Ko smo se mudili v domovini, se nam je bilo tudi težko privaditi časovnemu štetju, ker tam na primer štejejo popoldne, ko je ura eno, a oni pa pravijo, da je trinajst itd. Posebno ko smo potovali izven Jugoslavije, smo dobili od Put-nik agencije navodila za razne vlake s katerimi se bomo vozili in kdaj prispemo v eno ali drugo mesto, tedaj smo morali nekaj časa računati na prste, predno smo se privadili kaj pomeni "vlak dospe ob 22. uri 20 minut, ali 23. uri 10. min. itd.," vendar predno smo zapustili evropska tla, smo se tudi temu že privadili.
Tudi k kino predstavam smo večkrat zahajali in najraje smo gledali naše ameriške filme, vselej ob takih dnevih so bila gledališča nabito polna. Toda nekaj sem opazila, na kar bi se tukaj v Ameriki ne mogli privaditi, in sicer, da tam odprejo gledališča za prvo predstavo šele ob sedmih zvečer in za drugo pa ob devetih in nato je vse končano. Kadar je konec ene predstave, tedaj morajo vsi gledalci zapustiti gledališče, raz-ven v slučaju, če kupiš ponovno vstopnico za drugo predstavo. Tu pri nas v Ameriki pa greš lahko v gledališče ob eni uri popoldne in z eno vstopnino lahko sediš vse popoldne v gledališču in lahko še zaspiš zraven.
Opazila sem tudi, da se v Sloveniji zelo zanimajo za angleški jezik. Vsak študent ali starejši gospod, ki pričakujeta kakšne boljše službe, se pridno učita angleškega jezika in kadar pridejo v dotiko s kakimi Amerikanci, prav radi vidijo, če se z njimi pogovarja v an-
Nekega dne sem srečala neko mojo znanko ,ki je bila precej razburjena. Vprašam jo, kaj neki je, da se je tako raz burila, pa mi pove, da čeprav je doma na Štajerskem, pa je morala priti v Ljubljano, da prosi za svojo sestro učiteljico ki je bila prestavljena iz bližine doma nekam daleč v hribe in da se je bati, da bo od samega dolgega časa tam umrla. Vprašala sem jo, zakaj je bila prestavljena. Povedala mi je, da jo bom bolj težko razume da, ker pri nas nimamo takih razmer. Vseh teh sitnosti so bile krive razmere v državi, ker je prišla na krmilo druga stranka, pa odslavlja prejšnje uslužbence in nastavlja svoje somišljenike na boljših mestih.
Dokler je bila na krmilu na predna stranka, je imela njena sestra dobro službo in sedaj so prišli nar krmilo klerikalci, pa oni nastavljajo svoje ljudi na boljša mesta. Veste, pa je to popolnoma zasluženo, saj je napredna stranka poslala vse dobre katoliške profesorje in učitelje na kako oddaljeno in zapuščeno mesto in tako se godi vselej kadar se premenjuje jo vlade.
Tudi niso smeli tedaj govo riti, kar bi bili hoteli, ker so se vedno bali kazni, če bi kaj zinili, kar bi ne bilo po volji via dajoči stranki. Tu pri nas i Ameriki pa lahko govoriš na radio in kritiiziraš našega pred sednika, ali Vlado, ker je svo boda govora, medtem če rečeš kaj zoper vlado v naši domovi ni, te lahko doleti precej stro ga kazen. Take strogosti bi se mi Amerikanci ne mogli priva diti.
Služkinja, ki zasluži po 300 dinarjev na mesec, misli da je to že precej mastna plača. To bi bilo nekako $6.00 in s tem si mora kupovati sama obleko in vse potrebno. Ni čuda, da nas Amerikance tam tako obožujejo in nam dajejo take bla-gre. Čeprav ni tukaj za vse z rožicami postlano, a vseeno tukaj si lahko kam pomaga in hitrejše kot v domovini. Tista prostost, neprisiljenost in odkrita prijaznost, ki odseva A-merikancu, je pravi balzam za vsakega tukajšnjega državljana.
Tudi sem opazila zelo malo krajev, kjer bi imeli plinsko kurjavo, ki je tukaj v Ameriki tako vsakdanja. Tudi naši kmetje tukaj so bolj komodni kakor v domovini, ker jim ni
treba z vozičkom voziti svojih pridelkov na trg, ampak jih kar lepo nalože na truke in haj-di ter jim tudi ni treba stati na trgu po cele dneve. Tudi mesni trgi so tukaj mnogo bolj sanitarni. Tam visi meso kar na prostem, da se lahko muhe pasejo po njem, a tukaj pa je vse epo zaprto v hladilnikih in ledenicah in lepo sveže razloženo vsak dan.
V svojem potopisu sem napisala precej veselega in tudi žalostnega kakor tudi precej zanimivega. Upam, da vsak, ki je prebiral moje članke, je dobil pravi vpogled o razmerah domovini, ker ves čas mojega opisovanja nisem ničesar skrivala ali olepšavala. Vse sem zapisala tako kakor sem doživela in videla na lastne oči.
Skušala sem napisati spomine iz mojega potovanja po svoji najboljši moči in ti mi bodo ostali neizbrisni. Moja iskrena želja je, da vsaka članica, ki se ni mogla udeležiti zadnjega izleta Slovenske ženske zveze, ali tudi ostali čitatelji, vam vsem polagam na srce kakor tudi tu rojenim Slovencem in Slovenkam, da se odločite in greste pogledat domovino svo-pih roditeljev, kar smo storile me v tako velikem številu na zadnjem izletu. Posebno še polagam to na srce onim Slovencem, ki se še nikdar niso odzvali klicu naše stare domovine, da bi si šli tudi vi ogledati svoj rojstni kraj in svoje ljudi.
Pojdite sedaj, dokler je še čas in ste pri zdravju, prepričana, sem, da vam ne bo žal. Bog daj, da bi bilo že skoraj konec vojne in da se bomo lahko zopet brez skrbi udeleževali skupnih izletov.
V mojem potopisu sem omenila tudi imena raznih mest in hotelov, da če slučajno zanese pot kakšnega čitatelja v omenjene kraje tudi izyen Jugoslavije, da se bo tako vedel kam obrniti.
Vsem čitateljem mojih člankov, vsem soizletnicam, vsem prijateljem in znancem, posebno pa članicam Slovenske ženske zveze, moja prisrčna vošči la za vesel božič, da bi te praznike obhajja^i v najboljšem zdravju in veselju ter vam kličem na svidenje na prihodnjem izletu Slovenske ženske zveze.
Za pouk in
izobrazbo
Piše LOVRENC SUHADOLNIK
Škrjančki vas kličejo
In tedaj bo pa tudi v Rusiji vstal noV rod, ki bo poklical k sebi vse ostale Slovane v eno mogočno državo in tedaj bodo lahko rekli: Evropa je slovanska! Toda brez komunizma.
Iz Euclida. — Škrjanček je zo pet tu in ne da miru, žvrgoli čivka in prosi posebno sedaj, ko je nastopila zima in ne najde več hrane odzunaj, iskati jo mora v topli in prijetni dvorani v S. D D. domu na Recher Ave. 17. decembra bomo namreč škrjančki praznovali 5 letnico, božič in Mi klavža, torej moja izkrena želja in prošnja je, cla se nam pridru žite in z nami proslavljate ta naš imeniten in pomemben dan. Kajti naša usoda je v vaših rokah dragi rojaki in ljubitelji sloven ske pesmi.
Podali vam bomo bogat program, zato se prav pridno učimo in vadimo z našim pevovodjem gospodom Louis Šemetom vred igrali bomo 2 igri "čista vest in pa "Kaznovani šaljivec." Nebom jih opisovala najbolje je, da jih pridete sami pogledat. Naš režiser Gospod Frank Požar nas zato pridno vadi. Po igri nastopi zbor, nato sledijo sole in dueti in tudi nekaj godbe nakar bo kratek odmor. Ha! Ha! kaj pa potem? Miklavž, prav z velikim tovorom pride. Obljubil je namreč, da bo obdaril prav vsakega naših posetnikov, seveda če bo priden. Za sitne želodčke bo vsega dovolj. Toraj še enkrat kličem. Pridite in zaprite naše vedno odprte klunčke. Vesel božič in srečno novo leto vsem čitateljem tega dopisa želijo škrjančki !
Violet Vogrin.
Članek 11 DOBER NASVET
Že v prejšnjih člankih je bilo omenjeno, da največji sovražnik otrok, ki še niso dorasli šestega leta, so starši, če ne učijo svojih otrok kakor bi jih morali.
Prvi in najvažnejši pouk se mora izvršiti doma. Naj bo slab ali pa dober vzgled, vsak bo napravil kar naj globoke jši vtis na mladino, zato pa moramo biti jako oprezni kaj govorimo, kaj delamo ali kako se obnašamo vpričo otrok.
Pred kratkem sem se srečal s fanti, ki so bili moji učenci še pred 25 leti in vedeli so mi marsikaj zanimivega povedati, ko se še spominjajo na prve učne ure v risanju ali obdelovanju lesa.
Marsikaj se še spominjam iz materinega pouka, čeprav sem bil komaj dorastel deseto leto, ko mi je umrla. Tvoj otrok ni nič drugačen od nas sedaj od-aslih mož. Otroci imajo majhne oči pa velika ušesa. Ničesar ni izrečeno vpričo otroka, da bi on ne slišal. Zato vam wetujem, bodite posebno pre-/idni v svojem govorjenju, ka-lar so otroci navzoči.
Fašisti, komunisti, naciji in vsi tem podobni bogotajci, nimajo veliko upanja v odrasle ljudi, ker jih ne morejo pridobiti za svoje ideje in ne morejo pričakovati od njih, da bi postali njihovi dobri prijatelji in pristaši. Vsi ti zahtevajo zase nladino, posebno se zanimajo sa fante predno dosežejo 12. leto.
Vse take organizacije se tru-iijo, da si pridobe mladino, katero lahko izuče po svojem za svoje namene in kakor sami hočejo. Najvažnejša je vzgoja itrok, ker vse njegovo poznejše življenje in uspehi so odvisni od vzgoje in kaj zna, ko enkrat odraste, pa naj bo fant ali dekle.
Pred nekaj tedni sem že o-menil, da je velike koristi za otroka in starše, če se zna otrok pravilno in spoštljivo obnašati proti starejšim ljudem s katerimi pride v dotiko. Kdor je podedoval od svojih staršev kreposti: pridnost in nadarjenost, od takega se lahko veliko pričakuje v njegovem poznejšem življenju. Vse te omenjene kreposti pa mu ne bodo veliko pomagale, če ne bo poznal vljudnosti, prijaznosti v občevanju v družbi inteligentnih ali
cembra v navadnih prostorih. Ker je to zadnja seja v letošnjem letu, torej glavna seja, zato prosim vsako članico, da bi sedaj poravnala svoj ases-ment.
Seja bo važna v vseh ozirih. Voliti bo treba odbor za leto 1940. Dobro premislite in priporočajte na tej seji, kar mislite, da bi bilo v korist našemu društvu v bodočem letu.
Nič več, kot prav je, da se vsaka članica pokaže vsaj na glavni letni seji ter tako pokaže, da se v resnici zanima za svoje društvo in za napredek istega.
Torej upam in pričakujem, da bo dvorana napolnjena vsaj enkrat v letu. Po seji bomo imele malo zabave. Sestrski pozdrav,
Christine Pirnat, tajnica.
Struge na Dolenjskem
Trikrat nesrečne Struge! Zakaj pa? Že tretjič na grozo obiskane po povodnji. Kar sta pustili prvi dve poplavi v mesecu maju, je uničila tretja poplava. Vsa župnija je bila v vodi razven vasi Tisovec, ki leži bolj v gorskem kraju 4 km od Strug.
Tretja povodenj je zajela pas v širini enega in pol kilometra in v dolžini petih kilometrov. Najboljše polje, ki naj bi preživljalo kmeta v Strugah, je bilo uničeno, kar kažejo tudi pozni pridelki. Koliko detelje in krme je bilo uničene in 22 družin je moralo bežati iz svojih domov pred divjimi vodnimi valovi, nekateri so bili ostali v strahu in trepetu doma na pečeh in podstrešjih, dočim so živino spravili v višje ležeče vasi k sosedom, škoda je ogromna in gre v sto tisoče. Kaj bo rekla mati zima, ko je že sedaj silna lakota.
Obračamo se tudi na vas rojaki v tujini, da nam priskočite na pomoč. Kdor hitro da, dvakrat da.
V imenu odbora za poplav-ljence,
Jan. Oražem, župnik.
preprostih ljudi.
Največ j e bogastvo, ki ga starši morejo dati svojim-otrokom je prav gotovo dobra vzgoja in pouk. Vse drugo bogastvo izgine kakor megla pred soncem, a kar se otrok nauči v mladosti, tega mu ne more nihče odvzeti in mu bo dobro služilo v življenju in tega zaklada mu nihče ne more vzeti. Zato je predvsem moj nasvet v tem, da starši učite svo-je otroke lepega vedenja takrat, ko jih imate še v naročju. "Slaba navada — železna srajca," obvarujte otroke slabih navad, ker pozneje jih ne boste mogli odvaditi.
Letni obračun
Članice Friendship Grove, No. 125, .C., zopet se nam je približal mesec december. Kako hitro minevajo meseci drug za drugim in že je tu december, ki je najvažnejši mesec v društvenem poslovanju.
Prosim vas članice, da se pol-noštevilno udeležite glavne letne seje, ki se bo vršila 14. de-
Vabljeni ste na letno sejo
V četrtek 21. decembra se vrši letna seja društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ. člani in članice so vabljeni, da se udeleže seje v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek seje je ob pol osmih zvečer.
Ker je to zadnja seja v tem letu in je poleg volitve odbora še veliko drugih važnih stvari za rešiti v korist našega društva in SDZ, je članstvo vabljeno, da se udeleži te seje polno-številno. Vsak član bi se moral zavedati, da je njegova dolžnost, da se udeleži vsaj ene seje na leto, da pomaga s svojimi dobrimi nasveti v vseh ozirih kar bo v korist in napredek našega društva. Zavedajte seda je naš napredek odvisen od našega skupnega sodelovanja-
Obenem naj opomnim, da ho naše društvo v kratkem obhajalo 5 letnico svojega obstanka in v ta namen se pripravljamo, da priredimo banket s pleS' no veselico in sicer 3. februarja 1940 in zato pa potrebujemo skupnih moči in le tedaj nam je uspeh zagotovljen. Torej ne pozabite letne seje 21-decembra. Po seji bomo imen tudi malo proste zabave. svidenje,
Martina Hribar, tajnica-
Če verjamete al' pa ne
Gospa se je vrnila iz letovišča in je vprašala služkinjo, kako kaj počuti soprog.
"Oh, gospa, nikdar več ne sm te zdoma. Veste, vaš mož zadnj čase sploh jedel ni več."
"Ti, revček, gotovo zato, mu je bilo dolg čas po mem-
"Ne vem zakaj, samo to v<^> da jedli niso nič, samo pili no dan."
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
__Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00, Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year.
Single copies, 3c.	_
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post' Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._
_ No. 289 Wed., Dec. 13, 1939
W1NNET0U
Po nemikem Lrrlralk* K. M»y»
"Včasi že. Poznam vaše navade! Qe imam tvoj calumet in tvoj medicinski mošnjiček, sva oba ena oseba in vsaka sovražnost do mene te za vedno oropa sreče v večnih loviščih."
"Ne dam ti jih!"
"Ne —? Torej sva opravila. Ustrelil te bom in ti vzel skalp in po moji smrti boš moj1 suženj v večnih loviščih.
Poslušaj! Trikrat bom zamahnil z roko. ičie mi do tretjega zamaha ne izročiš obojega, te ustrelim."
Meril je z desnico Komanču na srce, z levico pa zamahnil. In ni še zamahnil trikrat, pa se je Ko-manč vdal.
"Stoj! Ali mi boš res oboje vrnil?"
"Da."
Dvignil je roke, kot bi hotel sneti pipo in mošnjiček.
Pa Old Death ga je ustavil.
"Roko proč, sicer ustrelim! Ne zaupam ti! Moj prijatelj tule ti bo oboje snel in šele ko bodeta calumet in medicinski mošnjiček visela na mojem vratu,, ti bom zaupal."
Komanč je spustil roke. Snel sem mu "svetinje" in jih obesil Old Deathu na vrat.
Shranil je samokres in pomirjen dejal:
"Takole —! Spet sva si prijatelja in moj brat lahko stori, kar hoče. Mi pa ostanemo in počakamo, kako se bodo stvari razvile."
Poveljnik Komančev kaj tankega še pač nikdar ni doživel. Ves se je razburil. Bil je brez calumeta, brez medicinskega mošnjička—. Če ju ni dobil nazaj, je bil mrtev za svoj rod. In Povrh se Old Deatha niti dotakniti ni smel —.
Roka mu je šinila po nož. Pa Premagal se je, ni smel napasti n-ie8a, ki je bil v varstvu njego-ve "medicine." Siknil je:
"Belokožci so varni, nič se jim lic bo zgodilo. Pa ko mi vrneš moje svetinje ,smo si sovražniki, zgrabili te bomo in mučili na kolu do smrti."
Stari se je režal. "Varni smo ko v Abrahamovem naročju. Pa tukaj vkljub temu ne smemo ostati. Previdni moramo biti.
Pojdite! meššurs! Pa vzemite konje s seboj! Šli bomo tjale k stenam, iz območja njihovih ognjev. Tam počakamo, kako se bodo stvari razvile." Šli smo. Ob steni kotline je rastlo gr-mičje in drevje. Tam smo pri vezali konje in sedli. Od daleč _ so svetili ognji Komančev. Tiho je bilo okoli nas.
"Mislim, da bodo koj začeli. Z divjim krikom bodo planili, pa marsikateri bo zadnjikrat v živ ljenju kriknil —. Čujte, so že začeli!" Peklensko vpitje so zagnali Komanči, da je odmevalo od sten. Napadli so.
"Ali slišite, da bi se bil kak Apač oglasil?" je pravil stari "Molčijo pa se ne izdajo. In mol če bodo opravili." Dva strela sta počila. "Winnetouova srebrna puška!" je razlagal scout. "Koj se bodo oglasile še druge."
Boj se je vnel. Streljali so seveda 1€ Apači, Komanči niso imeli druga ko puščice in loke. Divje vPitje je trajalo kaki minuti. In Potem se je oglasil presunljivi r^iwiwiwiwiwiwiwiwi Apačev
"To biti Apači!" je vrlsnil Sam. "Apači zmagati in vreči na-2a.i Komanče!"
Globoka tišina je zavladala. V svitu ognjev smo videli Komanče. Vračali so se. Napad se ^m je ponesrečil. Nosili so mr-in ranjene in zatulili mrtvaške pesmi. Old Death se je jezno premikal travi in zabavljal nadneumni-Komanči. Le to je pohvalil, a so nemudoma poslali straže k
obema vhodoma,
Ko so se Komanči končno pomirili, so sedli k posvetovanju. Pol ure so se posvetovali. In potem se je nekaj bojevnikov odločilo od juga. Razkropili so se po dolini.
"Nas iščejo!" je menil Old Death. "Uvideli so svojo neumnost. Prišli nas bodo za svet vprašat."
EdEen bojevnikov je prišel v našo bližino. Old Death je po-kašljal. Mož je obstal in vprašal :
"Ali so tam belokožci ?"
"Da," je odgovoril Old Death, "česa želiš?"
"Naj' pridejo k na|im ognjem!"
"Kdo te pošilja?"
"Poglavar."
"Čemu naj prilemo?"
"Posvetovali se bomo in tudi belokožci se bodo topot smeli posvetovanja udeležiti."
"Smeli —? Kako ste ljubeznivi! Smo končno le vredni, da ludi bojevniki Komančev poslušajo naše nasvete?
Pa ne poj dem. Spal bi rad. Povej tako svojemu poglavarju! Cisto vseeno nam je, kaj se bo z vami zgodilo."
Rdeči je prosil in dobrosrčni starec se je le dal omehčati.
"Naj pa bo! če brez našega nasveta ne najdete izhoda iz zagate, vam bomo pa svetovali. Toda ne damo si zapovedati. Povej mu, naj pride sam k nam, če ho-ie z nami govoriti!"
"Tega ne bo storil. Poglavar je."
"čuj, mož, Old Death je še vse večji poglavar! Njegovega imena pa ne poznam. Povej mu tudi to!"
"Ne more priti, ranjen je na roki."
"Od kedaj pa hodijo sinovi Komančev na rokah? če noče priti k nam, pa naj ostane! Ne potrebujemo vas!"
Rdeči odposlanec se je nazadnje le vdal.
"Povedal mu bom. Morebiti pa le pride."
"Pa sam naj pride! Ne ljubi se nam dolgega prerekanja z vašimi starešinami. Dovolj imamo tega!"
Dve uri pozneje
"... In zapomnite si: želim popolno molčečnost. Ne smete dajati nobenemu nikakšnih pojasnil. Tudi oblastem ne. Zato sem jaz tu, ste razumeli?"
Novosprejeti sluga molče prikima. Žiro Hock, predstojnik že-nitbene posredovalnice, ga zapusti s kratkim zamahom desne roke.
"Pohabljenci so mi posebno všeč. Ti se ne brigajo za nič na svetu, no zanesljivi in ne klepetajo," je mrmral sam pred seboj in odšel k mizi urejevat kup do-šlih pisem. Iz množice pisem zagrabi mali, po resedi dišeči omot, ga hlastno odpre in naglo preleti vrstice.
"... dovoljujem si. Vas danes opoldne posetiti in upam, da bo takoj prišlo do odločitve."
V predsobi je sedel novopo-stavljeni sluga Barry. Težko pohabljeno nogo je položil na sosednji stol in strmel izpod sključenega hrbta brez zanimanja predse.
Predstojnikova vrata so se odprla.
"Opoldne sem zopet doma. V primeru, da pride neka gospa in vpraša po meni, naj trenutek potrpi !" Hock je odšel iz pisarne in pustil napol spečega Barryja v predsobi.
In res, točno opoldne je prišla dama.
"Morate počakati, gospod Hock bo prišel takoj," ji je pojasnil čemerno in potegnil s stola svojo pohabljeno nogo.
Dama je čakala potrpežljivo. Bila je neznatna gospa, dobro, toda preveč mladostno oblečena. Njene poteze so imele izraz naivnega otroka.
Končno je prišel gospod Hock. Trajalo je nekaj dalje časa, ka-
kor je zagotovil, zato se je oprostil. Vendar je previdno zamolčal, da je bilo to namenoma. Nato je odvedel damo v pisarno.
"Lahko še enkrat vidim fotografijo?" ga je vprašala prijazno.
Hock ji je sliko izročil, ona pa jo je dolgo časa in natančno opazovala. Bila je slika mladega moža, podpisana z imenom Ha-rald Rolfen.
"Pride danes sem?" je vprašala iznenada.
"Ne, draga gospa, morava ga posetiti v njegovi vili. Prehla-jen je malo in zato naju je kar povalbil. Saj 'o zadevi moreva prav tako govoriti tam. Obenem kar lahko spoznate gospoda Rol-fena v njegovem okolju."
Nad tem nepričakovanim načrtom je bila malce presenečena.
"Z avtom sva takoj zunaj. Nikakršna prevara ni to, in — če se hočete poročiti . . ." de dejal Hock, žaljivo smejoč se.
"Torej dobro, peljiva se!"
Popravila si je spretno svoj klobuček in nataknila rokavice. Roko držeč na kljuki je vprašal Hock še hitro:
"Imate vse s seboj? Svoje listine? Bančne vložne knjižice in prepis zemljiške knjige?"
Prestrašil se je, kajti opazil je, da je te besede spregovoril pre-vihravo. Toda ona ni opazila tega. Odgovorila je mirno in nič kaj zmedeno:
"Da, vse. Tudi polnomočje za vas'."
"Potem je vse v redu," ji je površno prikimal.
V sprejemni sobi je dremal Barry.
"Zaprite pisarno in lahko odidete domov! Danes vas ne potrebujem več."
Žiro. Hock je izginil z gospo Sibilo Sumer. Barry je zaprl pi-
Na desno je republikanski kandidat za predsednika Zed. držav, Thomas Dewey, ki je pred nekaj dnevi odprl svojo kampanjo.
To je pd tista nemška zverina, ki dela tako škodo po Severnem mor ju, namreč tako izgleda nemška mina, ki jo je morje splavilo na suho. Bolj spoštljivo jo gledajo danski vojaki, ker mina je-še' vedno pripravljena, da ugrizne, dokler jo ne razstreljijo. .	......
sarno in odštorkljal s svojo po habljeno nogo po stopnicah navzdol.
Ko je bil prišel iz hiše, je stal na nasproti ležeči stezi neznan moški in motril cesto, po kateri je pravkar videl švigniti avto. Barry je skrivnostno prikimal. Moški je vstopil v čakajoči voz in odpeljal za njim v isti smeri. Barry se je »potekel v nasprotno stran.
"Mislim, gospa Sumer, da boste našli svojo srečo," ji je pojasnjeval Hock v drdrajočem avtu, ki ju je pripeljal v mestno okolico.
Gospa Sumer je zasanjano gledala skozi okno in ni odgovorila. Vile so postajale čedalje bolj enolične, pokrajina pa nezanimiva.
"Takoj smo tam," ji je dejal Hock. Potrkal je na šipo bližnjega okna in velel obstati ter odslovil vozača. Nekam začudena je izstopila gospa Sumer, kajti na cesti ni bilo sedaj opaziti nikake hiše.
"Tam čez," je dejal Hock, in pokazal čez travnik, kjer se je za gostim drevjem dvigala streha podeželske hiše.
Oba 'sta šla tja molče -skozi mali vrt. Hock je potegnil iz žepa ključ in odprl duri.
"Gospod Rolfen stanuje namreč sam v tej vili," ji je hitel pojasnjevati pri tem. "In ker je bolan, mi je davi poslal ključ."
Prekoračila sta majhno dvorano in vstopila v nekako delovno sobo.
"Sedite, gospa Sumer. Ta čas poiščem gospoda Rolfena."
Hock je zapustil sobo. Gospa Sumer je radovedno pogledovala naokrog. Začutila je rahlo neugodje čeprav je bilo v sobi vse v redu in je pohištvo izpričevalo blagostanje.
Ker je bila gospa sila poslovnega značaja, je skušala najprej rešiti stvarna vprašanja. Odprla je ročno torbico, potegnila iz nje listine, polnomočje in bančne vložne knjižice in vse skupaj položila predse na mizo.
Nato je potrpežljivo čakala.
Nenadoma pa je tiho zaječala.
Kakor senca je zdajci zdrknila čez njem obraz vrv, že se je napela čez njene prsi. Začutila je, kako je bila na težak hrastov stol, na katerem je sedela, privezana. Vihravo je obrnila glavo.
Za njo je stal in jo privezoval Žiro Hock.
"Vpiti ne pomaga, okna se zapirajo neprodušno," se ji je za-režal v prestrašeni obraz.
Zaprl je lesene oknice in prižgal luč. Vzel je na mizi ležeče papirje.
"Dobro ste to ukrenili! Takoj jutri zjutraj bom dvignil denar in prodal hišo . . ."
"Kje je gospod Rolfen?" je vzdihnila gospa Sumer in boječe odprla oči.
"Tega sploh ni, ljuba moja.— Zapletli ste se v mojo mrežo. Sicer pa niste prvi. Ali res mislite, da se more živeti od pošteno vodene ženitbene posredovalnice? Jaz gotovo ne, je preveč truda. Toda take gospe, kakor ste na primer vi, ki so same, ki nimajo nobenega sorodstva, za katero bi morale skrbeti — o tem natančno obveščen — in ki raz polagajo s tako prikupnimi prihranki, ti so mi najljubši gostje."
Napotil se je proti durim.
"Tam v kotu se svetlika petelin. Odprl ga bom in vas zapustil, da se malo odpočijem. V dveh urah se vrnem in vse bo opravljeno. . . . Plin je. . . ."
Gospa Sumer ni mogla izreči besede. V vseh njenih kretnjah se je očitovala groza.
Zastor pred durirfli je hotel Hock potegniti v stran, pri tem pa je bila njegova dvignjena roka, ki je hotela odpreti petelina, hipoma oklenjena z železnim prijemom.
"Dober večer, gospod Hock!" Pred presenečenim Hoclcom je stal Barry. — Istočasno je skočil iz sosednje sobe nekaj njegovih pomočnikov, ki so zgrabili Hocka.
Barry je smehljajoč se odstranil težak kos železa s svoje noge, vzel izpod suknjiča predmet, ki je bil pritrjen in je napravljal videz grbe, in dejal gospe Sumer:
"Mislim, da bi bili lahko malo bolj previdni. Vi ste že šesta žrtev ki jo je Hock semkaj pri vedel. Tokrat sem prišel še o pravem času. Dve uri pozneje . . . in vaša sreča bi šla mimo."
(J.M.)
-o-
IZ DOMOVINE
—Smrtna nesreča v tvornici. Nedavno zvečer se je v tvornici Jugobruni v Kranju pripetila huda nesreča. 25 letni delavec Remec Martin, doma iz Litije, je v oddelku za barvanje tkanin odpiral škatlo v kateri so bile strupene barve. Te škatle odpirajo delavci vednoi z zaščitno masko na obrazu ki jih varuje pred strupenimi plini. Remec pa je to pot zagrešil veliko neprevidnost, da je škatlo odprl brez zaščitne maske. Ta neprevidnost je bila za nesrečnika usodna. Ko je odstranil pokrov, so puhnili vanj plini. V naslednjem trenutku so se že pokazali strahotni učinki. Nesrečni fant je na mah posinel, nato pa se zgrudil. V silnih krčih je nekajkrat močno kihnil, potem pa je izgubil zavest. Delavci so takoj poklicali zdravnika, toda tudi zdravniška pomoč je ostala brezuspešna.
—Sleparski trgovski potnik. Mariborski kleparski mojster Anton Romih je prejel od dveh posestnikov v Kameni sporočilo, da sta pred meseci naročila strelovoda pri njegovi tvrdki, in sicer po nekem trgovskem potniku, ki sta mu plačala na račun po 500 din. Romih je namreč svojčas pooblastil nekega 39 letnega Vekoslava S. za nabiranje naročil za strelovode. Odtlej ga ni bilo več na spregled. Zdaj ga išče policija.
Mati je zadušila otroka. Ivana v Malečniku je imela dva otroka. Prva hčerka šteje sedem let, druga, Marija, pa dve in pol leta. življenje v koči je bilo tež ko. Obtožnica ve tudi povedati, da je Ivana rada popivala. Postelji so imeli samo dve v koči, pa sta morala otroka spati zraven staršev. Usodno noč je legla I-vana k svojemu dve in pol leta staremu otroku kakor vedno. Ponoči se je otrok prebudil. Ivana pravi, da je vstala in mu dala piti. Nato se je otrok še kar naprej jokal. Ivana je bila trudna od celodnevnega dela. V na pol snu je pritisnila otroka k sebi, da bi se pogrel in da ne bi kričal. Otrok je resda prenehal kričati, zaspala pa je tudi Ivana. Ko se je zjutraj prebudila, je videla, da je otrok zadušen. Zadeva je prišla pred sodišče. Ivana je bila obsojena na tri mesece zapora pogojno za dve leti.
—Ob žganju se je vžgala ljubosumnost. V neki hiši v Šiški se je odigral razburljiv dogodek. Na stanovanju neke rlelavke se je zbrala družba več moških in fantov, ki so se spravili nad sveže kuhano slivovko, ki jo je preskrbe! eden od družbe. Družba, v kateri je bil tudi ljubimec last nice stanovanja, 37-letni delavec Ivan škrt, se je pridno nata-kala z žganjem, ki je imelo 47 in pol odstotka alkohola. Nič manj kakor clva litra in pol slivovke so popili in zato ni čudno, da so se duhovi razburili. Eden od družbe, ki se je tudi nekoliko zagledal v brhko lastnico stanovanja, je pričel dajati duška svoji, v prevelikem zaužit ju alkohola, porojeni ljubosumnosti. Kmalu je prišlo do spopada, ki se je zaen krat končal s tem, da je eden od družbe padel po tleh in mimogrede zadel ob rob nekega kosa pohištva tako| močno, da je bil hipu oblit s krvjo, škrt ga je pobral in peljal k umivalniku, da bi si zmil kri. Ko sta se sklanjala nad umivalnikom, je škrtov tovariš A. Z. nenadoma potegnil nož in zabodel škrta v hrbet. Za-
del ga je nad levo lopatico. Ko je lastnica stanovanja videla, da je stvar zavzela že tako resne oblike, je zapustila stanovanje in stekla na policijsko stražnico, odkoder se je vrnila na stanovanje v spremstvu stražnikov. Stražniki so dva udeleženca pretepa prijeli še na stanovanju, dva pa sta že pobegnila. A. Z. so prijeli na njegovem stanovanju na Celovški cesti, četrtega pa še iščejo. Ranjenega škrta so reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vsi trije udeleženci pretepa, ki jih je policija zaslišala, se kesajo, da so se udeležili pretepa in se izgovarjajo na silno pijanost. Vsi trije imajo tudi šele prvič opravka s policijo in je njihov kazenski list do zdaj še nepopisan.
—Vino je ponaredil. Neki posestni kod Sv. Ane v Slovenskih goricah je hotel prodati nekemu vinskemu trgovcu v Mariboru 1500 litrov vina. Kupčija je bi-a že dogovorjena. Finančni organi pa so se zanimali za kakovost vina in so ga poslali v preiskavo. Dognalo se je, da je vino mešanica hruševca in šmarni-ce. Zaradi tega so vino zaplenili in izlili v Dravo. Posestnik bo imel sitnosti pred sodiščem.
MALI OGLASI
$2200 1 in pol nads., 6 sob, banja, velik lot; $220 gotovine; nosi $20 na mesec. Superior—E. 55th St. $1500 trgovski prostor, 4 sobe, banja zgorej; garaža; $150 takoj; Lexington—E. 66th St. $3700 za 2 druž. 5-5 sob; kopalnice; verande; kleti; velik lot; $500 takoj. Superior—E. 70th St. — Mnogo drugih.
Prodajamo hiše sedaj otrokom staršev, katerim sem prodajal pred 30 leti. Mi jih imamo; banke; drugi. Pogovorimo se. Trgujte z (zaupanjem. McKENNA■ 1383 East 55th Street HEnderson 5283	MUIberry 4285
Proda se
zelo po nizki ceni železna ledenica, malo rabljena, kakor nova. Je močna, dobra in tudi lepa. Jako primerna za vsako družino. Vprašajte C. Lenardič, 1432 E. 33rd St.	(290)
Delo išče
Ženska išče hišno delo—perilo. Vprašajte na 20900 North Vine St., Euclid, O. (289)
POSEBNI POGOJI za
SLOVENCE in HRVATE
6 rms. single, Darwin......$4000
6 rms. single, Kewanee.... 5500
6 rms. single, Tracy........ 5300
8 rms. 2 fam., E. 160...... 4500
6 rms. single, E. 196 ...... 5300
6 rms. single, E. 170 ........ 4250
10 rms. 2 fam., E. 146 .... 4500 2 fam. E. 67 near St. Clair 3800 Large store and 6 rms on St. Clair near church and
banks ............................ 4500
Bakery store for sale in Collin-wood. Terms.
MIHALJEVICH BROS. CO. Real Estate—Insurance 6031 St. Clair Ave.
(Dec.8.13.15)
GRDINOVI KOLEDARJI
Zdaj jih lahko dobite za sebe in če hočete tudi naročite za svoje kamorkoli hočete. * Za leto 1940 imamo bolj umetne in za stanovanje mnogo bolj praktične koledarje, ki bodo koristnejši in bolj pripravni. Ljudje velikih trgovskih koledarjev v stanovanje tudi ne sprejmejo, ker prostor ali stene z drugimi predmeti okra se. Manjši in umetnejši koledar se pa prilagodi vsakemu in dela v hiši okras.
Sedaj pridite ponj« in jih naročite za svoje v stari kraj ali drugod po Ameriki. Velikost hišnih koledarjev je 14x20 in stanejo samo 15 centov vsak za one, ki jih naroče. Rojakom v Clevelandu jih pa dajemo zastonj. Dobite ali naročite jih lahko v obeh prodajalnah za pohištvo. Pismeno se pa obrnite na
ANTON GRDINA in SINOVI 6019 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
P.S.—Za trgovine imamo pa posebno velike koledarje za leto 1940.
Sel je.
Spet so se posvetovali in dolgo je trajalo.
Pa se je izluščila iz gruče postava z orlovskim peresom na glavi in počasi stopila proti nam.
"Glej, glej —!" je pravil Old Death. "Vzel je rajnemu Belemu bobru znamenja poglavarske časti pa si jih je sam nataknil! S kakim dostojanstvom bo pri-stopical!"
Pot so mu menda natančno po-, pisali, ker je pomeril korake čisto naravnost k nam. Levo roko je imel obvezano in obešeno na jermen. Res je bil ranjen.
Obstal je pred nami in meda mislil, da ga bomo nagovorili in povabili, naj sede. Pa tiho smo obležali.
Nazadnje je le sam moral začeti.
"Moj beli brat me je prosil, naj pridem k njemu."
"Old Death te ni ničesar pro-1 sil," je povedal starec. "Sam si dejal, da bi rad z nami govoril. 1 Sam torej prosiš.
Preden pa začnemo, bi rad zve-! del za tvoje ime. Ne poznam ga i še."
i "Znano je po vsej preriji. I-menujejo me Brzi jelen."
1	"Bil sem po vseh prerijah, tvo-■ jega imena pa še nisem slišal.
Menda si ga skrival —.
No, pa ker si mi ga povedal,
-	lahko prisedeš."
2	Poglavar je zavzet stopil zla
-	korak nazaj. Pa spoznal je men-
-	da, da užaljenost ne bo nič pomagala. Položaj je bil proti nje-
1 mu.
Počasi in dostojanstveno je se-, del Old Deathu nasproti. :	(Dalje prihodnjič.)
raztopljenega zlata zgrajene stene nemškega dvora, dortsov in cerkve, ki so se začele že rušiti.
Po nabrežju reke, od Mirožske-ga samostana in po mostu je dirjal k požaru narod, ki je vznemirjeno nekaj kričal. Kakor toča so se usipali od vseh strani na večevski trg ljudje in drevili mimo Tenšina k mostnim vratom. Kriki, hrušč množice, nabijanje zvonov — vse to se je zlivalo v vmes, iz katere je uho ujelo le tu pa tam kako besedo ali glas; slišalo se je: "Bij jih! Udri Nem-Čurje!"
Tenšin je ujel za roko nekega mimo hitečega trgovca. Ta se je ozrl, spoznal posadnika in se težko sopeč ustavil
"Kaj kričijo?" je zavpil Tenšin, da bi ga slišal. "Kdo naj se pobi je? Zakaj?"
"Ej, ne veš, Ivan Kirilovič?" je začudeno vprašal kupec. "I, Nemce bijejo naši: viš, dvor so jim zažgali."
"Gospod, zgodi se Tvoja volja! Zakaj?"
"Zato ker so v mestu Jurjevu meni nič tebi nič naše trgovce pobili in oplenili."
"Je to res? Kdo je prinesel novico?" je zaičudeno vprašal Tenšin.
"Vsi kriče!" je odgovoril kupec, "saj vidiš, kako se je spla-šil narod. . . . In ... moj Bog, kaj se tam dela! . . ." je pristavil, pogledovaje v zmešnjavo na nabrežju.
"Za mano, brž!" je Tenšin rezko zakričal svojim hlapcem.
In belec si glavo s tem, kar je slišal, je planil k mostnim vratom.
Osmo poglavje
Treba se je vrniti za nekoliko ur nazaj.
Rusec je sporočil šujskemu resnico: pokazalo se je, da so vsi trije na nemškem dvoru prijeti mladci uškujniki.
Ko je bil Djakon izsledil in zvedel, kdo so in kam so jih zaprli, je sporočil vse ščekinu. Ta se je načemeril in zamislil : da bi ne rešil tovarišev in brez njih odrinil na pohod, nikakor ni šlo. 0-teti pa jih je bilo mogoče le s silo . . . torej je kazalo, da močno ujezi posadnika. Sicer pa se ščekinova misel ni sukala samo okoli posadnika, temveč okoli Grunje: kaj poreče, ko bo zvedela, da je spravil njenega očeta v novo neprijetnost s šujskim?
Ščekin je čutil, da je zašel z zagato, iz katere se nikakor ne da srečno iziti.
Matafiziki so začeli delati poskuse na 5 mesecev stari Jean katero nameravajo hraniti samo z sočivjem rekoč, da bo tako postala "neumrjoča."
Filmski igralec Wallace Beery, je vzel za svojo 7 mesecev staro Ann. Na desno je 8 letna Carol Ann, ki jo tudi adoptiranlca Beeryevih.
For a Practical Person
Mr. in Mrs. James Cromwell v Atlantic City. Mrs. Cromwell je bivša Doris Duke, dedinja tobačnih milijonov, ki so jo smatrali nekoč za najbogatejšo dekle na svetu.
NEVER before hasGeneralElec-tric offered such a big, fully equipped refrigerator at today's low price. It's the buy of your life?
drage, žene, može in otroke
do božičnih praznikov in daj si nabavite darila za v a š e Pridite, oglejte si našo izborno zalogo daril.
ZA MOŠIfE
ZA ŽENE
Princess slips svilene in dobro narejene 39c do $1.95
ZA OTROKE:
Hlače za dečke, dolge ali kratke; vse mere 59c, $1.59, $1.95
ki bo vaše božično darilo točno odposlal onim, katerim iejiamenjeno. Vsaka posiljatev je garantirana in bo izplačana pravočasno za praznike.
KOLLANDER ima tudi vedno v zalogi jugoslovanske in italijanske znamke.
Yours This Christmas For Only
Jopiči za dečke, deklice 59c, 79c, $1.79
Big 6.1 Cu. Ft. Fully Equipped All-Steel Cabinet. Sealed-ln-Steel G-E Thrift Unit
Rokavice, nogavice, čepice, jopiči, lumber jacks, robci, slipsi itd.
Srajce, lepi vzorci, stalne barve, mere 14 do 19: 79c, $1.19, $1.65, $1.95
6612 St. Clair Ave
HEnderson 2978
KRAVATE
Lepi novi vzorci barve 25c, 55c, 65c, $1.00
NOGAVICE
Svilene......
Full Fashion
UČITE SE ANGLEŠČINE
KLOBUKI
Ovratnice, rokavice, nogavice, pasi, pajamas, naramnice, denarnice, robci itd. *
iz Dr. Kernovega
House coats, pajamas, rokavice, robci, nočne srajpe kopalni plašči, jopiči, stepins, obleke, itd.
Kaynee srajce za dečke 79c, $1.00
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	O jftfl
in stane samo:	biUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
zvona?" je pomislil, privzlignil glavo z blazine in odprl oči: gozda nikjer, sama tema, toda zvon doni zares.
Tenšin je skočil na noge in je, kakor je bil, bos tekel k ozkemu okencu, odrinil zapah in odprl oknico; v oči mu je planila široka' zarja, ki se je bila razprostrla nad mestom.
Svetlo je bilo skoraj kakor podnevi : stolnica, stene Detinca in ogelni stolp so bakreno odsevali in se razločno črtali na motno-rdečem nebu; bele ptice, ognjene vejice, kosmi ogorkov in iskre so švigaje krožili za reko na njem.
Tenšin je vzdihnil, skočil v sosedno sobo, pograbil svojo v kotu stoječo palico in z vso silo u-daril z njo po mizi.
"Hej! Ljudje!" je zakričal, ves izpremenjen v obraz. "Požar, zbudite vse!"
Toda hiša se je bila že zbudila brez njegovega klica: povsod so se slišali razburjeni glasovi, topotanje nog in loputanje vrat.
Dva, na vso moč pritekla hlapca sta s tresočimi se rokami pomagala Tenšinu, da se je oblekel, nato se je s strmih,-pokritih zunanjih stopnic kar strkljal na dvorišče.
Tam je sredi ozkega kroga hišen in otrok v beli obleki in osvetljena od odseva plamena stala Grunja.
"Nemški dvor gori, papa!" je rekla mirno.
Plat zvona je rjoveče bil z vseh zvonikov; sredi vika in klica brona je zdaj pa zdaj razločno^ bruhnil hrum in krik tisočero ljudi; odmevi ognja na hišah in cerkvah so bili kakor madeži krvi.
"Vzemite sekire," je zakričal Tenšin, "in idite za menoj! Pa ne vsi!" je pristavil in z mahom roke ustavil skoraj cel trop hlapcev, ki so se bili dvignili. "Polovico naj jih ostane doma. Gru-njuška, boš opravila brez mene?"
"Opravila; le brez skrbi, papa!" je odvrnila deklica.
"Ne, Bog s teboj!" — in Tenšin je skoraj stekel k vratom.
"Veter ni dober ... na našo stran nese ogenj!" je boječe in polglasno rekel postaren hlapec, ki je stal blizu Grunje.
"Bog nam pomore!" je glasno odgovorila deklica. "Pripravite vedra in kadi z vodo," se je mirno obrnila do vseh, ki so stali krog nje, "a ve, dekleta, prinesite cunj in ličja in navežite jih na palice, da bo s čim iskre gasiti!" '
Ljudje so se razprišli po raznih kotih in se čez nekaj minut pokazali pri .strelnih stemeiiffii vsake stavbe posadnikovega dvora z omeli v rokah in z vedri na dolgih vrveh.
Bilo je čas: sunek vetra je zdajci buhnil v stavbo stolnice, ki je zaslanjala požar; puhnilo je kakor iz razbeljene peči in hipoma je bilo, kakor bi nebo hkrati usulo vse svoje zvezde na De-tinec: roj ognjenih muh je začel sedati na vrtove in strehe.
Mokra omela so začela tleska-ti, vodonosci begati, a Grunja je hodila po dvoru in gledala, če ni ostal kje kak tleč ogorek — o požarnem moštvu se takrat ne le v Pskovu, temveč tudi drugod po svetu še ni slišalo.
Tenšin je hitro šel skozi puščobne krive ulice Detinca in se, prišedši na trg, ustavil: z rdečim svitom oblito Zaveličje je bilo pred njim kakor na dlani.
Med Poromensko cerkvijo in samostanom Janeza Krstnika je divjal ognjeni orkan. Jeziki plamenov so se vili prav do neba; sredi njih so se videle kakor iz
Predno greste v tuj o trgovino, pridite v našo novo trgovino, kjer boste dobro in točno postreženi z svežim in zanesljivim blagom.
Help to Protect Your Home from Tuberculosis
Ko so hrasti Šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
Samo Jre 11 dni je
ROZANCE DEPARTMENT STORE
406 E. 156th St. in Waterloo Rd.
ŠE JE ČAS
da razveselite svoje drage v starem kraju z denarnim darilom za božične
praznike. Pojdite takoj v urad
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue
CHRISTMAS SEALS
lil a« :imi.
"Ne trapaj, fantiček, molči, bedak ti!" je rekel na vso moč laskavo, "kako je mogoče, da bi ljudje ne hoteli piti? . . ."
"ičie pa ne bi hotela, vzemita kakih pet naših ljudi s sabo pa ju zvežite!" je odgovoril Ščekin, "samo glejte, da koga ne pohabite!"
In Ščekin je urno šel nazaj k Veliki, kjer ga je že davno, ležeč na trebuhu in mahajoč z raz-drapanimi nogami po zraku, čakal eden uškujnikov; blizu njega je bil videti legak čoln, potegnjen do polovice na breg.
"No, fantek," je rekel Djakon ter se važnega naredil in široko razkoračil, "to stvar je treba premisliti! Zanjo tvojega uma ni dovolj!"
"No, torej?" je zamrmral Ščenek in se namuznil: on je dobro vedel, kaj je vedno izšlo iz premišljevanja njegovega ljubega prijatelja.
Djakbn je prijel z eno# šapo ščenka za ramo in mu začel kakor čmrlj na oknu šepetaje nekaj brenčati na uho. ščenek je kimal z glavo in se muzal.
"Razumel?" je vprašal Djakon na glas in se odmeknil s svojim ogromnim telesom.
"Razumel!" je odgovoril ščenek in takoj dobil lahek odobril-ni sunek v zatilnik.
"čei je tako, pa naprej!" je
kriknil Djakon in oba prijatelja sta se obrnila ter odkorakala vsak v svojo stran.
(Dalje prihodnjič)
"Kaj si sklenil, Vasilij Petrovič?" je zagodel Djakon, videč, da molči. "Tukaj ni kaj misliti, rešimo čim prej Tj-urja in tovariše, potem pa, ajd, k ladjam!"
"To je jasno. . . . Vrag ga je dregnil, da se je šel otepat z Nemcem?!" je jezno vzkliknil ščekin.
Djakon se je spomnil na višnjevi Nemčev nos, ki je štrlel Tj ur j i iz pesti, in zakrohotal se je tako, da sta se dva Pskoviča, ki sta stala s hrbtom proti njemu, opotekla v stran.
"Presmešno;!" je rekel in si otiral s široko šapo oči. "Prav do solz!"
ščenek se je smejal in se v zadregi poleg njiju prestopal z ene noge na drugo.
"Ves kaj. . . ." je začel ščekinj "zdaj ne utegnem, moram takoj k uškujem — ti, Djakon, stopi k meni po žganja in kadar se zmrači, opoji stražnika ječe; vrat vama potem v dveh ne bo t^žko ulo-miti.
Djakon je odobrilno prikimal.
"če pa sČražnika ne bosta hotela piti . . . ?" je vprašal ščenek z dvomečim glasom.
Djakon mu je z roko zatisnil usta.
Rusec je napravil z rokami kretnjo, kakor da se hoče nečesa ubraniti.
"Saj tudi ni treba!" je odgovoril. "Vse napravim gladko."
šujski je vstal, vzel iz skrinje v kotu nekaj srebrnega denarja in ga pomolil ruscu. Ta ga je, skrivivši se v grbo, hlastno in hlapčevsko ponižno sprejel in podstavil perišče kakor za večji blagoslov.
"Morda bo treba koga pogostiti, — na, tole za žganje," je pristavil knez.
Rusec je stisnil denar v pest, pomolil pred ikonanii in smuknil k vratom.
"Pa reci Ignatu," je zakričal šujski za njim, "n,aj hodijo straže samo okrog moje hiše: vrat trdnjave ni treba stražiti. . . . Sem se premislil!" In se je nasmejal ter zadovoljno pomencal roke: lepa kaša se kuha za njegove žaljivce.
Sedmo poglavje
Sladko se je spalo od trudno-sti po celodnevnem naporu Ivanu Kirilovicu v zatohli spalnici ob uspavnem pozvanjanju muš-jih rojev, ki šo nagosto posedli nizki strop.
Sanjalo se mu je, da' se v vročem dnevu sprehaja po neznanem gozdu; smreke stoje nedo-sežno kakor zarja, med njimi je videti siri j ino neba; košati vrhovi se, pogovarjajo z malimi, iz srebra kovanimi oblački.
Lepo je Ivanu Kiriloviču pri srcu in radostno!
Zdajci, sliši, je priplaval od nekod kakor težak val glas zvona; za njim je prihitel drugi, tretji. . . .
"Jezus Kristus, je mar plat
DRUŠTVO KATOI.IŠKIII BORŠT-NARJEV DVOR MARIJE POMAGAJ
ŠT. 1640, COIXINWOOD, OHIO.
Zavaruje člane od 1. do 60 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi Četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bblezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju.
Predsednik: Frank Martich, 707 E. 162nd St.; tajnik Prank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton GroSel, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek, 1188 E. 176th St.
$15995
OBLAK FURNITURE CO.