f
Sćhaja TMk «<S A	hi prradMit tjutn*.
«v. Ft*ittflai AaOkng« Aer. 30. L nadstropje. — Dopisi M « poUjafa ored-fttavu. — Nefcmkinraa platna ae ne sprejema}*, rokopW se ae vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Ustnik komordj Usta Edinosti. — JMc tlakam« Edinost — Naročnina znaša na meaee L 3*—. po« leta L I«-— in cdo leto L 36 —. — TeJefoa u cdntitva in apcave štev. 11-57.
PveaaKaM StcviUco v "fttfa tn afceftofl po i« AaOafc — Oglasi so ra£nm(o *
HrokosH ene kolono (72 mfllV — Oglasi trgovcem in obrtnikov mm po 20 stotf osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot. oglasi denarnih mvodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L l*—% Oglase sprejemi inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in sokiamacijc ae pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava iu iu&eratoi odddek se if^^U v Tatu, uL FuaUiiu Aa. 2QL
Mirovna konferenco.
Kompromis v rešitvi jadranskega vprašanja.
PARIZ. 17. Tittoni je imel pogovor z Whitejem. Govori se, da se je govorilo o jadranskem vprašanju in ita^iaiiakih gospodarskih vprašanjih Tit-voni drži vse tajno, toda smatra se, da se sedaj proučuje načrt isjjlošnega kompromisa, ki se v nekaterih (delih približuje takozvanemu Tardieuje-vemu načrtu. Razlikuje se ipa od tega načrta v določbah glede Da+macije in v izrazitejšem značaju avtonomije, ki bi jo uživala Reka v morebitni vmesai državici, ki bi se ustanovila okoli nje.
Perzijske zahteve.
PARIZ, 17. Perzijska vlada je predložila mirovni konferenci naslednje zahteve: 1) Pred vojno in po vojni se je poizkušalo vmešavati se v perzijsko politično, gospodarsko in pravno neodvisnost; vsiljene so ji bile pogodbe in dogovori v škodo njene popolne neodvisnosti in nasprotujoče njenim gospodarskim in političnim koristim. Perzijska vlada zahteva, da se te pogodbe, ti dogovori in te koncesije razveljavijo, in da se odstranijo zapreke njenega svobodnega razvoja. 2) Tekom svetovne vojne so sosedje kršili perzijsko nevtralnost, ki je bila proglašena že v začetku vojne in ki je bila ententi v največjo korist. Rusi in Turki so vdrii na njeno ozemlje in jo izpremenili v krvavo bojišče. Najbogatejše perzijske dežele so bile uničene; prebivalstvo oropano in poklano, ženske oskrunjene; kot višek nesreče so divjale po doeeii kužne bolezni in glad. Perzija zahteva odškodnino od Turkov, Nemcev ia Rusov, ki so odgovoriti za vse grozote, ki jih je pretrpela; te grozote bi ji bile prihranjene, če bi se bila spoštovala njena nevtralnost. 3) Nekatere dele perzijskega ozemlja ste ji Rusija in Turčija krivično odvzeli. Perzijska vlad« zahteva, da se ji to ozemlje povrne.
T i^u i m saed TU Ioni jem in Vemzelom.
PARIZ, 13. Kot posledica sklepa zavezniškega vrhovnega sveta o maloazajskem vprašanju se je včeraj vršil v hotelu Eduard VII.
petfovor med Tittonijem in Venizelom, katerega je spremljal Korcmilos, grški poslanik v Rimu. Po maloazijskih dogodkih je prišlo sedaj prvič- do osebnega stika med grškim in italijanskim odposlanstvom.
Tittoni je sprejel v sedežu italijanskega odposlanstva tudi Paderevskega, poljskega mi-nistrskega predsednika.
Belgijske kolonijske zahteve
PARIZ, 17. Komisija za kolonijske mandate je za^l šala belgijskega poslanika v Parizu, ki je razložil belgijske zahteve v nemški vzhodni Afriki, in je pregledala tozadevno te-, ritorijalno pogodbo med Arglijo in Belgijo. |f0 -licivj pr^r-vil- poročilo, ki ga potem predloži medzavezniškemu vrhovnemu svetu.
^TMao« ni hotel, da bi Nemčija plačala tako ogromno odškodnino.
PARIZ, 17. Neka brzojavka iz Pariza javlja, c-a je izjavil Wilson v svojem govoru pred senatom, da se je on uprl ententnemu predlogu za tako ogromno odškodnino s strani Nemčije m da je popustil šele, ko je Lloyd George nanašal potrebe angleške notranje politike.
Pritožbe proti Madžarski
PARIZ, 18. Romunska, Cehoslovaška in Jugoslavija so se pritožile proti Madžarski radi
p' lovnih prekoračenj premirne črte.
V_w<nidw I^nuj« trgovinskih zvez med Nemčijo in Aa^riko.
PARIZ, 17. »Frankfurter Zeitungi« poročajo t Hevr-Yorka, da je plovbeni urad že ukrenil potrebne ukreoe, da se takoj začne pomorski promet iz New-Yorka, Filadelfije in Bostona v Ilamhurg in Bremen, čim bo blago priprav-l sno. V južnih pristaniščih Zedinjenih držav se bo vkrcala bombaževina naravnost za Nemčijo.
J^fsos-.ki poobia»Cenec odpotuje ▼ Japonsko
?ARIZ, 17. Japonski pooblaščenec markiz 4_ea vonji odpotuje nocoj iz Pariza v Marseille, l-jer se bo vkrcal za Japonsko.
Zavottiake misije v Mcmelu.
PARIZ, 17. Nemška delegacija je poslala predsedniku mirovne konference noto, v kateri vpraša pojasnila o zavezniških misijah, ki so dospele v Memel.
Noiacosi i* še dovolie« vhod v zavezniške države.
PARIZ, 17. Neki ameriški trgovski list je priobči; malo čiKino vest. Vest. pisana v nemškem Jeiiku, javlja, da se z 18 oktobra začne o-.ebni in tovarni premet iz Hamburga v New York in sicer v »zesppeKnihc. V ameriških oiicijelnih krogih se Izjavlja, da se ta promet nikdar ne dovoli, ker
PODLISTEK
Vsakdanja zgodba. 111
Danska povest. — Prevedel M- C—o
In zagotovljara Vas, da je ljubezen, ki me po-čaščate žnjo, v vsakem pogledu manje nesrečna, nego je moja. — Toliko sem se že naučila v šoli izkušenj, da vem, kako se more njihovo breme napraviti znosljivo; in zato se nadejam, da me tudi ta ljubezen ne pogubi. Izrekajoči to pii je v veliko tolažbo, da morem misliti: kar j možno ubogemu dekletu, mora biti lahko i. ožu, kakršen ste Vi.«
Iv o sem prečital te vrste, se je oglasilo v pieni v prvi hip tako besno ljubosumnje na repoznanega srečneža, čigar slika je živela v tihem srcu Maje, da sem kot blazen letal po sobi, prepuščajoč se popolnoma peklenski muki, ki je razjedala mojo notranjost.
Slednjič sem izvadil Antonovo pismo, ki ga fe nisem prečital. Proklel je svojo ljubezen, hrse ženske« a posebno svojega tekmeca, o ka-
kfavzula m iT ovne pogddbe izrecno prepoveduje Nemčiji agradbo in porabo zrakoplovov.
Sedaj, ko je blokadi odpravijena, nastaja vprašanje, kod a j bo Nemcem dovoljen vbod v Anslijo. Francijo m druge (zavezniške države. Tudi na konferenci razpravljajo o tem vprašanju. »Daily Mai.1« misli, da bo še »dolgo časa v veljavi prepoved izdajanja prehodnic in da bo sovražnim podanikom samo v izrednih slučajih dovoljen vhod v zavezniške države.__
IZ FRANCUE.
Mirovna pogodba pred francosko zbornico.
PARIZ, 17. Zbornična komisija je nadaljevala proučevanje mirovne pogodbe; kritizirala je razne klavzule in obžalovala, da se ni poskrbelo za boljša jamstva za slučaj, da bi Nemčija ne plačala. Razni govorniki so zahtevali, da bi smeli videti pisma, ki jih je Foch pisal konferenci o zasedbi leve obali reke Rena. Franklin Bouillon je izjavil, da bo v slučaju, če se tej zahtevi ne ugodi, priobčil javno pisma z zbornične tribune. Komisija si je pridržala vsak sklep.
IZ ANGLIJE. Irsko vprašanje.
LONDON, 16. V zgornji zbornici se je dolgo rapravljalo o irskem vprašanju. Lord Cancel-liere in baron Birkenhead sta podala v imenu viade izjavo, ki pojasnjuje vladno politiko.
V	začetku vojne je bila Irski dovoljena neka vrst omejene avtonomije, ki ste jo podpirali dve stranki v parlamentu. Ta avtonomija bi se bila udejstvila, da ni bilo organiziranega odpora s strani ulsterskih protestantskih provinc, ki ga je vodil Sir Edward Carson. Asquithova vlada, ki je hotela preprečiit vstajo v Irski v času, ko se je Anglija borila za življenje ali smrt, je pozvala zbornico, naj sankcijonira odložitev tega zakona na šest mesecev po podpisu mini. Po sklepu dolnje zbornice 1. 1914., bi torej avtonomija Irske stopila v veljavo 28. decembra. To pojasnjuje bojevito stališče, ki so ga sedaj zavzele voditelji ulsterskih protestantov. Včeraj je lord Canceiliere priobčil, da je vlada sklenila, radi revolucionarnega gibanja na Irskem, radi katerega bi gotovo večina Ircev odklonila neko vrst omejene avtonomije, da predloži parlamentu čim preje predloge za odložitev zakona iz leta 1914.
Tukaj prevladuje mnenje, da bo vlada opustila zakon iz 1. 1914. o omenjeni avtonomiji in ga nadomestila s predlogi, za katere obstoji večja možnost, da jih zmernejši irski elementi sprejmejo. Načrt, ki ima največ pristašev, gre za tem, da se dovoli Irski avtonomna vladavina, kakor jo imajo državni dominiji, s posebnimi jamstvi za ulsterske protestante.
V	očigled bodočim parlamentarnim bojem glede tega in drugih spornih vprašanj, ki jih bo vlada morala čim prej rešiti, ~se razpravlja o predlogu vojnega ministra Wirstona Churchilla o združitvi dveh koalicijskih elementov v eno stranko, ki bi imela kompromisen program med tradicionalnimi programi obeh vladnih strank.
Posvetovanje nemških in italij—Aih bančnikov v Monako vem.
RIM, 17. V Monakovem na Bavarskem se je vršil sestanek italijanskih in nemških zastopnikov, na katerem se je razpravljalo o vprašanju, ali bi ne kazalo, da bi se banke obeh dežela zavzele za financiranje trgovinskih zasnov, ki bi jih bilo treba udejstviti čim preje. Javlja se, da so se izjalovili prvi poizkusi, da bi se živila za Čehoslovaško in Nemško Avstrijo prevažala preko Hamburga namesto preko Trsta. Javlja se tudi, da praška vlada v namenu, da bi ne bila odvisna od Hamburga, deluje pri ententnih vlastih na to, da bi se ustvaril med Čehoslovaško in Jugoslavijo koridor, ki bi omogočal čehoslovaški trgovini, da bi s pridom mogla uporabljati jadranska pristanišča.
Von der Goltz so po porazu na EstoMfcam vrača v Nemčijo.
PARIZ. 17. G-neral von der Goltz se vrača s svojo »železno armado« v Nemčijo po pustolovščini. ki bi bila smešna. da se ni preWo toli.ko krvi.
Po čl. 12 premirne pogodbe bi bile morale nemške čete ostati v baltiških 'čeže-Ia-h za vzdržava-nje reda. Von der Goltz je pa poizkušaš!, da kolonizira <to deželo ter je ustanovil samovlado, -podvrženo Nemčiji. Prebivalstvo se je uprlo, a en le: rt a je posJaia von der Goltzu ultimatum. On se je temu ultimatumu uprl in se vrgel nad Estonce, ki so bili v borbi z ruskimi boljševika.
Angleški general Golgh. -ki <se je nahajal v R:,gi, je vzpostavil med Estonci in Nemci premirje, toda Goltz je začel zopet na-pa*iati. Tokraf ni imel sreče.
terem je rekel, »da je zemlja premajhna, da bi obenem sprejela njega in najhujšega sovražnika njegovega.«
Njegovo besnilo je pomirilo mojo kri. Sramoval sem se svoje lastne razjarjenosti. V boli prvega trenutka je pisal to pismo z navadno mu ognjevitostjo, in mi je — kar je bilo še hujše — brez premisleka poslal Majino pismo, dasi ni imel nikake pravice za to, da je zaupa komu drugemu. Skoro smejati sem se moral tudi samaprevari, ki ga je zavedla, da je iskal miru v neki gotovosti, ki ga je pa potem tako razjarila.
Prečital sem Majino pismo še enkrat. Kako zelo so označale te enostavne besede to lju-beznjivo bitje! Kako plemenit značaj je govoril iz vsake vrstel Kaka nežnost in dostojanstvenost, kako razumno prizadevanje, da bi ne srečno ljubečega potolažila in mu obenem odvzela vsako nadol
Vse moje skrbi so se izgubljale v čistem u-živanju občudovanja ljubljenega dekleta in v blaženi radosti na nje popolnosti.
Iz teh razmotrivanj me je vztrgalo sporočilo, ki mi je prineslo dolgo zaželjeni ukaz, naj
Mlada estonska vojska ca je laka vorsdh, da je
moral zapustiti Rigo.
Kako se izraža MfiUer o mirovni pogodbi.
CURIH, 17. Herman Muller, nemški minister za vnanje stvari, ki je podpisal mirovno pogodbo, je izjavil v a'ekem pogovoru, da je Nemčija s svojim podpisom izrazila voljo, da spoštuje mirovno pogodbo. Podpisali smo, je rekel, brez pridržkov. Nemški narod ne more imeti druge politike, nego samo to, da izvrši po svojih močeh mirovne pogoje. Bila bi otročarija, če bi pričakovali obzirov s^ strani po-godnikov. Moramo pričakovati, da se bo zahtevala brez usmiljenja izvršitev mirovne pogodbe. Znamo, da zahteva pogodnikova lastna korist, da ne pokonča drugega pogodnika. Bistrovidni angleški in ameriški ter nevtralni državniki so priznali, da presega versailleska pogodba v mnogočem meje možnosti. Sklicevanje na sebičnost naših pogodnikor bo morda Imelo uspeh, da dosežemo modre izpremembe glede izvršitve mirovne pogodbe. Naloga, ki fe naložena Nemčiji, presega đoveike sile; postaja pa še težja, ker je nemški narod že pred vojno ukrenil reforme za svoje delavce, ki so ga postavile na prvo mesto med narodi, ter ne misli sedaj, da bi na tem polja nazadoval. V čast nam bo, če bomo ▼ socijalnih reformah vzor drugim narodom. Nova socialistična Nemčija ni ovrgla praktičnih ciljev socijalizma. Mogoče nam bo v tem smislu delati, če bomo gotovi pomoči mednarodnega delavstva. Upam, da temu stališč« pri trde delavci vseh držav. Zavest, da smo prevzeli težko nalogo, bo izpodbujevala našo energijo.
IZ NEMŠKE AVSRUE.
Posojilo t AanorifcL
DUNAJ, 18. Nemška Avstrija se pogaja z
ameriškimi Zedinjenimi državami za posojilo treh milijard.
IZ MADŽARSKE.
Preosaova vlade Bele Kofeva?
CURIH, 17. »Frankfurter Zcitunge piše. da «se
zdi, da je na Matižaj-skem odprla pot k rešitvi brez eirteonsga posredovanja. Seegedinska protivlada •je <me>njai.a predsednika, ker se je JiMij Karolvi, brat M:.haMa,. tbiviega <nadžarske«a ministrskega prodiednika, umekral. Na njegovo mesto je stopi l>ez*derii Abraham, tevičanski demokrat. Javi.^a se fciii. »ia pripravlja Bela Kuhn proosaovo svoje vla^e; da bo baje pustil večšno socijalistom. V Budimpešti in v Sz-egodinu se razvija-ta dva -paralelna gjbarf a, ki igresta za tem, da se iznebira ko-muniana mirnim potom. Mihajlo Karoiyi >e izginil iz Madžarske. Govori se, da. ie odšei v Italijo. — Verjetno je, da priifie sodaj bržkone do spora-meni szejredinsko in budimpeštansko vlado, ker ste s»odaj postali o)^e — židovski. Bo Si ta nova Židovka zimes mselat socialistično, ali pa komurti-■3«tiČno barvo, tega se še ne more reči. Kakor ji bo že kazalo----(Op. ur.)
Iz Jugoslavije.
Preiskava o reških
REKA, 16. Preiskovalna komrsija je soda* oopoi= na. ker je prispel tudi angleški geaeroi, in je pričela svoje delovanje. Hrvatski listi naznanjajo. «Ja jugoslovanski Narodni Svet na Sušak« ptirtno zb>na podatke proti ltahi«nom. Nocojšnji reški hsfii oč>-javijajo naslednje sporočilo: »M<cdkravezuiška pre-iakova&ta komisija naznanja, da morajo oni, Id »ele fcapovedai o zadnjih reških dogodkih, sestaviti n proaio.vii preje pisano poročilo o dejstvih, o katerih žeie izpovedati. Samo na podlagi tafaih poročil bo komisija poklicala predse ooe priče, za ka*ope se ji bo zdelo potrebno. Pfsaoa «poročila se morajo nasloviti na predstfdništvo mo^aavezm-ško pret*&3«alue komisije pri povoijaićtvm zasebnega zbora v J^eki.
Hrvatsko časopfejo In
»Era Nuova« objavlja pod naslovom »E* inco-minciata J.a gazzara oroata arttomo alla Cotnnns-siono d'inehiesta« (»Pričel s« ie hrvatski laik in vSc okoli preiskovalne komisije«) dopis svojega r ciko ga dopisnika M-affka Druscovicha (čitaj: Druskoviou) z datumom 17. t, m., ki se rfasi do-
»Med»»vezniška -preiskovalna komisija je začela poštovati. Hrvatsko časopisje skuša tznodkopavaH veljavo "rtaHjanskih izpovedcb, -podtikajoč, da lta-iiiani t:worirarajo i<n sija-jno plačujejo krivo priče, ki izpovedujejo proti Francozom. Uvodni članki hrvatskega časopisja se morejo •posneti v nasJodnjern posnetku iz »Asramer Tagbfa-tta«, ki pravi: »Kakor danes iteliranske oblasti na Reki iščejo plačane osebe, da bi izpoveliaLe po krivem pred preiskovalno kom-isijo, da bi se vsa krivda zaradi •sramotnih reških dogodkov zvalila na Francoze, tdko so tudi sad potvorbe in izseljevanja vsi -dokazi, k-i :>:h navraja italijanska vlada, da bi lioka-za!a žnikni italijanstvo mesta. Z denarjem, nasiljem, s .podkupovanjem in strahovanjem se je ita-li>2«ska vlada u^nezdila na iReki kakor Bela Kirfjn v Budimpešti- In kakor more trditi italijanska vlada, da je Reka italijanska, in hoče nje priUopitev k Italiji, tako more prisegati Bela Kuha. da je vsa
nemudoma odpotujem z nalogom, za katerega izvedbo sem bil zaprosil dovoljenja. — Ta u-kaz se mi je zdel kot list od neba. Povzročil je odložitev moje poroke, me odtegnil za nekoliko časa mojim teškim razmeram in mi je dal odloga za razmišljanje o sebi, da pridem zopet do duševnega miru.
Kaj naj delam tu? — sem govoril sam sebi. Maja ljubi drugega in jaz ji morem biti le prijatelj in brat. Prizadeval si bom, da jo boin smatral za nadzemeljsko bitje, za angelja, ki ne more biti predmet pozemske ljubezni. Ah — saj je tudi v resnici tako bitje! Spoštovati in ščititi jo hočem in uvaževati, da je taka moja usoda ter da mi ta sreča in pa prijateljstvo njenega očeta moreta dati nadomestila za grenkobo zveze s to rodbino.
Nočem govoiVti o solzah in objemanjih, o krčih in omedlevicah, ki jih je povzročil moj iznenadni odhod Jetti, njeni materi in celo tudi omenjenim prijateljicam. S pomočjo svojega vrlega tasta sem se slednjič iztrgal, ga objel prisrčno, pritisnil gorak poljub na roko povsem molčeče Maje in sem hitro obrnil hrbet nji in rojstnemu mestu, približno v isti
Ogrska boljševiška ia hoče večno njegovo «o-spciistvo.«
Ta izpodbujevafna logika zagrebškega časopisja in njihovo upoštevanje resnice izhaja iz poročil po-»tvarievalcev, ker vsi listi objavljajo enake vesti. Mi naj pc&na-memo iz ene same take brzojavke naslednji predrzni glas:
»Komisija namerava izkopati trupla padlih Fran-co7oy, ker se smatra, da so Halijani, da bi tako zakrili število žrtev, položili v vsako krsto po dve trupfc. Italijani delajo neutrudno in iščejo, da bi našH Či-m največ prič sebi v. prilog. Plačujejo zato v kovai*em denarju, groze, »ca odvzamejo obndno dovoljenje tistemu, ki bi hotel izpovedati kaj proS Italijanom, in iščejo ljudi, ki bi boleli izpovedati »proti plači. Narodni Svet na Sušaku ima okoli sto zapiskov prič, ki so fejavale, da so bile pozvane, r.a naj izpovedo v prilog HaJijanom ter se jim je za to obljubljal denar aH pa se jim j:e -grozilo.«
Hrvatski krik in vik se je pričel! In nadaljevad se bo, in pa kako. — Marco Druscovich.«
JttOMtovaal zahtevalo v Parizu razpust reškega Itaflfaonfcosa narodnega sveta.
ZAGREB, 18. (»Era NuovaO »Jutranji List« javlja iz Pariza, da je jugoslovanso odposlanstvo iz-roolo predsedniku mirovne konference spomenico, v kateri se čaroslovno otpisuje izasedba Roke po liatiam in njihovo delovanje v tej dobi. Spomenica pravi, da je rta£janska vladavina na Reki sa-molastna in svojevoljna, in zahteva zato, da naj se raapvstf italijanski narodni svet in razveljavijo vsi zakoni, ki jih je tzfrial. Končno zatrteva jugoslovansko odposlanstvo, da naj se vlada na Reki poveri cnedzavezniški komisiji.
Zaveortike ladje na RekL
RBKA. 1<8. (idNazioiie« pod naslovom »Tuje ladsie na Reki.«) Včeraj je dospela v reško pristanišče angleška poizvedovalka »Calypso«. Pričakuje se »rr»crikan9ka vojna ladja »PIttsbourg«, ki nadomesti »OJympiio«. S francosko c&k>pabct» »Conklorcet«. ki je do*i»hi predvčerajšnjim, so nekateri listi zamenjali oklopnico »Waldeck Rousseau«, ki ni prispela. Vise h skupaj je devet hrtih ladij in sicer: tri francoske: »Condorcet«, »Sakadave« in j*Lans-quenet«; štiri angleške: »Ca4ypso«, »Cardiff«, »Torch« in »18«; dve amerikanski: »Otyimpia« in en ritšHoc.
Gen-rai Grszioli ni odšel z Reke.
RIM, 17. Netoteri listi so javJjali, da -je italijanski poveljnik na Reki, -general Grazioli, dos?cd v Rim. Ta vest .popohiom-a neutemeljena, ker general IGrazioLi ni odšel z Reke.
Is Galije.
Razprava o volikii reioraii v poslanski zbornici.
RLM, 17. Zbornica je zaoeia razpravo o volilni reformi.
Larussa (korsservativec) se je izjavil za skrutiirj po skupni listi, nasproten pa je proporcionalnemu sistemu. ProporcijcnaJno zastopstvo zablcva nigxi-mzh-air.lt stra-n-k, dečrm ste v Italiji v resnici or-ganLzir.tsnr le dve stranki: socijalistična in katoHškj. Pariiuuent da je že izvršil vol-ilno reformo v letu 1918. s tem, da ie vsem bojevnikom podelil voli'r.o pravico.
Steroni (liberalec) priznava sicer nepriličnost glasovanja po volilnih okrajih, za eno ime, vendar se nw ne zdi slabše od "glasovanja cele liste s "<rovorcijoi*^Ln;m zasiopitvem. Tudi ne veruje, da bi bil proporcijonaJni sistem praktično lahko izvedljiv.
Tu-ii neodvisni sooCaiist Jakob Ferri je proti proporci j on al nenru sistemu, ker ta ne more izprenve-ni'ti lica narodnega zastopstva. Trdi. da je ta reforma 'prikrnjena izključno na korist gospodarsko močnejših in najbolj premetenih. Je marveč za ko®*tki»anto, ki zagotovila zakonito zastopstvo v parlamentu delavcev, bojevnikov vseh panog dela in izdelovan**.
Perma (liberalec) je naglašal veliko važnost te-9a zakona- Vprašanje pa je, ali more rešiti ta pro-blom sedanja zbornica, ki ji poteka mandat in v kateri manka nad 50 članov? Priznava hibe dos«>;a-isistema glasovanja za eno ime, alt gotovo hm ta sistem tudi velike prednosti. -Po tem sistemu }• bilo doseženo narodno cdinsrvo. A!i tudi glaso-van;o za cele liste ima svoje slabe strani. Močna vsčina najde vedno poti, da l.uši manjšino. Vpira-šm:« je tudi. alr naa se uvažujejo samo formalno orgiarizirane strauike, ali tiadi kakršnesibodi sku-in^eresav aH vseh? Predloženi zakonski na-ort pojavlja načelo, da ne sme volilec na Hsti kandidatov nič izpremeni-ti. Govornik ie za to, da vo-lilec imej to pravico. Skiicuje se na zakonciiaje v •drugih deželah, ki ?mato 2e proporcijonalm sisitm. Govornik je jjređožU resolucijo v tem smislu.
Giorteo (konservativec) je naglašal veliko prednost dosedanjega Vasovanja za eno ime, ki je v -tem, da je spmavfcal v stik voli-tca in izvoljenca in je napravljal poslanca pravega zastopnika zakoncih interesov. Predloženi načrt tudi ne odgovarja pravemu proporcijvnainemu sistemu, ker je porcuz-lieiitev preveč nezanesljiva. Tudi .pokrajine ne morejo biti v podJaao za novo porazde!i»'ev. ker so .presraziioie po teritorijalni in Ijudopisni (statistični) razsežnosti, gospodarski Ln politični važnosti. Ter meljna podlaga za porazdeKtev morajo bi.ti okoliši ki tudi danes še z narodopisnega in političnega vidika predstavna jo organično in istovrstno skupnost.
NecCvisni socijalist Ettore Clccottl ne zaupa
letni dobi, v kateri sem se lani povrnil tja-kaj.
Potovanje in podjetja moja so se izvršila kaj srečno. Trudil sem se z vsemi močmi, da bi zopet prj.dobil svojo duševno svobodo; vršil sem z vso vnemo, kar sem določil, prepuščal sem se svoji posebni ljubezni do. umetnosti in znanosti, udeleževal se vseh razveseljevanj in zabav. Izkratka: pošteno sem porabljal*proti tisti strasti vsa sredstva,*o katerih sem kedaj sodil, da so izdatna. Ce sem pa kedaj menil, da sem na poti do ozdravljenja, je prišla vsi-kdar vmes ta ali ona malenkost, ki me je takoj pritegnila zopet v krog, iz katerega sem pobegnil — tako n. pr. kaka izjava v kakem pismu iz domovine, kaka melodija, ki sem jo poprej čul ob drugačnih okolnostih, ali pa kaka, četudi čisto zelo mala sličnost z ono sliko, ki se mi je zdela najljubkeja, kake sanje _ ali, kakor se že imenujejo vsi tisti ljubavni bogovi, ki jih razpošilja Amor, da nadzoruje svojega sužnja, da mu ne more ubežati.
(Dalje.)
proporcijonalnemu načelu, ker v ItaliH ni stalno in ionmlno organiziranih strank. A rečeno načelo zahteva jasno določene stranke, dočhn sc v času vojne nastale le zveze in nepričakovani kompromisi. Zahteva skrčenje števila poslancev. S tem bi se narodni zatstop povzdignil umstveno in mora-lično in s povečanjem volilnega okraja bi se abolj-ša>le razmere v njem. Ustvari naj se plemenita reforma italijanskega političnega življenja.
Nato je -minister tza osvobojene pokrajine, Nava, odjova-rjal na interpelacijo posl. Ancone o udej-stvjtvi aatkona o vojnr škodi. Minister je navajal razne ukr^>e, ki so ise že storiji, zlasti poljedelcem dovoJje-na posojila. Za obnovo razdejanih pokrajin je ministrstvo že ukrerrilo dobavo potrebnih srđisUv. Poskrbi se za potrebno gradivo m za namestitev a.provizacijskih skladišč.
Posl. BertoHni je zahteval, da naj >se po rasznih krajih napravijo skladišča za stavbno gradivo in naj se pravočasno preskrbi za barake, da prebivalstvo ne bo izopet po zimi kot boiunci moralo iskati zavetja po Italiji.
Seja se je končala ob I9M5. Jutri seja ob 15: nadaljevanja razprave o volilni reformi.
Železničarji ne bodo stavkali.
RIM, 17. (»Era Nuova«.) Zelezničarski sin-dakat je podal vuno izjavo, v kateri se pravi, da osrednji odbor sindikata italijanskih železničarjev, dasiravno obsoja zunanjo politiko italijanske vlade nasproti ruski in madžarski proletarski republiki in versailleski mir, iz razlogov sindikatske politike poziva svoje odseke in organizirane skupine, da naj 20. in 21. t. m. ne ustavijo železniške službe, temveč se omeje na sprejetje resolucije, predlagane po angleški »Labour party<r. Potemtakem je razveljavljen sklep o železcičarski stavki. V Torinu, Genovi, Paviji, Florenci in Milanu so se vse železničarske organizacije izrekle proti stavki.
»Lavoratoru« hrzoiavljajo iz Milana. 17: Osrednji žreieizničarski odbor je vzel na znane sklep <tTeh čkmov, ki so iz Rima izdali nalog, da se ustavi stavka, prepušča jim pa cdvgovornost za ta sklep in ne izraža glede tega svojega rrmeira. Vkljub temu se glavni oideikl železmča-rskih isind-akatov drže trdno svojeoa sklopa, da stavkajo. V tem smislu so sft-lerrili nocoj mi-lanski železničarji na veličastnem zborovanju. Oblasti ukrepajo strose va!rtio»':ne odredbe.
TORIN, 17. Provizorični osredn.n železni-Sarski odbor je sklenil, da bo trajala železničarska stavka samo 24 ur in uicer od 20. t. m. opolnoči.
Na poštah ne bo stavke?
RIM, 17. (»Era Nuova«.) Vodstveni odbor državne zveze poštnih, brzojavnih in telefonskih pomožnih nameščencev se je izrekel proti splošni stavki in pozval članstvo, da naj se ne udeležuje nikakršnega političnega ali gospodarskega gibanja, započetega od ljudi in organizacij, ki so bile vedno nasprotne koristim poštnih, brzojavnih in telefonskih pomožnih nameščencev.
ZiM Nera Slede ursfllie Južne Tirolske.
V svojem govoru 14. t. m. v italijanski zbornici je socijalist Turati omenjal, da je njegova stranka prejela od organizacij v 175 občinah gorenje Adiške doline (Alto Adige) proti priključenju k Italiji. Pravzaprav pa ne gre za protest, ampak predlog za sporazum med I-lalijo in Nemško Avstrijo glede Tirolske na drugačnih podlagah, nego jih je določila konferenca v Parizu.
»Secolo« pripominja: »Nemci v gorenji Adi-ški dolini le nadaljujejo agitacijo, ki jo je začela avstrijska republika. Iz izjav, ki jih je podal Bauer, minister za vnanje stvari, izhaja, da je vlada te republike v decembru m. 1-predlagala italijanski vladi, da bi se dogovorili glede pogajanj o uredbi gorenje adiške doline. Avstrijska vlada je zahtevala, naj se nemški del tega ozemlja priključi Avstrijski republiki, ali Italija naj bi imela pravico do vseh vojaških jamstev do Brennerja. Do takih sklepov prihajajo tudi socijalnodemokratska in ljudska društva, ki so se obrnila do italijanskih soci-jalistov. Je torej to globoko gibanje, ki ga mi ue smemo prezirati. Moramo je marveč upoštevati, da uredimo svojo akcijo na način, da ne bo žaljen narodni čut Nemcev v gorenji a-diški dolini. Vesti, ki nam prihajajo jz onih krajev, da začasno vladajoče oblasti nimajo neizogibno potrebnega takta, posebno da ga niso imele v prvih časih italijanske okupacije, in zdi se, da ne poznajo nemške naravi onih ljudi, ki so in se čutijo Nemci. Z govorniško 7-ovorncstjo se ponašamo kot dediči starega Rima, ali, na praktičnem delu kažemo, da ne poznamo niti prvih pravil modrosti starih vladalcev. Ne vemo, kaj misli storiti sedanje ministrstvo. Vemo pa, da Sonnino niti odgovoril ni Avstrijski republiki in da niti obvestil ni kabineta o predlogu, ki ga je prejel. Sicer pa: to je bila njegova navada. Govori se o gubernatorjih za Trentin in Trst. Cas bi bil Ali imenovanje gubernatorja zahteva tudi določitev kakega programa. Ali hočejo dati Gorenji adiški dolini posebno uredbo s polnim uvaževanjem krajevnih tradicij? Tudi o tem se bo moralo razpravljati, ko Tittoni predloži parlamentu našo mirovno pogodbo v odobri-
UTako milanski list. Gre za posebno uredbo v južni Tirolski. Nemški kraji ob Adiži naj bi
_ ako prav razumemo — politično-upravno
pripadali Nemški Avstriji, ali Italija naj bi zadobila pravico do vseh vojaških jamstev do Brennerja! Z drugo besedo: gre za kombinirano rešitev, ki naj bi zadostila dvojnemu načelu ali namenu — ustreženo naj bi bilo narodnemu načelu v smislu nemške zahteve, Italija pa naj bi vendar prišla do zahtevanih »strategičnih* in »naravnih mej.«
Uverjeni smo, da je stvar v visoki meri zanimiva tudi z ozirom ija reševanje italijansko-jugoslovanskega vprašanja.
Stran EL
V Trefa, do« fntljn 1919.
Program nove češke vlade.
V	češki narodni skupščini so sc 10. t. m. predstavili člani nove vlade s predsednikom Tušarjem na čelu. Žnfinff vred se je predstavil tudi francoski general Pelle, ki so ga burno
pozdravljali.
Ko je novo ministrstvo položilo prisego v roke predsednika narodne skupščine, je ministrski predsednik razvil program nove vlade.
Najprej je izrekel toplo zahvalo prvi republikanski vladi — posebej še nje načelniku dr. Kramaru — za storjeno delo. Ob sodelovanju posameznih ministrstev so se izvršile razne velepomembne reforme na vseh poljih javnega življenja, ki tvore del zadnjega programa od dne 9. januarja t. 1.
Nato je predsednik zahvaljeval zavezniške države na izdatni pomoči pri ustvarjanju češkoslovaške republike, Italijo pa za opremo legijonariev. Ali češki narod, ki je z zmago zaveznikov osvobojen iz dolgotrajne sužnosti, ne sme radalje trpeti pod vojaškim sistemom. Organizacija češke vojske bo slonela na demokratskih podlagah. Radi odredeb, ki so bile potrebne, da se osvobodi Slovaška, so nekatere državljanske pravice skrčene. Te odredbe pa so le začasne in se odstranijo, čim bodo dana jamstva, da Slovaška ne bo več ogro-ževana..
V	vnanji politiki bo vlada zasledovala pot, ki je dovedla do državne svobode. Vlada bo negovala in poglabljala prijateljske odnošaje z zaveznimi državami. S sosednjimi in drugimi državami bo ohranjala dobre stike na podlagi učinkovite gospodarske politike.
Nato je ministrski predsednik razpravljal o DOtranjih stvareh. Poudarjal je predvsem, da bo vlada postopala s sodelovanjem narodne skupščine, kajti, uverjen je, da se z medsebojnim sodelovanjem morejo najhitreje rešiti vsa vprašanja, potrebna za drŽavo. Predvsem bo vlada skrbela, da se čim prej izvedejo volitve v narodno skupščino, ki bo morala ugotoviti zakonite določbe za skupno življenje z narodnimi manjšinami ter za sodelovanje^teh poslednjih v javnem življenju. To nalogo bosta olaj-šavrla stara narodna tradicija in novi demokratski duh- Narodu je misel nasilstva tuja. Izvajali bomo demokratska načela, ki določajo enako pravico za vse državljane.
Zatem se je ministrski predsednik zahvaljeval Angliji in Ameriki za dana živila, posebno za živila, namenjena otrokom.
Vlada bo posebno pazila na to, da bo sklepala dobre trgovinske pogodbe. Med drugimi predpogoji za obnovo je uredba pravnega razmerja inozemskih podjetij, ki bi hotela delovati na ozemlju češkoslovaške republike. Da se država dovede do ravnotežja, bo treba veLke pažnje in krepke volje. V ta namen boao potrebne davčne reforme. Uveljavijo na, se pn tem demokratska načela s tem, da se bolj pritegnejo obdavčevanju glavnice, cego pa dohodki od dela. Narodna skupščina je že v a-prilu začela z delom za agrarno reformo z razlastitvenim zakonom. Tako je dana podlaga za agrarno reformo v duhu, da se nt more ponašati s tako nobena druga zakonodaja, lo delo se mora izvršiti potom zakonite uredi-be in tudi potom upravnih odreceb \lada bo podpirala tudi stremljenja po podržavljenju
vsakršnega zavarovanja.
Gl-de delavskega vprašanja je rekel ministrski predsednik: Delavstvo mora dobiti možnost da bo samo odločalo o sebi, in priznati s<» mu mora delež na dobičku od njegovega dela. Razmerje delavstva se mora postaviti na drugačne podlage, nego so bile doslej. V ta namen se imajo ustanoviti delavske zbornice. Vlada predloži v kratkem času narodni skupščini tozadeven zakonski načrt.	_
Damaže vest!.
ZARADI SPLOŠNE STAVKE, ki se prične danes. V s^x>to, opolnoči, in bo traiaJa do poncde.ua
opolnoči, naš list Jutri, v nedeljo n pojutrišnjem. v ponedeljek, ne.zid^V tore* zjutraj pa izide list zopet redno ob navadnem
Varnostne odredbe za 26. in 21. t. m. Poveljm-Stvo trete armade sporoča, da ie po odre-bi vis* Oblati verstvo javnega reda ob priliki stavke, na-mecovane za 20. m 21. t. m. v celoti poverjeno vojaški oblasti. Pripuščena bodo samo javna tbo-rovanja, predhodno dovoljena od mestnega po-vetništva Prepovedana bodo v notranjosti mesta zborovanja voC «nOkn nebom, obhodi, demonstracije in zbiranja vsaka-tere vrste. Prepovedano bo tzvešane zastav, ki niso državne ali občmska.
Nc dostavi ji ve poštne pošiijaive. Poštno ravna-tefetvo objavlja seznam meseca junija t. 1. pri po-štnh uradih v področu tržaškega ravnateljstva v odpravo oddanih, a nedostavljivih poštnih pošiljk, pisem in vrednosti. Seznami so na Tazpclago pri
vseh poštnih uradih.
VlrgtfiJ Sček — nevarno ponesrečil. VirgiUj Sček bivši kaplan pri Sv. Ivanu in potem pri sv. Antonu starem, a sodaj »pravrteJj v Lokvi na Kr->su se je te dni nevarno ponesrečil. Na povratku te Trsta v Lokev so se konji nad Sv. Ivanom sjašiti — menda pred železniškim vlakom državne ideznice. Podrobnosti, kako se je dogodila nesreča, nimamo. Dejstvo pa je. da ie Scek zadobil težke notranje poškodbe. PrenesK so «a v bolmš-nico, kjer <so ga <nii operirali. Nesreča je tem resnejša, ker je rniadi mož šibke telesne, koattituciie. Vroča želja vseh, ki poznajo tega bJagenra človeka je da bi skoro okreval popolnoma. Blagega v vseh pogledih in v polnem pomenu te besede. Duhovnik je to res po volji božči: iskren prijatelj ljudstva in na'Xubez:rivejši in najrazumnejši vzgos^vatelj njegove -mladine. Pri Sv. Ivanu in pri sv. Antonu starem ga imajo v oajblažjem in neizbrisnem spominu, a v Lokvi se ga oklepajo vsa srca — brez razlike stanu in "političnega mišljenja. Dal Bog, da bi mogK skoro sporočiti, da je odstranjena vsaka nevarnost.
II. glasbeno dramatični večer dijaške mladine pod ©krtfjem ljudskega ©dna«, dne 17. julija: Namen hvalevreden, volja dobra, izbira slaba, aplavza obHo, zahvala a aplavz prstno slovenska. Pro-eram- smrt in nad njo OnHčeva vijoKna. Vsiljuje se mi vprašani«: zakaj se sanje mJadih, zdravih ljudi v prehodni dobi, tako rade eagrizejo v vse, kar je bolno in žalostno? In: kje začne doba cmadih strelcev v pesmi mladine? C asi so bodi, res In mn-rsičemn kopljejo grob, ali v boljših časih «e mladina tudi tako izbirala. »Misli v debriju« je monolog, ki ga govori nesrečno zaljubljen nuiz!-Srčna bcJ mu Je taka, da izvabi njegovemu *s!o$u mrzle potne s^jfce. F. Gulič, kot komponist, }e aedoliea: Tka tako solino besedilo ni oiojiel na-
pisati drugačne glasbe, kakor po vzoren »Das Ge-bet einer Jungfrau«, »Klosterglocken« m podobnih. Spominjam se, da je na našem odru že slično umi rala gdč. Mezgečeva. A to pot vsaj šepavih verzov lil bilo. V. Ferlu«a ni bil slab, a bil je boljši v deklamaciji Gregorčičevega: »Človeka nikar«, boijši od S .Škerka, ki bi se moral otresti sikanja in pretiravanja; v naslovu: »A. Gradnik: Pismac. pač ni še nič tragičnega. Sicer sta deklamaciji bili najboljši točki v programu. F. GuJič je žel največ pohvale. Njegova temperamentna interpretac:j^ Cardaša kaže, da se. bodo uresničile - na»-e, ki jih stavi javnost nanj. Premočno poudarjanje zateguje go nepotrebnem harmonično skupno igranje, kar se je poznalo v 5. točki programa. Trio in solo-točka! Zaradi tega ni Kranjc prišel do veljave. Spremljanje B. Slavika povsod diskretno, zaradi-tega izborno. Kranevvitterjev »Nace« je hudo krvava zgodba. Troje glavnih oseb, troje različnih fsmrti. Skopuh Nace ie težko razumljiva prikazen: skopari in skopari, pa ni časno, ali »zaradi skoposti same, aH iz ljubezni do svojih dedičev. Grabi in grabi, pa ga tare skrb: »Kaj porečejo moji dediča?« Umre naravne smrti. Natančnih znakov n: le to; da ga v začetku igre k>mi revmatizem. Drugo glavno osebo pošlje udarec s ponvico na dru«' svet, tretja skoči v večnost skozi okno kmetske hiše. V S. Skerhi smo videiH SkrbinSka v nrrnira-turk Nvegovo igranje bi ne bilo slabo, ako bi bile samo njegovo in ako bi njegov glas ter geste njegovih rok odgovarjale moški in skopuhovi starosti. -Liza in Tereza sta bila dva mlada, visoka eopTana, ki jima še življenjska trafika še tuja. In to je prav. Igra je »zgrešila svoj cilj: v občinstvu je vzbudila veselost, V splošnem je bil ta večer boljši od prvega. Mladi gredo naprej. In to oWa-žuje skrb pred bodočnostjo. K sklepu še to: Namen objektivne kritike je vzgojeva^en in bcdrHen.
V	imenu hvaležnosti ni mogoče vsega prezreti, nehvaležnost bi to biđa in pot, ki jo kaie, napačna. Le objektivna kritika privede do samokritike, k ie največja človeška umetnost. In prednost tnfcfcii-ne je, da si jo najlažje prisvoji. — Ribičič.
Posnemanja vredno! VI. dekliški razred sveto-ivanske šole je daroval ob sklepu šolskega leta Dijaškemu podpornemu društvu v Trs-iu 40 iir namesto običajnega cvetja svoji priljubljeni £Lč. učiteljici L Sabadmovi. To je gotovo najprimernejši dar in imenovana gospodična uči-teiiica je lahkc ponosna nanj m na svoje učenke! Denar je bM poslan predsedniku imenovanega društva.
Slovanska Čitalnica ostane od 20. do 27. t. m. vsled čiščenja prostorov zaprta. Za ta teden odpadejo torej jezikovni tečaji in izposoje van^'e kniig.
Ob svojem odhodu pozdravlja najprisrčneje vse prijatelje in znance, elasti pa pevsko društvo »Ilirijo«, zahvaljujoč se mu za velikodušni dar, in maa-dclinsko skupino »Viktor Parma« <ter slloh vse narodne Senrjakobčane — Josip Lah z družino.
Kmetijska družba za Trst in okolico nazaa*Ja svojemu članstvu, lia je namestila strokovnega tajnika. ki je odslej na razpolago družbenim čia»c*r vsak dan od 9 do 12 dopoldne v družbenem- uradn ul. Fabio fttzi (bivša ul. Vienna) ŠL 10 1. Ckuistv« naj se v vseh kmetijskih vprašanjih obrača Maj.
Slovenski g&sbenc-draia«iič€ii večer v Gorici. Po teh letih žalostnega odmora priredi goriška mladina v kratkem glasbcno-dramarti-ec večer s pe-4ie«n, orkestiraJnjmi točkami in recitacijo. Pri tej prireL&tvi bosta sodelovala nam že dobro zntmt pevca gdč. Sava Mezgečeva in g. Mn-rijan 0La—r, da-lje moški in mešani zbor goriških pevcev ia orkester goriške mladine z izbranim sporedom, ki ga natančneje objavimo v kratkem.
S soctiaJmnlemokratslte strani smo neprošeni, tla objavimo: Danes večer ob 20'30 se bo vršilo jeko-rovanje Ktivetske zadruge na Vrdeli v društveni postilo; poleg cerkve. Vabijo se vsi, ki se resno *a-ulrnajo ea st\-ar, ta se pdnoštevilno utle^eže zborovanja. Opozarjamo_ponovno vse odbermke pripravljalnih odborov iz okoliških vasi, kakor tudi vse zaupnike na jutrišnjo sejo v Delavskem domu ob 10 dopoldne. Nihče naj ne mankal
Ta nesrečni vrdeljski predor! Toiko nesreč, toliko opominov, vse eastfonj! Dokler se ne usodi, da vsi potniki izgube glavo v tem predor k, se me-rodajne oblasti bržkone ne bodo zgentle, ca bi j ukrenile Pred kratkim so prinesli tri železničarje na vrdeljsko postajo, kjer Jim je adravmk rešil»e •postaje komaj rešil življenje, a včeraj se je zopet zgodila nesreča. Neki tovorni vlak je vozil od Sv. Andreja »kozi vrdeljski predor proti Opčins«. Imel je dve lokomotivi, prvo sprdđaj, drugo aadaj. Vsled gostega dima. ki je napolnil predor, je pe4kl kurjač na izadnji lokomotivi, neki Josip Berdoai. v nezavest. Strojnik na isti lokomotivi Atilij Vigncdti iz Jakina se je nekaj časa opiral, toda končno r. mosel več dihatL Reveč je padel iz lokomotive as progo. Nobeden ni te nesreče zapnzil, in vlak je počasi voza dalje. Ni se mti usraviJ na v«idiet«ki postaji, toda ko Je Šla zadnja lokomotiva mimo postaje, je kuriač Buongiovani, ki je stal na postati, zapazil ubogega Bendonija, kj če ležal nezavesten na lokomotivi. Dal je takoj afer mm znak. Vlak sc je ustavil. Bendonija so nesli na postajo, kjer so ga oblivali z mrzio vodo. Na nekem vagon« so našli nekega zavirača, ki je tadi ležal nezavesten v svoji hišici. O strojnik« ni biio s!edn. K««h čno 60 se domislili, da je morda pacel v predora iz lokomotive. Tekli so v predor, ga našli na tleh ter ga nesli na postajo. Medtem je prišel tudi zdravnik iz rešilne postaje, katerem« se )e posrečilo, da je spravH Bendonija in kurjača aopet k zavesti. Vignotti.ia so peljali v mestno bobiiknfen, kjer je pa revež k mah: izdihnil.
Kako se pride poceni do novih robov? Lepi zobje 6o polovica človeške lepote. Tudi najlepši obraz postane neprijeten, in najlepši človek grd, če ima grde zobe, edi pa če je celo brez njih. Edina sreča, da so na svetu ljudje, ki tudi tukaj pomagajo. Vsak. kdor mere, jih obišče. K njim prihajajo ljudje z zobmi in brez zobi, stari in mla<fi, moški in ženske, krafko vsak, komur njegove gmotne razmere JdovoJjujeto, da se zateče k tem rešite-l=em človeške lepote. Toda vsakemu ni to dano! Mnogi gledajo žalostao bele zobe evojih someščanov, ker jrm žep ne dovoljuje, da bi se zatekli k »rešiteljem«. In nekemu takemu žalostnemu človeku se je tudi tako godilo. Ni si mogel našti miru. Ugbd je to in ono in kočno je prišel na srečno misel. Sklenil je, da ei postavi sam nove zobe! —
V	ulici S. Giovanni 7 se nahaja dentietični kabinet gospoda Marcela Rougerja. Gospod Rouger je včeraj nekimi ctlšel. Pustil je v kabinetu vse orodje m zobe neshranjene, ker se je itak misM kmalu povrniti. Vse bi se bilo dobri izteklo, da ni bik) »žalostnega moža«, ki je že ntkaj časa zasledoval vsak njegov korak. Tudi včeraj ga je videl, k<T je odšel iz kabineta. Žalostnemu možakarju se \t razvedril obraz. Vzel je ir žepa šopek ključev in odpiral z enim. pa z drugim, dokler so se končno kabinetna vrata odprla. Vstopil ie potiho, kakor bi se nahajal v kakšnem svetišču. V prvem hipu Je bil nekako v zadregi. Videl ie po mizah vsakovrstne zobe. Zdaj so mu se zdeb lepši zlati, zdaj porcelanasti, zdaj ti, zdaj oai. Toda pomisli] je. da
je bolje, če doma izbira, ter ie vzel vse skupaj in
izginil tiho, kakor je prišel. Sedaj ca ni več jezik), če mu je prišel nasproti človek z lepimi i obrni. Vsakemu je pogledal drzno v obran, kakor bi hote! reči: »Imam še lepše zobe od tebe!«
Ko je gospod Rouger odprl čez ockaj časa »vaj kabinet in pogledal po mizah, je prebiedel: te-ffioJo je okoli 10.000 gobov, zla tik.
platinovlh ttd. Videl je tudi, da ga je obiskal mož, ki se zanima za njegov poklic; odnesel mu je namreč tudi vse orodje. G. Rouger trpi škcftlo kakih 60.000 lir. — V isti hiši stanuje tudi primarij Gvido Mann. Ko se je gospod Mann včeraj povrnil v svose stanovanje, je tudi zapazil, da sa je v njegovi odsotnosti obiskal mož, ki se zelo zanima za kirurgijo; iz kabineta so namreč izginili vsi kirur-gični instrumenti.
Ljubezen hi denar ste dve stvari, ki ste si teoretično zelo ićaleč, a praktično zelo biiszu. Teoretično je ljubezen v idealni višavi, kjer ne poznajo denarja, praktično pa je ljubezen z denarjem na isti stopnji, če ne še na nižji. Zgodi se celo večkrat, da tjubezen ne more živeti brez denarja. Denar izgine, ljubezen mine.
Seveda so povsod častne izjeme, tako tudi tit-kaj, toda med te častne izjeme ni spoLlal slučaj, o katerem pripovedujemo.
Ma-rgarita C., stara 22 let, je ljubila nekega vojaka, o on je ljubil njo. Margerita ni bila imovita. Služila je pri družini Polli v ul. Franca 5. Vojak ji je tupatam izposojal denar; zdaj več, zdaj manj, in končno se še nabraJa precejšnja svota. Toda končno ji vojak ni dajal več denarja. Pred kratkim ji je celo namigavaJ, da bi mu ne bilo neprijetno, če bi mu izposojeni denar vrnila, ker mora v kratkem na dopust in «to in ono.
Margerfta pa ni imete denarja več. Ni znala, kako si bi pomagala, ker denar mu je hotela na vsak način vrniti. Prosila je torej svojo gospodinjo, naj ji dotično svoto izposodi. Bržkone je gospodinja ni uslišala. — Včeraj je Margarita slonela na oknu in premišljevala, kako bi si pomakla. Toda naenkrat Je prestrašena odškočila, kaj+i izza vogala se je prikazal njen prej tako ljubljeni, a sedaj teko osovraženi bersaljer, ađi kar je že b:4. Mož je gotovo prihajal po denar. V obupu je Mar-gerita izpila — strup.
Vojak je res potrkal na vrata. Odprla mu je hišna gospodinja, ker Margerrte kar ni hotelo biti iz ©obe. Vcšak je bržkone mislil, da mu odpre Margerita, kajti ko je videl pred seboj gospodinjo, je nekaj aamrmral, da se je zmotil, ali bogvedi kaj, :n je odšel. Ko je gospodinja pc&leidada v Marge-ririno sobo, je prestrašeno zavpila: Margerača je ležala nezavestna na tleli. — Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki jo je dal odpeljati v bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno.
Tatovi na delu. (Neznani tatovi so včeraj vdrlt v viio Sdvstforia Baharala. Ukradli so za 11.000 li-r zkenine in perila. — Bersaljer Emdlij Farina je včeraj epai na starem trgu. FVišK so k njemu trije »tščki«, ki ao mu hoteli ukrasti listnico. Eden mu »e segel ▼ ž>cp, 4oda v tem se je bersaljer zbudil in ga zgrabil za roko. Dva »tička« sta ddJetela, eden ie pa o^tal. K!iče se Marcel Carnovani. Kara-trlnjerji so ga peljali v zapor.
Igral se je z granato. Včeraj se je Lucijan <Ko-vačič igral z nekakšno granato. Leta je eksplodirala in ga težko ranila. Peljali sosa v bolnišnico.
Borzna poročila.
Trst, dne 1«.	julija 1919.
Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Gcsnfcch <Atw»©ansericana)	612— 620
Da4ma«a (Pasobr. dr.)	310- 320
Oerofamcb ~	1600— 1650
Lloya	1000— 1050
Lus?'*no	1625— 1675
Martinolich	485— 495
Navigazicoe Libe t a Triestina	1825— 1875
Oceaana	480— 500
PrenmdM	670— 690
Tripeevicb	595— 605
Assjcurazieni Oenerab	16500—16750
Rmnlone Adriatica	3000— 3100
Ampelea	465— 475
Cement Spakrfo	350— 360
Čistilnica petroleja CRaff. OHi Min)	1600— 1800
Čistilnica riža (Pilatura Tiso)	370— 390
Krka	320— 330
Lftkodelirca ▼ Tržiču <Cantiere)	320— 330
Tržaški Tra*rrvoy	250— 255 Tržaška tvornica otfa (Oleilici Triest.) 950— JOOO
Poslano*)
0b svojem otlnriiL v Jugoslavjo kličem vsem mnogobrojnim pripeljem in zn»fl< em: Zbogom in n svi-dtnje v mirnejših razmerah !
Anton Mervič, nad učitelj.
Iz.ava.
Podpis ira obžalujem, da sem t'n ^ 15. jti.'fija tek. leta v Lipi ja- n» ža i gospoda Viktorija Adamiča, župana v v ŠKrkini, in spomin njegovega očeta. Prekličajem te žalitve in se zihvaljem gospodu županu Adamiču, da je < d-topil cd kazenskega preganjanja i.r »ti meni.
KOMEN, 16. julija 1919.
Peter Adamič, Škrbina št 5.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
EBta Msm wial ti. Kura. - Lastil palači
DclatUia plavaica In rezerroi uklad K 2:a,0JD.00®
liftitjg MutB3112 halčR n ■optaicK transi Uradna ur« od • dop. do 1 popoldne
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša ljubljena hčerka
LUCIJA
v svoji nežni dobi 7 mesecev, po kratki in mučni bolezni preselila metd nebeške krilatce.
Pogreb nepozabne naše ljubljenke se bo vršil danes ob 9 iz hiše žatos-ti Campo S. Giacomo šrt. 15.
Trst, 18. julija 1919. Anton in Antonija Lisica, starši. Robert in Jurij brata* Ivan Covlč, bratranec. Stari oče in stara mati, strici in te»te.
Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47.
Kovaška delavnica
Andrej Pur]yrst,ul.Med:aE
Prevzema vsako de o kovaške stroke Ima na prodaj več Štedilnikov. Prevzema na^očbe po men. — Pr poroča se slav. obč>nstvn.
1 ZLATARNICA G. PliiO, TRST
so nahaja na Korzu St. 13 (blvSa sotarnica G. Z RXOVITZ & Flgll^)
VeliVa iz bera srebrnih ia si«!ib tu, uhanov, verižic itd.
POSESTVO,
ugodna lega, pripravno tudi za obrt — dolgotrajna najemna pogodba za obsežno zemljišče — se proda z vsem pridelkom. Proda se tudi izvrstna krava, konj, vozovi, kmetijsko orodje, kokoši, zajci. — Cena 45.000. — Pojasnila daje
FURLANIČ PAVEL — Škofije.
ZOBOZDRAVNIK
D\ NH&Ceif ¥H$Y
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
irczLsigstio Mim zoX plE&mja is mM zs'jja
Bogata zaloga \-seh potrebščin. Metaaničn k delavnica za vsako popravlianja.
Sfrej za Jvjnjs ia mw\i pravi uzoru Seldel & Neumann In ,Singer4 Gast & Gasser
TvrdWa ustanovljen 1. 1878
FRMESCO BEDHflR
Trnt, ul. Cainp;in:le 11)
s pritličjem se proda v Herpeljah-Kozini ob glavni testi in železnici. Hiša ima nasSednje prostore: v I. I» IL nadstropju 11 sob in 2 kuhinji ; v pritličju 5 pros orov : krčma, pekarna in irlin. 3000 m* zemljišča. Cene po dogovoru. — Naslov pove ins. oddelek Edinosti pod štev. 121.
Razpis službe
občinskega tajnika v Nakfeni«
Prosilci, povsem vešči občinskr manipulacije, naj pošljejT) s oje prošnje na županstvo najkčSD j1 do 24-t. m. Fi er se žjii in se bodo tud upoštevali oni pri oddaji siutbe, V se osebno predstavijo na županstvu, da se jim pojasnijo razmere in dolžnosti
Ženske, ve:če uraćn^k'ti poslov in knjigovodstva, niso izUjLČ?ne.
Mesečna plača je 228 lir 33 csnt Županstvo v Naklem 15. julija 19.9. Župan: Albin Štrekelj.
VIP&V3IC© mno
m	na debelo9
po nizkih cenah razprodaja ŠTRANCAR, cesta v Lonjer štev. 223
blizu po taje na Vrdeli.
n UMETNI ZOBJE
* in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VILJEM TUSCHER zo-Si-ffiS
TKST, ul 30. oktobra (ex Casernaai 13, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
»e s»
JS
JS9.
PRIPOROČLJIVE TCRDKE
ss
IL
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Os*aldella. Via Me<Ba 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.	_
V
angleške, ključavnice, ključi, pile, žage za železo, oro je za mizarje in mehanike itd.
ZALOGA ŽELEZNIKE
Trst, ul. Fabio Fii?l Sftev. 17.
KNJIGOVEZNICA. Pietro Pippa«, Trst ulica Valdirlvo 19. Artistična j vezava. 2epni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.	_201 .
MAJOLICNE PECI IN STEDILNIKL M. Zeppar, uL S. Giovanni 6 in 12. Najboljša Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
PAPIR.
Velika zaloga papirja j* ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Doliinar. Trst, Via del Oelsi 16.	256
DAMSKA KROJACNICA A. Rieger, Trsi, ulica Commerciaie 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
Klsova kisarna f	socEa bSHarbonal
S.ear nike sveča Riinati skromni k!e| Lim
Ara^shS guDi „Kordofan" Pristno svinčen? rde^io Lubl. naftalin* lu ! Iiasž Pristno ku^ian? ijacn>ol e Vodilo za čevlja w Ufiinlh
Skatijlcah Kristalna soda Modra ?a i;a Zelena gal ca Žvepio e?vakrat čisčeno v veliki mnoiiiii pri
HOLLflftOIA COLDHIAL
družLI z o m. J. v Tr.tu
V. Pier Hu's! da Palaajrina 2
(vogal ul. Caran«))
Te « on Int« 24-03.
1
MALI OGLASI
I SCE se hlapec sa kmetska dela. Naslov pove ins. odd. Edinosti	3683
KUPUJEM vreče. Jakob Margon, nL Solkario 19.
3373
SPREJME «e Cevljarsii delavec. Ulica Farneto 33.
38S4
PRODA se malo rabljen Štedilnik. Ulica Crodferi
1 IL nadsfcr. vrata 9.	3881
IZPRAŠAN šofer, sposoben za vsako popravilo, išče takoj službo. Naslov na Ins. od. Edinosti pod »Stev. 3371«.	3371
1AL0GA DS IN ZLATAKltlE ^
na veliko izbero se vdobi pri
ŠL PO V H v Trsta
TRO GAR1BALDI (BAHRiEItA) 3.
Dr. FRANZUTTi
II
s
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. nI. Gioachino Rossini Stev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher. dolgoletni asistent Dr. J č rmak.i. - Izdirinje zob Drez ooledn. Plombiranja. Umetni zobje.
R
JADRANSKA
Deln. glav. K 30, »0.0 >0, Res;rve K3.50J.U0j Contrals: TlSf
Ha C3in ili toa'n 5 - In L Hirali ]
Podružnl:e: Dubrovnik, Dunaj. »Cotar, Ljub" ljana, Metković. Opatiji S;vit. bibenii Zaitar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno stro to spadsjs^e posle
Sprejema vloga
na hranilne knjižice proti	letni™ o'jre-
stim v baneogiro-prornetu proti 3Vo letnim 3-brestim. !*a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojili, «e l:naja pogoditi od slučaja do slučaja.
Bij« v Bjra V3t3i3i32 prilii] (Jifn innil«).
Blagajna posluje od 9 do 1J
t« I	i M
ar--
L PELLEGRIMO CIMCELLI -
GOSPOD (sam) Oit kuharico. Zzlasiti se: Pendi-ce di Sccrcola Št. 533, ViUa EmUia.	3384
PRAŠČIĆI »a rejo, zelo lepi, 6 do S tednov stari, se prodajo. Dean, Gornla Greta 405.
HIŠICE z vrtom, zemljišča velika In majhna se prodajo radi seHive. Cena 4—32.600 lir. Naslov pove ras. odd. Edinosti pod št 3383.	3383
UCITOJCA Kvežbana v francoščini in nemščini. pripravipa u izpite. Mesečno 12 lir. Acque-
fetie aa. IV. Mte. kvo.	P m

Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 Trst
(HiSa ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in CJSN^E za ženske in moške.
Boy in Chtvreau*, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.