Generalni postni mojster Farley zagovarja odklonitev postnih pošiljatev v tovarne, v katerih se nahajajo stavkolomci Washington, 24. junija. Generalni poštar Zedinjenih držav James Farley je danes na zvezni sodniji zatrjeval, da ima poštna uprava popolno pravico odkloniti sprejem in oddajo poštnih pošiljatev, ki so namenjene v tovarne, v katerih delajo stavkolomci. Generalhega poštarja toži vodstvo Republic Steel Co., da doseže pravico in prisili pošto, da sprejema poštne pakete s hrano in obleko za štrajkolom-ce v raznih tovarnah. Generalni poštar je na sodniji povedal, da so jeklarske družbe nalašč pošiljale poštne pakete v tovarne, kjer se vrši štrajk in sicer z namenom, da bi zavlekle poštno upravo v štrajkovne zmešnjave. "Paketi niso bili poslani v tovarne v dobrem namenu," je izjavil Farley, "pač pa so bili prinešeni v poštni urad z izrazitim namenom, da naredijo zmešnjavo med poštno upravo, štrajkarji in jeklarskimi družbami." Kompanijski odvetniki so očitali na sodniji Farleyu, da obstoji tajna zveza med poštno upravo in med unijskimi uradniki, kar je pa generalni poštar Farley takoj odločno zanikal. "Dostavitev pošte v jeklar-ne, kjer se vrši štrajk," je odgovoril Farley, "se mi je zdela nevarna za življenje poštarjev in drugih poštnih uradnikov. Glasom postave ima glavni poštni urad v takih slučajih absolutno pravico ustaviti dost'avitev pošte." 5,000 se jih vrnilo na delo v Warren, 0. Warren, Ohio, 24. junija. V tem mestu se je danes vrnilo na delo kakih 5,000 delavcev, ki so odložili dan prej svoje orodje in se pridružili iz simpatije stav-karjem C. I. O. "Delavski praznik," kot so imenovali C. I. O. voditelji generalni štrajk v Warrenu, je dosegel svoj namen, štrajk je bil prvotno sklican kot v protest proti Republic Steel Co., ki je nameravala povečati število delavcev v svoji tovarni. 2,400 delavcev-skebov dela pri Republic Steel Co. v Warrenu. Iz Columbusa je prišel glas, da governer Davey ne bo dovolil, da bi kompanija pomnožila število sedaj zaposlenih delavcev. Položaj mora ostati kakor je bil. Medtem pa vojaštvo nadaljuje z aretacijo vseh onih, pri katerih dobi orožje. Več kot 100 C. I. O. članov se nahaja v zaporih. Sojeni bodo prihodnjo soboto. -o- Društvo Danica Prav prijazno ste vabljeni na piknik, ki ga priredi to nedeljo društvo Danica št. 34 S. D. Z. Piknik se vrši na znanih prijaznih Zornovih prostorih na Bradley Rd. Društvo je prav dobro preskrbelo, da ne bo nikomur dolgčas, pa tudi vsi žejni in lačni bodo uživali lahko vse dobrote piknika. Igrala bo prav dobra godba, družba bo prav domača in vesela. Pridite torej od blizu in daleč. Hočejo biti zaslišani Harry Grim, ki je uslužben pri Corrigan-Mcfkinney j e k 1 a r tski kompaniji, in ki je član neodvisne delavske unije, je poslal včeraj brzojav na senatorja Bridges v Washington, v katerem zahteva, da se zasliši stotine delavcev, ki bi se radi vrnili na delo, toda jim je delo preprečno radi rabi-atnosti Lewi s o vi h pristašev. Grimm je izjavil da Lewis in Murray, eksekutivna uradnika C. I. O. unije obrekujeta poštene delavce, ki imajo ogromno večino v jeklarnah, toda radi nasilja ne morejo na delo. štrajkarji na relifu V uradu župana Burtona se je včeraj oglasila delegacija C.I.O., ki je prosila mestno re-lifno komisijo, da se dovoli štrajkarjem jeklarskih tova-ren v Clevelandu potrebni re-lif. Župan Burton je odgovoril, da si bo stvar premislil. Trije časopisi ustavljeni v Pittsburghu Pittsburgh, Pa., 24. junija. Kakih 130 poštnih ekspeditorjev pri treh največjih angleških časopisih v Pittsburghu, je začelo včeraj s sedečim štrajkom. časopisi so morali prenehati z izdajanjem. Prizadeti so sledeči dnevniki: The Press, Sun-Telegraph, Post-Gazette. Izdajatelji časopisov trdijo, da so ekspedi-torji prelomili podpisano pogodbo, in da je radi štrajka 130 ekspeditorjev zgubilo 5,000 delavcev delo. Ko je governer zvedel o štrajku je poslal uniji poštnih ekspeditorjev naročilo, da takoj prenehajo s štrajkom in delajo, dokler njih pogodba ne poteče, štrajkarji so nehali s sedečim štrajkom in se podali domov. Tiskarska unija je izjavila, da je bil štrajk poštnih ekspeditorjev nepostaven, ker je unija prelomila pogodba. Izdajatelji časopisov naznanjajo, da je v resnici nepotrebno podpisovati pogodbe, če jih unija prelomi, kadar se gotovim voditeljem zdi. Governer države Pennsylvanije je izjavil: "Prelomitev pogodbe je nevarna stvar. V tem slučaju je 130 mož neopravičeno pripravilo 5/000 drugih uslužbencev ob delo. Taka akcija povzročuje samo škodo delavcem. Ekspedi-tcrji pošte so zgubili vse svoje delavske pravice, in če se takoj ne umaknejo iz prostorov, naj jih smatra župan v Pittsburghu kot navadne vlomilce." --o-- ' Governer odpira tovarne. Vladni odbor odstopil Nesporazum povsod Columbus, Ohio, 24. junija. Potem ko je vladni preiskovalni odbor, ki je bil imenovan od vlade, da preiskuje jeklarski štrajk, naznanil, da je prišel na konec svojega dela, .ne da bi mogel doseči kaj uspeha, je governer države Ohio sporočil vodstvu narodne garde v Youngstownu in Warrenu naj čuvajo ljudi, ki se želijo vrniti na delo ostane zadeva po starem. Ako se pa C. I. O. unija boji glasovanja delavcev, tedaj nima pravice voditi štrajka. Johnstown, Pa., 25. junija. Governer .države Pennsylvanije Earle je ukinil obsedno stanje v tem mestu. The Betlehem Steel Co. namerava v kratkem odpreti svoje tovarne. šerif Boyle se je izjavil, da Governer Davey je izjavil, ko je mobiliziral narodno gardo, da bo slednja toliko časa preprečila delavcem delo v Youngstownu, dokler bo zboroval vladni preiskovalni odbor. Sedaj ko je ta izjavil, da ne more več naprej, je governer odredil, da se ljudje lahko vrnejo na delo pod vojaškim varstvom. Republic Steel Co. in Youngs-town Sheet & Tube Co. lahko vsak čas odprejo svoje tovarne pod zaščito 4,500 vojakov, ki se tam nahajajo. Cleveland. — Sinoči je vladni preiskovalni odbor oddal zadnji apel na voditelje štirih neodvisnih jeklaren in na voditelje unije, da pridejo skupaj in se medsebojno mirno dogovorijo glede poravnave štrajka. Vladni odbor je izjavil, da je skupna konferenca edini izhod iz zagate. Kakor hitro se taka konferenca snide, tedaj se naj vršijo volitve po vseh jeklarnah pod vladnim nadzorstvom. Ako se večina delavcev izjavi za C. I. O., tedaj naj kompanije podpišejo pogodbo, ako ne, naj pričakuje v soboto in v nedeljo kakih 7,000 unijskih premogar-jev, ki bodo dospeli v mesto, da ojačijo piketne linije. Warren, Ohio, 24. junija. Tu so se začeli vračati delavci v tovarno .Republic Steel Co. Delavci so se takoj vračali na delo, ko je governer dal povelje vojaštvu, da ščiti vse one, ki bi radi delali. Washington, 24. julija. Thos. Girdler, predsednik Republic Steel Co. je danes pred senatnim preiskovalnim odsekom izjavil, df: je prepričan in da ima dokaze, da se je vodstvo C. I. O. unije zarotilo, da uniči ameriške industrije, ako ne ipore dobiti popolne kontrole nad njimi. Cleveland. — V četrtek dopoldne so se glavni eksekutivni uradniki Inland Steel Co. posvetovali dolge ure z vladnim preiskovalnim odborom v Clevelandu. Tudi pri omenjeni industriji se že dalj časa vrši jeklarski štrajk. Rezultat teh pogovorov še ni znan. Zastopniki jeklarske družbe so prišli iz vzhoda in zapada, da se pogovarjajo z vladnimi zastopniki. Prvotno so se ti eksekutivni uradniki izgovarjali, da so pri slabem zdravju, toda vladni odbor jih je končno le pregovoril, da so dospeli v Cleveland. Vladni odbor je včeraj naznanil, da se bo pogajal z vsako kompanijo posebej, od česar je pričakovati več uspeha kot če bi bili pri posvetovanjih navzoči zastopniki vseh štirih neodvisnih j e k 1 a r s k ih kompanij. Glavno prizadevanje vladnega odbora obstoji sedaj v tem, da vladni odbor pregovori ek-sekutivne uradnike jeklarskih družb, da privolijo, da se sni-,, dejo v eni sobi z uradniki C. I. O. organizacije in medsebojno razmotrivajo položaj. Znano je, da so kompanisti kratkomalo odklonili vsak pogovor z John Lewisom, ko se je mudil pretekli pondeljek v Clevelandu, toda namignili so, da je mogoče, da bi se pogovarjali s Filipom Murray, ki je zastopnik Lewisa. Columbus, 24. junija. Ako se | vladnim posredovalcem v Cleve-| landu ne bo tekom gotovega časa I posrečilo poravnati jeklarskega j štrajka in narediti mir med kom-j panijaml in med C. I. O. unijo, ! tedaj pade vsa odgovornost za I nadaljni štrajk na rame gover-nerja Daveya. I Nastal bo položaj, ki bo silno | vplival na politično bodočnost go-| vernerja Daveya, obenem pa se | bq tudi pokazalo, če je Lewisova j C. L O. unija v resnici tako močna, kot se neprestano trdi v javnosti. Ako se pogajanja z vladnim delavskim odborom ponesrečijo, tedaj preostaja governer ju Da-veyu dvoje: 1. Governer lahko obdrži čete v štra j kovnih okrajih in pazi, 'cla so tovarne zaprte, dokler ne pride clo kakega sporazuma. Bloch Bratje, ki kontrolirajo Inland Steel Co. industrijo, so precej nepoznani. Toliko je gotovo, da so nasprotni podpisu pogodbe s C. I. O., toda javno niso nikdar tozadevno nastopili. Vladni odbor je prepričan, da če bo nastala kje razpoka v dosedaj solidni fronti jeklarskih kompanij, bo nastala v Inland industriji. C. I. O. zopet zgubila Delavci pri U. S. Air Compressor Co. so včeraj glasovali, kam želijo pripadati. 58 jih je glasovalo za samostojno unijo in 35 za C. I. O. To je že tretja tovarna v Clevelandu, ki je odglasovala glede pripadnosti k C. L O., ki je bila povsod v manjšini. Izplačilo vlog Izplačilo dividende v visokosti 200 odstotkov od strani bivše Guardian Trust banke je sedaj zagotovljeno, ko je včeraj Common Pleas sodni j a odobrila posojilo v svoti $14,700,000. Vlagatelji bodo o izplačilu obveščeni prihodnji torek. V bolnišnico Včeraj zjutraj je bil s Svetko-vo ambulanco odpeljan v St. Alexis bolnišnico Teddy Ross-man, 18914 Keewanee Ave. že-, limo mu, da bi čimprej okreval. Vest iz domovine V Selcu, fara Slavina pri Postojni, je v starosti 81 let preminul po kratki bolezni Luka Pavlovič. Blagopokojni zapušča doma soprogo Marijo, sinova Janeza in Antona, tu v Clevelandu hčer Mary poročeno Kalister, Alojzijo, poročeno Kucler, Ivano, poročeno Debel j ak in Antonijo, poročeno Penko, soprogo našega zastopnika Mr. Penkota. V Braziliji zapušča ranjki sina Franceta in hčer Heleno, poročeno Pe-renič. Blagopokojni je bil splošno poznan in spoštovan mož v Pivški dolini. Bodi dobremu možu ohranjen blag spomin. Prizadetim naše globoko sožalje! Na obisku Iz Depue, 111., je prišla na obisk v Cleveland Miss Caroline Novak. Ona je hčerka Mr. Martina Novaka. Tu je obiskala svoja dva strica Mr. Tony Novaka na 5204 St. Clair Ave. in Mr. Joe Novaka, 14916 Hale Ave. V Clevelandu se bo mudila še par dni. Iskreno dobrodošla! Bančna podružnica Cleveland Trust banka je dobila dovoljenje, da odpre novo podružnico na Pearl in Ridge Rd. v Parma, O. Postavili bodo tam novo poslopje, ki bo izgotovljeno v decembru. To bo že 54. podružnica te banke v Clevelandu, Painesville, Willoughby, Lorain, Otvoritev prostorov Mr. in Mrs. Charles Vrtovšnik naznanjata, da bosta imela v soboto zvečer slovesno otvoritev svojih prostorov na 7510 St. Clair Ave. Servi^ala se bo kokošja pečenka s fino pijačo. Prijazno ste vabljeni vsi! Županska borba Včeraj so prišle v javnost peticije za ponovno župansko kandidaturo župana Burtona. 5,000 teh peticij je j v 'kro'2enfli. Županu Bur-tcnu ni toliko koliko podpisov bo dobil, samo da bodo podpisi veljavni. Mestni Carter pravi, da je dovolj, t ako dobi županski kandidat samo 3,000 veljavnih podpisov. Burton je naročil vsem onim, ki imajo peticije, da zaznamujejo ime vsakogar, ki ni zadovoljen z njim, in vprašajo tudi po vzrokih nezadovoljnosti. D emo kratit i bodo pa imeli dva županska■ \ kandidata, in sicer Walter ! O'Donnell ter Sweeneyev-Gongwerjev kandidat okrajni inženir McWilliams. Ona 1 dva kandidata, ki dobita pri i primarnih volitvah najvišje število glasov, gresta na ožje i glasovanje pri volitvah prvi torek v novembru. ,-o- Plinske cene Plinska družba v Clevelnadu, The East Ohio Gas Co., se je , obrnila na zvezno sodni j o z zahtevo, da se ji takoj dovoli zvišati cene naravnemu plinu v Clevelandu. Včeraj je pa zvezni sodnik West to zahtevo kompaniji odklonil. Sodnik West je izjavil, da je zvezna sodni j a brez juris-dikcije v tem slučaju. Razsodba pomeni, da bomo zaenkrat plačevali še stare cene za plin, dokler komisija javnih utilitet v Colum-busu ne odda svojega mnenja. --o- . * Vlada republike Brazilije je preklicala obsedno stanje, ki je vladalo 3 mesece. Združeni mladinski zbori V pondeljek 28. junija se vrši b 8. uri zvečer važna seja združenih mladinskih zborov v Slo-/enski delavski dvorani na Prince Ave. Seja je važna za vse zbore, torej so prošeni zastopniki vseh, da se gotovo vsi ideležijo, kajti pevovodja želi, da se ukrene vse potrebno glede programa, vstopnine. Pridite in upoštevajte točnost! — Tajnica. 35-letnica Največje društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote, društvo 3v. Janeza Krst. št. 87, bo letos 11. septembra praznovalo 35-let-nico svojega obstanka z veliko proslavo v S. N. Domu na St. Clair Ave. Poroka V soboto ob 10. uri se poročita v cerkvi sv. Vida Miss Sylvia Cernelich, 18105 Marcella Rd. in Mr. Victor Schneller iz 66. ceste. Obilo sreče! Na obisku V Clevelandu se mudi Mrs. Rosie Intihar z dvema hčerkama. Dospeli so iz; farme v Flushing. N. Y. Mudijo se pri družini John žnidaršič, 7210 Hecker Ave. Iskreno dobrodošli v Cleve- 2. On lahko naroči vojaškim četam, da pazijo na red in mir, v slučaju, da jeklarne sklenejo odpreti tovarne in najemati delavce. Ako se bo Davey poslužil prve alternative, tedaj se mu bo očitalo, da je postal strankarski in da rabi vojaško silo države, da prisili kompanije, da podpišejo pogodbo. Akc se pa governer posluži druge alternative, tedaj se mu bo očitalo, da je potegnil s kom-panijami in da rabi vojaško silo, da razbije štrajk. Governer ima odprto še eno pot, in sicer on lahko pokliče vojaške čete domov in prepusti, da se položaj sam razvija po naravnih potih. Toda to zna povzročiti silno krviprelitje, ko bodo kompanije skušale odpirati tovarne. V Columbusu smatrajo, da je tretja pot skoro izven vprašanja. Governer Davey ni hotel včeraj povedati, kaj bo naredil, ako vladni odbor ne doseže uspeha. Povedal je le, da ne bo podal nobene izjave, dokler bo vladni odbor zboroval. Laike in nemške vojne ladje na potu, da "kaznujejo" madridsko vlado radi napadov lja Georga, ki je hotel biti informiran o najnovejših dogodkih v Španskih vodah. Valencia, Španija, 24. junija, španska vlada je zahtevala garancijo napram napadom od strani tujezemskih vojnih ladij, in v zameno bi garantirala za varnost tujezemskih vojnih ladij v španskem vodovju, španski tujezem^ki minister je tudi izjavil, da je nemška trditev, da je španski submarin napadel nemško križarko, popolnoma izmišljena. Armada nacionalistov napada sedaj Santander, zadnje važno mesto Baskov. Včera j so dobili nacionalisti mesto Portugalete, ki je napolnjeno z živežem, kovinami in premogom. Portugalete je bil bogat plen za nacionaliste. Berlin, 24. junija. Nemška vlada je poslala nadaljo križarko "Graf Spee' 'v španske vode, kot v svarilo Španiji in za zaščito nemških interesov. Hitler je sklenil bolj strogo nastopiti proti madridski vladi kot je dosedaj, dasi so ga nekateri voditelji svarili, naj nikar ne gre predaleč. Nemčija ima danes 18 bojnih ladij v španskih vodah. Rim, 24. junija. Laške bojne ladje ostanejo v španskih vodah, dasi se je Italija umaknila iz mednarodne blokadne zveze. Italija si je pridržala pravico, da samostojno nastopa napram Španiji. London, 24. junija. Minister za zunanje zadeve Eden je hitel v kraljevo palačo na poziv kra--1 Prijeten piknik Priljubljeno društvo "Kranj" priredi v nedeljo 27. junija prijeten piknik na Močilnikarjevi I farmi. Društvo prav lepo napreduje in si je pridobilo številno prijateljev. Zlasti so pikniki tega društva poznani po izvrstni postrežbi in prijazni družbi. Na pikniku se bodo vršile razne dirke za moške, ženske in otroke, pa tudi obilico nagrad v denarju ima odbor pripravljen za udeležence. člani društva kot ostalo občinstvo, vsi ste prijazno vabljeni. Rojak ponesrečil V sredo se je težko ponesrečil rojak Mr. John Udovich. Zapo- landu. Nov grob Včeraj je preminula v St. Luke's bolnišnici Katarina Vuk-čevič, doma iz Velikih Poljan pri Ribnici. Družina stanuje na 934 E. 140th St. Pogreb bo vodil A. Grdina pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Nov sodnik Senatna zbornica v Washing-tonu je včeraj potrdila imenovanje kongresmana Frank Kloeba iz države Ohio za novega zveznega sodnika v Toledu, Ohio. slen je bil v Terminal poslopju, kjer je tako nevarno padel, da se je težko poškodoval na nogi. Nahaja se na svojem domu na 14206 Jenne Ave. pod zdravniško oskrbo. Zadušnica V nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojno Amelio Rugle. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. "Eagles" v mestu V Clevelandu se vrši konvencija dobrodelne organizacije "Eagles." Kakih 1,500 delegatov je navzočih. Ranjki M. Kovač Kot smo poročali je umrl Matija Kovač. Ranjki je bil rojen v Spodni Brezovici, fara Preserje pri Borovnici. Pri hiši se je reklo pri Ponikvarjevih. Tam zapušča brata in pol-brata. Rojen je bil leta 1867, v Ameriko je pa prišel leta 1901. 25 let je delal v klobučarni z bratom, Štefanom. Pred 28. leti se je pri delu ponesrečil,] zgubil je eno oko. Poleg soproge Marije zapušča ranjki brata Štefana in dva po pol brata : Martina Kovača in Martina Šuštarja. Pogreb ranjkega se vrši iz hiše žalosti na 1158 E. 60th St. v pondeljek ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče pod vodstvom Grdi-novega pogrebnega zavoda. Soprogi in sorodnikom naše globoko sožalje. Naj sveti ranjkemu večna luč! Poroka V soboto 3. julija se poročita Miss Josephine Ahlin, 1101 E. 66th St. in Mr. Joseph Repar. Poroka se vrši ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Vida, kamor so prijatelji prijazno vabljeni- Zvečer je poročna slavnost v S. N. Domu. Mlademu zakonskemu paru želimo mnogo let zdrave si-eče in zadovoljnosti. AMERlŠKM^D©M©YlNi\ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^ SLOVENIAN MORNING _==_IN LANCUACE ONLY__AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 148 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 25TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Governer Davey se nahaja v hudih škripcih, ako vladni posredovalci ne bodo mogli poravnali jeklarskega štrajka v državi Ohio K AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 25TH, 1937 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio *_Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, eelo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.60. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto. »5.50; pol lete, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. __Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.8. and Canada, »3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.60 per year, »3.00 for fl months. European subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879. at No. 148, Fri., June 25, 1937 Depresija polagoma na umiku Dasi je splošni položaj letos toliko različen od mizerije v kateri smo živeli od leta 1930 do 1935, kakor je razlika med dnevom in nočjo, pa seveda krize še ni konec. Še vedno imamo precej brezposelnih, še vedno zdihujejo celo oni, ki so zaposleni, a si radi velike draginje ne morejo privoščiti vsega, kar želijo in deloma tudi potrebujejo. Prave prosperitete še vedno ni med nami. Morda se bodo zjasnila vremena, mladini? Brez dvoma, da kriza ne more večno trajati. Toda tudi mladini je danes težko priti do kruha, in mnogi starši so po pravici v velikih skrbeh. Tudi farmer še ni na svojem. Farmar danes težko živi, toda preživlja se. Cene njegovih pridelkov so še vedno prenizke, cene potrebščin pa previsoke. Pa naj se farmarju godi boljše ali slabše, pa ima še vedno največ trdnih tal pod seboj in največ možnosti za čeprav skromno, a vendar samostojno življenje. - Obdelovanje zemlje zahteva vsega človeka, mnogo potu, truda in skrbi, pa tudi številno družino. Brž ko začno zemljo drobiti ali če se družina zmanjša, že kaže farma znake bolehanja in počasi celo propade, če se ta rana ne zaceli. Že dalj časa je opažati, da zadnja leta mladina iz farm beži v mesta, in je torej pomanjkanje delovnih moči na farmah vedno večje. Vendar je s pomočjo sedanje administracije si ameriški farmar precej opomogel, dasi ni še na oni stopnji, kjer je bil pred desetimi leti. Kakor hitro bo začel farmar kupovati nove potrebščine v polni meri, tako hitro bodo tovarne imele obilna naročila, in delo se bo odprlo na vseh konceh in krajih. Organizirana delavska borba za zboljšanje'splošnega delavskega položaja je tudi mnogo pripomogla, da se je stanje delavca precej spremenilo. Le spomnite se na ameriškega delavca pred 30. ali 40. leti, zlasti na one delavce, ki so prihajali iz Evrope in drugod. Bili so pravi tlakarji, ki so garali po 12 ur na dan za malenkostno plačo, a so kljub temu prislužili toliko, da so začeli kupovati svoje hiše, odpirali svoje trgovine in poleg tega pošiljali denar domov, da odplačajo dolgove na svojih zadolženih posestvih. Ti naselniški delavci so bili pravi pionirji na polju ameriške industrije, dočim so industrije v istem času gradile ogromna podjetja, železnice, livarne, javne ceste in enako. Ko je bila Amerika s pomočjo tujezemskega delavca, ki je opravljal najbolj težka in najbolj umazana dela napredovala, tedaj je nastal nekak zastoj. Dobili smo ogromno krizo leta 1893, a ko je bila ta poravnana, se je zopet gradilo in delalo, dokler ni prišlo sicer do kratke, toda toliko občutne krize v letu 1907. Ko je tudi ta kriza odnehala, zlasti na prizadevanje tedanjega predsednika Theodore Roosevelta, se je zopet šlo z vsemi močmi na delo, toda od tedaj naprej so se začeli delavci organizirati. Delavec, ki je plačan od tedna do tedna, nima prilike spraviti skupaj vsakih par let tisočake, da bi od njih živel v dobi sedmih suhih let. Nekaj je bilo korenito napačnega v tem sistemu, in ameriški delavec si je znal pomagati s svojimi organizacijami, katerih se je vedno bolj oklepal. Leta 1914 je izbruhnila svetovna vojna, ki je prinesla Ameriki sijajno, toda krvavo prosperiteto. Vse je bilo umetno, začasno, poleg tega je pa zaslužek izviral iz krvi postreljenih bratov na bojnih poljanah. In po končani svetovni vojni smo dobili zopet zastoj, zopet prosperiteto, zopet krizo v letu 1923 in v 1926, potem tri leta prosperiteta, nakar je prišla splošna katastrofa in propast. Šele z nastopom predsednika Roosevelta se je položaj korenito in kardinalno spremenil. Roosevelt je začel izvrševati socialne spremembe, starostno pokojnino, brezposelno zavarovalnino in začelo se je z javnimi deli. Roosevelt je danes na pravem potu. Reforme, ki prihajajo, ne smejo biti začasne, pač pa trajne. Delavstvo je organizirano in s simpatično podporo administracije bo v nekaj letih mogoče povedati, da so krize težkega značaja odpravljene, in da bo povprečen ameriški državljan v resnici sledil nauku, ki ga podaja Izjava ameriške neodvisnosti. i........................— J BESEDA IZ NARODA vzemite pa cesto št. 86 na desno in vozite kakih šest milj oziroma do Shell gazolinske postaje in ste na prostoru piknika. Sedaj pa še nekaj splošnih novic iz našega okraja. Dež, kateri je padal že teden dni, je napravil na farmah veliko škode. Voda odnaša zemljo, katera je bila preorana. Koruza je zelo lepo Svetovni in domači dogodki Chardon, O.—Pi*osim za nekoliko prostora v listu, katerega naročnik sem že zadnjih 20 let, kar je jasen dokaz, da se mi list dopade. Pa ne samo meni, temveč na tisoče rojakov in rojakinj ........................... Kaj pravile! -»-•---O-.....| I . . I . , I Morda vas bo zanimalo vedeti, da je novozapadli sneg tako bel, da je nemogoče izdelati enako belega papirja. ■* * * Vsaka stvar ni novica, ampak novica pa je, da se je zaletel splašen bik v izložbeno okno neke trgovine v Daruvarju, Jugoslavija. Bik skczi okno v trgovino, trgovec pri zadnjih vratih ven, ne da bi niti malo počakal na tega odjemalca. Ko je bik napravil "lep red" s policami in blagom na njih, je zopet prišel ven in se dal mirno odpeljati v mesnico. * * * G. kanonik Oman nam .je poslal pozdrave iz Rocks Springsa, Wyc. Omenja tudi, da lepšega kraja za ribiče ga ni, kot je Wyoming. Samo to je škoda, pristavlja, da vode ni. O same ta male miši, to je pa hudo napek! je zvestih naročnikov, ki z veseljem čitajo ta list. Saj nam Ameriška Domovina točno prinaša dnevne novice, katere se dogajajo po številnih slovenskih naselbinah širom Amerike, kot tudi iz stare domovine. Dalje nam v listu točno opisujete svetovne dogodke, kateri se mi vidijo kot razburkano morje, katerega valovi se visoko dvigajo in butajo drug v drugega. In prav na ta način delata danes Hitler in Mussolini, človek, ko čita njih izjave in grožnje, si misli, da mora skoro priti do zo-petne -vojne. Toda dozdaj se je še vsakokrat nevarnost polegla, kot se umirijo morski valovi. Najbolj se mi pa vaš Časopis dopade, ker tako zvesto zagovarja naše katoliško prepričanje, katerega so nam vcepili v naše duše naše matere še v stari domovini. Mimogrede pa v listu tudi bičate in poveste bridko resnico slovenskim odpadnikom, ali takozvanim naprednjakom, katerih pa, hvala Bogu, ni veliko. Tudi oni so prinesli vero v Boga v to deželo. Toda ker so našli preveč obložene mize, so pozabili na svoje duše in ne samo, da so izgubili vero v Boga, ampak so še toliko predrzni, da se hočejo postavljati za naše voditelje, katere pa mi, katoliški Slovenci, prav hvaležno odklanjamo. Naši voditelji so naši duhovniki in naši katoliški časopisi. Toliko o tem. Sedaj, ko smo prišli v poletno dobo, so pričela naš# slovenska društva s svojimi prireditvami v prosti naravi. Saj pa tudi naši rojaki radi posečajo piknike svojih društev. Tako se jim nudi prilika, da obiščejo svoje prijatelje in znance, katerih ne vidijo vsak dan. Tudi naše društvo sv. Antona Pad. št. 251 K. S. K. J. je sklenilo, da priredi svoj piknik ob priliki druge obletnice društvenega obstanka in sicer v nedeljo 27. junija na Ver-bičevi farmi v Leroy, Ohio. Kot sem že prej omenil, da naši Slovenci radi posečajo društvene pkinike, tako nam je tudi znano, da radi prihajajo ob.nedeljah na farme, da tam obiščejo svoje znance in prijatelje. Vse dotične se prosi, da pridete v nedeljo na naš piknik, ker tam boste prišli v dotiko z vsemi, katere želite videti. Ravno tako1 vabimo tudi vse slovenske farmarje ter njih družine, da pridete na naš piknik, da se enkrat skupaj pozabavamo ter drug drugega spoznamo. Znanje med seboj nam ob gotovem času vedno prav pride. Zabave bo za vse dosti, jedil in pijače v izobilju; godba bo domača harmonika, ob kateri se borne tudi mi starejši lahko zavrteli. Vršila se bo tudi zanimiva tekma, kakršna se še dozdaj ni vršila na nobenem pikniku. Namreč tekma za moški spol v košnji trave. Dotičnik, ki bo pokosil največ trave v določenem času, bo prejel dve nagradi in sicer eno od društva, drugo pa od Mr. Verbiča. Torej rojaki, kateri ste bili kosci v stari domovini, sedaj se vam nudi prilika, da poskusite, če vam še kosa reže, kot vam je nekdaj ... Druga tekma se bo vršila pa med ženskami in sicer bodo mol-zle krave ter čistile plevel raz njiv . . . Tudi zanje bodo nagrade. Rojaki in rojakinje, kateri si želite dobre zabave, pridite v nedeljo na naš piknik. Kako se pride na Verbičeve farme? Vzemite iz Clevelanda cesto št. 84 do Painesville; tam kazala, toda jo je dež vso v zemljo zabil. Krompir, kateri je bil ravno vsajen, je toliko spran od dežja, da ^e vidi iz zemlje. Pšenica je vsa zlomljena, da jo je žalostno pogledati. Ono nedeljo se je vršila v Painesville tekma v frniklanju. Iste se je udeležil tudi mladi Joseph Skof, sin Josepha in Mary Slcof, ki imajo farmo na cesti št. 86 Le Roy, O. Ker slovenska kri nikjer ne fali, tako je tudi mladi Joe odnesel prvenstvo ter bil imenovan šampijon v tej stroki. Prejel je dve medalji in bančne knjižico z vsoto $2.00. Jovi, sprejmi tudi naše čestitke. Hostarjevi na Backman Rd. so kupili 150 akrov zemlje k že sedaj veliki farmi. S tem so postali največji farmarji v tej okolici. Pozdrav vsem skupaj in na svidenje v nedeljo na našem pikniku. George P^nchur. -o- Za naš kulturni vrt V tem letnem času je za vsakega zdravo in v veselje, če gre v nedeljo popoldne ali druge proste dneve v mestne parke, kjer uživa vso lepoto narave. In ko že obiskujete mestne parke, pridite pogledat tudi Jugoslovanski kulturni vrt. Boste videli, kako je tam lepo. Kamnoseki zdaj po-kladajc velike, lepo izklesane skale, katere bodo služile za udobne kamnite klopi v tem vrtu. Jaz serri;.žfe na njih sedela, čeprav niso še postavljene. Zdaj se zida tudi umetni vodomet ali ribnik, ki bo stal v sredini vrta in ki bo res nekaj krasnega. Na 25. julija bo nekaka ponovitev BaragQvega dne in na ta dan bomo odkrili spomenik Ivanu Cankarju, ki ga čaka krasen podstavek. Baragov, Njegošev in Cankarjev spomeniki so na lepi ravnici in gledajo drug proti drugemu. Na vzpetini proti spodnjemu bulevarju pa je spomenik Simona Gregorčiča, ki je najlepši v vsem parku. Iz granita je izklesan, pa na smeh se drži ker je iz naših lepih primorskih brd doma. Kdor hoče videti spomenik Simona Gregorčiča, mora iti z vrta doli po stopnicah, ki dvojne vodijo v spodnji del parka. Kdor pa se pripelje po spodnjem bulevarju, mora iti čez Sočo in gori v naš vrt, pa ga bo videl. To sem omenila zato, ker sem doživela tale slučaj. Mož in žena se sprehajata po tem vrtu, pa< reče žena: "že dvakrat sva bila tukaj, pa še nisva videla spomenika Simona Gregorčiča, pa od nas je bil doma." Takoj jima razložim, da morata iti po stopnicah v nižji del vrta in tam ga bosta videla." Pa tudi en dolar sem dobila za kulturni vrt) prav pri spomeniku Simona Gregorčiča. Dal mi ga je John Princ iz 63. ceste. Prav lepa mu hvala. Torej na 25. julija bo prav velik Baragov dan. Ob desetih bomo šli k slovesni sv. maši v cerkev sv. Vida. Potem pa se podamo v kulturni vrt k odkritju Cankarjevega spomenika, nato pa v Purity Springs park. K tej slavnosti so povabljeni vsi drill teami in narodne noše. Vsi, od vseh vetrov pridite, ki imate narodne noše. Katera je pa še nima, naj si jo db tega časa napravi, da nas bo več pri tej veliki slavnosti. Sedaj je čas, da se ženske organiziramo za narodne noše. Vsaka naselbina mora imeti en odbor ali vodstvo topogledno, da se bomo vedeli kam obrniti, ka- dar se bo vabilo narodne noše na plan. V ta namen bo sklicana seja, da se izvoli glavno voditeljico in potem odbor za vsako naselbino. V tukajšnji naselbini smo imele dozdaj voditeljico Mrs. Frances Ponikvar, odbora za narodne noše pa še nismo imeli. Torej vas že sedaj opozarjam, da kadar bo sklicana taka seja, da se v obilnem številu udeležite. Izvolile si bomo odbor, pa še kaj drugega koristnega ukrenile ... Le pazite na Ameriško Domovino, kjer bo povedan dan in kraj, kjer se bo vršila ta seja. Takrat pa pridite prav vse in od povsod. To bo za povzdigo naših narodnih noš v tej deželi, kar bo v korist in ponos nam in vsemu slovenskemu izselniškem narodu. Pozdrav, Rose Zupančič. --o- Naši rojaki na zapadni strani mesta St. Clair Rifle and Hunting Club Pregovor pravi: "Obljuba dela dolg." Pred nekaj tedni sem opisal nekaj naših dobrih družin, ki žive na zapadni strani mesta zadovoljno življenje. Danes nadaljujem s tozadevnim opisom in dovoljeno naj mi bo, da posvetim par vrstic vsaki družini, katere sem minuli teden v hitrici obiskal. V prijazni in mični hišici na 12801 Leila Ave. živi naš dobri rojak Frideri^ Zaman, kateremu je tekla zibelka v vasi Štefan, fa-ra Trebnje na Dol. V Ameriki biva nad 42 let. Pred 32 leti si je vzel v zakon vedno veselo in pridno dekle Ano, katere dom ji je bil v vasi Močvirje, fara Bučka na Dol. Srečni zakon jima je poklonil dva sina in štiri hčerke. Poleg tega, da je Mr. Zaman zadnje čase po bolezni prizadet, mu dobro vzgojeni otroci skrbno pomagajo in lajšajo dobo, katera mu gre v jesensko življenje. Na 12411 Lena Ave. pa gospodari svoji družini John Jozelj, kateri si je., za,,.družico izbral hčerko iz znane in ugledne John Augustinove družine, ki živi na 12904 Carrington Ave. John Jozelj je rojen iz Lipsenja pri Cerknici ter je v Ameriko dospel v letu 1912. Mrs. Rose je tukaj rojena ter mu je v zakonu povila tri sinove in eno hčerko. Folhov gradeč pri Vrhniki zastopa na West Parku vedno vesel in priden rojak Lovrencij Kožuh. Na ameriška tla je vstopil pred 17 leti. V zakon si je vzel sovaščanko Rosiko, katera mu je nadvse dobra in skrbna ženica. Mrs. Kožuh je prispela preko oceana pred 16 leti. Sinko Frank in hčerki Rose in Mimi so družinici v največje veselje. Kakor Mr. Kožuh tako je tudi Mrs. * Kožuh vsa polna upanja v srečno bodočnost. Pred sedmimi leti sta si zgradila prijazni dom, v katerem živita zgledno zakonsko življenje. Na vogalu in precepu Denison Ave. in W. 14. ceste trguje v lastni manufakturni trgovini naš ugledni rojak John Slabe, kateri je bil rojen v Horjulu pri Vrhniki. V Ameriko je dospel pred 35 leti in sedaj pa že trguje med našimi in tujimi ljudmi polnih 27 let v splošno zadovoljstvo. Mrs. Mary Slabe, dobra ženica Mr. Slabeta, je doma iz Livk pri Mokronogu na Dol. Mr. Slabe je ob prihodu v Ameriko trdo delal v tovarni osem let in po ti dobi pa je pričel trgovino, katero še danes vodi. Pozicija hiše, notranjost in razpredelba je najboljše in okusno delo. Lepa snaga diči najboljše opremljeno trgovino. Halo Joe! mi je z dvorišča voščil vljudni rojak Frank Končan, ki lastuje hišo na 3438 W. 60. cesti. Sedeč na vrtni klopici ga povprašam, kako mu je. Odgovori : Zdrav sem, le dela se bolj počasi. Po krajšem pomenku mi pove, da je 33 let v Ameriki, 21 let na West Side v lastni hiši, aktiven član pri društvu Soča št. 26 SDZ. ter poročen z Mrs. Angelo, katere dom so Trbovlje. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke in od teh sta dve poroče- V nedeljo 27. junija se vrši redna klubova seja na Good Gold farmi. Vsi člani ste prošeni, da ste gotovo navzoči ob pravem času. Da bo pa vaša lizika bolje tekla, ustavite se pri Franku Stampfelnu, na vogalu 152. St. in Waterloo Rd., ki ima tam ga-zolinsko postajo. On vam postreže z Blue Flash gazolinom. Tisti, ki se vozite po St. Clairju, ustavite se pri Math Pishlerju, ki vam bo postregel s pravim Texaco Fire Chief gazolinom. Oba sta klubova člana. Zadnjič smo takole streljali: Susel.............. 15 Cimperman........ 13 Šinkovec.......... 16 Antonin P.........24 Peterka............ 15 Bozich ............ 16 Penosa L........... 15 Papeš.............. 15 Kosec ............20 Antonin A. .......... 20 Zaic............ .. 19 Mihelich............ 13 Kobal.............. 12 Stampfel..........20 Tomažič............ 17 Ravnikar............ 16 Podpadec.......... 18 Baraga............ 17 Ferkol............ 19 Kramer.............. 21 Hren.............. 14 Urankar A......... H Lovski pozdrav vsem skupaj in da se vidimo v nedeljo na našem strelišču. A. Bozich, tajnik. ni. Mali vrtiček mu je v največje veselje. Sadi, pleve in požvigava na vrtu one dneve, ko mu delodajalci ukažejo naj počiva. Vincent Simončič 3563 W. 65th St. si je zdaj lepo pobarval hišo in okna obrobil z zelenkasto barvo. Videti je, da je v okusu kot barvanju mojster svojega dela. V Ameriko je dospel pred 14 leti iz Leskovca pri Krškem. Poročil se je v vasi -Gorica, fara Leskovec pri Krškem. Poleg pridne in prijazne ženice Ane je v Ameriko pripeljal sinčka Vincenca in hčerko Ano. Tukaj pa jih je štorklja obdarila s sinkotoma Frankom in Johnom. Pri Simončičevi družini pa živi sedaj bolna mama in vdova Mrs. Neža Srpčič, kateri je sedaj 65 let starosti. Mrs. Simončič je hči Mrs. Srpčič. Hči vso skrb in nego obrača dobri stari materi. Na cesti, kateri so zastopani menda vsi narodi izven črnopol-tih, živi v lastni hiši vedno smehljajočega obraza in dobre volje rojak John Smerke. Naslov mu pišejo 11222 Fortune Ave. Luč sveta je zagledal v fari Mirna peč na Dol. Iz ladje je stopil na ameriška tla pred 38 leti. Sklenil je srečni zakon pred 36 leti z sedanjo pridno soprogo Frances, kateri je zibelka tekla pri Sv. Mihaelu pri žužemberku ter mu je v srečnem zakonu povila štiri sinove in dve hčerki. V družini vlada najboljši sporazum in medsebojna družinska ljubezen. žal, da mi ni bilo mogoče še ostalih rojakov obiskati, toda naj bodo tudi ostali prepričani, da jih bom posetil ob prvi priliki in jim voščil prijazni halo! Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. -o—- IZ DOMOVINE Par dni prej je imela prav lep pogreb blaga krščanska mati in skrbna gospodinja ga. Fri-celj Neža p. d. Kosova. Dosegla je visoko starost blizu 80 let. —V Sušjih pri Ribnici je umrla 31. maja zjutraj ob 6 gospa Uršula Lovšin, mati g. župnika na Rakitni Franceta Lovšina in pokojnega kaplana v Preserju Jožeta Lovšina. Bila je vzorna krščanska mati, preizkušena v trpljenju. —V Ljubljani je umrl Josip Jakopič, posestnik in predsednik Obrtne banke. —V ^Trbovljah je umrl Fr. Sušnik, posestnik in gostilničar. --o- IZ PRIM0RJA —V sanatoriju na Lasnitzho-he pri Gradcu je umrl znani ljubljanski juvelir g. Jos. Eber-le. Pred letom dni je začel pokojni bolehati. Boguvdano je prenašal bolezen in težke udarce, ki so se vrstili drug za drugim. V teku nekaj mesecev je izgubil brata, sestro in nečaka. Težka žalost, ki je svetu ni kazal, je razjedala njegovo plemenito srce in znatno pospešila, da se je tako hitro sestal z njimi onstran groba. Tamkaj ga čaka tudi njegova mamica, ki jo je nepopisno ljubil. S pokojnim leže v grob mož,, ki je užival velike simpatije in spoštovanje. V svoji stroki je bil izredno sposoben, kot trgovec vzoren in kot človek poštenjak in kremenit značaj. —V Ljubljani je umrla Marija štrus, — V splošni bolnišnici je v nežni starosti 5 let izdihnil Albin Martinčič iz Martinjaka. — V splošni bolnišnici je umrla Ana Kopitar, soproga skladiščnika drž. železnic v p. —V Mali Ligo j ni je umrl Jožef Kovač, posestnik. —Na Dobrovljah Nazarske župnije je v najlepši dobi umrla Marijina družbenka in tret-jerednica Jezernikova Tončka. —V fašistični stranki se po zanesljivih vesteh pripravljajo načrti in odredbe za čim obsežnejšo notranjo kolonizacijo po vsem slovanskem delu Julijske Krajine. Slovanske kmete bodo prisilili zapustiti svoje kraje. Kot odškodnino za izgubljeno posestvo v domačem kraju jim bodo odkazali zemljišča v Abe-siniji. Bo to nekakšna prisiljena razlastitev, pri kateri naš človek za svoje imetje niti denarja ne bo prejel. —12. maja je bila v Miljah (Trst) otroška veselica. — Po končani slavnosti so se otročki iz vasi Plavij in Badihe spravili v vrste in pred autoriteto korakajoč na vse grlo zapeli pesem "čez tri gore ..." Ali ni ta glas nedolžnih otročičev dospel tam gor do vas? Ali se ne splača samo za te mlade otroke žrtvovati vse koristi in tudi lastno kri? te verjamete al' pa ne "Jaz in moj brat sva bila dvojčka," je pripovedoval možakar za baro, kjer je najbolj všečen prostor za take storije. "Strašno sva si. bila podobna, kot krajcar krajcarju. Ljudje naju niti niso mogli ločiti in niti jaz sam nisem vedel, če sem jaz ali sem moj brat. Tone, natoči ga še enkrat," I^otem pa dvojček nadaljuje: "In ta velika podobnost je posebno meni zelo napek hodila, še ko sva hodila v šolo mi ni prav hodilo, ker je bil moj brat poreden, jaz pa ne. če je moj brat napravil kako porednost, sem bil tepen jaz. Potem ko sva odrasla, sva imela svoj avto, in je nekoč policaj zapisal brata, ker je vozil prehitro. No, zaprt sem bil jaz. Ko sem si izbral svojega dekleta, je moj brat pobegnil ž njo. še enega mi natoči, Tone, da bom lažje dihal." "Ampak," nadaljuje možak, "končno sem mu pa z obrestmi poplačal vse, kar sem moral mesto njega pretrpeti. Veste, ko sem jaz oni dan umrl, so pokopali mojega brata mesto mene. Tone, samo še enega, pa grem." AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26TH, 1937 KRIŽEM PO JUTROVEM Po n«ml1c«B Uvlralkm K. Kar« "Nevaren ti bo!" "Si prisluškoval?" "Žal sem čul le zadnje besede. Stopil sem za vrata, da čuvam nad teboj. Videl sem vaju, slišal pa nič. Denar bi bil rad imel, kajne?" "Pojdi! Povedal ti bom, po kaj je prišel!" šla sva na dvorišče in pripovedoval sem mu, kaj sem zvedel. "Napasti nas mislijo!" je pravil v skrbeh. "Morebiti." "Kaj pa druga! Tisti berač je jezdil naprej, da pripravi napad." "Lep sprejem nas čaka v Palači in v Ismilanu!" "Pa jezdimo po drugi poti!" "Mi ni, da bi drugo pot ubral. Že zato ne, ker moram našim ubežnikom ostati na sledi. Razen tega upam, da bom ravno v Palači in v Ismilanu zvedel marsikaj, kar nam bo na našem potovanju še zelo koristilo." "Prav ničesar ne bomo zvedeli ! še preden se bomo zavedli kako in kaj, bodo že planili po nas!" "No, no, tako se pa res ne damo, Halef!" "Ali pa nas bodo prijeli in postavili pred sodišče, ker smo krivi, da si je Deselim vrat zlomil!" "Prav nič nas ne bodo,!" "Kako moreš tako prepričevalno govoriti?" "Ker bom Sabana prehitel." «Ti—? Kako?" "Prej bom tam ko on." "Kaj ti na misel prihaja, ef-fendi! Že spet nas misliš zapustiti in po noči jezditi po tujih krajih—?" "Da." "Ne smeš!" "Kdo mi bo branil? Ti?" "Da, jaz! Tvoj zaščitnik sem! Pomisli, v kako nevarnost si danes zašel, ker mene ni bilo poleg!" "Pa si prišel in me rešil! In prav tako boš tudi jutri storil, če bo treba." "Meniš—?" "Upam vsaj. Poslušaj moj načrt,! Prenočili boste pri Šime-nu in odpotovali jutri zarana, pa ne po poti, koder smo se namenili, ampak črez Mastanli, Sto-janovo in Topukli v Ismilan. Jaz pa jezdim črez Golčik in "Maden v Palačo. "Zakaj?" "Ker je v tisto smer krenil berač." "Tema je! Pot boš zgrešil!" "Upam, da ne." "Berač je že daleč pred teboj !" "Rih je nagel, prehitel ga bom!" "Pa si zlomil vrat v temi!" "Bomo videli! Poslušaj dalje,! V Ismilanu pojdete k De-selimovim. Njegova kavarna leži v ulici, ki pelje v čatak. Tam me najdet«" "In če te ne bo—?" "Pa počakate." "In če ne prideš?" "Mi jezdiš drugo jutro do Palace naproti. Mogoče je vsekakor, da bi se kje radi Mosklana zamudil." "In kje te najdemo?" "Tega danes še ne vem. Pa Palača je majhna vas, če vprašaš, boš kmalu zvedel za mene." Branil mi je še, pa nič ni pomagalo. Obveljalo je, kakor sem sklenil/ Tudi "gostje" so viharno ugovarjali, ko so zvedeli, da mislim oditi, čileka in Ikbala sta obupno sklepali roke in se čudili, kako da morem pustiti sočno kožico in topovske krogle, dušene v mastnem rižu. Tudi urar me je prosil, naj ostanem. Peljal sem ga na stran in mu povedal zgodbo o preprogah. Zvito se je smejal. "Prav je, effendi, da si mi povedal. Bošakovi zavezniki vejo, da je nocoj svatba, pa bodo prišli, da jamo izpraznijo. Toda zmešal jim bom račune!" "Tasta boš naznanil?" "Da! Na vešala pride!" se je smejal. "Kar misliš storiti, mene nič ne briga. Pozdravi svojega starega očeta in bodi neskončno srečen z Ikbalo, najlepšo rožo vse Rumelije!" Tudi Šimen mi je branil. Ko pa je uvidel, da vse nič ne pomaga, me je vprašal, kod mislim jezditi. Bošak je stal poleg. Ker mu le nisem zaupal, sem naštel vasi, ki mimo njih vobče nisem mislil potovati. Šimen me je poslušil, šel je za menoj na dvorišče h konjem in tam sem mu povedal svoj pravi načrt. Dejad je: "Sedaj le bo berač prišel v Uzu dere. Pomudil se bo in odjezdil dalje najbrž v Maden in v Palači. Ako misliš priti odtod v Maden, moraš mimo Mastanlija in Golčika. Poznam pa bližnjico, prehitela bova Sabana." "Prehitela praviš? Me mar misliš spremijevati?" "Seveda! Vsaj tako daleč, da ne moreš več poti zgrešiti." "Zelo lubeznjiv si, ampak kje—" "Molči! Saj veš, koliko ti dolgu jem!" "Naglo bom jezdil. Tvoj konj me ne bo dohajal!" "Moj konj ni slab. Ga bom pač priganjal, bo že vzdržal. Saj lahko nazaj grede počasi jezdim." Halef je prišel za nama. "Effendi, na nekaj si pozabil!" "Namreč—?" "Na tisti mošnjiček, ki sem ti o njem pravil na potu iz Kabača k beračevi bajti." "Pa res! Prinesi ga!" Odprl sem ga in našel v njem sto avstrijskih cekinov. Na Balkanu plačujejo za avstrijski zlatnik približno pol turškega funta, nekaj nad petdeset piastrov. Sto cekinov je bila torej že lepa vsota Razen tega je bila v moš-njičku še petdeset bešlikov. Bešlik je srebrn denar in je vreden pet piastrov. Poleg je ležal listič in na njem, je bilo zapisano, da so cekini za mene, bešliki pa za Halefa. Omar je že v Odrinu prejel lepo darilo, kakor sem zvedel. Za samozavestnega človeka tako darilo ni ravno prijetno. Tudi v moji duši je vstajalo nekaj kakor čut sramu. Pa dolgo to razpoloženje ni trajalo. Hulam je natančno vedel, da nisem milijonar, dobro je mislil, pomagati mi je hotel. In da mi ni mislil dati miloščine, ampak res darilo, ki se da dobremu prijatelju, o tem so pričale vreče in zavoji s šali in svilenimi robci in drugim takim blagom, ki pa je žal z njim popihal ljubeznivi kawwas. In končno je ležal med zlatniki še dragocen prstan in prstan vendar ne pomeni miloščine, ampak darilo, spomin. Izročil sem Halefu njegove bešlike. Brž jih je vtaknil v žep in se veselo muzal. "Gospod, tisti Hulam je zelo uviden človek! Jaz bi bil na njegovem mestu še bolj uvideven!" Skromnost ravno ni bila Ha-lefova odlična čednost. Pripravil sem se odhod. Ura slovesa je udarila. Naj vam prizanesem s popisom "ginljivih" prizorov. Vse se je zbralo krog mene. Bošak mi je stiskal desnico, Ikbala me je držala za levico in Cile-ka je potočila v svoji bolestni ginjenosti celo nekaj solze. In ko sem že bil v sedlu, je pristopil še pomočnik in mi pomolil roke, pa ne v pozdrav, ampak s tisto mednarodno kretnjo, ki pomeni po vsej širni zemeljski obli bagšiš. Njemu da bi dal bagšiš—! Moj bič tiči precej trdno za pasom, vsekakor varneje ko pa Halefov. (Dalje prihodnjič) ZAHVALA Zelo nama je bilo prijetno obvestilo po Mrs. Frances Ar-ko, ki lastuje lepo urejen re-stavrant na Babbitt Rd., da se najni hčerki edinki pripravlja presenečenje, na katero sva bila z vso yljudnostjo vabljena. Na veselo novico iz Cle-velanda sva komaj pričakovala dneva, da se podava na daljno pot iz Cliff Mine, Pa. in pre-senetiva najno hčerko Ano poleg obilnih prijateljev domačinov, ki žive v Clevelandu. Vsa srečna sva dospela v Cleveland. Segli smo si v roke z hčerko Ano in obilnimi prijatelji, ki so se zbirali okrog naju. "Kdaj bo surprise in kje?" skrbno vprašava Mrs. Frances Arko. "Nocoj takoj, ko se bo stemnilo bomo šli v Strumbljevo dvorano na Bliss Rd. Vse je urejeno in tudi že vse preskrbljeno," nam veli nadvse vljudna ženica. Mrak je legel nad okolico, dvignili smo se ob strani Mrs. Arko in odbrzeli na določeno mesto. Od veselja nama je srce močno utripalo in oči so nama iskale dragega zaklada —najino ljubljeno hčerko. Ko vstopiva v dvorano, zadoni: "Surprise!" in hčerka nama stopi nasproti, pripne šopke na prsa in v ginljivih besedah želi vse najboljše ob priliki praznovanja 25-letnega srečnega zakonskega življenja. Več časa nisva mogla razumeti, kaj vse to pomeni in končno sva se udala volji in misli, da je bila le prevara radi hčerke Ane, ampak presenečenje je veljalo nama v namen praznovanja srebrnega jubileja. Preko lica se nama je potočila hvaležna solza, srce nam je kovalo v prsih in po rahli kaplji iz očesa nama je stopil nadvse hvaležni nasmeh na usta. Najrajši bi vse kmalu objela, in gorko poljubila in se jim najprisrčnejše zahvalila za lepo prirejen večer. Harmonika je zadonela in pričela se je prava svatba, katera nama bo ostala v trajnem spominu. Podarjen krasen šopek in na njem privezanih 25 srebrnih dolarjev je bil simbol večera in za naju trajen spomin, ki ga z hvaležnim očesom zreva ter se prisrčno spominjava ljubljene hčerke, sorodnikov in dobrih prijateljev. Pozneje sva zvedela, da je bila v načelu te zarote hčerka Ana, ki je pred dvema letoma dospela v Cleveland ter Mrs. Frances Arko in Mrs. Katie Robert. Priznati jima morava, da so naju imenitno potegnili, zaeno naju pa tudi prijetno presenetili. Dolžnost naju veže, da se najlepše in iskreno zahvaliva prispevateljem za lep dar, kakor tudi za prireditev in udeležbo v življenju najlepšega večera. Najino najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Miss Ana Vidmar, hčerka; Mr. in Mrs. Frank Vidmar, Mr. in Mrs. John Rozman, Mr. in Mrs. John Zibert, Mr. in Mrs. Joseph Robert, Mr. in Mrs. John Ropret, Mr. in Mrs. George Panchur, Mr. in Mrs. Anton Traven, Mr. in Mrs. John Traven, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Frank Gubane, Mrs. Gertrude Balish, Mr. in Mrs. John Balish, Mr. in Mrs. John Potočnik, Mr. in Mrs. Matt Potočnik, Mr. in Mrs. Frank Žun, Mr. in Mrs. John Drmastija, Mr. in Mrs. Andrew Zupane, Mr. in Mrs. Frank Zagar, Mr. in Mrs. John Taučer, Mr. in Mrs. Leopold Grajzer, Mr. in Mrs. Frank Knific, Mr. in Mrs. John Ben-da, Mr. in Mrs. Anton Mauser, Mr. in Mrs. Frank Bricel, Mr. in Mrs. Fred Kuhar, Mr. in Mrs. John Benčin, Mr. in Mrs. John Trlep, Mr. in Mrs. John Možina, Mr. in Mrs. Frank Struna, Mr. in Mrs. Frank Truden, Mr. in Mrs. Joseph Gubane, Mr. Andrew Verlič, Miss Ana Traven, Mr. Max Traven, Mr. Ciril Traven, Miss Caroline Schmuck, Miss Gertrude Balish, Mr. Frank Launch, Miss Mary Verbic, Miss Josephine Zupane, Miss Ann Zupane, Miss Ann Novak, Miss Rose Stepič, Mr. John Arko, Mr. Jack Mesojedec, Mr. John Taučer Jr., Mr. Frank Taučer, Mr. in Mrs. John Zibert Jr., Mr. in Mrs. August Zibert, Mr. Frank Zibert in Mr. Eddie Zibert. Najlepšo zahvalo naj prejmejo hčerka Ana, Mrs. Frances Arko in Mrs. Katie Robert za veliki trud pri aranžiran ju in nabiranju, kakor tudi Mrs. Matilda Ropret in Mrs. Paulina Mausar za pecivo. Najno najlepšo zahvalo naj prejmejo vse one, ki so pripravile naj-okusnejša jedila ter pridno stregle ob času prijetne jubilejne svatbe. Končno hvala vsem za vse, ki so pripomogli do lepega in nezabnega slavja. Iskrena hvala družini Frank Vidmar in družini John Rozman iz Cliff Mines, Pa. za udeležbo pri najnemu slavju. Draga hčerka, sorodniki in prijatelji. Dan 5. junija nama ostane v hvaležnosti globoko v srcu. Do časa, da se vsaj delno odteživa za izkazano prijaznost ter veliko prijateljsko naklonjenost, sprejmite od naju iz globine srca stotisočero hvalo za vse, kar ste nama dobrega in prijetnega storili. Vaš dar pa nama bo izrazit dokaz, da imava v Vas najboljše prijatelje, najboljšo hčerko in iskrene sorodnike. Louis in Johana Vidmar, Cliff Mine, Pa. Zakaj rent? Vi lahko kupite hišo 6 sob za eno družino, blizu 185. ceste. Cena samo $2,100. Na lahka odplačila. Lastnik gre iz mesta. 19612 Cherokee Ave. (149) Kdor želi posebno lepe piščance za poha-nje po 2y> funta težki, 26c ft. Grahaste kokoši od 4-6 funtov težke, po 26c ft. Grahasti piščanci po 3 do 4 funte težki po 34c ft. Sveži vampi 12c ft. Lepa teletina za filo 16c ft. Teletina za pečenje, za gulaž, brez kosti 24c ft. Solatno olje "77" po $1.20 galona. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene. Se vljudno priporoča John Mostečnik 1017 E. 66th Place ženska srednje starosti želi dobiti službo pri vdovcu ali samcu. Vprašajte na 1081 E. 66th St. Tel. ENdicott 3369. (148) Farma naprodaj ima 74 akrov, ob tlakani cesti, se proda ali zamenja za posestvo v Clevelandu. John Danev General Store R. D. No. 2, Rock Creek, O. (•June 19. 25, 26.) Pozor! Ako želite dobre postrežbe na farmah, pridite k nam. Mi vam postrežemo 3 jedjo in vsakovrstno mrzlo pijačo, sladoledom, cigarami, cigaretami in tobakom. Dalje imamo za vaš avto Good Gulf olje, gasolim Ako želite zvedeti za naslov vašega znanca-farmerja, zglasito se pri nas, kjer dobite vse informacije. Mr. in Mrs. John Košuta Box R. D. 2, Route 534, bivša 45 Trumbull, Ohio (Je 18-25) MALI OGLASI Kupi se hranilne knjižice Custodian posojilnice. Kupim jih do $4000 in plačam 50c na dolar. Pokličite KE 3153-W. (149) Hiše naprodaj Hiša 6 sob, za eno družino,, blizu St. Jerome cerkve. Cena $3500.00. Hiša za dve družini, 12 sob, na E. 149th St. blizu Lake Shore Blvd. Cena $6,800. Ta hiša se tudi zamenja za hišo za eno družino ali za hišo 8 sob. Za podrobnosti vprašajte pri D. Stakich, 15813 Waterloo Rd. Tel. KE 1934. (149) Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC« mam* T polni zalogi. Peilllanu tudi pa polti. Mandcl Dnu Co. 15701 Waterloo Rd. CUvalaad, 6. LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_ SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEmnore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. /9 * TRAVEL CHECKS ON ALL TRIPS AT ALL TIMES TO SAFEGUARD FUNDS Che Cleveland 1 Crust Company 9 MEMtlt MDIIAL MlliVI lYStEM MIMMI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION M NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrl naš ljubljeni sin in brat Andy Ujčič ki je zal vedno aatisnil svoje oči 16. maja 1937 in bil položen 1: večnemu počitku 19. maja. Bil je star 20 let, rojen v Davis, West Virginia. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, ki so se udeležili pogreba in vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile za zadnji sprevod. Žlasti iskrena hvala Mrs. Uršuli Ujčič in družini iz Davis, W. Va., ki so prihiteli na pogreb. Prav lepa hvala Mr. Johnu Totin in Mr. Toni ju Gruden, ki sta vso noč čul a ob mrtvaškem odru. Iskreno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za sv. maše: Spech Bros., William Spech, Anna Doles, Tony in Paula Zigman, Lawrence Birs, družina Kratnz, Uršula Ujčič, John Tetin, Mary Killik. Ravno tako lepa hvala za darovane krasne vence: Midland Steel Co., Fellow Employees, Abram družina, Koenig družina, Tony Gruden, Anne Gruden, Meredith Wright, Classmates of Willscn Jr. High School and East High School. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vzorno preskrbo in vodstvo pogreba. Ti pa, ljubi in nepozabni naš sin in brat, počivaj mirno pod zeleno rušo v hladni žemljici. Večna luč naj Ti sveti, dokler se zopet združimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Andy in Rose Cjčič, starši; Mary, Rose, Ana, Helen, sestre; Frank, brat. Cleveland, Ohio, 25. junija 1937. NAZNANILO OTVORITVE Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo imeli slavnostno otvoritev prostorov v soboto večer, 26. junija. Servirali bomo — KOKOŠJO PEČENKO zalili boste pa lahko z izvrstnim pivom, vinom ali žganjem. Igrala bo izvrstna godba. Se toplo priporočamo prijateljem in znancem za obisk. MR. & MRS. CHARLES VRT0VSNIK 7510 St. Clair Ave. i r?«vi rrTstvi r^svi rTsv) rTsffi r/stvi rfst\ir?»\i rr«vi r^tvi : Shyj: WOLFF HEATING CO. 715 East 103rd Street GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLAČANJE Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik G Len vilic 9218 Vabijo se tudi naročniki izven mesta PIKNIK! PIKNIK! DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ priredi SVOJ LETNI PIKNIK V NEDELJO 27. JUNIJA Igrala bo izvrstna godba. Veselični odbor- bo vsem izborno postregel. Vljudno se vabi cenjeno občinstvo na Joe Zornove prostore, na Bradley Road. Veselični odbor. 7 Bo JUGOSLAVIJE BREMEN EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parnikl: COLUMBUS HANSA DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK Izborne železniško zveze od Chorbourga, Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vpraSajto lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD Pristopite k Slovenski Dobrodelni Zvezi I? CAST-ALUMINUM TUB HAS MANY EXTRA ADVANTAGES AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 25TH, 1937 ' j Tedaj s« se velika jadra napolnila, in ladija je letela urno po plešočih valovih in naposled izginila; videli so samo še soln-čne žarke, ki so se igrali na zlati Saladinovi zastavi, ki je vihrala vrh jambora. OSMO POGLAVJE Vdova Masuda Mnogo mesecev je preteklo, odkar sta onega zimskega jutra sedela brata na konjih pri cerkvici sv. Petra na bregu in ranjenega srca zrla na Saladinovo galejo, ki je plula proti jugu ter nosila seboj Rozamundo kot vjet-nico. Ker nista imela ladje, da bi šla za njo — bilo bi tudi pre-kasno, čeprav bi jo imela — sta zahvalila one, ki so jima prišli na pomoč, ter se vrnila domov na ^teeplski grad, kjer sta imela marsikaj urediti. Med potjo sta izvedela od raznih ljudi novice, ki so jima celo stvar dodobra pojasnile. Izvedela sta n. pr., da je galeja, ki so o nji mislili, da je trgovska ladja, namenoma' priplula tja, češ, da ima poškodovano krmilo in da je na božični večer s pritokom odplula dalje in se usidrala kake tri milje daleč od zaliva. Od tam je v mraku odrinil velik čoln, ki ga je vlekla za seboj in ki so ga pozneje našli popuščenega ob ustju steepl-skega zaliva. Njegovo kakih trideset glav broječe moštvo z romarjem Nikolajem na čelu se je skrilo najprej v bližnjem gozdiču kakih petdeset korakov od gradu, kjer so pozneje našli nji-1 hove sledove in kjer so čakali znamenja, da v slučaju, potrebe napadejo grad in ga zažgo. Pa to ni bilo potrebno, ker se je popolnoma posrečil zviti načrt z ctrovanim vinom, ki si ga je edi- j no Jutrovec mogel izmisliti. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina *Roža Kupite samo z dokazi To je ledenica, ki jo lahko zaprete kadar hočete Gotove ledenice vam dajo par postrežb ki jih rabite. Toda Frigidaire vam da z i_dokazi vseh 5 postrežb! To je 1 R E sijajno! Bodite gotovi! Ku- -■*"": -i—1 pite samo z dokazi. Brez do- MAMCPLAT« kazov vseh pet postrežb, ne morete dobiti polne vrednosti v 1937 ledenici. Oglejte si naše Frigidaire predno kupite in prihranite denar leta in leta! J. BONCHA TRGOVINA STENSKEGA PAPIRJA PAPIRANJE 6105 St. Clair Avenue Tel. HEnderson 4149 Mandel Hardware Co. 15704 Waterloo Road KEnmore 1282 ODPRTO ZVEČER Zagotovljeni ste lahko, da bo DOBRO PIVO iz dispenzarija, ki je bil očiščen od CHESNIK & SKULLEY registrirana linijska delavca, v podjetju od leta 1933 Pokličite Diamond 9703 "Gotovo pojdeva za teboj, Ro-zamunda," zavpije na ves glas. "Celo življenje pojdeva za teboj do smrti ali zmage." Vrgel je papir po tleh, nato pa sta poklicala kaplana, da ostane pri truplu in odhitela v dvorano. Ob tem času se je že polovica mož prebudila iz omotice, drugi, ki jih je opil Ali v skednju, pa so se opotekali v dvorano — divjih oči, bledega obraza in prijemajoč se za glavo. Bili so bolni in zmedeni in težko jim je bilo pojasniti, kaj se je zgodilo. Wulf je poklical kaplana Matevža in mu očital, da se že prej ni spomnil, da treba takoj sklicati ljudi iz okolice. Rekel mu je, naj gre hitro v cerkveni zvonik in zažge tamkaj ogenj, ki je bil pripravljen. Kaplan je vzel seboj kremen, jeklo in netivo ter odhitel in v desetih minutah je divje plapolal ogenj nad streho steeplske cerkve ter klical može na pomoč. Hitro so se oborožili, osedlali konje, kakor so jih pač imeli, med njimi one tri, ki jih je pustil tr- , govec Georgios, in zbrali so se na i grajskem dvorišču. Ali vsa njihova hitrost jim ni dosti poma- i gala, kajti mesec je bil zašel; s tudi je bil sneg zapadel in noč 1 je bila temna, tako temna, da je : mogel človek komaj videti roko < pred seboj. Morali so tedaj ča- ; kati do jutra. i Pri prvem svitu so sedli možje < na konje in se klicali med seboj ] in pripovedovali, kaj se je zgo- s dilo v steeplskem gradu. Kot blisk se je razširila novica, da je 1 sir Andrej ubit, da so Rozamun- r do ugrabili neverniki. Kakor hi- c tro je bila četa zbrana — bilo je t kakih trideset mož — so odrini- j li na pot in začeli iskati pot, ker j je sneg zakril vse sledove sovra- t žnikov. s "Eno je gotovo," je rekel God- \ vin, "da so morali iti po vodi." č "Da," odvrne Wulf, "in so stopili v bližini na suho; kajti če bi k imeli dolgo pot, bi bili vzeli ko- t nje seboj. Proti obrežju! Proti steeplskemu nabrežju!" k In odhiteli so preko travnikov V k zalivu. Bil je samo tri strelja- P je daleč. Izpočetka niso mogli ni- v česar videti, kij ti sneg je pokri- k val kamenje malega pomola; ta- b koj zatem pa je nekdo zavpil, da n -- j' je ulomljena ključavnica vodne as. lope, kjer sta brata imela svoj ribiški čoln, in da čolna ni. "Bil je majhen, samo za šest pa ljudi prostora je bilo v njem," tne zakliče Godvin. "Tako velika če-ra- ta ni mogla vanj." vi- "Bedak!" odgovori Wulf, "go-ce, tovo je bilo več čolnov." ed- Iskali so iznova in pod tanko ra- odejo ledu so našli v blatu sled, iza ki jo je naredil rilec velikega Jili čolna, in ne daleč odtod luknjo v im zemlji, v katero so zabili kol, ob di- katerem so privezali čoln. Zdaj la- jim je bila cela stvar jasna, a po-rej stala je kmalu še jasnejša; Wulf di- namreč je zagledal v snegu neko nu svitlo stvar, ki je visela na su-/o- hem dračju. je "Sem si mislil," je rekel z resnobnim glasom, "to je kos one z m, zvezdami posute koprene, ki sem v jo dal Rozamundi v dar za božič, )0- in ona ji je odtrgala košček in ga >ke pustila tukaj, da nam kaže pot.] oč. Proti sv. Petru ob bregu! Proti co- sv. Petru, pravim; tam morajo ed čolni ali ladija mimo, in mogoče tr- je, da v temi še niso dospeli do na morja." ji- In odrinili so proti sv. Petru, ia- eni, ki so bili na konjih, po daljši; ši poti po notranji deželi, ostali oč "pa po bližnjicah in ob nabrežju, je Z Godvinom in Wulfom na čelu ko so dirjali po padajočem snegu, ia- za njima je hrumela vedno bolj naraščajoča četa vitezov in je oprod, ki so videli ogenj na stee-oj plskem stolpu in zvedeli za vso o- spletko. ot Jezdili so urno, ali pota so bije la slaba vsled snega in blata pod n- njim, tako da so le počasi prišli ii- dalje. Naenkrat je nehalo sneži-je ti in potegnil je močan sever, ki ii- je gnal gosto meglo pred seboj, er puščajoč za seboj jasno, sinje ne-a- bo. Oni pa so jezdili dalje proti staremu stolpu, ki se je dvigal d- pred njimi, nato so se ustavili in ' čakali. o- "Kaj pa je to?" vpraša naen-bi krat Godvin in pokaže na temno 0- točko na meglenem morju. ; ti Ravno ko je izpregovoril te besede, je močan vetrovni sunek ,v razgnal poslednje meglene ko- 1- prene ter razkril rudeče lice vzhajajočega solnca in komaj sto korakov pred njimi visoke jam- i. bore galeje, ki je plula na široko a morje. Ko so zrli tja, jo je za-jel veter in na glavni jambori so C se napela jadra; glasen smeh jim k je razodel, da so jih ugledali. Na k sprednjem delu galeje je zapla-k polala rumena Saladinova zasta-y va, ki se je vila kot biser v zla-k. tih solnčnih žarkih. [ Na visoki palubi se je prika-; zala vitka Rozamunda, na desni ; ji je bil emir Hasan, ki so ga bili I spoznali kot trgovca Georgiosa, I zdaj v oklepu in turbanu, na levi ! pa drug krepak mož, ki je bil " enako v oklepu in bil videti v da- ■ ljavi kakor krščanski vitez. Ro- ■ zamunda je iztegnila roke proti • njim in planila naprej, kakor da ; bi hotela skočiti v morje; ali Ha-; san jo je vjel za roko in zadržal. ; V tem srdu in obupu je Wulf ; pognal svojega konja v vodo, ; dokler mu niso valovi segali do ; pasa; ker ni mogel dalje, se je ; ustavil, zavihtel svoj meč in za-" vpil: "Ne boj se! Gremo za teboj! Gremo za teboj!" s tako gromkim glasom, da so nemara dospele njegove besede celo skozi veter in preko penečih se valov doladije. Rozamunda jih je ugar nila, kot je bilo videti, kajti razprostrla je svoje roke kakor v potrdilo. Hasan pa je položil roko na čelo in drugo na prsa in se vljudno trikrat priklonil v slovo. OGLEJTE SI NOVI MODEL 32 Novi "SUPER-DUTY" FRIGIDAIRE l METER MISER Zmanjša stroške obratovanja CENE NIZKE KOT $ll5.00 lahki plačilni pogoji TRI LETA ZA PLAČATI Daje sijajno kompletno 5 postrežb Za ledenico v doniu: 1# VEČ LEDU Prekine primanjkljaj ledu 2o VEČ PROSTORA ZA ŽIVEŽ Notranjost se uredi na 9 naiinov VEČJA PROTEKCIJA Obvaruje živež bolj varno, bolj sveže in dalj 4# VEČJA ZANESLJIVOST Pet-Ietni protekcijski načrt, jamčen po General Motors 5 VEČ PRIHRANKA SAMO FRIGIDAIRE IMA Ufete*-Utim ia