Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 B 14 ii ii •» ii 6 ii 16 n n n n ® ii Kolek (štempelj) znese vseloj 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Velja do konca tekočega l^tn po pošti in v Ljubljani 'n* mesce.....— posamezne, številke po — Vredniitvo je na stolne liiš. št. 'J84. V?-'-- Političen list n ;i narod. Naročnino prejema opravništro Administracija) in ekspedicija v Blaznikovi tiskarnici na Bregu. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sabojo- li VABUfcO k naročevanju na ,,81-OVENCA" za leto 1874. Po sklepu odboroveui bode ,.Slovenec" po novem letu izhajal kakor doslej po trikrat na teden, da pride vgoden Čas, ko se bode v dnevnik spremenil. „Slovenec" velja: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ Četrt leta 2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec 80 „ V tiskarnici sprejeman: Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— „ 70 „ posamezne številke . . — „ 7 ,, Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ - „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Posamezne številke se dobivajo tudi pri bukvarjih: gg. Ničmanu, na Starem trgu, in pri Kremžarji, zraven čitalnice. Naročnina naj sc pošilja do opravništva (administracije) .,S loven ca', na Starem trgu hiš. št. 163 pri g. Jož. Jeriču, župn. v pok. (Odda se tudi lahko pri bukvarju g. Ničmanu, kteri je tam blizo.) Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen). Tudi vabimo častito občinstvo, da se poslužuje našega inseratnega oddelka in to tem bolj, ker je naš list med vsemi slovenskimi listi že zdaj najbolj razširjen. Vrednistvo. Mladočeski poslanci. m. (Konec.) Česki narodno-liberalci so se na vsak način hoteli odtrgati ne le od nemške, ampak tudi od češke pravne stranke, da bi nastopili svojo pot in tako svetu dokazali, da so Čehove-libe-ralovo, ne pa ultramontanski mračnjaki; kaj k temu državno pravo češkega kraljestva poreče, to jiui je bilo uialo mar. Iz početka so trdili: Skupni zbor poslancev ima določiti, ali pojdemo v zbor, ali ne. Ko so pa v skupnem zboru bili preglasovatii, sprevrgli so svoje trpljenje, rekši, da skupni zbor v ti reči ni kompetenten, ampak le njih „volja", ergo, da v prihodnje pojdejo v zbor, naj bi se skupni zbor čeških poslancev postavil na glavo. Dr. Sladkovski, vodja mlado-češke stranke, se je že v Kolinskem govoru zaprisegel, da pojde v zbor, naj tudi koli padajo izpod neba. Za zdaj se je že podvrgel večini. — Ti narodno-liberalci — večidel sodelavci brezverskih „Nar Listov" ali pa njih prijatelji - so po kmetih obdelovali volilce za vdeležitev deželnega zbora. Tako je postal razkol med poslanci. Med narodom ga še ni. Mladočehi ga vendar skušajo tudi med narodom napraviti, zdaj tu, zdaj tam zbirajo može in jih pridušajo. Dosle je česki narod edino, složno volil može, ki so bili priporočeni od staročehov: Palackega in Rie ger-ja. Kdor je imel teh dveh program, to je program pravi: ta je bil za poslanca izvoljen, če je bil sam za-se tudi liberalec najčistejšega zrna. Saj je bil tudi dr. Zarnik vedno voljen, dokler je imel program konservativne večine deželnega zbora, ki se sklada s programom pravne stranke, da si tudi je bil osebno liberalec najčistejše podobe. Kaj pa česki narod poreče k temu razkolu ? Razvidno je to iz nezaupnic, ktere, kakor smo v zadnjem listu omenili, pošiljajo česki volilci odpadlim poslancem, in v kterih jim naravnost povedo, da bodo pri novih volitvah volili le tiste poslance. ktere jim bode priporočeval narodni klub. Po tem takem liberalni poslanci pri bodočih volitvah ostanejo na cedilu, kakor jc sodelavec „Nar. Listov", povestni Barak na cedilu ostal, ko je letos kot zastopnik liberalizma kandidiral. Ako če ki narod res to stori — kakor pričakujemo — umrje 28 poslancev politične smrti. Previdna varuha češkega prava, Palacky in Rieger sta v „Pokroku" obelodanila razglas, v kterem izvrstno dokazujeta in tudi dokažeta, da bi od mladočehov tako silno zahtevani vstop v deželni ali državni zbor za Čehe imel ta pomen, da se odpovedo pravom češkega kraljestva, in da jim vstop v nobenem obziru ne bi nič koristil, ker bi bili preglasovani. Ob kratkem: Čehi bi z vstopom v deželni in državni zbor ali s politiko delavnosti, ktero zahtevajo mladočehi, le poteptali „sami" pravo češkega kraljestva, priborili pa si ne bi nikjer nič. — Čemu tedaj mladočehi tako mogočno jašijo kljuso delavne politike? Čemu iz vsih kotov vlačijo orožje zoper „trpni" upor? Ali mar Čehi s trpnim uporom ne vzbujajo spoštovanja in občudovanja ne le pri prijateljih, ampak tudi pri poštenejših neprijateljih? Čemu tedaj Nekaj o „omiki". (Konec.) Govoreči o sredstvih omiko pospešujočih stavimo na prvo vrsto zdravo telo, fizično moč. Telo je nosilo duše, ki daje delovanju in gibanju telesa in njegovih udov previdnost, in svrho. Obilnost. fizične moči pridobiva posameznim ljudem, kakor i celini narodom prevlado nad drugimi, česar nam je porok obča povestnica. Nasprotno pa telesna slabost in hiranje telesnih moči rodi podklonjenost, podlogo in pogin. Tako n. pr. omehkuženi in telesno oslabljeni Rimci niso mogli prenašati silovitnih napadov telesno krepkejih, čc tudi duševno menj naobraženih germanskih in slovanskih narodov in razrušila se je mogočna država. Na mesto omehkuženih Itimcev stopile so čete krepkih Lombardov, Frankov in Slovenov. Enako so ua mesto oslabljenih Grkov prišli v preteklih stoletjih krepkeji Turki, in na mesto Turkov, ki vedno, vedno bolj hirajo, stopajo čilejši slovanski narodi. Le v močnem telesu prebiva močen in krepek duh. močna in trda volja, stanovitnost in strpljivost značaja. Ako je narod tako ustrojen, zamore svojo sveto nalogo izvrševati. Istinito je, kar česki politikar Ilavliček Boravsky trdi: „Nijeden narod ne more inače dospeti do konečne zmage nego li po svoji vlastni notranji moči, in notranja moč naroda pa je omika, premožnost, delavnost, naravnost in blago vedenje." Zarad tega nam bodo stoletja in stoletja tlačenim Slovenom zasijale še mileje zvezde, nego do sedaj; po naravnem, če ne po človeškem zakonu nas šc čaka boljša bodočnost. Da bi se lc kmalo obistiuile besede llerder-jeve: „Ker ni drugače misliti, nego da v Evropi postavodaja in politika na mesto vojaške sile morate pospeševati iu bodete tudi vedno bolje pospeševale tiho marljivost in mirno tržt-vo mej narodi, bodeš iu ti, globoko zagreznjeni nekdaj delavni in srečni narod, enkrat iz svojega spanja zbujen, svoje prelepe pokrajine od adrijatskega morja do karpatskih gora, od Donave do Moldave v vlastno korist obračal in v njih obhajal svoje stare praznike mirnega delovanja in dejanja." Sredstva k omiki so dalje učilišča dobro vredjena, narodna. V učiliščih bistri se um, in duh prijema potrebuo hrano za izvršitev svojo zadače. Več je raznih učilišč in bolje se v njih podučuje, tim bolje razširjena je omika, naobraženost. Kjer pa teh ni, gorje dotičnemu narodu. Posebno mi Slovenci čutimo bridke nasledke tacega pomanjkanja. Kako smo zaostali v vsakem napredovanji, ne ima-jači dobrih, narodnih izgojevališč, ktera bi nam bila odpirala predala ved in umetnij, ktera bi nam bila vzgojevala blaga čutstva, gorečo lju-bav v narodu do tega, kar je vzvišeno, lepo, uzorno, kar je domače, ktera bi nam bila pri- odbacniti bo.j za pravo čekega kraljestva in se poprijeti bilke »prospehove" politike, ki ne bi nič koristila? Kako si pa imamo razlagati to pogubno početje mladočehov? Menda edino s tem, da so mladočehi, kakor piše nek list, »nezreli in duševno prenapeti ljudje", da so „častilakomni", ki bi radi odbaenivši prvake staročehe prijeli za vajete češkega leva, vpreženega v voz liberalizma, ki smrdi po petroleju. Takošna je zgodovina razpora. Kdor ima vse to pred očmi, ta si lahko razlaga opombe in nasvete čeških in nečeskih listov. Poglejmo „S1. Narod"! Ta list o prav-narjih in staročehih ne najde kmalo lepe besede *). Lažnjivo poroča (št. 238), da na Češkem ni voljen ne eden pravnar, ter pravi, da se prosto kmetiško ljudstvo ne da več rabiti za orodje črne reakcije, in da sprevida, kam merijo cilji s fevdalci združenih klerikalcev". — Malo naprej poroča: „Česki narod je svobodomiseln; potomci Ilusitov, Žižke in Prokopa ne bodo upognili svojih glav rimskim brezdomovincem" (pesmica tudi mladočeska). Da je češki norod pravnarski, kažejo volitve že leta in leta; da je češki narod vreden potomec sv. Vaclava, kaže ves češki narod, ki ima na zastavi: boj za deželno-česko in ka toliško pravo, kažejo prvaki staročeski, ki prvakujejo večini čeških poslancev. Staročeski pravnarski listi so mladoslo-vencem zavoljo razpora dostikrat pravili resnice. Ali mladoslovenski liberalci so naivno odgovarjali, da so Čehi od nas — predaleč, ter ne vidijo prav, ali so pa staročehom očitali (ne dokazali) krivo taktiko. „S1. Narod" (št. 252) piše: »Staročeski „Pokrok" prinaša članek, v katerem nam liberalno-narodnim **) Slovencem hoče levite brati in nam šteti grehe. To je lahko. Tudi mi bi lahko staročehom povedali, kar pri nas (?) in drugod vse govori, staro in mlado, namreč: »Vi bratje, Čehove, ste svoje in naše nesreče krivi zarad pretiranega svojega ravnanja. Ko bi bili vi šli v centralni parlament, ne bi bilo direktnih volitev" (pesmica tudi mladočeska). — V tem listu „S1. Narod" tudi pravi: »Če ne bode taktika Čehov spremenjena, *) „Sl. Narod" priznava čudovito podobnost mladočehov z mladoslovenci, in pa staročehov s staroslovenci. Med zadnjimi vidi le ta razloček, da staročehi še nišo do zadnje kocine jezuitovski. Pravi tako: »Staročehi so vse drugi poštenjaki, nego naši staroslovenci, kateri so se popolnoma, z dlako in kožo vrgli v žrelo jezuitom (št. 249). **) Evo ti, „81. Narode"! sam izpoveduješ, da ti je liberalnost prva, narodnost še le druga. To vlastno tvojo izpoved si zapomnimo dobro! — njim in nam vsim velika škoda" (pesmica ponarejena po mladočeski). V 275. številki pravi, da »mladi" hote spremeniti taktiko »stari" pa ne. — „81. Narod" ne uiore kaj da staročehom glede tega razkola ne bi da brce. Pravi: ,,Da češka narodna stranka ni edina, je gotovo največ kriva trmoglavost ne kterih starših (?) vodjev. Prepričani smo pa(?) da razdvoj v češki narodni stranki ne bode Nemcem prišel na korist , ampak da bode le zrak sčistil (kakor na Slovenskem, ka-li? da bodo nemškutarji lože lovili poslance) in raz umnejšo (sic!) politiko omogočil." „Ustavoverski listi ploskajo temu razkolu v kterem ndadočehi iščejo svoj ponos in slavo „81. Narod" ne more mirovati samega veselja in tudi prinaša poleno, da bi podžigal ogenj vse v imenu »razumnejše politike". »Pester Llovd" pritrkava mladočehom in svetuje staročehom, da naj popuste od trpnega upora, ker je ogrsko pravo vse kaj druzega, kakor pravo češkega krajestva. Št'astny svetuje Čehom ločenje od nemških pravnarjev, odnehanje boja za zastarelo piškavo pravo češkega kraljestva, združenje z nemškimi liberalci, da do zadnje bilke zatro rimJjanstvo, ultramontanstvo, jezuitstvo, brez-domovinstvo. »Mladi" češki in slovenski obje majo svojega preroka, in »Si. Narod" si v ponosu na takega preroka iu v zaupu na svojo moč na prsi potrka, da zabobni okoli in okoli »Nezmožnim nemškim ultrainontancem pa vsa, zavednejši (liberalni, ka-li?) del Slovanstva ne bo kostanja jemal iz ognja" (št. 276). Kako lepa podoba je to! Mladočeh in mladoslovenec, pokrita s slovansko kapko, utaknjena v ohlapni moderno-liberalni frak — kako izvrsten duet pojeta! Padarovski prerok jima pa takt bije z žeslom najčistejšega liberalizma in „najrazumuejše" politike. Kako mogočno se razlega krasna pesmica! Kakor se pri hrvaškem slepcu vedno ponavlja: »Daruj, da ruj siromaka slepca, koji ne vidi rumenoga sunca, ni beloga danka" — tako se v pesmi „mladih" vedno ponavlja: ,.Prva je, da ultra-montance ugonobimo; druga je, da kaj za narod pridobimo". — »Jezuitom palico, — liberalcem nemškim pa poljub!" — — Pravo, mladiča! Politični pregled. V Avstrijskih deželah. — »Pester Llovdu" se iz Dunaja piše, da so začeli skupni ministri zavoljo pomanj- dobila čast, spoštovanje, prijateljstvo pri ptuj cib, srečo, zadovoljnost, blagostanje pri našin-cih, v obče vse tisto, s čimur nas prava omika zamore osrečiti. A če smo ktera omikališča imeli, bila so nam le bolj v kvar nego v ko rist, ker so nam odstranjevala najboljše moči ter jih posvečevala ptuji slavi, ptujemu lepo-tičenju. Vzgojevala so nas le za ptuje žrelo, ktero je pretilo, da nas vsak hip pogoltne. V novejši dobi se je nekaj zboljšalo, a pogrešamo še mnogo, kar nam edino zamore pripomoči do prave omike in to so učilišča izključljivo na temelji maternega jezika osnovana. — Jezik sploh je tisti dar božji, kterega je vstvaril le človeku, svoji najpopolneji stvari poklonil, da bi, kar je umno premislil in pre-vdaril, tudi sobratu mogel razodeti. Materni jezik je ogledalo, v kterem se kaže narodova dušna moč, materni jezik povzdiguje dušo, petje v maternem jeziku se živahneje in pri-jetneje dotika ušes in src vsakega naroda. Ljudstvo je organsko bitje z notranjim življenjem, razvija se in raste le samo iz sebe ven, kakor zelišče, pa ne od zunaj, da bi se prijemal kosec kosca, kakor pri kamnji. Zarad tega se zamore vsak narod naobraževati in konečno dospeti na vrhunec omike le v lastnem maternem jeziku; vsi drugi poti so krivi in sloki. — Pa kaj bi nam koristila vsa navedena sredstva, če se jih ne bi posluževali, če ne bi bili marljivi delavci? Človeku mora biti najprva skrb, da si vsestransko izobrazi duševne moči, da si nabere koristnih vednost, ktere v njegovo področje spadajo; da postane blag, za lastno in ptujo srečo goreč ud človeškega društva. Ako doseže to, živel bode mirno, zadovoljno, spoštovan od prijateljev in neprijateljev, svest si bode, da je postal prav omikan. Kdor se pa noče pokazati v isti svetlobi, ktero za pravo kaže človeška omika, ne zasluži nobene prednosti, še manj pa priimek »omikanca." Lipakov. kanja denarjev varčni biti. Vojni minister je načelnikom raznih oddelkov svojega ministerstva neki ukazal, da naj pri sostavi budgeta za 1. 1875 zaznamovajo le neobhodno potrebne reči, n. pr. zr ljudske šole, da bi učitelji bili pošteno plačani, srenje pa vendar ne preveč obložene. Cesar, ki zdaj biva na Ogrskem, se bode povrnil na Dunaj še le prve dni meseca januarija. — »P okr o k" prinaša zopet nekaj nezaupnic od čeških volilcev mladočeskim poslancem namenjenih. Čedalje bolj je očitno, da Češki narod ne odobruje ravnanja 28 poslancev, ki so odpadli od narodnega kluba, in kterim kar naravnost povedo, da bodo v prihodnjih volitvah volili lc kandidate, od narodnega kluba jim priporočane. Za mladočeske poslance tedaj slabo stoji, česar se pa menda ne zavedajo, ker v .,Narodnih listih" stavijo te-le pogoje, da se naredi mir: 1. Kieger naj prekliče svoj izrek, da se oni ne bodo priporočali za kandidate, ki so za to, da se vstopi v deželni zbor. 2. Vsi poslanci naj še enkrat premislijo, če bi morda ne bilo vendar le dobro iti v zbor. 3. Manjšina naj se podvrže sklepu večine, in če ta sklene, da naj se gre v zbor, naj se podvržeta temu sklepu tudi Rieger in Palackv. Čemu li novo posvetovanje? Mar mladočehi mislijo, da je narodni klub čeških poslancev kakor ustavoverni zbor Dunajski, ki čez nekaj dni ovrže, kar je prej sklenil ? - Ogrski minister Szlavy se je Dea-kovemu klubu zahvalil za izrečeno mu zaupnico, ter je rekel, da hoče želji cesarjevi vstreči in ostati v ministerstvu; njegov program meri na to, da se odpravijo denarne stiske, da se ko-roitati lepo zlože, sodnije pa zmanjšajo. Zbor bode ta teden za nekoliko časa prenehal in se še le po praznikih zopet sošel. — Hrvaški zbor ima danes sejo. Vnanje države. Pruska zbornica poslancev jc 20. t. m. končala razpravo o civilnem zakonu ter je sprejela dotično postavo brez posebnih sprememb. Potem se je razšla iu se bode 12. januarija zopet snidla. — Pokop kraljeve vdove Elizabete vršil se je natančno po grogiamu. Cesarja Viljema ni bilo pri pogrebu, ker seje nekaj prehladih Na bavarskem se razne stranke pripravljajo za nove volitve v nemški državni zbor, ki se bodo 10. januarija vršile. Monakovski nadškof je izdal pastirski list, v kterem duhovščini in vernim katoličanom priporoča prav obilno se vdeležiti volitev. »Vaterlandu" se piše, da so posebno delavni tudi demokrati, iteri v svojem oklicu hudo grajajo narodno-iberalce. Ti so goljufali ljudstvo, ker so gojili soldaščino, hudih davkov, n. pr. za sol, ne od-»ravili ter tudi nič ne storili za prosto tiskovno postavo in prosto združevanje. Oni so vsemu pritrdili, kar je Pruska, t. j. Bismark zahteval; oui so bili zagovorniki krone, ne pa zastopniki ljudstva itd. Zmagali bodo demokrati le urthu, ker so drugod preveč raztreseni in iride na 100.000 prebivalcev le en poslanec, iazun dosedanjih strank stopila je v življenje tudi še neka narodno-kanservativna stranka, etera ima svoje privržence med vernimi pro-testanti v Avgsburgu, Niirnbergu in nekterih manjših mestih. Ta stranka dobro ve, da ne bo sauia zase nič opravila, zato pa je sklenila tam, kjer nima upanja zmagati, pridružiti se narodno-liberalcem, da le konservativci propadejo. Francoska narodna skupščina je s 472 glasovi proti 136 prezidentu dovolila 300.000 frankov za stroške pri prejemih. Iz tega je razvidno, da se konservativna stranka zmerom bolj vtrjuje. — Vest, da bode Mavne stopil iz ministerstva, se ne potrdi. Laški prekucuhi čezdalje huje stiskajo katoliško cerkev. Poslanec It o mano stavil je pred nekaj dnevi v zbornici predlog, da naj se cerkve v Rimu, ktere so prav nepotrebno, obrnejo v boljšo rabo, v manjših naj se na pravijo šole, večje pa naj se porabijo za očitne zbornice, razstavnice itd. Ministru je naročil, naj izdela načrt dotične postave in ga o pravem času predloži zbornici, sicer jo bode on sam zbornici predlagal. Ni dvoma, da bode vlada to storila; če ne bode šlo z lepa, bodo pa zopet najeli liste, da bodo podpihovali in kričali, in podkurili mestno plažo, da bode ro-govilila. To jim bode v izgovor da so bili primorani to storiti, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Na Španjskem poskušali so rudečkarji prete čeni teden napravili punt v Barceloni; policija je pri ti priliki prijela in zaprla okoli 50 oseb. — Vladi se je poročilo, da je amerikan-ski kongres določil, da ladija „Virginius" ni imela pravice razpeti amerikanskega prapora. Vsled tega je ministcrski svet 20. t. m. sklenil, la-dijo in jetnike od amerikancev nazaj tijjati in je državni minister to amerikanskemu poslan cu generalu Sickles-u neki že naznanil. Iz