r. n Naj reč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto - - - $6.00 B Za pol leta.....$3.00 15 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r511 i T List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. |j| 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as 8ecosd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 183. ŠTEV. 183. NEW YORK TUESDAY. AUGUST 6. 1929. — TOREK, 6. AVGUSTA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. "GRAF ZEPPELIN" BO POLETEL OKOLU SVETA POLET, KI BO PRVI TE VRSTE, BO TRAJAL DVAINDVAJSET DNI Vae je pripravljeno na polet. — Načrti za redno prekmorsko potniške službo.—Družba bo zgradila svojo lastno bazo na ameriških tleh. — Vsi prostori na vodi (Vem balonu za vožnjo okolu sveta, so oddani. ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE Francoski ministr. pred sednik je zanikal, da je naperjena ost proti Zdr. državam Severne Amerike. LAKEHURST, N. J., 5. avgusta. — Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" se je pripravil danes popoldne za polet okolu sveta. Njegov poveljnik dr. Hugo ELckener je dobil na tisoče brzojavnih čestitk iz vseh delov sveta. Možak je star enoinšestdeset let, pa se neprestano bavi z novimi načrti in problemi. Pravi, da bo obkrožil svet najkasneje v dvaindvajsetih dneh. Objavil je tudi, da grade v Zeppe-linovih napravah v Friedrcihshafnu štiri nove zračne križarke, ki bodo še enkrat tako velike kot jc ' Graf Zeppelin". Leta 1 93 1 bo ustanovljena redna potniška služba preko oceana. Vsakih štirinajst dni se bodo za-vrsili štirje poleti. Ko bo "Graf Zeppelin" obkrožil svet, ga ne bo več v Ameriko. Zdaj je nastanjen v tukajšnji mornariški postojanki, in Eckener je rekel, da Nemci nočejo več izrabljati ameriške gostoljubnosti Nadaljni prekooceanski poleti se bodo šele tedaj vršili, ko bo imela družba v Ameriki svoje lastne postojanke. Z gradnjo slednjih se bo začelo v najkrajšem času. Sem je dospelo na tisoče radovednežev, toda dr. Angleiki pletilci ^ noče. Lckener se bavi izključno le z vožnjo okolu sveta, j -0 p^j^ gj^e skrče- Zračna križarka se bo dvignila v sredo opolnoči nja plač. — Zupani de-ali pa v četrtek zgodaj zjutraj. Vsi prostori so od- setih mest skušajo podani. PARIZ, Francija, 4. avgusta. — Aristide Briand, eden svetovnih vodilnih apostolov miru ter sedanji francoski ministrski predsednik, je obžaloval danes, da so v gotovih krogih razlagali njegove misli o Združeni Evropi kot poskus, da se ustanovi ekonomsko fronto proti ameriškim Združenim državam. Francoski državnik je stalno trdil, da ne bo niti poskusil ustanoviti evropske federacije, če bi mogel tak zloben duh pronicati, ker bi se s tem uničilo njegov prvotni ideal, da se pospeši mir ter oprosti svet sovraštva, ki je posledica političnega in ekonomskega spora. Francoski minis trsk ipredsednik je pred svojim odpotovanjem v Haag pojasnil poročevalcu United Press, poj m o Združenih državah Evrope načrt, o katerem je razmišljal vse svoje življenje. Rekel je, da je bil njegov prvotni cilj mir Evrope in celega sveta. US0DEP0LNA ODLOČITEV MEDNARODNA KONFERENCA Vprašanje vojne ali miru V Haagu so se sestali za- je sedaj odvisno cd Moskve. — Kitajska in ruska armada si stojita nasproti v Mandžuriji. i STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV sredovati. MANČULI. Mandžurija, 4. *viiu-sa. — Sedeč v privatni kan. t.a stranskih tračnicah, pričakuje Tsa: Jun-Čeneg harbinski komisar za zunanje zadeve, sporcx ila. iz Moskve, ki bodo pomenjala mir ali vojno za nekako petsto milijonov ljudi. Vse je odvisno od tetra, če bosta v zadnji uri vladi podj-rli T^aja in Melnikova, ki sta vodila tukaj pogajanja. Medtem pa si stoje Kitajsko in ruske čete nasproti v ra/:da?ii treh milj. Danes je lahko videl časnikarski poročevalec Ruse, kako sc pripravljajo na drugi strani. Nikdo ne ostane va zakopih. Vojaki se prosto gibajo ter hodijo naokrog. Neki ruski kavalerijski oddelek je manevriral na odprtem. Poročevalec ni videl nikakih ae-roplanov, odkar je dospel v Man-čuli. To je bila najbrž posledica povelj iz Moskve, ki prepovedujejo demonstracije, dočim se vrše dip1^-matični pomenki. Nobena armada nima dosti vojakov na fronti, vendar pa se glasi. da je koncentrirana velika m »č par kilometrov iztočno od fronte. Kitajski general je povedal poročevalcu, da bi se umaknil iz Man-čulija, če bi bil napaden. Če bi nato Rusi zavzeli Hailar, bi bila prihodnja kitajska obrambna črta v gorati pokrajini Kaingar. V čistem, jasnem zraku je mogoče videti vsako stražo. Mančuli je praktično zapuščen, a še pred štirinajstimi dnevi je imel 14,000 prebivalcev. Vožnja stane devet tisoč dolarjev za osebo. Medpotoma sd bo "Graf Zeppelin" ustavil v 1 riedrichshafnu ter v Tokiju na Japonskem, da se bo preskrbel s kurivom. Premeriti bo moral 22 tisoč angleških milj. Med potniki je tudi znani časnikarski poročevalec von Wiegand ter par članov nemškega ministrstva. Devetnajstletni pekovski učenec Albert Busch-ko, ki je dospel z "Zeppelinom" v Ameriko kot stowaway, bo deportiran. Fant je mislii, da bo časopisje objavljalo njego-v e slike ter da bo zaslužil dosti denarja, ko bo opi-l soval svoje doživljaje, pa se je zmotil. BRUHANJE OGNJENIKA Dušeči plini iz kraterja Etne polnijo ozračje na veliko daljavo ter ogrožajo življenje prebivalcev. CATANIA, Sicilija, 4. avgusta --Veličastna gora Etna je danes spu-šuaia v zrak močne žveplenc pare in kisline, ki zastrupijo ozračje. Vsa znamenja kažejo, da bo pričel ognjenik kmalu zopet bruii.iti lavo in da bo ta erupcija še cnsti močnejša kolje bila zadnja. Vsled tega strogo opazujejo vsa nadaljnji znamenja vulkana. k:. jc kot znano skrajno nezanesljiv ter lahko brez vsakega svarila pričn® iznova bruhati. Prebivalci beie iz okraja, ki jo ogrožea.Ij HERMINA JE OBISKALA NEMČIJO BERLIN, Nemčija, 4. avgusta.-Princesinja Hermina žena bivšepa nemškega kajzerja, se mudi v o-rimberku, na »ključno privatnem obisku. Splošno se je domnevalo da se zdravi v Berchtensgader.u a komunistični Ust "Berlin am Mon-tag" vidi v potovanju definitivni načrt, da se odredi vse potrebno Ma povratek Viljema v Nemčijo ter njegovo bivanje na bavarskem posestvu. EKSPLOZIJ A NA LAP JI LOUISVILLE. Ky., 3. avgusta. — Eksplozija na nekem petro iejskem parniku Mosmosdale Portland Cement Co. ca Ohio reki, je imela včeraj za posledico smrt dveh mož ter težke poškodbe Štirih nadalj-ftih. MANCHESTER. Anglija, 5. avgusta. — Vsled štrajka v pletilnicah je prizadetih v Lancashire okraju nad pol milijona delavcev. Družbe še vedno vztrajajo pri dvanajst in pol odstotnem skrčenju plač. vsled česar se delavci nočejo pogajati. Njihovi zastopniki so izjavili, da ne more biti o skrčenju plač niti govora. Župani desetih prizadetih mest v Lancashire okraju so začeli posredovati. Za danes je bil proglašen splošen praznik. Proti večeru se je vršilo zborovanje delegatov iz štraikarskega okrožja. Zborovanje je uilo tajno. KALKUTA, Indija, 5. avgusta.— V tukajšnjih predilnicah je zastav-kalo 120.000 delavcev, ker so družbe uvedle šestdeset.ur trajajoči delovni teden in niso nekaterim delavcem hotele izplačati bonusa. \ MEHIKA RAZŠIRILA ZRAČNE POTI WASHINGTON, P. C.. 4. avgusta. — Mehika bo nadalje razširila svoje zračne poti na temelju številnih koncesij, katere je dala mehiška vlada George Wythe'u, trgovskemu atašeju v Mexico City. ROMUNSKI KONZUL _ARETIRAN BUKAREŠTA. Romunska, 4. avgusta. — Tukajšnji listi so objavili novico o aretaciji romunskega konzula Popoviča v Clevelandu. ki je bil pridržan očividno na temelju povelja romunskega zun. ministra. stopniki šestih držav. — Tudi Združene države so zastopane po svojem neoficijelnem zastopniku. HAAG, Holandska, 5. avgusta. — Tukaj so se sestali zastopniki šestih vlad, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Japonske. Francije in Belgije. Konferenca bo mednarodnega enačaja ter se bo peoala z uveljav-ljenjem Youngovega reparacijske-ga načrta. Zastopane bodo *udi Združene države po svojem neoficijelnem o-pazovalcu Konferenca bo trajala šest tednov in je upati, da se bodo delegati v vseh podrobnostih sporazumeli. Angleški delegaciji načeluje državni zakladničar Snowden. IZSTRELEK EKSPLODIRAL VLVOVU VARŠAVA, Poljsqa, 4. avgusta. -Sedem farmerjev je bilo ubitih danes vsled ekplozije izstrelka, katerega so našli na starem bojnem polju pri vasi Latnice, v bližini Lvo-va. Odvili so čepico, da dobre bakrene dele, nakar se je završila eksplozija. Več drugih je bilo poškodovanih. KITAJEC 0BD0LŽEN UMORA General Cang je bil formalno obdolžen umora mladega Mandžu princa. — Sedaj se mudi v Evropi. ČIŠČENJE FAŠIZMA Veliki svet fašistovske stranke se bo sestal dne 30. avgtista, da izvede sklep ministrskega predsednika. LONDON, Anglija, 4. avgusta. — General Cang Cung Cang, odstavljeni vojni lord Šantung province v- sverni Kitajski, je bil formalno obdolžen umora mladega Hsien Kaj Suja. Hsien, član Mandžu rodbine, ki je skozi stoletja vladala Kitajski, je bil najden umorjen v bližini hi- j še Canga v Bepu, zdravilišču na o-toku Kiušiu. Kljub stalnim zanikanjem voj- j nega lorda je policija takoj or. po- ; četka sumila, da je mladega priu- , ca umoril mož, ki je do pred krr.t kim vladal Šantungu z brez obzir- ' nim terorizmom. Domneva se. da je princ vzbudil Čangovo jezo. ker , je bil preveč prijateljski napram eni njegovih številnih že^? SMRT AVIJATIKA VSLED STRELE SAN BERNARDINO, Cal., 4. avg. Virgil Cline, avijatik iz San Jose, je bil raztrgan na koščke, ko je u-darila strela v plinski tank v višini kakih štirih tisoč čevljev. Nesreča se je pripetila nad Moje: e puš MATI IN SIN UTONILA PORT ARTUR, Ona. 4. avgU tji Mrs. Thomas Chisamore in nien sin Ted, star 25 let, oba iz Port Arthur j a, sta utonila včeraj popoldne, v Trout Lake, poietnem bivališču, ki se nahaja osemnajst milj od tukaj. S štirimi drugimi sta bili v majhnem čolnu, ki se je preobrnil na jezeru. Ostale so rešili. POINCARE SE NAGLO ZDRAV! PARIZ, Francija, 4. avgusta. — Danes se je tako izboljšalo zdravstveno stanje prejšnjega ministrskega predsednika Poincareja, da so zdravniki objavili, da mu bodo najbrž dovolili sprejeti obiskovalce čavo tekom silne nevihte. Coroner in da n.e bodo objavili nikakih na- , je rekel, da je zadela strela aero-plan, ker je bil slednji moker. KEMIK UMRL V LABORATORIJU WASHIGTON, D. C., 4. avgusta. Kemik Norman Metcalf, uradnik kemičnega oddelka urada za standarde, je umrl v svojem laboratoriju, tekom eksperimentov s svetilnim plinom. Ne ve se £e, če je bil vzrok smrti samomor ali ne. NEMCI DOBILI VEST 0 ZEPPELINU PO RADIJU BERLIN, Nemčija. 4. avgusta. — Stotine in stotine tisoč nemških radijskih navdušencev je včeraj zvečer po radiju dobilo vest, da je "Graf Zeppelin" srečno dospel v Lakehurst. Na nesrečo pa ni bil stik povsem jasen, a kljub temu so*bili vsi veseli radi srečnega prihoda, ker se je glasilo, da se mora zračna ladja boriti proti močnemu viharju. P redno je Zeppelin dospel v Ameriko, se je George C rouse iz Syracuse, N. Y. zahvalil dr. Eckener ju v imenu ameriških potnikov radi mojstrskega načina, kako je pove-del svojo zračno križarko skozi številne nevarnosti. TAJFUN UNIČIL CELE VASI HANOI, Francoska Indija. 4. avgusta. — Tajfun, ki je divjal v torek po velikem ozemlju krog Nam-dinga je ubil več kot sto oseb ter poškodval veliko drugih. Več vasi je bilo uničenih. Svetišča, javna poslopja in privatne hiše so bile uničene in komunikacijske črte so bile pretrgane. MRS. BRITTEN SE POČUTI DOBRO ONDON, Anglija, 4. avgusta. — Mrs. Fred Britten, žena načelnika zborničnega komiteja za mornariške zadeve, ki je bila operirana sredi Atlantika radi unetja slepiča, je bila danes izven nevarnosti. Še vedno je na krovu v pristanišču Southampton, kjer bo ostala, dokler se ne bo parnik vrnil v Ameriko, ker hočejo zdravniki, da je popolnoma mirna tekom svojega tukajšnjega bivanja. POTRES v emu CURICO, Chile, 4. avgusta. — Močan potres so občutili včeraj tukaj. Sunek je močno prestrašil prebivalce, a ni napravil nlkake škode. in ADVERTISE 'GLAS NARODA" daljnih buletinov, razven pa drugi operaciji. RIM. Italija. 4. tvgusta. — Veliki zbor fašistovske stranke, ki je najvišje zastopstvo tako italijanske države kot stranke, je sklical na večer dne 30. avgusta Augosto Tu-rati. generalni tajnik te stranke. Pričakuje se. da bo svet potrdil veliko število sklepov ministrskega predsednika Mussolinija, tiku-jočih se stanja v fašistovski stranki vsled katerega je bilo treba drastičnega očiščenja ter izgona nezn-željivih elementov. Ministrski predsednik je že pričel korakati v to smer in naibulj znac.ilni med temi koraki je bil, ko je bil v soboto odstavljen Ernesto Belloni, prejšnji župan Milana, z vseh političnih in strankarskih zadev. Signor Belloni je bil obdolžen da se je posluževal svoje službe v svoje privatne namene. Glasi se, da hoče Mussolini očistiti položaj ter zapreti vrste stranke tako. da bo nudila združeno fronto dne 28. oktobra, na obletnico pohoda proti Rimu. Sestanek velikega sveta bo pričel štirinajst dni po sestanku federalnih ravnateljev stranke dne 14. avgusta, na katerem bo i mol ministrski predsednik važen nagovor. NADVOJVODA OTTO BO ŠTUDIRAL BRUSELJ. Belgija. 4. avgstci Habsburški princ Otto, sin pokojnega avstrijskega cesarja Karola, ki je živel v izgnanstvu na Španskem s svojo materjo, prejšnjo • -sarico Cito, se je vpisal na Louvai:i vseučilišče ter bo najbrž pričel Študirati tamkaj v jeseni. Kot pretendenta na mac'A\r.ski prestol je Ottona že dalj časi n t<■ -gova mati pripravljala na vladarski poklic v deželi, katero upravlja . e-d?j admiral Horthy. IpiHHiKr EKSPLOZIJA V ROVU r _ TOKIO, Japonska, 4. avgusta. — Deset premogarjev je bilo usmrče-nih danes pri eksploziji plina v Sumitomo Bantan premogovniku v centralnem delu province Tokaido. Devet in šestdeset premogarjev je bilo zajetih ter je le malo upanja, da bi jih mogli rešiti. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA NAJVEČ JI 8L0VEN8KI DNETN1S V AMERIKI. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Dia. v Jugoslavijo 500 ........ I 9.30 Ur 100 1,000 *•...... 9 18.40 «* too 1,300 ........ 9 46-78 M 300 «,000 ........ 9 90.60 M 600 10,000 ........ 9180.00 M 1000 v Italijo • # • » • 9 B.79 $11.90 Stranke j ki nam naročajo ieplačUa v amsriikih dolarjih, op*-•arjamo, da smo vsled sporazuma t naKm tvuam • starin kraju v stanu tniiati pristojbino ta taka itplačila od 3% na 3%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Z« neplačilo večjih meakov kot garaj navedeno, bodici » draarju lirah ali dolarjih dovoljujemo fte botjte pogoje. Pri velikih n&k« tilih priporočamo, da ae poprej g nam vporaramet« glede ca&o> nakawle * XTLAClUA PO POtTl go KEDNO iZVRiSNA V DVIH D9 TftKM TRDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Za PRI8T0JBIN0 75a. SAKSER STATE BANK tt OOBTLANDT 8TBEET, NSW TOfiK« H. T Tslspkons/ Bargitf Q3BQ •■G LAS N A K O C A" NEW YORK. 1LTSDAY, AUGUST 6, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. L. mrwratfaraiMm^aajK:: »jksk&li "Glas Naroda" llli—MI IMWI inllHii^HMMi^iM lllililll WM I' Owned and Published by ! iii m mu 11 in i bi—i SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser. President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Mm aha tan, New York City. N. Y.f -GLAS NAHODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .............................$6.00 Za New York za celo leto _______$7.00 Za pol leta ---------------------------------.$3.50 Za pol leta ...................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto______$7DO Za četrt leta ...............................41,50 i Za pol leta -----------------------------4330 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaai dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti st ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftllj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3971 ROMUNSKA JE NEXT Novice iz Slovenije. MEDNARODNA KAVARNA ! t V Iiukaresti h<* je nekaj pripetilo, kar bi se pred leti napravilo velik vtis na javnost, dočiin je dandanes dogo" dek brez pomena. Vsa oi*>ziciju je pod vodstvom Bratiana zapustila par* lament. Podobno se je dogajalo zadnja leta tudi po drugih državah. Tako je napriiner združena mešeansko*socijalistiena opozicija v boju proti Mussoliniju zapustila rimski par lament. Lani so Hrvatje po umoru Iladiea zapustili beograj" s ko skupščino. V obeh slučajih se je večina, ki ju ostala v parlamentu, poslužila te prilike, zadala smrtni udarec* parlamentarizmu ter prešla od navidezne demokracije k javni diktaturi. Nekaj podobnega se bo zgodilo na Romunskem. Med voditelji vladujoee nacijonalne stranke je opaziti velika fašistična nagnenja, faktiena voditelja fašizma Ma p Vintila Bratianu in general Avareseu. Uradništvo in armadni aparat, posebno kar se tiče ofieii-skcga zbora, pa nista pod vplivom vlade, pač pa pod vodstvom bojarskega kluba, kateremu načeluje Vintila Bratianu. V tem slučaju se je zgodilo nekaj posebnega: stranka, ki ima na razpolago močnejše sredstvo, je zapustila vlado. Po številu jc skupina, ki je zapustila parlament, majhna ter pri ljudeh osovražena, dejstvo je pa tudi. da je vladujoea, to je kmetska stranka, izgubila precej popularnosti. Vlada je pred meseci objavila, da* bo proizvedla ir upravno reformo, odpravila sedaj vladujoči centralizem ter dala nekako avtonomijo Besarabiji, Bukovim in Transilvaniji. Bratianu je izjavil, da se bo takim reformam z vsemi silami protivil. S pomočjo regentskega sveta, ki je slepo orodje vi Bratianovih rokah, je bil na ministrskega nredsednika Mania izveden močan pritisk. Maniu ima še nekaj kredita pri buržuaziji v starih provincah, toda trudi kredit je začel izgubljati. Vladi je začelo iti za obstoj. Pogajanja med regentskim svetom in vlado so se vršila v času ponesrečenega vojaškega ptiča. Manht je opustil nameravane reforme, dočim je re~ gentski svet formalno odnehal. Vlada bo izgubila pri narodu kredit, ker namera va~ nih reform ne bo izvedla. Bratianu si bo ojačil svoje stališče. Bratianu je prenesel boj na izvenparlamentama tla. Obe stranki skušata trditi svoj vpliv pri armadi. S kpmur bo armadh, tisti bo zmagal. Vse kaže, da se bodo v kratkem času završili na Ro~ munskem pomembni dogodki. Nesreča na potu. 22. julija zjutraj je šel Ambrož s Šmarjetne gore na delo v Kranj. Ko je prišel v smrekov gozd. kjer sekajo drevesa delavci g. Dolenca, lesnega industrijalca iz Škofje Loke, je zaslišal nad seboj šumenje padajočega debla. Čeprav je hitro odskočil, ga je deblo še zadelo na nogo in mu odbilo čevelj s peto vred. Ranjenega "Ambroža so prenesli delavci k čuvajnici, nato v mesto. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Jota Bežak. Fanči Kajfež umrla. . •Velik sprevod kakršnega že dolgo ni videlo Kočevje, se je vil od kočevske pošte na mestno pokopališče. Sredi sprevoda so nosili akademiki visoko na ramah svojo nekdanjo sošolko in kolegico — Franci Kajfež. Faiči Kajfež, je ličeTka ugledne rodbine lesnega trgovca Miška Kajfeža, študirala je v Kočevju realno gimnazijo in jo tudi dokončala v 1. 1927, ko so iz nje stopili v življenje prvi slovenski abiturijent-je. Po maturi je v jeseni istega leta šla v Zagreb in so vpisala na pravni fakuleti, vendar ji u-soda ni pustila, da bi dokončala svoje študije. Bolezen ji je prekrižala njeno idealno začrtano življenjsko pot. Požar v Cečah. 23. julija okoli 13.30 je nepričakovano izbruhnil pri posestniku Mihaelu Klanšku v razsežnem gorskem naselju Cečah severno Hrastnika — požar, ki bi lahko povzročil večjo katastrofo, da niso bili sosedje in gasici takoj požrtvovalno na mestu. Kakor trdi posestnik sam, je ogenj nastal v kozolcu. Kako je nastal, ni znano, ker takrat ni bilo v kozolcu žive duše. Sam posestnik je takrat zaradi bolezni počival v sobi, družina je bila zaposlena na njivah, a domači ctroci so se kopali v bližnjem po risti. ki so plezali po severni steni v slovenski in nemški smeri. Z vrha stene sta prihitela na pomoč zagrebški turist dr. Mayer in Križaj iz Ljubljane. Ta je najprej na-'etel na mladega Feranta. ki je bil v družbi s ponesrečetnim Vrešem Vreš je ob visel pri padcu na ozki polici kakih 30 m pod Kantetovc skupino. Potegnili so ga na varnejši kraj, Habetu pa ni mogel nihče pomagati, ker je nastala tema ter je ves čas padalo kamenje v prepad. O nesreči so bile naglo obveščeno rešilne ekspedicije in je ena krenila z Mojstrane z vodnikom Gregorjem Lahom. V akcijo sta stopila po drugi poti znana turista Brand in Hudnik Habe je padel 200 m globoko. Ta žrtev planin je bil vnet planinec ter med mnogoštevilnimi znanci in prijatelji na najboljšem glasu. Izzivanje nemških študentov. Pere in Jazbečeva sta bila svsje-casno soseda. Živela sta v vednem prepiru Pere je znan kot zelo ga- \ ___ silen človek, med tem ko je bila g^ Dunava je pre<*. Bratislavo . Jazbečeva zeki vročega ^mpera-j ^^ star parmk je zil potnike in blago na Dunaj, a zdaj ga je izpremenil podjeten An- j ua/a Po Mariboru je zadnje čase zopet iuti. da so počitnice in da so se vrnili iz inozemskih univerz naši buršaki Kajti pokazati nočejo na vrP mogoče načine, v kakšnih dru_ bah so preživeli mesece svojega Itudiranja. V svojih preglasnih debat se posebno radi poslužujejo izrazi "Windische" itd. Svoje nein-škor.acijonalno mišljenje pa hočejo manifestirati tucli javno in sc na pr. 19. julija zvečer kar z mandolinami v rokah in z glasnim nemškim prepevanjem hodili po ulicah. Rešena iz objema smrti. nila v prijaznem kopališču v Bistrici 2 človeški žrtvi. Kopališče je bilo zaradi velike vročine sijajno obiskano in je vladalo med kopalci ves čas najboljše razpoloženje. Nenadoma pa so se zaslišali klici na pomoč. Ker včasih tudi dobri pla-vači za šalo kličejo na pomoč, se spc{ etka nihče ni hote1 odzvati menta in baje hudih besed. Prezi-ri so deloma ponehali, ko se je Pere preselil v bližnjo vas Trnovec, a ; redno ob vsakem sejmu, kakor hi- ! tro so se bivši sosedi le sešli, je že bil prepir tu. 18. julija sta se Pere in Jazbečeva cb 19. srečala v go- ! stilni Samec, kjer se je kmalu vnel prepir, ki je zavzemal vedno hujši obseg, ker so se tudi ostali gost- 1 Peter Zgaga Nekateri se pritožujejo nad dra- glež. nekdanji častnik, v plavajočo [ B^0* Pa iU take draginje kot bi kavarno. Postreže gostom z vsemi !clovek domneval. Veliki ameriški arrnadni in rr.or- z vsemi' ledenimi in ognjenimi pijačami ter igrajo seveda na krovu pristni slovaški cigani. Kratkoir.aio. naj tej kavarni ne bi bilo nič posebnega. A zdaj je nastalo vprašanje, za- , voljo katerega si belijo glave naj-je branili pred izzivanjem nasilne-'. .... • , . : . . . boljši poznavalci mednarodnega ga Parza. Ze se je zdelo, da se be T . .. . 6 i prava. Lastnik kavarne je namreč izteklo brez hujših posledic, ker f .. , .. , , vrnil bratislavskemu magistratu kavčno polo z vljudno pripomobo. da ne bo plačal niti reparja prevr-tanega. Dunav je po mirovni pogodbi mednarodna reka. On, Anglež, se zasidra lahko, kjer hoče. tudi ob Budimpešti ali pri Beogradu, in nobeno mesto mu ne bo nagajalo pri njegovem poslu. Krov parni ka ;e ~ | vendar britanski teritorij, kjer ne bodo ukazovale obaine oblasti! Bratislavski mestne očetje so pre-vdarili in odgovorili: "Že prav, naj bo! A če je vaša kavarna — britanski teritorij, bo moral plačati vsak vaš gost prispevke za inozemski potni list in vizum na Angleško, predno mu dovolimo, da se vkrca k vam. Tudi vi ne boste smeli na kopno, če vam ne podeli vse so se pametnejši gostje umaknili a med tem je Pere zaklical pri levi mizi sedečim fantom: "Danes se bc nekaj zgodilo!" Očividno je pripravil že v naprej načrt za napad na esevraženo Jazbečevo. ki je sedela pri nasprotni mizi s svojim možem in sinom, ki je ravno tako prišel oc dema po svoje starše, med tem ko ie bila poleg Perca istotako nje gova žena in desetletni sin. toku. Bila je že velika nevarnost. klicem" Ko Pa w Je izka- zalo, da ie eden izmed kopalcev v 'GLAS NARODA*' — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! mmmmmem * * * • a.-n - , . " ,- da bi bil tudi vpepeljen od kozolca štiri metre oddaljeni in s slamo kriti hlev. a pretila je že tudi nevarnost 6 m oddaljeni hiši, ki je krita z eternitom. Sosedje so pravočasno opazili požar ter alamirali vso vas in bližnjo okolico. Kritično situacijo so rešili gasilci od Sv. Katarine, kjer jc bil nedavno ustanovljen odsek trboveljskega gasilnega društva. Pred kratkim so pri Sv. Katarini blagoslovili šele novo brizgalno, ki je po dveh dneh že prestala o-gnjeni krst. Še z zelenjem okrašena brizgalna je začela bruhati snope vode na hlev, katerega streha sc; je že vnela, kakor tudi na hišo. kjer so popokale šipe in eternit na strehi. Na ta način so požar najprej omejili in nato so začeli duši-ti ogenj v kozolcu, ki je drugače postal žrtev požara. Kmalu za gasilci od Sv. Katarine so prispeli na kraj požara gasilci iz Hrastnika, za njimi trboveljska rudniška motorna brizgalna in nato gasilci iz Dola, katerim pa že ni bilo treba stopiti v akcijo, kajti požar je bil po pcldrugournem napornem gašenju popolnoma udušen. V kozolcu se je nahajal ves letošnji pridelek sena in dva štanta požetega žita. Škodo cenijd na 50,000 Din, ki Posestnik Jazbec je ravno odšel iz gostilniške sobe in se pred hišo pogovarjal s posestnikom Brile jem iz Konjske glave, in kmalu za njim je odšel tudi Pere z ženo, zatrjujoč glasno, da gre domov. Umorjena Jazbečeva pa je odhitela s sinom takej za Percem, dasi ji je gostilni- j čarka branila. • [ češkoslovaška vlada vizuma." - ; Zdaj je romala zadeva pred sodni Pred hišo se je ponovno vnel pre- » ke ^ SQ 2ahtevali strokovno mne pir in sin Jazbečeve je prihitel s nje pra4kih profesorjev precejšnjim kolom, hoteč braniti svejo mater. Na pomoč ženi je pri- ! skočil tudi njen mož in omenjeni1 Brilej, med tem ko sta prihitela ' doy _ čemu bj m pQtem Dunay Percu na pomoč neki Zveglič in ■ inteniaciJonalen _ pravij _ če bi Jazbec, oba iz Podvrha. Pere se jc , me lahkQ ^^ obdavčm kaRor s početkoma umikal, seveda samo lehernega domačega oštirja: Du-21. julija bi Drava kmalu pogolt- I navidezno, ker tedaj je že imel v des- j niči pripravljen dolg nož. Nastal jc kratek pretep in Pere je sunil z nožem. Jazbečeva je le še zavpi-1 ia: "Jezus, Pere me je zaklal!'" in t se zgrudila na tla. Na obupni klic ' so prihiteli gostje iz gostilne na po- ! mou, a Pere je iztrgal umorjenki- j -- nemu smu kol iz rok in odhitel Iz Norveške prihajajo alarmant-proti Gračnerjevi gostilni s klici: nevesti o ogromnih ledenih goran. "Kje so žandarji? Ubiti me hoče- ki so se pojavile ob norveški obali, jo!...." mednarodnega prava. Anglež grozi, da se bo v slučaju neugodnega odloka pritožil naravnost na Društvo narodov. — Čemu bi internacionalen i najčana. Madžara, Čehoslovaka itd. po vodi navzdol'? POSLEDICE HUDE ZIME je krita s prav varovalttino. malenkostno za- Smrtna žrtev. 20. julija je odšla iz Ljubljane večja skupina turistov, med drugimi uradnica čekovnega urada Danilo Kante in Drago Košak, železniški uradnik Janko Česen, krojaški mojster Janko Kvas in knjigovodja Vinko Habe. Prva dva sta se odpelji^ z vlakom ob 15.. Kvas in Habe pa zvečer. Domenili so se za sestansk v Vratih, kamor sta prišla Kvas in Habe okrog polnoči Rano. zjutraj so krenili proti severni stani, kjer,sta se jim pridružila še gTaver Viktor vifS in Vlade Ferant, sin vrtnarja iz Ljubljane Peterica se je razdelila v dve skupini. V prvi so bili Česen, Košak in Kante, v drugi pa Habe in Kvas Po strmi Steni navzgor so plezali vsaka skupina ločeno zase, dasl niso bili preveč oddaljeni. Med plezanjem je Habetova skupina vodila in ko je približno ob pol 3. Kan-tetova skupina dosegla ozek in nevaren kamin, so bili višje na leve že Habe, Kvks, Ferant in Vreš. Česen je nad seboj grmenje in se je s. tovariši ozrl kvišku, je opazil, da padata Habe in Vreš v prep&d. Ifcsictte so- o jfavffl *tu4i tu- resnici v silno nevarnem položaju in da so ga že zagrnili valovi, sc mu takoj priskočili na pomoč in ga potegnili že nezavestnega kakor tudi enega njegovega reševalca, ki je bil že v nezavesti, na suho. S pravilnimi vajami so končno v nekaj minutah spravili ponesrečenca zopet k zavesti. Rudar Frcmelč osumljen umora v v Zagorju.* Na poti iz Zagorja proti Trbov-Jjam je bil umorjen nekdanji trboveljski trgovec, zadnje čase pa trgovski potnik Janko Gabror.. Našli so ga zaklanega davi pri kapelici, oddaljeni kakih 300 metrov od Zagorja. Orožniki so takoj uvedli poizvedbe. Žena je izpovedala, da se je 21. julija nahajala z možem v gostilni v Zagorju in aa sta se zvečer na povratku proti Trbov-Ijem sprla, nakar da je ona nadaljevala pot proti domu, on pa se je vrnil v Zagorje. Orožništvo je ugotovilo, da se jc Gabron 21. jul. popoldne nahajal z ženo m rudarjem Miho Premelčem v Muellerjevi gostilni, kjer so skupno pili, tudi odšli po 23. uri v navidezno prav dobrem razpoloženju. Ni pa bila nikaka tajnost, da je med Gabronom in Premelčem včasi vladalo ljubosumje. Premelč je namreč že kakih 6 let stanoval pri Ga-bronu in je večkrat prišlo do prerekanja. Sum orožništva je zato takoj letel na Premelča. Pri hišni preiskavi je narednik Kurnik iz Zagorja opazil na palcu Premelčeve desnice za nohtom sledove strjene krvi in tudi na obleki sumljive madeže. To je zadostovalo, da je bila Pre-mclču in Gabrpnovi ženi takoj napovedana, arfetacija. Odgnali so jo v Zagorje, kjer se na stanici vršijo zasliševanja. Popoldne je iz Litije prispel v Zagorje preiskovalni sodnik Novak. Strahovit' uboj družinske matere. 18. julija se je vršil v Zabukov-ju pri Sevnici sejem, ki bil prav dobro obiskan. Primeril pa se je tragičen dogodek, ki je pretresel in razburil vso okolico. Anton Pere, posestnik iz Podvrha, je v prepiru zabodel posestnico Ano Jazbečevo iz Zavrrš ki je v trenutku izdihnila. Dogodek, ki je tem tragične j si. ker je umorjMilfe-tmatl devetih o-trofc, irmed^katemr je osem ie ne-P»UtfMfcnUi, se J^jfttfigr^ ta*CK le: . JEL.-: »iL - i Med Tnafyordom in Vardoe so Jazbečeva je bila v trenutku mr- našteli 20 ledenih gor. ki se poča-tva. ker ji je bil zadan strahovit sunek v prsi. nariški vodljivi baloni so napolnjeni s plinom helijem Še lani je velja! gram helija dva-mšest^eset dolarjev, dočim ga jt_ mogoče letos dobiti ~e za dvanajst dolarjev. Tako poročilo mora potolažiti slehernega, ki -si upa tarnati o hudih časih in veliki draginji. H- fc'cdnik je rekel drznemu avtomo-bi listu: — To je torej že peta oseba, ki ste jo povozili tekom enega leta. — Ne. gospod sodnik, četrta. — Kako to? — Eno sem povozil dvakrat. Italijanski ministrski predsednik je začel čistiti stranko. Kaj mu pomaga vse čiščenje, če je pa Belloni že očistil trideset mirnih jonov dolaijev. * V Ameriki je dovoij avtomobilov, da bi se ž njimi lahko vozilo vse ameriško prebivalstvo. In človek se zdi, da se takole v nedeljo popoldne res vozi. * Neki strokovnjak pravi, da bo v prihodnji vojni najbolj prizadeto civilno prebivalstvo. To naj si civilno prebivalstvo zapomni, kajti edinole civilno prebivalstvo lahko pr?vočasr.o vojno prepreči. * Ponižen možiček je šel s svojim sinčkom na izprehod. Na travniku se je par otrok igralo s papirnatim zmajem. Sinček, ki ni nikdar videl zmaja, je vprašal očeta: — Oče. kaj je to? — To je zmaj. to je otroška igra-i ča. i In možiček je še*malo pomislil ; ter začel razlagati naprej: — So pa še drugi zmaji svetu katerih ni mogoče na vrvico prive-si pomikajo po morju. Kaj takega1 zati in jih spustiti v zrak. To so zgodovina še ne pomni. 60 do 70m'hude babe. I dolge in 30 do 40 m široke ledene Je gore se pomikajo proti jugu, veči- "Graf Zeppelin" noma v smeri morskih tokov. Tako »štiri dni iz Nemčije v i so v nevarnosti parniki v vodah.' Najnovejši nemški parcik "Bre v nevarnosti parniki v kjer ledenih gor še nikoli ni bilo. Na kraj tragičnega dogodka takoj prihitela orožniška patrulja s Planine s komandirjem stanice •Juršetom in se podala za storilcem, katerega je našla še doma. Odpeljan je bil nazaj na usodni kraj. Ledene gore v severnem delu At-kjer se je izvršilo zaslišanje. i lantskega oceana so najbrž posle- i dica letošnje hude zime. Prof. dr Pere je dejanje odločno tajil, a Baschin pravi o tem redkem pri-zaman, ker so bili dokazi jasni in r0dnem pojavu: "Niti najstarejša so se izjave prič povsem ujemale, zgodovina ne pozna primerov, da bi Kot "corpus delicti" je orožniška se ob evropski obali pojavile lede- je vozil sk9ro Ameriko. patrulja našla okrvavljeno bluzo ne gore. Pre d te m dejstvom stojimo ubijalčeve žene. ki je bila tik mo- j brez moči." _ vse, kar je v zve?i ža, okrvavljen cekar in oni kol. Pere je bil njen in odveden, menjene predmete, v zapore okr. sodišče v Sevnici. s tem čudnim prirodniift pojavom. ■ nato aretiran, ukle- t,Q pojasnila znanstvena komisija,, i noseč s seboj o- ^ j0 je organizirala Norveška. Naslednji dan je bila izvršena cbdukcija po komisiji, ki so jo tvorili okrajni sodnik Orožen, okrožni zdravnik dr. Turk in zdravnik dr. Mušič iz Sevnice. Ugotovili so naslednje: Prerezan je zunanji prsni koš s silno močnim sunkom, tako da je bila preklana cela prsna kost v spodnjem delu. Zaradi jakega sun- ka je doseglo rezilo desni preddvor ter steno med desnim preddvorom in desnim prehodom. Srce je bilo ranjeno v širini 2 cm. Vsaka zdravniška pomoč bi bila brezuspešna. Pretresljiv jc bil prizor, ko jc zvečer po umoru prihitela k mrtvi mamici številna, družina. Ni bilo cčesa, ki se ne bi bilo orosilo ob pogledu na sirote. ■ .;.. ,=...1- . i ...i- . h .., ; Kn: TT>. .! r: a Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST . ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- n asa j o 4|% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. mer." pa nekoliko manj kot pet dni. Neoziraje sse na malenkostno razliko v časovni razdalji, bi jaz izbral "Bremen", če bi me kdo povabil na izlet preko oceana. Naš bivši tajnik ne veruje, da bo izbruhnila vo ia med Kitajsko in Rusijo. Tudi v svetovno vojno je lc malokdo veroval. * V Jugoslaviji ni bilo do vreraj ni; novega. Le trgovinski minister jc prejšnji teden odstopil. Menda bo kralj tako pameten, da ne bo imenoval generala na njegovo mesto. H- — Hvala lepa — vi pljujetc na čopič! — je rekel letoviščar vaškemu brivcu. — To je samo za tujce. Domačinom pljujem naravnost na ora-do. * Tri mesece ste bili v kopališču? — Da, ostanek so mi zaradi lepega obnašanja odpustili...."' * — Seznanili se boste s plavolas-ko. ki se hoče z vami zaročiti, — je rekla vedeževalka. — Toda nastopila bo črna dama. ki bo to preprečila ! — To si lahko mislim, — to bo moja žena! * Edison, je izbral-svojega naslednika — šestnajstletneca fanta iz države Washington. Za to nasledstvo je kandidiralo devetinštirideset fantov. Vsaka država je najbolj brihtnega poslala. Pri skušnji je pa mladenič iz Washington a vse porazil. Odgovoril je na vsa stavljena vprašanja iz kemije, fizike, naravoslovja, račuitstva itd. Ko je bil Edison star šestnajst let, bi ga spravila ta vprašanja v zadrego in bi kvečjem na vsako deseto odgovoril. Navzlic temu je pa pozneje odgovoril na vprašanje, s katerim se je bavil ves učenjaskl in neučenja-Žlu svet: — Kako je mogoče napraviti električno žarnico? es-se »i m --er* t tmss-mr.: stkmmtsa "GLAS NARODA* NEW YQRK, TUESDAY, AUGUST 6, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. me ■ f ■ - - 1 '■ '- 1 mtm TRIJE BEDAKI Nekoč sta živela kmet In njego- elite in jokate in pustite, da teče va žena ,ki sta imela hčerko, kateri jc dvoril neki, gospod. Vsak večer je prihajal k njej na obisk, o-stajal pri večerji in hčerko so pošiljali v klet po pivo Tako je šla tudi nekega večera v klet po pivo. Ka ga je natakala, je slučajno pogledala pod strop in zagledala sekiro, ki Je tičala v enem izmed tramov. Pa "si je mislila, da je silno nevarno imeti tamkaj sekiro, zato Je rekla samo pri sebi: "Vzemimo da bi bila on in jaz poročena in bi imela sina. pa bi ta dorastel v moža in bi prišel v klet po pivo, takisto kakor sedajle jaz, pa bi mu padla sekira na glavo in ga ubila, kako strašno bi bilo to!" In je sedla. postavila svečo in vrč na tla, !n se začela jokati. Ljudem v hiši se |e kajpak zdelo ' pivo čez in čez po tleh?" Oh!" je izpregovorii oče, "poglej tistole grozno sekiro! Recimo, da bi ti poročil našo hčerko In bi unela sina. pa bi ta dorastel in pri-'cl v klet toJIt pivo. pa bi mu padla sekira na glavo, in ga ubila:"* In pri tej priči so pričeli vsi še huje jokati nego poprej. Ali gospod se je zagrohotal. se iztegnil in izdrl sekiro, rekoč: •Prepotoval sem dosti milj al? nikoli nisem naletel na tri večje bedake, nego ste vi; sedaj pa odrinem na novo pot in ako bom mogel najti tri večje bedake od vas. se vrnem in poročim vašo hčerko'. Poslovil se je in odpotoval. Osta-vil jih je. in vsi so se jokali, ker je bla deklica izgubila svojega dra-ega. jim velel, naj se ozro proti nebu, veš, da je v vodi zgolj odsev. Ali ljudje ga niso hoteli poslušati ln so ga psovali in sramotili, da jo je odku-ril čim brže je mogel. Tu je bila torej kopica bedakov, neumnejših od vseh drugih, in-go-spod je znova odpotoval domov in se oženil s kmetovo hčerko. Zagoneten umor mibionarke. Čeh - glavar ameriških bandkov. Beograd ima z Banatom vred ne- noval v Boki in se zdaj nahaja v Praška policija je prejela iz Pa-navadno senzacijo. Neki pastirček' Beogradu. V pismu grozi S. M. mi- riza obvestilo, da je bil tam areti- "Rdeča brazgotina", kaznovan ' Ameriki in Evropi že 12-krat. PES. ABONENT NA VOŽNJE čudno, da tako dolgo nataka pivo ! Tako je od Jel po svetu in prepoln mati je od!la v klet. da N viHe- j toval dolgo pot. Nazadnje je dospel la, kaj je z njo. jo Je našla objo- j do kolibe stare ženice, kjer je rast-kano na .stolu, a pivo je teklo pc to na hišni strelu nekai trave. In tleh "Ah kaj se je zgodilo?" jc i starka je poizkušala pognati svojo vprašala mati. "Oh, mamica!" je ! kravo po lestvi do trave, a ubogo odgovorila deklica, recimo, da bi bila poročena in bi imela sina. pa bi mu padi a listale sekira na gla- 1 živinče se je plašilo te poti. Tedaj je vprašal gospod starko, kaj dela. Mično zgodbo o povedujejo iz Luksemburga. Gospodar mu je ravnatelj neke tamošnjej pivovarne, a pes se je silno spopri-! jateljil z vrtnarjem, ki dela na vrtu njegovega gospodarja. Tudi vrtnar ga ima rad in skrbi zanj. Ker stanuje zunaj mesta, ga vzame več-; krat s seboj domov, pa se peljeta si tramvajem. V Luksemburgu psom! ni prepovedan vstop v cestno že- j leznico — seveda v spremstvu kakšnega človeka in v sprednji del voza. V nedeljo je vrtnar prost in je 21. julija popoldne y banatski občini Stari Lee našel truplo umorjene ženske, katero so spoznali za beograjsko milijonarko Irmo Mol-narjevo. O najdbi trupla, ki je v koruznem polju ležalo že kakih pet dni in je razpadalo, so bili takoj obveščeni orožniki in državno prav-dništvo v Velikena Bečkereku. Komisija je ugotovila, da je bila milijonarka zadavljena z vrvjo, zadrgnjeno okrog vratu. Koruza okrog trupla ni bila pogažena in sploh ni bilo opaziti sledov kake borbe, kakor tudi ne kakih posebnih oškodb na telesu. Domneva se pa torej, da je Molnarka bila u-morjena na kakem drugem kraju in da je morilec na konju privlekel truplo semkaj, ker so se opazili i sledovi konjskih kopit. Na obleki : milijonarke je bilo šest žepov po-' pclnoma praznih, v sedmem pa sc nekem psu pri- ! našli en tisočak, nekaj drobiža in nekatere malenkosti. Zagonetka tragične smrti Irme Mclnarjeve je vzbudila preseneče-! nje v vsej okolici, nič manj pa tu-• di v Beogradu, kjer je bila milijonarka splošno znana. Po rodu je Slovenka. Njen o.c Konstantin Prešel je v Bahovih časih prišel v Banat, kjer je bil postavljen za načelnika modošiife-i sreza. Irma, njegova starejša hči se je poročila z Aleksandrom Molnar- zgodilo se je. da se jc odpejjal sam. iena- veleposestnikom v banašKi Eo- vo, lo 1 in ga ubila, kako strašno bi bi- "Draga moja. kako strašno bi bilo U !" jc odvrnila mati, sedla poleg hčerke in pričela znjo vrea jokati. , S Nekaj časa nato se je očetu čudno zazdelo, zakaj se onid/e n? vrneta, in je odšel v klet, da bi sam pogledal, kaj je z njima, pa sta sedeli tamkaj objokani, pivo je teklo čez in čez po tleh. " Kaj bi utegnilo biti?" je dejal. "Glej", je rekla mati, "tistole i grozno sekiro tamkaj le. Le pomisli, da bi bila naša hčerka in njen dragi poročena in bi Imela sina, pa bi ta dorastel in prišel v klet po pivo, pa bi mu padla sekira na glavo in ga ubila, kako strašno bi bilo to!" "Drags, draga moja. strašno bi bilo to!" je dejal oče, sedel poleg njiju in se pričel jokati. Gospodu je že presedalo biti samemu v kuhinji in je odšel nazadnje tudi sam v klet pogledat, kaj počenjanjo tamkaj, pa so sedeli vsi trije jokaje drug poleg drugega, a pivo je teklo čez in če2 po tleh. Stekel je in začepil pivo. Nato je dejal: "Ka počenjate tukaj vsi trije, se- "Kaj", je odvrnila, "poglejte tam tisto krasno travo. Prizadevam si, Ja bi spravila kravo na streho, da '.)i jo popasla" "Oh. ti uboga, stara neumnica!" je ^.'zkliknil gospod, — "travo moraš pokositi in jo zmetati s strehe kravi." No. ta ženska je bila veliko bu- dalo. In gospod je hodil in hodil in Je prispel pod noč do gostilne. Krč ina je bila polna ljudi in moral je I spati v sobi 7 drugim potnikom. Ko sta zjutraj vstala, je bil gospod presenečen, uzrši svojega tovariša ki jc obesil svoje kratke hlače na ročaje omarice in tekal po sobi, prizadevaje si, da bi skočil v hlače. Poizkušal jc na levo in desno, a ni mogel tega napraviti. In gospod se je čudil, čemu počenja to. Nazadnje je prenehal in si z žepno rutico obrisal obraz. 1$CE SK GOZDARJE za rastr^i gozd. Naprodaj imam tudi par konj z vsem orodjem. Kogar veseli naj se oglasi pri: Anton RoliJa. R. F. D. 2, Bax 31, Kane, Pa, ali pa pri: Jm Rolih, WcsUinc, Pa. <7* 5—13) FARMA — 70 AKROV dobra poslopja, hiša z 9 sobami. 4 glave živin«, 100 kokoši, pridelek, orodje. — Cena. $2400. Boy 91, Herkimer, N. Y. <6x 5—10» "Prijatelj", je dejal, "hlače so najbolj nerodna stvar, kar si jih jo kdo izmislil. Vsako jutro porabim celo uro, da skočim vanje in se tako zelo razzgrejem! Kako o-pravite vi s svojimi?" Tedaj se je gospod zagrohotal in mu pokaral, kako je treba obleči hlače. In tovariš mu je bil nad vse hvaležen. rekoč, da se česa takega ne bi nikoli domislil. To je bil po tem takem drugi velik bedak. Nato je gospod odpotoval dalje. Prišel je do neke vasi. Zunaj vasi je bil ribnik in krog in krog ribnika gruča ljudi. In ljudje so imeli grablje, metle in vile ter dregali z njim po ribniku. Gospod jih je vprašal, kaj da počenjajo. "Kaj", so kričali, "vzroka dovolj! Mesec je pljusnil v ribnik in na noben način ga ne moremo spraviti ven!" Tedaj se je gospod zagrohotal in brez psa. Kuže se nekaj časa dolgočasi, potem pa se odloči. Gre sam do postajališča, vstopi v sprednji del tramvaja, leže v svoj kot in se odpelje — na vrtnarjev dom. Drugega dne pa lepo z vrtnarjem domov. Naslednjo soboto se je ta spet sam odpeljal — in spet se je pri-vozil pes v nedeljo k njemu. To se je par krat ponovilo, ne da bi ga podili s tramvaja, saj so ga dobro poznali. Ker pa ni imel voznega listka, je kontrolor opozoril nekoč tramvajsko družbo na ta slučaj. Ta je poslala pivovarniškemi* in ki. njena sestra pa z madžarskim posestnikom Kardošem. Aleksander Molnar je kmalu umrl te1* jc veVposestvo. obsegajoče nad 2000 oralov, prešlo seveda na ženo Ir-mo, ki je imela edino hčerko Elzo poročeno s polkovnikim Kalmanom Kesvegvalijom. Tudi hčerka je kmalu umrla, ne da bi zapustila o-troke, iia tako je milijonarka Mol-narjeva ostala sama na svetu z vsem svojim velikim premoženjem. Ob prevratu je večino veleposestvr-razprodala in si nakupila sedem hiš v Beogradu, kjer se je stalne Ljonaiki .da jo bo ubil, ako ga bo ran Čehoslovak, poglavar največ-1 Ko je policija ugotovila, s kom še nadalje mučila in zahtevala po- je ameriške roparske tolpe Vest. !:i ima opraviti, ni zločincev aretiru-vračila dolga v znesku 563 tlsflč di- se je zdela prvi hip neverjetna, je la, marveč ju je neprestano opa-narjev. Molnarka je takrat pismo bila potrjena. Pariška policija je ^ovala, misleč, da snujeia kak nov izrcči|*. Jagodiču z besedami: "Ako že poslala praški fotografijo pogla- zločin. Ta čas sta sumljiva tujca me kdo ubije, boš vsaj to vedel, varja ameriških roparjev. Zanimi- razmetavala denar in počasi sta se kdo Je morilec...." vo je. da je zakrivil svojčas tudi pripravljala odpotovati iz Franci- Beograjska policija je pisca za- največjo sleparijo v Ameriki Ceh.' |e. Tik pred odhodom je pa poli-čela intenzivno zasledovati, vendar in sicer Leo Koretz. Koretz je pri-jcija vdrla v njune sobe. Zločinca ga doslej še ni iztaknila. Tako Je šel s svojimi roditelji v Ameriko'sta bila zelo presenečena in sta se kot deček in kot 50-letni mož je se brez obotavljanja udala. Izid zakrivil najgenialnejo sleparijo, j hišne preiskave je bil presenetljiv, kar jih pozna Amerika. Ustanovil V kovčegih so našli celo kopico če- tragična smrt milijonarke za enkrat še vedno zavita v kopreno mi-sterijoznosti. O življenju pokojnice se pripovedujejo razne zanimiboeto Bila je izredno naobražena dama in tudi še na stara leta vesele narave. Svoje stanovanje v Beogradu je okrasila z mnogimi umetninami in dragocenostmi. med katerimi je naj - ' interesantnejši krasen šal. ki ga je svojčas Marija Terezija poklonila Mariji Antonieti in ga je Molnarka pred vojno v Parizu kupila za 10.000 frankov. Molnarka je prefektno obvladala celo vrto jezikov. Mnogo *]e potovala. Nekoč je kot mlada vdova s kolesom absolivrala turo iz Ba-nata preko Nizze v Pariz in nazaj, kar iznaša nad 3000 km. Za njeno skopost je značilno, da je nekoč, ko se je odpravila v Nizzo na prezimo-vanje. odnesla s seboj pet velikih okroglih škatelj za klobuke, a namesto klobukov je v njih imela ko-klje s piščanci, ki jih je na rivijeri vzgojila in tako vso zimsko sezono imela ceneno jelo. Razen preiskave zanima beograjsko javno3t. komu bo pripadla o-gromna dedšcina, ki se ceni na 20 miljonov dinarjev. Dedščina bo najbrž pripadla otrokom pokojničine edine sestre gospe Kardoševe. Ta ima štiri hčerke in sina Gezo Kar-doša. ki je bil svoj čas v Budimpešti znan igralec, zdaj pa je upravnik gledališča v Drebrecinu. Bor- j ba_ za dedščino pa bo tem težja, ker se ne ve. kje vse je pokojna Mol-! narka imela denar naložen in kdo je ogromno petrolejsko družbo "Ba- kov največjih ameriških bank, ne-yano River" in osleparil mnoge a- izpolnjene formularje potnih listov meriške milijonarje. Ko je poba- na razna tuja imena, mnogo fo- ravnatelju račun za vožnje nje^-; naselila. Bila je silno skupušna. V bankah je imela naložene kake 4 milijone dinarjev, a vse vložke pod vega psa in mož ga je takoj poravnal. Obenem je psa prijavil rednega abonenta na vožnje, ker je ponosen, da ima tako brihtno žival. vse so njeni dolžniki, katerim je i posojala denar z oderuškimi o-1 brestmi. sal težke milijone v žep. je izginil in še zdaj ne vedo. kje je. V Parizu aretirani čehoslovak ie postal poglavar "Chicago Ganga". To je ena največjih in najdrznejših ameriških roparskih tolp. Kdor je bil v Ameriki ve, da je ta tolpa strah in pretepeh čikaškega prebi-; valstva. Pariški detektiv Royere ie' opazil te dni sumljivega moža, ki je nastopal zelo elegantno in st izdajal za Američana. Detektiv mu je skrivaj sledil in kmalu je ugotovil. da gre za 50-letnega Američana Benjamina Williama Mc-Sherrya iz Filadelfije. ki je bil baš prispel iz Amerike v Pariz. Detektiv ga je ustavil in vprašal, kdo je in kaj namerava v Franciji početi. Sherry je lakonično odgovoril, da je dobro situiran. na kar je obrnil detektivu hrbet in odšel. Detektiv se pa s tem ni zadovo- r Ijil in opozoril je na sumljivega' moža svoje tovariše. Čez 14 dni if j priplu v Cherbourg razkošen pre-; kooceanski pa mik in med mnogi-mi potniki je izstopil tudi elegant-! no oblečen mož, ki se je legitimiral pristaniški policiji kot Robert Miller, veletrgovec iz Kanade. Policiji se je pa zdel mož sumljiv in detektivi so ga skrivaj opazovali. Mož se v Cherbourg u ni ustavil. Sedel je v ekspresni vlak in se odpeljal v Pariz, detektiv pa za njim V Parizu je detektiv opozoril nanj tografij in kompletno -napravo za ponarejanje važnih dokumentov. Zlocinca sta bila aretirana in po dolgem obotavljanju sta priznala. da sta ustanovila v Chiac-gu največjo ameriško zločinsko tolpo "Chicago Gang", katere člani i-majo na vesti že nebroj roparskih umorov. Poleg tega se j>eča tolpa s tihotapstvom alkohola. Poglavarja tolpe Lustig in Sherry sta priznala. da sta prišla v Pariz vnov-čit plen. ki so ga člani tolpe naro-pali v Ameriki. V Franciji sta hotela tudi proučiti razmere in ugotoviti če bi se dalo prenesti delovanje čikaških tolovajev na francoska tla. Kos ta se prepričala, da Francija za take posle ni primerna. sta hotela prenesti svoje posle na Češkoslovaško. Aretacija nevarnih tolovajev jc vzbudila v Parizu in Ameriki splošno senzacijo. UMETNIŠKA POTVORBA različnimi imeni. Od 41Š6 oralov zemlje, ki si jih je še pridržala v Banatu, je kakih 80 oralov razdelila med svoje nek-! danje uslužbence, s katerimi ni sklenila nikakih pogodb, marveč jih j s samo opozorila, da ji morajo zemljo plačati, kadar bo zahtevala. Tako se je tudi 14. julija zglasila v Leningrajski oddelek centralnega banaški Boki pri Stevanu Gjukiču , . . svoje kolege, ki so ugotovili, Morilec ji je namreč pobral hra- . . . , . ..... ... , . • dozdevni kanadski veletrgov r. i no L-n U7ir»o ni rr m i m > irron tn/-li 1=7 nilne knjižice in z njimi vred tudi seznam dolžnikov, katerega je ved- \ no acsiia pri sebi. koj posetil Američana McSherrya in se nastanil v istem elegantnem | hotelu. Pozneje se tujca nista več NOVA PISMA RUSKE CARSKE RODBINE I ločila. Novi gost je razmetaval dc-Umetniško ustvarjanje in vročina, nar in detektivi so bili tembolj po---| zorni nanj. ker je imel na čelu V Narodnem muzeju v Napolju sc nahaja kopija enega najlepših papeževih portretov, kar jih poznamo; predstavlja papeža Leva X. Original kakor kopija imata za seboj zanimivo zgodbo. Original, delo Rafaelovo, je bil last Medicijcev v Florcnci »kjer sc nahaja še vednoj. Tu ga je videl matovanski mejni grof Friderik n. da ie|Gonzaga in se je vanj tako zalju-ec ta- Je Prosil njegovega lastni- ka. papeža Klementa VII., naj mu ga daruje. Klement se ni hotel zameriti mogočnemu grofu, a slike bf te tudi nerad iznebil. zato je naroči' slikarju Andreju Sartu, naj napravi kolikor mogoče vemo kopijo Na vprašanje nekega francoskega 1 globoko brazgotino. Pariška polici- originala. Ta posnetek je bil res ta- literarnega lista o tem predmetu ja je slutila, da gre za ava nevarna je odgovorila večina literatov, da mednarodna zločinca in začela je arhiva je bil nedavno obveščen, da! kateremu je pred tremi leti izro- j poletna vročina zelo pospešuje u- pregledovati sezname zločincev. In je v Puškovinovem grofa Benkendorfa. hiše skriva. Preiskava je dognala, da v Puškinovem domu res skrivajo šatuljo s korespondenco carja Nkolaja II. iz dobe bivanja carske rodbine v Carskem selu v Jekate-rinburg. Zanimivo je, kako je prišla šatulja v arhiv Puškinovega doma. Leta 1920 je prišel v Puškinov dom pooblaščenec grofa Benkendorfa in prinesel s seboj šatuljo češ, da je v nji shranjena osebna korespondenca Nikolaja n. Prosil je, naj carjeva pisma shranijo in pripomnil, da jih smejo izročiti samo grofu Benkendorfu ali njegovi ženi. Če pa ne prideta po pisma, naj ■i , domu arhiv i tila 50 oralov zemlje, nekoliko konj ki ga uprava in fraktcr. Ker pa Gjukič ni plačeval niti davkov, niti ni nedavno maral plačati zahtevane vs^te, je Molnarka prišla k njemu in zahtevala takojšnje plačilo, sicer da ga požene iz hiše. Gjukičevi so prosiii usmiljenja, toda Molnarka je ostala trdega srca. Jezna se je odpravila iz hiše — in nato za njo ni bilo več slelu. Sum umora Je zato v prvi vrsti padel na Gjukičeve. Toda preiskovalni organi so ugotovili še neko drugo važno okolnost, ki je okrenila preiskavo v novo smer. Posestnik Joca Jagodic iz Kanaka, dober znanec Molnar j eve. pri katerem se je ona tudi zglasila, le metniško ustvarjanje. Sploh imajo res se je izkazalo, da je dozdevni vremenske prilike velik vpliv na J kanadski veletrgovec Čeh Viktor ustvarjanje. Pisateljica Rachilde Lustig, rojen .1. 1390. v Taboru, zelo trdi celo, da lahko napove vreme nevaren zločinec, znan pod imenom za celih 24 ur naprej in to v zve2i__<_ z razpoloženjem, ki jo obhaja med T ~ pisanjem. Kušcarice v modi. MOZARTOVA SMRT IN POGREB Ker so kože kač in kuščaric sedaj velika moda, si je naročil nekaj pariška tvrdka iz Jave 8000 ko vreden, da grof ni spoznal pre-•ore, ko jo je prejel. Celo njegov dvomi slikar in Rafaelov učenec Giulia Romano, ki je sam deloval pri slikanju originala, se je da! premotriti. Šele na smrtni postelji mu je bridko resnico razodel znameniti poznavalec umetnosti Giorgio Vasari. Ker mu Romano ni hotel verje-j i i, je dal Vasari vzeti platno iz o-} kvirja in mu je pokazal Sartov i podpis na drugi strani. Slika nam kaže to Sartovo potvorbo. ki je prišla po dolgih romanjih končno v DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJT "GLAS NARODA" ne čita samo vaš« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okoli«. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Mozartova bolezen je prišla takOiNapoIi. Danes zamenjava med ori-niaj- nenadoma, da niti sam ni slutil, I ginalom in kopijo seveda ne bi bi-hnih kuščarjev. Z njihovimi koža- ^ je bil zastrupljen. Istega mnenja ia več mogoča. Original je namreč mi bo tapecirala novo luksuzni av- 'go bili tudi drugi, kajti Mozartovo j močno počrnel, dočirn kaže kopija to. Naročilo jo je stalo 10,000 fr. truplo je po smrti oteklo. Prvi zna- dosti čistejše bane. __i ki bolezni so se pojavili po Mozar- | tovem povratku iz Prage, kjer so ! uprizorili njegovo opero "Titus"'. Kmalu je začel slavni skladatelj ADVERTISE Sovjetski listi očitajo upravi Pu-| škinovega doma, da je bila v zved z enim najintimnejših zaupnikov Nikolaja n. Šatuljo so odprli n našli v nji pisma Nikolaja IL, Aleksondre Fedorovne in velikih kneginj. Iz pisem je razvidno, da je nameraval car Nikolaj II. odpotovati po februarski revoluciji v Anglijo in da je snoval razne načrte. Ena velikih kneginj je bila zelo razburjena, ker bi morala po takratnih zakonih plačevati 150,000 rubljev dohodninskega davka. Njeni letni dohodki so znašali 230,000 rublj«v. STO LET M0N0K0LA V teh dneh bo poteklo sto let, od kar so izumili monokel. Njegovo prvotno ime ni bil monokel, temveč lorgnon ali caro in ni imel o-■ krogle temveč Četverokotno obliko. Šele pod Napoleonom III. je 1 posta! monokel moda in prejel svo-ijo sedanjo obliko. Nosili so ga diplomati in častniki. Pijonirja monokla bi lahko imenovali francoskega novtnarja-Avrelljana Scholia, ki ga nisi videl nikoli brez njega Princ Saganski je bil ^ako prevl-, d en, da ga je opremil s vrvico. Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 "Glas Naroda" in prepričani $mo, da boste potem stalni naročnik. odpro šatuljo šele 1. 1946. Uprava \ izpovedal, da mu je Molnarka 15. Puškinovega doma je pristala na Jurija-, ko se je mudil v Beogradu te pogoje I Pokazala neko pismo, katero ji jc I pisal neki S. M., ki je svojčas sta-j in "GLAS NARODA" | vidn0 Pešati. Zdravniki niso mogli ugotoviti pravega vzroka njegove bolezni. Mozartovo smrt je pospešila tudi njegova beda, kajti mož je bil brez sredstev tako, da niti za pogreb ni bilo denarja. Umrl je 5. decembra 1791. Še zadnji dan pred smrtjo se je pečal s partituro svojega "Rekvijema", o katerem je slutil, da je njegovo zadnje delo. 6. decembra so prenesli njegovo truplo v cerkev Sv. Štefana, od koder se je vršil ob zelo slabem vremenu pogreb. Pogreb III. razreda je stal & cekinov 36 krajcarjev, po leg tega so pa plačali za mrliški voz 3 cekine. Za Mozartovo krsto je šlo nekaj njegovih prijateljev in tri ženske. Žena ni šla za pogrebom in tudi ni poskrbela, da bi postavil na grob križ. Zato se še zdaj ne ve točno, kje je Mozart pokopan. Krsto so položili v skupni grob s 16 drugimi. Čez 10 let so skupni grob prekopali in na istem kraju so pokopavali druge mrliče. Mozartov grob so začeli iskati prvič 1. 1809, toda že takrat ni mogel nihče točno povedati, kje je slavni skladatelj pokopan. Spomenik, ki ga je postavil Mozartu Dunaj na pokopališču stoji na njegovem dozdevnem grobu. Še- zdaj ni znano, kje Mozart počiva, in zato je tudi dvomljivo, če je lobanja v solno-.graskem Mozarteu res Mozartova. NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je nemila smrt prekinila nit življenja našemu ljubemu očetu oz. možu FRANCU OREKAR. Po dolgi mučni bolezni jc umrl 30. junija t. 1. Bil je znan rojakom po širni Ameriki in v kraju. Doma je bil iz Čateža ob Savi. Tam zapušča brata in dve sestri. V Hot Spring, N. Mex. zapušča brata John Orekar. v La Salle, 111., pa sestro. Bil je dolgoletni član Jugoslovanske Katoliške Jednote. Spadal je k društvu Golden Gate. No. 141. San Francisco. Bil je dobro znan tudi v Valdes, Colo. Zahvalimo se vsem. ki so ga hodili obiskovat in tolažit v njegovih težavah. Hvala onim. ki so mu darovali cvetlice. Pogreb se Je vršil po katoliškem obredu. Bodi mu lahka zemlja ameriška! Naj počiva v miru! Žalujoči ostali: Barbara Orekar, žena. . Franc, Charles, sinovi. Elizabeta, hči. San Francisco. Cal. j "GLAS NARODA" new TOEK, tuesoay; augxjst pomagajo ženi- tovala v Kijev. V Kijevu so se že od divjašKe burke. ! ca pIače a Maf!ja Mihajlovna se nekdaj šopirili bogati trgovci iz \ Zanimivo bo morda omeniti, da smehlja. l2 ročne torbice vzame be- Povolžja. Eden teh lahkoživcev se je bil na enem takih 'dobrodelnih" i^nico, iztrga list in napiše* je zaljubil v dekleta in Maša-ci- večerov prodan na dražbi potret ganka je začela zanemarjati ve- Maše za 6,000 rubljev. Imperatrica "Marija Semenova". černe produkcije. Nezadovoljni se je pri tem sprla z ženo sedanje-j NW več niU črkice m£mj SamQ principal jo je pa kaznoval. Toda ga premijera Taskina na nedelika- dvg besedicl. Marija Semenova .. za njo je plačal bogati trgovec. Polten način in jo ozmerjala z "glupo Ah SQdnik bQ že znal oceniU pQ_ zneje se je naveličala prepirov s gosko". ! men teh dyeh besedic stisnjenih principalom. Preselila se je v ka- Navada prodajati potret- na dra- na koščku papirja ki w postal zgQ_ baret. kjer je bilo več luči in iz- žbi bi se bila čitincem nekoč slabo dovin$ki dokument> če bi M mogel branejše občinstvo. Na odru, ki je izplačala, da ni Marija Mihajlovna ohraniti Kakor fotografija zadnje pomenil zanjo svet. je žela lavorise s svojim ženskim instinktom reši- ruske carice ga-ke Federovne ka_ i več let. Med boljševiškim prevra-la situacijo. . terQ je nosil y -epu ..sveU starec.M torn so jo pa izpljunili za mesto Na nekem drugem dobrodelnem Griška Razputin namesto policij- 7. avgusta: I{*-re!i#aria. Clierbom K »»resident Harding, Clitrboui g. Bre. men fi DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ueodna pot M ootovanj« na ogromnih oarnikth: FRANCE 15. aug.; 2. septembra, »Ob polnoči) <6 P. M. i ILE DE FRANCE 20. aug. 6. sept.j (7. P. M.) PARIS 27. augusta; 13. sept. (Ob polnoči) Najkrtjta pot po ti.tmiiicl. Vsakdi. je v poat-brl katunt s vsemi modernimi udobno-tt — Pijf>' a In alA\na kuhinja txreJno nitke cene Vi>raAajte kateregakoli rwotiialieneft «x»dU alt FRENCH LINE 19 8TATE STREET NEW VORK N V Križem kražem se je potikala po-1 večeru so namreč prodajala na ske legitimacije. kraju in poslušala med preprosti- dražbi atamanov potret. Sklicna cc mi liudmi legende o sibirskih ko- na je bila 300 rubljev. Tristo rub- \ Imperatrica ima včasih svoje mu-palcih zlata, ki s polnimi rokami Ijev prvič, drugič.... he. Tedaj postane iz Marije Mi- razmetavajo sadove svojih zlatoko- j V dvorani grobna tišina. Ataman hajlovne, mongolske knjeginje. pra-! pov. Ne da bi dolgo pomišljala, ;e prebledeva. Kaj vraga, ali ne bo va Maša-ciganka. Pred pustom, na je napotila za zlatim "samorodka-' nihče primaknil kopejke? Tako ni- predvečer velikega posta, je spra-mi", s katerimi plačujejo baje ti zko so ocenili svojega atamana? J vila Čito v grozo. Stotisočno mesto sibirski nabobi smehljaje lepih žen.| Tristo rubljev prvič, drugič.... li- je kar zijalo od presenečenja, ko Nekega dne se je pojavila v Ir-' citira obupano hripavi kozaški čast- je pridrvela po ulicah nalik vihri kutsku in prihodnji večeri so ji nik. Kar se začuje v mučnem pre- maškerada s harmoniko, s pentlja-prinesli slavo kraljice kabaretov, sledku nalik srebrnemu zvončku mi okrašen medvedek — Marija Maša-ciganka je postal junaki-' glas bistroumne Maše. Mihajlovna, zamazani harlekini in nja dne — zlata lutka sezone. Bolj-J — 60,000 rubljev tretjič! pijani častniki njenega spremstva, ševiški komisarji so kar noreli xa' V dvorani nepopisno razburjenje.' Začetkoma februarja je izginila njo. Nekoč je bila slabe volje in Atamanu čestitajo. Marija Mihaj- iz Čite. Mesto se je odelo v žalost, zaupala jim je, da jo mika Harbin, lovna se koketno smehlja. , Kakor mi je prepovedoval naš voj-| Presenečeni vitezi so ji skušali na] Nadaljni člen v verigi impera- ni ataše, je bil njen odhod podoben vse načine odsvetovati ta izlet. V trične dobrodelnosti je razdeljeva- ognjenemu zatonu kometa. Od r.-Mandžuriji da sedi Semenov, sla- nje "ameriških daril". Storija, ki tamana se je poslovila s škanda-vec-razbojnik, ki jo bo prav gotovo zahteva poglavje zase i lom. Sceni je prisostvovalo več a- ustrelil. Zasmejala se jim je v o-| Strast atamice pa ostane gleda-' tamanovih prijateljev, med njimi braz in tvegala je ta korak. Kmalu lišče. Ni dvoma: preteklost zahte- tudi Afanasjev. Na tega je imela je zažarela na harbinskem kaba- va tu svoje pravice. O njenih po- Maša vedno piko. Za slovo ga je o-retnem nebu nova zvezda. | setih Marinskega gledališča, ki pri- zmerjala z lopovom. Atamana je ta Kako čudovito se igra usoda a reja včasih dobra dela, vloge pa perfidnost tako razkačila, da je p^-ljudmi! j daje igralcem nemogočih kvalitet, grabil samokres in hotel svojo pri- ! krožijo po Čiti cele legende. Maši ležnico ustreliti. Imperatorica je oa V Harbin prispe Semenov. Gre na ljubQ je bUo gledališče navadno razorožila atamana s korajžo. Uda-se razvedrit v kabaret in seznani nabito polno občinstvo se je zaba- rila je s pestjo po mizi, zacepetala se z Marijo Mihajlovno. Kmalu od-|yalo kakQr y kabaretih Sedi in se z nogami in 2akričala: pelje razposajenega škratka v Či-,ozira na atamanovo ložo odkoder to, kamor mu prinašajo mongolski knezi dragoceno krzno. Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCAN IA 23. AVGUSTA — 27. SEPTEMBRA 1. NOVEMBRA SATURNIA 10. SEPTEMBRA - 15. OKTOBRA 19. NOVEMBRA . S;iturniit fn VuU-anin prt-kaša v«i ladje fju, udobnosti in rm-tiT nudi mijbuljšo k'l.žIh> v Kvn-po. pr.'Hd«-n. Cherbuurg. Bremen 30 avgusta: Olympio Cherbourd Fennland. flierbourr, Antwerp-n tterlin chirboiirt;, Bremen ,V. w Anifflerdam, Cherbourg, l: t-terdam 31. avgusta: St. I^ouif. Hamburg C.'hte Biancainano. N'ajMjll Genova 1. Jesenski l*iet, — s*P-France". Ml* a* 2. Jesenski i«let. — ekt 1i. "lit da Trirtce" Boiifini skupni iilet, — 6. dec.. *'»le de F-"f.ce". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naJe dolgo-i letne izkušnje Vam mi xamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzor ! parnike. ^ Tudi nedriavljani zamorejo po-, tovati v stari kraj na obisk, toda : preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-; in g tona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecet in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec j osebno dvigniti pred odpotovan jem j v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj sc jim pošlje na Barge Office, New Tork, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA S to točno. Za Mandžurijo so pa na- Je imperatrica nekoč pripovedova -1 Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovan-enkrat iaostale. . ska kvoU »45 priseljencev letno, a V ameriškem vagonu dr. Ever- Odpotovala je in nekaj dni m bi- n| facUjajo sam0 onim sona je postala Maša takoj do-'1« o nji nobenih vesti. Kar je pre-L^,^ ki ima)o prednost T kro. mača. Tam so imeli gramofon in senetila ruska brzojavna agentura u |n tf so. stmriil »mcrii^lh driav-veselega tolmača,-ing. H. Bil Je| ^nemirjeno. Čito z naslednjo sen- ?janoy možjc amerlJkJh driavljankt Čeh. ------ — - zacijonalno brzojavko. Vlak je krenil iz Čite. Gramofon: Maša Semenova. zlato in kitaj-je igral "Sanje ljubezni" in druge skI uradi. Harbin, S. avgusta. — ig. leta poljedelcev. Ti so opravičeni valčke. Plesalo se je. Potovanje je!Videč. da nosijo v vagon, • določen do prvc poioTice kvote. Do drujce bilo prijetno. Predno So prispeli v za odhod žene Semenova na jug. poioviCe pa se opravičeni »ene -Harbin, je postala iz Maše čeho- težke železne zaboje, so železniški ^ neporočeni otroci iipod 21. leta fobke baje navdušena čehofilka. uslužbenci zahtevali revizijo. Kljub on|h nedriavijanov, ki so bil! po- V novinah je bilo oficijelno ob-1'^^ .Semenovc^v so zaboje za-15Uvno pripuščem v to deželo za sUl- i n ^ ^ a , . i plenili in izročili v varstvo kitaj-1 no bivanje, javljeno da je odpotovala ataman-obla5tem. g^ ^ velikosti| ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Izpod ša na Japonsko lečit revmatizem. Na Japonsko namreč odhajajo zad-! i in teži, je v njih zlato. Za vsa pojasnila se obračajte na Vladivostok. 9. avgusta. — Ki- P<«nano in zanesljivo nje čase vsi čitinski poglavarji. Tam . ___j - <« , i . . . , tajski cariniki so zadrzali v Vago-1 imajo kupljene lepe vile. . „ ^ nu zene Semenova, ki se je pelja- i Marija Mihajlovna je odpotova-Ia."Bela košuta je^ zapustila atamana'* — je zastokal nekega večera dvomi stihotvorec Orilparser Kotomkin, spominjajoč se očividno la iz Čite, štiri zaboje zlata in draguljev. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORK ADVERTISE IX GLAS NARODA \