ZA IZBOLJŠANJE USTA ritijwi Vato dafcre nl^ m priporočat« I a ■ N m r m pridobit« sa naročnika. Vam ko ti«, krr sle mi adprii pot k um in uotaivean ttivu. z: xx d m- GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI. Naročnike™ naznanjamo, da ve« ne paU- Ijimo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo polef naslova na listu— *m Imtrrrpi doe, a—eon in leta Je m- rotoina pla/ana. (i p r a t a. TELEPHONE: Cllelsea .1—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. V., under Act of Congress of »larch 3rd, 1819. ADDRESS: 216 \V. 18th ST., NEW YORK No. 44. — Stev. 44. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 24, 19 38—ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-V1. CHAMBERLAINOVI NASPROTNIKI OBSOJAJO FAŠIZEM Rusija se bo posluževala plinov ANGLEŠKA VLADA SE BO SKUŠALA HITLERJU ISTOTAKOPRIBLIŽATI KOT SE JE PRIBLIŽALA DUCEJU Člani delavske stranke in pristaši* Lige narodov pripravljajo burne demonstracije. — Pretežna večina Angležev se istrinja z bivšim vnanjim ministrom Edenom, ki je ralje odstopil kot da bi se bratil s Hitlerjem in Musso'inijem. LONDON, Anglija, 23. feb. — Politični krogi prerokujejo, da se bo Velika Britanija kmalu pri« bližala z ministrskim predsednikom Chamberlain-laškemu mmistr. predsedniku Mussoliniju. o m LONDON, Anglija, 23. feb. — V Angliji je le "Tnalo ljudi, ki bi bili zadovoljni s politiko ministrskega predsednika Chamberlaina. Zdi se, da je možak pustil povsem na cedilu Ligo narodov in njene določbe ter začel ubirati svojo lastno pot. Chamberlain je začel snovati oziroma utrjevati angleško-italijansko prijateljstvo, medtem se pa že pojavljajo v Angliji sile, ki mu skušajo prekrižati račune. To so predvsem člani delavske stranke, angleški delavci, združeni v strokovnih unijah in pa pristaši Lige narodov. Demonstracije, ki so se včeraj vršila v poslanski zbornici, se bodo nedvomno ponovile in sicer v večji ter resnejši obliki. Pretežna večina angleškega naroda simpatizira z bivšim vnan jim ministrom Edenom, ki je raje re-signiral nego da bi sklepal z Mussolinijem ali Hitlerjem kakšno prijatejstvo. Na vse načine si je Eden prizadeval odvrniti Chamberlaina od njegove sedanje politične smernice, toda-Chamberlain je očividno že predaleč zašel. Jutri bo Chamberlai konferiral s vnan jim tajnikom viscountom Halifaxom in z angleškim poslanikom Perthom, ki je bil nemudoma poklican iz Rima. Takoj po konferenci se bo lord Perth vrnil v Rim ter se bo začel pogajati z italijanskim vnanjim ministrom grofom Cianom. Politična ugibanja v kontinentalni Evropi so naslednja: — Anglija in Nemčija se bosta sporazumeli, ko bodo enkrat uravnane angleško-italijanske diference. Do meseca maja, ko bo Hitler obiskal Mussoli-nija v Rimu, bodo vrnjene Nemčiji vse bivše kolonije. Na Cehoslovaškem je nad tri milijone Nemcev, katerim bo čehoslovaška vlada dovolila, udeleževati se nazijskih aktivnosti, če bodo tako želeli. V Parizu je namignil vnanji minister Delbos, da je bolje skleniti z Italijo nekakšen sporazum kot pa da bi ostala Francija povsem osamljena. Odboru za vnan je zadeve je Delbos navedel dvoje pogojev: Ce prizna Liga narodov italijansko nadvlado nad Abesinijo, jo bo priznala tudi Francija. Toda najprej jo mora Liga narodov priznati. Italija mora poklicati vse svoje prostovoljce iz Španske. Čehoslovaška vlada je naznanila, da se bo vršila parlamentarna debata glede vnanjih političnih zadev šele po I. marcu. Čehoslovaška vlada čaka, kaj bo povedal v četrtek avstrijski kancler Schuschnigg. V cehoslovaškem parlamentu je zavladalo včeraj veliko razburjenje. Neki Nemec iz Sudetov je namreč zaklical: — Pa naj nas Nemce, živeče na Cehoslovaškem. začne vlada zatirati! Posledice naj si sama pripiše! TERUELPADELV ROKE FAŠISTOV Republikanci so imeli 2500 izgub. — General Franco ni hotel popolnoma porušiti Teruela. GEN. PERSHING | JAPONCI 2E ADMIRAL ORLOV JE BIL RESNO BOLAN SPET PRODIRAJO USTRELJEN KOT IZDAJALEC TERUEL, Španska, 23. feb. — Teruel je zopet prišdl v roke generala Franca. Toda manj kot 1000 prebivalcev, ki so v januarju pribežali na stran fašistov, se more vrniti na svoje domove, ako še stoji*. Ostali prebivalci Teruela, katerih je bilo 13,000, so zbežali na via -ilno ozemlje. Predno je Teruel padel, so se na severozapadnem in južnem delu mesta bili krvavi boji mož proti možu. Fašistični aeroplani so sijajno pomagali infanteriji, artilerija pa je popolnoma molčala. Armada pod poveljstvom polkovnika Garzia Val lina se je na hribu La Muela združila z armado generala Yague in z brigado generala Arande. V^e tri armade so se združile na cesti, ki pelje v Sagunto, nekaj nad eno miljo od Teruela. Dva vladna bataljona sta se junaško borila v torek popoldne, da bi prebila železni obroč okoli Teruela, pa zaman. Vendar pa se je posadki okoli deset tisoč mož posrečilo ponoči oditi iz mesta proti Villa star ju. Po končanih bojih za Teruel so fašisti pokopali okoli 2500 vladnih vojakov. General Aranda pravi, tla se je podalo v Te imel u 5000 re p ub 1 i kance v. Zadnje štiri dni pa so fašisti vjeli 20,000 republikancev. General Franco je osebno vodil napad na Teruel, toda ni dovolil, da bi artilerija obstreljevala irtesta, ker ni hotel porušiti še onih poslopij, iki so še ostala. Mesto pa je skoro popolnoma porušeno. Pred tedni je imel lahek srčni napad. — Mislil je, da je revmatizem. — Napad se je ponovi']. TUCSON, Arizona, 23. februarja. — General John J. Pershing je zopet imel srčni napad in je bil prepeljan v Desert Sanatorium, kjer je zdravnik dr. Roland Davidson rekel, da je generalov položaj zelo re-n. Njegov sin Warren je na potu v Tucson iz Palm Beach, Fla. Vojaškim zdravnikom v Washingtonu je bilo naročeno, da gredo v Tucson. Zvečer je dospel v Tucson vojaški š peci ja list dr. S. U. Marrietta, toda dr. Davidson je rekel, da generala do jutra ne bo motil, ker je mnogo boljši, kot pa je bil opoldne. General Pershing že nad en teden trpi na reymatizmu. V noči od pondeljka na torek ni skoro nič spat. Vrhovni poveljnik ameriške vojske v svetovni vojni je star 77 let. "Oetudi njegov položaj ni kritičen, so navzlic temu nastale komplikacije, da je njego' položaj resen," je rekel dr. Davidson. "Sedaj izida njegove bolezni še ni mogoče napovedati." General Pershing je imel prvič srčni napad 5. februarja, toda ga je pripisoval revati-zinu. Prej otekle noge so isti čas nekoliko vplahnile. Po nekaj dnevih je general Pershing izgledal mnogo boljši. In včeraj je bilo prvič, da je njegov zdravnik rekel, da je njegov položaj resen. HOOVER V BELGIJI NEMŠKA DEKLETA MORAJO DELATI BRUSELJ, Belgija, 23. februarja. — Bivši amer. predsednik Herbert Hoover je bil sinoči častni gost na "banketu, katerega je priredil kralj Leopold. Drugi gosti sta bila ameriški poslanik Hugh Gibson ia bivši l>elgijski ministrski predsednik Paul van Zeeland. Hoover je med svetovno vojno pomagal Belgiji kot živilski ravnatelj. KRALJ LEOPOLD BO ŠEL NA ŠVEDSKO BRUSELJ, Belgija, 23. feh. — Belgijski kralj Leopold bo v nedeljo odpotoval v Stockholm, da bo navzoč pri obhajan ju 77. rojstnega dne princa Karola, o-četa kraljice A stri« le, ki je bila ubita v fivici pri nesreči z avtomobilom, katerega je kralj Leopold sam vozil. — BERLIN, Nemčija, 22. februarja. — Kot načelnik štiriletnega nemškega načrta je maršal Hermann Goering odredil, da morajo vsa dekleta izpod 25 let eno leto delati na poljih ali pa v gospodinjstvu. Goeringova odredba določa, da nobeno dekle ne sme biti zaposleno v kakem privatnem podjetju, dokler se z delavsko knjižico ne izkaže, da je eno leto delala na polju ali v kaki hi- ši. Goering pravi v svojem razglasu, da je nemogoče gledali kmetskih žena, ki delajo na poljih ali v gospodinjstvu od jutra do večera, da bi mogle o-praviti vse svoje delo bre-5 ženske pomoči, vsled česar morajo zanemarjati svoje otroke. Kmetska dekleta imkio morala delati na poljih, mestna dekleta vel Huh družin pa bodo e-no leto pomagala v gospodinjstvu po hišah. Japonci so na obeh koncih bojne črte napredovali. — Kitajci še vedno drže južni breg Rmene reke. SANGHAJ, Kitajska, 23. februarja. — Japonska armada, ki od severa prodira proti Linghaj železnici, je dosegla nekaj uspehov na vzhodnem in zapadnem koncu bojne črte. V provinci Honanu, na zapadnem koncu fronte, je en oddelek prodrl od Sinsianga proti jugu in zavzel Vučih in Hvaj-king, 50 milj severovzhodno od Lojanga in le nekaj milj severno o« l Rmene reke. Japonci najbrže nameravajo prebresti Rmeno reko pri Men-gsijenu in nato udariti na Lunghaj železnico pri Lojan-gn. Druga japonska armada pa je dospela do reke nasproti Kajfengu, toda 40 Kitajci zadržujejo s svojih postojank južno od reke. Japonci so tudi napredovali na jugozapadu do Cininga, kjer so jih Kitajci zadrževali pet tednov. Zavzeli so Kjasjang, 15 milj zapadno od Cininga ter nameravajo udariti na Lunghaj že leznieo pri Lanfengn, 25 milj vzhodno od Kajfenga. UENGČOV, Kitajska, 23. februarja. — Poveljnik utrdb ob Peiping Hankov železnici, general Čenči jen, je rekel, da se 'Kitajci ne bodo umaknili čez Rmeno reko v provinci Honanu, temveč se bodo, če bodo potisnjeni nazaj, razdelili v manjše skupine in bodo vodili proti Japoncem vstaško vojno. SANGHAJ, Kitajska, 23. februarja. — Medtem ko je bil že prejšnji teden odpoklican vrhovni poveljnik japonskih armad v dolini Jangcea, general Ivan Macuj, bosta v kratkem odpoklicana še dva visoka generala in sicer princ Jasuhiko Asaka, čegar armada je nastanjena v Nankingu, in generalni poročnik Kanagava, ki je poveljeval armadi, ki je zavzela Hangčov. Znano je, da so japonski vojaki ta dva mesta najbolj ople-nili, pošiljali žene in dekleta in uganjali druga grozodejstva. Sedaj je bilo dognano, da je v bojih med Šanghajem in Nan-kingom bilo ubitih nekaj nad 18,000 Japoncev, kitajskih vojakov pa najmanj dvajsetkrat toliko, ali približno 370,000. Japonsko vrhovno poveljstvo priznava, da so Japonci izgubili 67 aeroplanov, toda izstreljenih ali drugače uničenih kitajskih aeroplanov je bilo 650. MOSKVA, Rusija, 23. februarja. — Nemškemu kanclerju Hitlerju je sovjetski komisar maršal "K. E. Vorošilov v jasnih besedah odgovoril, ko je govoril pred izbranimi 5000 častniki v operi, ki je bila okrašena z zastavami in slikami Ljenina in Josipa Stalina od galerije pa do odra. 60 LET NEPOSTAVNO VOLIL Portland, ore., 23. feb. — Ko je leta 1M77 James Fle 111 ing prišel iz Škotske v San Francisco, so ga tamošnji prebivalci peljali naravnost na volišče v mestnih volitvah. Od tedaj je vedno redno volil. Sedaj pa je v svoje veliko presenečenje izvedel, da ni o-pravičen do starostne pokojnine, ker ni ameriški državljan. In tako je Fleming, ki je star že 78 let, zaprosil za državljan -ki papir. POVODENJ V NOVI ZELANDIJI WELLINGTON, Nova Zelandija, 10. feb. — Velika pvo denj je zahtevala osem človeških žrtev; devetnajst oseb pogrešajo. Povzročena škoda znaša več sto tisoč dolarjev. ITALIJANSKI AEROPLAN SE JE PONESREČIL RIM, Italija, 20. feb. Danes je dvajseta obletnica I ustanovitve rdeče armade in zborovanje v operi je bil pri-četek slavnosti. Z ozirom na Hitlerjev govoi v nedeljo je maršal Vorošilov rial jasen odgovor, katerega morejo razumeti Nemci in ve> svet. Govoril je neprenehom.i poldrugo uro in je bil pogosto prekinjen z glasnim odobravanjem. Vorošilov je popisoval skrom ni početek rdeče armade do sedanjega velikanskega razvoja. "Pred desetimi ali več leti,' je rekel Vorošilov, 44 je sovjetska unija podpisala pogodbo, po kateri je bilo opuščeno vo-jevanje s strupenimi plini in bakterijami. Tega se še vedno držimo, toda, ako se bodo naši sovražniki posluževali takih sredstev proti nam, tedaj vam rečem, da smo pripravljeni, — popolnoma pripravljeni, — se iih tudi ini posluževati proti napadalcem na njihovi zemlji. "Nismo slepi za dogodke na Španskem in Kitajskem. N^ maramo vojne. Vojno sovraži ino. Toda če nam vojno vsilijo. Pot | tedaj ne bomo prav nič omaho-se italijanskih častnikov je bilo u- vali in se bomo borili proti bitih, ko je v zraku eksplodi-j njim z vsaikim orožjem, ki nam ral vojaški aeroplan in v pla j bo na razpolago in se bomo pro-menih treščil na tla. ti njiai desetkrat bojevali na STAVKA HOTELSKEGA USLUŽBENSTVA V NIČI. njihovi lastni zemlji." Dalje je maršal popisoval raznovrstno rusko orožje. Rekel Te dni je nenadoma izbruhni-'3e» da je rusia zračna sila ena-la stavka v hotelih na najlepši ka vsaki drugi zračni ako promenadi in sicer na Prome-:lie boljša. Infanterija je da-nade« des Anglais. Stavkati bro izvežbana in opremljena in je začelo osebje v najlepših ho-1 vsak vojak se zaveda, za kaj telili, tako posefbno v Negrescu se bo boril. Posebno močna j? in hotel d'Angleterre. V ta ho- po Vorošilovem zatrdilu melia-teJ bi moral priti švedski kralj nizirana kavalerija, kar je za NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Gustav V., ki bi ostal dva meseca na Rivieri. Nameščenci so začeli stavkati iz protesta, ker so zastopniki hotelirjev podpisali kolektivne pogodbe z organizacijami, ki niso včlanjene v komunistični delavski zvezi OGT. Posebno v Hotel d' Angle terre je nastala taka zmešnjava, da je moral priti sam prefekt, ki je dosegel, da bo malo pred prihodom švedskega kralja nameščenci zopet začeli z delom. V drugih hotelih pa še stavkajo. obsežno Rusijo velika potreba. Svoj govor je maršal Vorošilov zaključil z naslednjimi besedami ; "Sovjetska Rusija želi mir. Nima agresivnih ciljev in namenov, toda njeni sovražniki se naj zapomnijo, da to ni znak slabosti. Ako napadejo, teda.^ ?e sovjetska Rusija ne bo samo branila, temveč bo udarila nazaj z vso svojo silo." KRALJ KAROL NI BIL UMORJEN BUKAREŠTA, Romunskn, 23. februarja. — Tujezemska SMRTNA KOSA. Včeraj zjutraj je umrla priljubljena slovenska rojaki-. ... , . , nja Mrs. Marv Hribar, roj. Zu- POIW1,a> da & bl* kralja nnn(> St..,™ Kil« s^io <>q w 'Karola izvršen atentat in da je bil celo umorjen, je kralj sam zanikal in jih označil kot laž. Kralj Karol je pri najboljšem zdravju. V torek dopoldne je sprejei več ministrov, da so ga. obvesti- panc. Stara je bila šele 33 let. Truplo leži v hiši 212 — 65tli Place, Glendale, L. I. Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih s sveto mašo v cerkvi v Glendale. Pokojnica zapušča moža in dva otroka. Vsem pri- zadetim izrekamo iskreno so- K o gospodarskem in poljedelj-žalje. 'skeni življenju njegove dežele. Glas Naroda w U*u«d and PnMlolMd I; 9LOVEN1C PUBLISHING GOMFANI frank Hakser. President J. Lupaha, Sac. Flaet of bualneaa of tha corporation ud addi f« Wot lttk OU—a. «trMffe af of tboM officer«: H*m iMfc City, N. X* 'SLAB NABOOA (Voice «t tke PeapU) ■vary Day Except Bandars and HoUdaya Advertisement on Agreement Sabacrlption Yearly «6.00 ■j cclu leto telja Kanado ....... <\m ftoi leta...... vtrt leta .... aa Ameriko In 98.00 «8.00 »1.60 Za New York aa <«)o ItK« Za pol leta............. Za Inozemstvo aa celo leto Za pol leta.............. 17 .t* $7.00 ts.sc Olaa Naroda" Uiiaja raakl dan licuuiii tiedesj In praanlko* ti LAS NARODA". 21« W. ISth Street. New \ark. N. I Telephone: CHelsea 3—1242 fašizem na pohodu Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KER2E pregovora: gliha vkup strilia. Fašizem in nacizem sta eno dete, razlika je le ta, da rmi pra položaj mlade Čeho-Slovaške, katera ni zakrivila drugega, kakor da je na*solinijev zaupnik Dino (irandi ter sestavila načrt, kako ho Anglija priznala italijansko zavoje-vanje Abesinije in nadvlado fašistov na Španskem. Na Edenovem mestu je sedaj viscount Halifax, ki ji1 z, dušo in telesom vdan angleškim nazijem. Hitler je prikrojil avstrijski kabinet po svoje. In ne bo dolgo, ko tudi v angleškem kabinetu ne bo imel nobenega nasprotnika več. Preti dobrimi devetnajstimi leti je versaillska mirovna pogodba porazila Nemčijo in jo ponižala v prah. Po pičli1! «1 vetnajstih letih je pa bivši nemški korporal Hitler porazi! Versailles. Kdaj bo svetovna vojna končana? Ali ni to čudno vprašanje? Svetovna vojna je vendar končala na 11. novembra leta 1918. Vsak koledar ti kaže ta dan kot praznik za naše države. Uradi, b'anke — vse je zaprto na ta dan. Tudi posamezniki ga praznujejo. Imamo že skoro deset let velike krize z milijoni brez dela. Kaj s:- ne sliši lepše, če bi se reklo: praznujejo premirje, konec velike vojne? Jaz ne vidim nobenega konca. Boj se nadaljnje na vsi h konceh in krajih. Razlika je samo ta, da so nekatere države s svojo armado doma. Ampak doma ne z namenom, da se posvete mirnemu človeškemu delu. Doma zato. da se boljše pripravijo, oboroži, ('aikajo^amo prilik<\ ki utegne priti vsak dan. (.V je vojna podobna človečki bolezni, potom ne moremo govoriti o zdravil, dokler ga ni. Svetovna vojna bila velika operacija, od katere si te lo š«' ni opomoglo in si ne bo tako kmalu. Vse boli, vse j«* nervozno, negotovo. Končano imenujemo eno stvar, kadar se tako poravna, da so prizadete stranke zadovoljne vračajo na svoj dom z namenom, da se nos ve te vsakdanjemu delu. f'e pa gredo strank«- z nevoljo v prsih in s sovraštvom v srcu na dvoje, potem stvar m* more biti končnim. Samo mal počitek je, katerega izknšu vsaka stranka porabiti zase, da si opomore, da se okrepi. Svetovna vojna se nadalj-uie. Slednji dan pretresajo ozračje nn točp vesti, zdaj od te, zdaj od one strani. Vsak dan si mislimo, da bo svet v novem krvavem plesu. In bil bi že davno, ko bi ne bila vojna loterija, v kateri nikdar ne veš. ali boš dobil ali izgubil. Zadnji večji rop. ki ga je rraipravila Avstrija, je bilo leta 1908, torej le par let pred začetkom svetovne vojne. Tedaj je namreč okupirano Bosno in Hercegovino Avstrija anekti-rala kot del svojega ozemlja. Kje je zdaj tista celota, ki smo jo poznali z inienom Avstrija? Ali smo postavim mi, Slovenci prišli rade volje pod Avstrijo! Bili smo premajhni, da bi bili kdaj kaj več šteli med velikimi narodi. Tu zato se nas ni dosti vprašalo. Bili smo kakor grajski konj. ki se ga včasih proda, včasih pa podan temu ali onemu. Da nN*mn nikdar imeli srca za Avstrijo — razven tiste umetno vcepi jene t jnbezni — nam pričajo veliki km^tski boji v šestnajstem stoletju. Ljudstvo je bilo premagano in njegovega vodjo Matijo fiuhea so na slovesen način kronali v Zagrebu. Posadili so ira na železen, razbeljen prestol, posadili mu na glavo žarečo krono — in ljudstvo je ostalo vklenjeno. Giovanni. Daxn nasproti imamo tiste države, ki jim pravimo evrop- krog s samimi sovražniki, med katerimi igra najbolj žalostno l vlogo Poljska. Zakaj Poljaki' ska demokracija. Sem spada' so pripravljeni vezati se s Hit-pred vsem Anglija in Francija, j lerjem ali .Mussolinijem, ne pa Obe iščete miru v Evropi in s svojimi krvnimi brati Čehi. obe drago plačujeta za to. Rile ste zmagovalki v svetovni vojni, danes igrate vlogo premaganih. In te lumparije je vzrok pred vsem Anglija. Anglija je država, kateri bi človeik želel, da bi ji kdo začel vračati tiste pravice, katere je ona delila drugim. Mi vemo danes, da je Anglija zakrivila svetovno vojno, ker ti i označila svojega stališča. Nemci so namreč za gotovo računali, da Anglije ne bo zraven. Anglija ie pomagala, da je Italija dobila vse ozemlje, ki ji ni šlo ne po božjih ne po človeških nravi call. Anglija je mesetarila pri koroškem plebiscitu, da so Nemei dobili, kar je nab ira. No. pa lo je zgodovina. Kar se godi danes, je delo, ki ni Še dovršeno. In godi se to. da Anirli'a skuša za žive in mrtve ni idobiti usmiljenje pri Mussolini ju in Hitlerju, da zavaruje sebe. Krko se bodo potem pomenili na evropski celini, to je ne briga. Človek s<- večkrat čuti, kako Poljaki so enkrat zapili svojo svobodo in samostojnost. Naučili so iz tega toleko. da bi se človek prav nič ne eudil, če bi se začela zgodovina ponavljati enkrat, te dni. Zakaj niso jim napoti samo Čehi. ampak prartako Malorusi. katerih je dobra polovica na Poljskem, a se jim v narodnem oziru godi primeroma tako, kakor nekdaj Slovakom pod Ogrsko. <*e govorimo o svetovni vojni, je naravno, da ne smem izpustiti Rusije. R^s tla ' Večkrat mora človek jako pamet no govoriti, <*e hoeo prikriti svojo neumnost. cCsp Politična glasila je treba citati zelo previdno. Tisto, kar čitaš v glasilu eno stranke, je zlagano. Tisto, kar čitaš v glasilu dru ge stranke, pa tudi ni res. Saj menda veste, kakšen .i« noj? Noj .je čudna ptica, ki i-'(> ma dolg vrat, dolg*, noge. kra-na peresa v repu, želodce pa -n' . , . ne moremo ustaviti v nobeno-tak. da mu ga ni para. Nojev zvezo, kar je tako nekaj nove želodce prebavi steklo in že-ga in samostojnega, da res ne [bi je, in v-e mogoče druge stva- LEPI ČAST SE NAM OBETAJO Iz Londona poročajo: Najnovejša iznajdba je vreča, v katero bo mogoče za -lučaj plinskega napada spraviti majhnega otroka. Vreča je iz t vari ne, ki ne prepušča plina. Zgoraj je sesalka, s katero bo mogoče dovajati otroku potreben filtriran zrak za dihanje. Take vreče so po nekaterih trgovinah Že naprodaj. pošiljatve H'Trr ** 1 i^-ism m n i^ymmrifn m rttfiimcHiiif?iniiii W'T 1WWHI!!! W VUMIftlMmraiimi^ ■wwi'wtMirnircM m t i n« r* i i« »n; i m n* ikk n^ n nrnr: ftit > iiT^imiiT! mi ui! rn ifftr*! tnimin uni»t n ni2i»im'uitjiit^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO trn | 36.55 f B.H I 111.65 $23,M I46.N 1M Ztf Din. Din. Din. BM ____ Din. SN Din. !HI Din. tm V ITALIJO Za $ 6.35 .......... Lir 106 f 12.25 ________________ Lir tH $ 29.50 .......... Lir 506 $ 57.06 ______________ Lir 1666 $112.56___________Lir 2666 6167J6----Lir $666 KEH SE CENE SEDAJ HITHO MENJAJO SO NAVEDENE CENfl PODVitŽENE HPUEMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo težjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo £e boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih Za 'tplatilo $ 5.— morate $10.— $15.— " $26.— $40.— -$50.— ________J 5.75 ________.$10.85 ________416— __________$21— __________$41.20 _________.$5130 Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA ISVBfiCJBMO PO CABLE LETTER 1A PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gloi Naroda" NIW YOEK, N. To j«' samo nekaj zgodovin 'r* skill dejstev, ki morajo zapreti usta vsakemu, ki si upa trditi o bivši Avstriji kakor kaki potnimi celoti. Sama lumparija jo je sestavila in držala do — Hitlerja. Zdaj je prišel on sam še po to kost, ampak koder j<-kost, tam ja hi rada imela! — je vzdihnila ona. - Jaz pa njrgov žc*loa so po ko hi poravnali krivice, ki so, prom|rju iako neurejene raz jih zadali civiliziranemu svetu,1 niorfl na ampa\k kako bi se maščevali. etu, je \~/.rok Amerika. Wilson je bil tisti, ki je Odpovedali so najprej plavil o postavil znanih štirinajst tork vsake vojne odškodnine, spra- m anieriŠka politirna mašina je tista, ki je preprerila, da ni- Baš t«' dni je znani Hitler žarel z obiranjem tiste ko'sti, ki ji pravimo Avstrija. Ime po-menja dovolj žalostno zgodovino za slovanske narode, ki so stoletja trpeli, da je lahko uživala gospoda na Dunaju in Budimpešti. Od nekdanje velike cclote je ostalo eno veliko mesto, ki hira in umira v mali državi. Okoli njega je dosti hribov in gora — to je Avstrija. Eni pravijo: Avstrija hi bila morala ostati taka, kakoršna je hihi. Bila je potrebna za ravnovesje v Evropi. Ti ljudje pozabljajo na zgodovino. Zakaj Avstrija ni bila naravna celota, ki bi se bila žarela reeimo kakor naše države. Avstrija je rastla z ropom in bojem. Veliko kraljestvo Oto-karjevo je bilo vničono od Avstrije. In njen vladar Rudolf Haibsburški je poklical divjake iz Azije na pomoč, da so mu pomagali vničiti veliko slovansko državo. Poljaki niso nikdar prišli svojevoljno pod Avstrijo. Dobrih sto let je od tega, ko so Rusi, Nemei in Avstrijci razdelili samostojno poljsko kraljestvo in pograbili vsak svoj kos. Tudi Madjari niso prišli prosit, da bi smeli spadati pod Avstrijo. Ni še sto let od tega, ko so iskali svobode. In bili bi jo dobili, da ni bilo Hrvatom, ki so zatrli gibanje po svobodi hrepeneče ga ljudstva. In prav tisti Hrvatje so danes, ki rušijo celoto, kateri pravimo Jugoslavija. Rušijo z vsemi močmi in če treba, tudi lažmi. Sam predsednik Hrvatske Matice je javno izjavil, da so Hrvatje v splošnem bližji južnim Nemlcem, kakor pa postavim nam, Slovencem. Kdo bi se ne smejal — ee bi ne bili osli, ki to verjamejo. vil i na površje svojega Hitlerja. Ta je vniril kos za k<»-som vse mirovne pogodbe, oborožil Nemčijo do zob in zdaj «traši na vse štiri strani sveta. Četudi ni Nemčija izgubila sko-ro nobenega ozemlja razven tistega dela, koder žive Polja- smo drlali tam. koder smo prelivali kri in postavljali principe. Se danes je najbolj popularno geslo: ljoke proč od vsega, kar se ne ti£e Amerike. Ampak se jr tiče, pa še v veliki meri. Ni treba, da zdravila proti vojnam š«» ni bilo do danes, kakor je bil prrd log Litvinova: preprečite vojno tem, da odpravite orožj«'. Rusija je danes mi-Učna ^i la: nikdo ne ve. kako velika je in kako močna. To je edino, kar drži nazaj Hitlerja. Po svojih ovaduhih -icer Iahk<» vse dobro i znajde, kakšna je rns ka vojna moč, kako je oborožena. koliko aeroplanov ima in drago. Ne mor. pa proiiaj-li. koliko Rusov je - v Hitlerjevi domeni sami. Zakaj ideja je kakor zrak: \ \ diš d. Ideja živi sto in tisočletja ter Ča ka samo priliko, da ^fopi \ življenje. Kaj bi dala tlanes Hitler in Mussolini, ko bi ma. Razdelitev našega ozemlja in naše domovine je taka: doli do Zidanega mosta pa tje do Benetk je tisti nemški most, katerega kažejo že nekatere mape. Mi pa — nas se ne vpraša. Še tretja stranka je v ti igri. ki mislijo, da so strašno prizadeti. To so Madjari. ftutijo se strašno prikrajšani, samo zato, ker so jim pustili vse, kar je vsaj po večini madjarskega. Baje ne bodo nikdar odnehali. Hočejo imeti nazaj Slovake. Hrvate, Rumune in naše Pre-kmurce. Prišla mi je v roke neka angleška knjiga o teh zahtevali. Pisec je moral sicer priznati, da po teh deželah res ne žive Madjari, pač pa tuji narodi, kateri so pa baje "better off" pod Madjarsko. To so torej bivše centralne vlafcti s svojimi zahtevami. Pri-1 drhžila. se jim je tudi Italija po [n če bo delal ž njimi, kar bo hotel — ne verjamem, da bo a-meriški "hands off" kaj dolgo veljal. Tako imamo daiKs fronte svetovne vojne: nekdaj premagane centralne v krst i z Italijo zraven — v ofenzivi. Nekdanje zmagovalce v defenzivi. Zavezniki se umikajo, centralne vlasti napredujejo. Dokler je umikanje, ni bitke. Do zdaj sem govoril o velikih — kaj pa mali ? Kakor vselej in povsod: kdor je majhen, je pa majhen. Naj bo še tako daber, še tako priden, majhen je in ostane. In v tem je tragedija evropskih narodov. Majhen nikdar ne ve, kdaj bo velikemu napoti ali odveč. Zato prosi, išče zaveznikov, preminja svojo politiko, stori vse, samo da reši sebe. Nemčija ima že načrte, da pobere ne samo vse do Jadrana, ampak da pozoblje tudi svoja dva aTi tri sosede na se-verti. In najbolj tragičen je je pristavil on. Otroci imajo drugačne nazore o ^vetu, kot jih imamo mi starejši ljudje. Otrok zre svet z orugačnim pogledom, njegovo mišljenje je usmerje^ no v povsem drugo smer. Tako je na primer učitelj vprašal nčenra. — Povej mi Janezek, katera žival s,, plazi po trebuhu.' Janezek je nekoliko pomisli., nato pa moško odvrnil: — Bolha... »Sicer je pa današnja mladina nasploh prezgodaj dozorela. Nekateri doganjajo da je prav, drugi pa zatrjujejo, da je narobe. Postarna teta je prišla v mesto ter je bila vsa ve>ela sestri ni h otrok. Tudi otroci so jo radi imeli. Posebno devetletni Tonček. Ko sta nekega večera sedela t ena li| pred hišo, jo je otro-ko-zaupno Same' vprašal: — Kako, teta, da nimaš ni"-otrok? — Štorklja mi jih noče pri- velike Rusije. Mrzel pot jima uesti, — je rekla teta. stopa na čelo in vprašujeta No, — se je zamislil fan- zaman: le kako hi. Za vse jVjok in rekel: — Dokler boš v nekaka rešitev, le za to ni no-štorkljo verjela, jih res ne bos benega zdravila, nobene pumo- jniela.. ei. kar je v Rusiji. Tako imamo Še vedno nadaljevanje svetovne vojne. In končana ne bo prej, dokler ne bodo vse prizadete stranke dobile vsaj trohico tistega, kar jim gre. Nekdaj svetovnih VVilsonovih štirinajst točk po čiva med mrtvimi. Baš letos je minilo osmega januarja dvajset let, odkar so zagledale beli dan. Ali se jih je kdo spomnil ? In dete teh štirinajst točk Liga narodov? Jaz ne vem, kaj more biti bolj mrtvo, kakor je Liga. Zakaj njeno življenje je bilo izposojeno od drugih, darovano. Kakorhitro so ga začeli jemati, je Liga lezla na kup. In danes je kveč-jem še — nagrobni spomenik ljudi, ki so dobro mislili. Kljub vsem temnim oblakom pa ne mislim, da bo kje prišlo do kake večje vojske recimo, kakor je bila svetovna pred -premirjem. In vzrok? Velika ideja v veliki Rusiji. VABILO NA VESELICO! SLOVENSKI DOM, INC. Little Falls, New York PRIBEDI ... VESELICO... na PUSTNO SOBOTO, 26. FEB. ZVEČER VSTOPNINA 25e ZA VSE ODRASLE, OTROCI PROSTI IGRALA BOSTA DOMAČA HARMONIKARJA SERTOKALO SE BO BREZPLANO TUDI MALO PRIGRIZKA. — ZA DOBRO PIJAČO BO PRESKRBLJENO. VABLJENI STE VSI SLOVENCI in SLOVENKE ter prijatelji i« mesti in okolice, da se po možnosti udeležite — Člani Slovenskega Doma, Inc, imajo kupiti tike te pri odboru. — To raj na svidenje--! Fr. Masie. j I Par dni po poroki... , On jo je vzel zastran mlado jsti in lepote; da je treba v zakonu tudi jesti — na to ni niti pomislil. Ona je kuhala, kot je par* v«' dela in znala. Ko je prvič p«» ku-dl njeno jed, mn je kar zvilo želodec. Naslednjega dne se je v go-tilni navečerjal in rekel ženi, da mu je zdravnik prepovedal v-ako j« d. Zenica ga je pomilovala in kuhala in kuhala. Ko priile tretjega due domov, je mislil, da se bo v solzah utopila. — Kaj ti je! Kaj ti je, za božjo voljo ? — jo je presenečen vprašal. Debele solze so ji tekle iz oči, ko mu je pripovedovala : — Večerjo sem skuhala, pa j«* prišla mačka in je vse požrla. Globoko je vzdihnil. Ženo je imel rad, pa tudi mačka se mn je smilila. Iu je potolažil ženo z besedami: — Nič ne jokaj, nič ne bodi žalostna. Ti bom pa drugo mačko kupil. - V Združene države je pred kratkim dospel slavni francoski slikar ter rekel, da bo slikal lepe ameriške žene. Ne vem, kako ga bodo Arne rikanke sprejele in kako bodo zadovoljne ž njim. Amerikanke, lepe in grde, stare in mlade, se namreč zna-jo same prav doforo slikati. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin PREDPUSTNA VESELICA V NEW YORKU Kmalu bo postni čaa. Še dva tedna, pa l>o vse mimo in tiho v naših dvoranih do Velike noči. Predpostni čim je najbolj pripraven za veselice in plese, ker v postnem času človek pusti posvetne reči pri miru in premišljuje verske resnice. Tako bo tudi pri nas v velikem mestu New Yorku. Še enkrat v predpustnem času se bomo veselili in sicer pri plenu, ki ara priredi Oltarno društvo slovenske fare sv. Cirila v nedeljo 27. februarja v cerkveni dvorani na Osmi cesti v New Yorku. To bo zopet ples narodnih noš. Lansko leto smo imeli tak ples. Naša dvorana je bila nabita polna, in vsi, ki so se »udeležili, so bili zelo veseli in zadovoljni. Večina udeležencev tistega plesa je bilo oblečenih v narodnih nošah. Tako bo zopet pri nas 27. febr. in vsi, ki imajo narodne noše, so naprošeni, da se oblečejo v nje in prid^yi v našo dvorano. Veliko smeha in veselja bo pri nas takrat. Naše novo Oltarno društvo je že priredilo tri veselice, in vsakikrat je bila naša dvorana polna. Ni čurlno. Naše vrle ženske znajo in razumejo, kaj je potrebno za razvedrilo in zato delajo in se trudijo, da je vse v najboljšem redu za naše udeležence. Tako bo tudi letos pri tej veselici. Ženske so nam obljubile, da bo vse dobro skrb. Ijeno; okusne klobase, dobre potice ju flancati, pri bari pa okusno vino in pivo. Za ples bo sknbela dobra in živahna slovenska muzika. Edino, kar nam zdaj manjka, so farani in prijatelji slovenske fare v New York« in smo prepričani, da se bodo vsi Slovenci v New Yorku, Brooklynu, New Jersey in okolici udeležili tega plesa, tako da bo naše veselje popolno. Naj bo to osebno vabilo vsakemu Slovencu v tej okolici. Ples se začne ob 5. uri popoldne 27. februarja v slovenski dvorani in a Osmi. Večera! i boste lahko kar pri nas v dvorani vam ni treba pripravljati večerje doma. NVi veselo svi-den je. Fant od fare. odprite OBE POSODI... KOSE IZNEBUJETE PREHLADOV! "1'nfti preprertM* jo v roti na fiinr »lraiijonja." In kaj mote Uiti Im»IJ preprosto, bolj prijel:, no kot zaščititi se proti prehladom s pitjem svežega mleka? Ima alkalijsko reakcijo !u njega množina vitaminov A. .. proti infekt l vnega vitamina . . . pripravi raft »istem za vet prihodnjih meserev, da «e lažje protlvite pret^-im prehladom. Tie torej hoeete to zimo manj kihati in njuhati, začn.-te sedaj s tem načinom zdravljenja. Vašemu dnevnemu c-liedu je tretui Mimo dodati čai-fio ali dve mleka. The Bureau of Milic, Publicity, Alluiny. Jfm TNI STATI Of NCW TOUK DELAVSKE RAZMERE IN PREDPUSTNE ZABAVE 1 V naših krajiJi se delavske razmere čim dalje bolj slabšajo. Majne delajo k večjemu do tri dni na teden. Fabrike tudi odpuščajo ljudi. Na Langelat-tu, je Američan Zink and Chemical Co. zaprla že drugi "fur-nes" tako, da je veliko ljudi prišlo ob zaslužek. Kapitalisti ne vprašajo nič, kako se bodo ljudje preživeli. » Izgleda, da lezemo po kapitalistični volji še v večjo krizo, kakor je bila poprej. Kakor drugod tako tudi pri nas. I1161-ino vsi enega boga in enak boj za živi jonski obstoj. Nekatera društva prirejajo veselice, druga spet nič. Po navadi več društev priredi veselico en in isti večer, ter s tem škodujejo drug drugemu. Dnuštvo Glas Naroda št. 89 v Midway, Pa., je priredilo veselico v solioto večer dne 12. februarja. Druga društva pa ravno teti večer, tako da so bile veselice vse povsod. Videl sem več prijateljev, kateri so šli mimo drugih veselic in so prišli k nam. Tem potom se zahvaljujem prijateljem iz Ambridge, Primrose, Cherry Valley in od drugod, kateri so se naše veselice v večjem številu udeležili ter so nam s tem pripomogli do boljšega uspeha. Zahvalim se tudi družini Johna Pirha iz Edwardsville, 111., kar štirje so se udeležili naše veselice. John, povabim te tudi na prihodnjo veselico. Le pridi, da se malo pozabavamo, kot dvajsetletni prijatelji! Dne 1. febr. sta tukajšnja podjetna rojaka Frank in Anton Urbanči-č kupila prodajalno špecerijskega blaga od tvndke Butler Co. ter sta jo odprla pod firmo Butler Urbane ič Co. na Lincoln St., v McDonald, Pa. Rojake se tem potom obvešča, ter prosi, da se pogosto oglašajo v tej trgovini. S tem potom podpirate domače podjetje. Tam boste vedno najvljud-nejšo sprejeti in še boljše po-streženi, kakor kje drugod. Torej rojaki držimo se gesla: "Svoji k svojim!" Pozdravljam vse naročnike. John Žust. O DELAVSKIH RAZMERAH IN SMRTNIH SLUČAJIH V Veroni, Pa., je z delom ja-ko slabo in mislim, da je tudi drugod tako. Kapitalisti skrbijo, da mora delavec biti vedno v pomanjkanju in mu ne puste dalje, kakor iz luže v blato. V Veroni ni šapa delala od 1929 do lani. Lani so jo popravili in so bili vsi Verončani veseli ter tndi jaz, ki sem bil v Pittsburghu, kjer sem delf\l pri isti družbi. Mislili smo, da bo-mo lahko del»ali vsaj pet let, ali na žalost je bilo samo pol leta in so skoro vse odslovili. Samo nekatere Še mučijo notri, da ne moremo ne živeti ne umreti. Tako je z našo Verono. Tudi nesreče ne počivajo. Tukaj je nemila smrt ugrabila dva Slovenca v 14 dneh. Prvi je bil Mr. Andrej Bartoša, star 55 let, drugi pa Frank Dola«, mlad fantič, star 12 let. Prvi zapušča ženo in dva sinova, drugi pa očeta, mater dva brata in tri sestre. Žena Mr. Bartoša bi rada zvedela, 'kje se nahaja Anton Hrenovee. Pred štirimi leti se je nahajal nekje v New Yorku v bolnišnici. Naj zaenkrat zadostuje. Imam preveč trudne roke, ki ne morajo več pisati. Bom pa drugič kaj več napisal. S pozdravom vsem čitateljem Glasa Naroda, Marko Frankovich, Verona, Pa. Ob 40-Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži in nudi v obeh oddelkih: imovina — $2,254,385.93 , Članstvo — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov ŠTEVILO društev 187 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE —•V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. GLAVNI STAX IN LASTNI DOM: ely, minnesota SLABI ČASI JIM NISO KALILI VESELJA producentje mleka se 2ele osamosvojiti Slovenska Gostilna NEW RIDGEWOOD PALM GARDEN FRANK MIHEL1CH, Lastnik 489 Onderdonk Avenue cor. Greene Ave., Ridgewood PLES vsak ČETRTEK - SOBOTO - NEDELJO POSLUŠAJTE VSAKO SREDO OB 6:80 POPOLDNE MIHKLlCKV radio program po POSTAJI WMBq Dne 5. februarja ?imo imeli v Fly Creeku farmerji svoj veliki dan. Postavljen je bil namreč temelj linijski mlekarni. Iz Albany, N. Y., in od drugod so dospeli govorniki, ki so s prepričevalnimi besedami poudarjali, kako velikega pomena je to za nas. Kakor znano, smo bili farmerji zaštrajkali in začeli pri-topati k uniji, kajti kompani-je so nam tako malo plačale, da niti svojih stroškov nismo mogli pokriti. Vsaka reč gre do gotove meje. Zbralo se je torej nekaj uglednih mož in so začeli agitirati za unijo. Spočetka je bilo težko, kajti ljudem se ne da zlepa dopovedati, četudi gre za njih lasten dobrobit. Vršila so se razna zborovanja, radio je bil skoro neprestano v akciji, ljudje so se pa vseeno obotavlja li. Ni in ni se jih hotelo prijeti, dasiravno bi imeli od tega dobiček. Senatorica R. F. Gravas ie izjavila, da si je v Albany že dosti prizadevala v ta namen, slednjič je pa sprevidela, da farmerji drugače ne bodo nič dosegli, če se ne bodo organizi rali. Edino v organizaciji je moč, edino v organizaciji nam je napredek zagotovljen. .Ustanovljena je bila unija, in farmerji so zaštrajkali. — Štrajk se bo nadaljeval, dokler ga no prepove glavni stan unije. Po raznih krajih so začeli graditi unijske mlekarne. Tudi tukaj se je nekaj mož, ki se dosti žrtvujejo, zavzelo za to idejo. Predsednik mlekarne je slovenski farmer Mr. Felix Kode, ki je dobro znan našim rojakom. Šel je v New York ter sklenil pogodbo s Consumers League in sicer za dobo petih let za vse mleko, kar ga bo šlo iz te mlekarne. Zdaj vozi unijsko mleko Mr. Frank Trinkaus trideset milj daleč. Tudi on se dosti žrtvuje za to koristno stvar in ž njim vred še več drugih mož, ki so vedno za napredek tukajšnjih farmerjev. Marsikatero morajo sider preslišali, toda vsi njihovi napori bodo nekoč s sijajnim uspehom zadostno poplačani. Ampak to še ni vse. Obeta se nam tudi tovarna za kon-serviranje. To bo lep napredek. Kakor slišim, se tudi v Cherry Valley in v Roseboom zanimajo za linijsko mlekarno. Tam je dosti zavednih mož, ki bodo nedvomno dosegli svoj cilj. Toda hitro se je treba lotiti, kajti železo je treba kovati, dokler je vroče. Ne vem pa, kako je kaj v Worcestru, N. Y. Svoječasno so zatrjevali, da so 100 odstotno unijski, sedaj se pa nič ne sliši o njih. Upati je, da bodo dobili .korajžo. Korajža velja. Zdaj je čas, da se far-jmerji zdramijo, ko vendar vsakdo lahko na svoji koži občuti, kako nas izkoriščajo. —-Kompanijsti se valjajo v bogastvu, farmerju pa niti toliko ne privoščijo, da bi pošteno živel. Predsednik Dairymen's League ima stotisoč dolarjev plače na leto. — Dragi farmer, kolikokrat si moral kravo pomol- sti, da so se natekli ti sisočaki! Drugi uradniki imajo po GO in 40 tisočakov na leto. Nekateri farmerji so pa tudi taki, da jim je samo za čast. Ce kompanijski zastopnik ž njim lepo govori in mu da kakršno darilce, pa se mu zdi, da je v devetih nebesih. Ej, prijatelji, kompanija ne da nič zastonj. Za vse, kar da, je že dobila ali pa bo dobila od farmerja desetkrat nazaj. Ako farmerja doleti nesreča, mu kompanija ne bo nič po magala, če bomo pa farmerji združeni, se lahko vedno zanašamo na medsebojno pomoč. Vreme imamo razmeroma le po, kljub temu pa že težko čakamo pomladi. Prej pa mora priti seveda še sveti Matija, ki bo led razbil ali ga pa napravil Snega še ni, pa vemo, da ne bo brez njega. Pozdrav vsem zavednim rojakom ! Frances Terček FIv Creek, N. Y. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEV^ V A MRR l % KJE JE — ANTON HRENOVEC? — Helena Hrenovee išče svojega sina Antona Ilrenovec, po domače Brkinovega iz Podgraja. — Prosi vse rojake, ako kdo ve kje se nahaja, naj sporoče na naslov: — MARY BARTOŠA, 522 W. R. R. Ave., Verona, Pa. (3x) Lansko poletja sem imel o-praviti s turisti. Bili so od vseh strani: od Calif orni je pa do Maine, od Manitobe do Texasa, od Floride pa do Que-beca. Raznovrstna družba. Zelo prijetno in zanimivo je bilo razgovarjati se s tako vrsto ljudi. Marsikaj so vedeli povedati o različnih krajih in 0 raznih dogodovšcinah s svojega potovanja. Seveda so tudi hoteli vedeti, kako se imamo v naši pitts-burški okolici. — Izvrstno, — sem dejal — tovarne in majne obratujejo s po*no paro. Delavci primeroma dobro služijo, ker so dobili unijo in povišanje plače brez kakih večjih štrajkov. Trgovina je oživela in farmarji se vesele, -ker so letos dobili pridelek kakoršnega niso imeli že desetletja, in kar je glavno, za vse dobe tudi primemo ceno. Da, — sem takrat pogosto j omenil — zdi se mi, da je vse nekako predobro, da bi moglo dolgo trajati. Nisem pa dom-i ne val, da se bo moja slutnja Itako hitro vresnieila. Kmalu po tistem se je priče-(jo rušiti. Najprej na Wall St. in potem s«1 je gniloba obstoječega reda hitro razpasla po celi 1 deželi. Sedaj nas zopet tišči j mora depresije in s s-krbjo pričakujemo, kako in v katero t smer se bo vse to zaobrnilo. Obzorje nad celini svetom je zagrnjeno v temne oblake, ki ne vemo. kaj nam obetajo: ali blagodajen dež, ali — kar je bolj verjetno — uničujejoč vili nr. praznikih smo seveda potisnili vsakdanje skrbi na stran t.er smo jih obhajali dokaj brezskrbno, da, celo razposajeno. \1a novega leta dan pravi John: — V Cannonsburgu imajo danes popoldne igro in tam še precej dobro igrajo. Kaj ko bi šli nekoliko tja pogledat? Močno sem l>il naklonjen in nič kaj razpoložen. Skušnjava je bila pa precejšnja, posebno ker sem vedel, da se bom tam zopet lahko sešel s svojimi znanci in prijatelji. Koliko časa se pa bomo zamudili, sem hotel vedeti. — 0, tam bo velika stvar, — pravi John. — Ples po igri, prosta zabava ter vsakovrstna jedača in pijača. Toda mi ne bomo vsega čakali, po igri takoj odide-mo. Res smo videli igro ter potem še m a rak a j drugega. O, saj pravimi Na novo leta obljube delat, ko ga pa takoj prvi dan polomiš. No, pa je bik> v splošnem zelo prijetno. Igra zabavna in čudovita. Pomislite: Zrela, premožna, in možitve željna devica, šest zaslubljenih snu-bačev, izkušena ženitovanjska posredovalka in prebrisan posredovalec, pa so tako drug drugemu podirali, da se je ko-nečno vse razdelo. - Po velikem trudu izbrani ženin — star pečlar — jo je zadnji trenutek pobrisal skozi okno — neznano kam. Velika dvorana je bila napol jnena, obširni spodnji prostori so bili pa premajhni. Caniionisiburg ima nekako privlačno silo in tam je vsaka pri. reot naletel na isto dvojico. Bila sta kot prerojena. Ohi^iza sta ima zadovoljeno žarela, kretala sta se živahno in oči so se jima zadovoljno iskrile, ko sta zrla o-krog na enako dobro razpoloženo množico. — Veš kaj ti bom povedal, .Toe — pravi Frank — včasih je pa le dobro, ako človek nekoliko stopi ven. Pozabiš na vse težave, na majno, bose in depresijo.. Veš, ravno tako se počutim, kot v mladih letih, ko smo še fant o val i. — To ti pa rad pritrdim, — nravi .Joe — saj smo fantje, pa se kakšni. — Ako smo fantje — se je navdušil Frank — potem bomo )1a eno zapeli". Ponosno se je vzravnal, prša so se mu napela in iz grla je mogočno zadonela: 44 Pod klančkotii sva se srečala ..." Joe "počez" par basov in kontrabasov je bilo tudi takoj v krogu in kmalu je bilo vse ozračje polno najbolj ginljivih čustev. Na bilo dolgo, in naletel si na vseh koncih na skupine, ki so si z našo lepo pesmijo dajale duška prekipevajoči razigranosti. Dne 11. t. m. so tukajšnji rojaki priredili poslovilni večer Andreju Pangeršiču, in njegovi družini. Odpotu jejo na farmo v Minnesoto, »nikoder so prišli semkaj leta 192S. Bil je prijeten vtčer in prostor pretesen, toliko njegovih prijateljev se nas jo bilo zbralo oni večer. Andrej in njegova soproga sta bila namreč tfukaj zelo priljubljena. Njegovi trije tukaj živeči bratje, njih žene in prijatelji smo jih skušali odvrniti od tega koraka, toda brezuspešno. Ami reja pač vlečejo spomini nazaj v kraje, kjer je preživel svojo mladost, fantoval in si tudi izbral svojo življensko družico, ki je hčerka mrzle Minnesoto. Ker je Andrej izkušen farmar, upa, da bo tam uspel, in mi mu iskreno želimo sreče. Poročila se je Marv Kranc, najstarejša hčerka znane Kran-čeve družine na Musse, Pa., z Herbertoni J. Havm Philadelphia, Pa. Mladi par bo stanoval v Philadelphiji, kjer je ženin zaposlen Jrot artist. Mary je šla nekoliko predaleč od nas. Bila je ponos očeta, materi kot zaupna prijateljica, sestram in bratom kot druga mati, in tudi njeni mnogoštevilni prijatelji jo bomo pogrešali. Vsi ji pa želimo obilo sreče. V. P. Cliff Mine, Pa. ŽALOSTEN SLUČAJ. V nedeljo 23. januarja je rojak Pavel Zupančič, v Irwin, Pa., praznoval svoj 75. rojstni dan, v ponedeljek zvečer 24. januarja pa je zaspal za vedno. Doma je bil vi Vartač, fara Kolovrat. ShovsuncL v JicwadL • i ' SLEPAR JE NAŠEL RODOVITNA TLA Proeiin cenjeno uredništvo, bodite toliiko uslužni in ponatisnite te vrstice v vasem (»lanu Naroda. Žid mi je. ker vam ne morem |M>^lafti kaj bolj zanimivega. kot ho ta dopis, toda mogoče mi ho še kdo hvaležen za to poročilo. Vi veste, da smo v tuji deželi med tujimi ljudmi. Sleherni naš človek hi se moral te-ga zavedati, ;t £alibo«r, nekateri ljudje hočejo živeti brest ka, slaba pota. Ako kateri želi še več informacij ali dokazov proti Kara-su, naj se obrne na Mining Par. lament Building v Toronto, Ont. Vem, da meni ne bo s tem mojim dopisom nič pomagano, toda upam, da kolikor mogoče zaprem temu brezsrčnemu lopovu pot do naših ljudi. Pazite Slovenci, Hrvatje in v«i Jugoslovani, komu zaupate svoj težko pri slu ženi denar. Želim, da bi se nikdar več uc čulo, da bi se naš rojak ukvarjal s tako umazano obrtjo. Omeniti moram, tla se je "Kanadski popotnik" zmotil, ker je voščil Karasu srečno novo leto 1938, ker za takega brez vestnega lopova bi bilo boljše, da bi ga ne dočakal. Naj končam. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke sirom Kanade in Združenih držav. Marv Pecek, Beamsville. Ont. Oan. Slovenske novice S SKRAJNEGA SEVERA. Gotovo je ž«' mnogim znano o sleparski aferi Karola Kara-sa, rojenega Hrvata, i« par let živ< čega v Novem mestu na Dolenjskem. Dan za dnem se čuje o novih žrtvah, ki jih n siamni lopov o v Toroivto. Ako bom jaz katerikrat šel, ga morda najdem tam in ako bo ča"s dopuščal, se bova kaj pogovorila. Pozd rav! Math. Zobec. ZAHVALA Moja žena Mary Debelak, ki je nahajala v Sudbury St. Joseph's Hospital, in jaz njen soprog, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so jo obiskali, z.i vso dobroto in naklonjenost. Tisočera hvala vsem skupaj! Louis in Mary Debelak Creighton Mine, Ont. LJUBLJANSKI ŽUPAiN DR. JURLJ ADLEŠIČ PRIDE V AMERIKO. Uradno se poroča iz Ljubljane, da obišče Ameriko ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič, glavni predstavnik l>ele Ljubljane. Župana je povabila organizacija Jugoslov. kulturnega vrta, da prisostvuje slav-nosti otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. ki se vrši v dneh 14. in 15. maja v Plevel and u. G. župan je sporočil odbora Jugoslov. kulturnega vrta: "Izvolite sprejeti mojo najlepšo zahvalo za Vaše ljubeznivo vabilo od 3. novembra 1937, s katerim ste me povabili, da se udeležim v imenu mesta Ljubljane slavnostne otvoritve Jugoslovanskega kullurnega vrta v Olevelandu. Vašemu prijaznemu vabilu na va-še sla.yje imenoma pre-stolice Slovencev, mesta Ljubljane. Z odličnim spoštovanjem, Dr. J. Adlešič." Opozarjamo vso slovensko javnost in upamo, da pridejo naši rojaki široni Amerike [Cleveland, da skupno praznujemo veliki dogodek v zgodovini ameriških Slovencev, ko bo predstavnik stolnega mesta Slovenije navzoč na si a vn ost i otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta, katerega je naš narod z velikimi žrtvami končno dovršil. Jože G rdi na, gl. tajnik J. K. Vrta. 'SLOVENSKE POROKE. Kakor je bilo že poroča no, se vrši poroka Miss Sylvije Svet s Frankom Janša, prihod- se želim odzvati in priti osebno'njo soboto, dne 26. t. m. ob 10. Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva meser, druga dan in tretia pa leto. kdaj vam naročnina pol ere. Naprhner: — 2.20.38 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 20. feb. I 936 Pošljite pravočasno, da opominov. nam prihranite nepotrebno delo poštjauja LAS NARODA, 216 W. 18 St., New York uri dopoldne s sv. mašo v slovenski cerkvi na Osmi cesti v New Yorku. Poročne obrede bo opravil domači župnik Rev. Ed. Gabrenja. svatba pa se ho nato vršila ob šesti uri zvečer, v dvorani iste slovenske cerkve na <>smi. - Novoporočenea se bosta naselila pod naslovom 142 South i»lli St., Brook I vn, N. V. V soboto, 26. febr. se bosta ob petih popoldne poročila v slovenski cerkvi 11a Osmi Mi-s Anna P ima t in Mr. John Stein ha nit. Svatba bo zvečer v Škrajnarjevih prostorih. POPRAVEK. Brooklvnski tamburaški zbor ima Belo nedeljo 24. aprila ko:, ceit, ne pa veselico, kot je bilo 'zadnjič pomotoma poroča no. liORD BEAVERBROOK SE VRAČA. Poznani angleški lastnik časopisov, lord Beaverbrook, ki se je mudil nekaj časa v Kanadi, in se sedaj preko Združenih držav vrača v London, je pohvalil stališče angleškega ministrskega predsed. Chamberlaina v sedanji angleški krizi. Rekel je. da je zelo zadovoljen, da je parlament dal Cham-berlaimu zaupnico v sponi z vnanjim ministrom Edenom, ki je odstopil. Beaverbrook je rekel, da nikar ne misli, da bi Chamrber-lainova sedanja -politika pomenila popuščanje proti evropskem diktatorjem. Spoznala je, da TRINERJEVA ANGELICA pomeni zdravje. "Milwaukee, Wis. — Trinerjeva An gelica je zares napravila iiudcže. Boljše se iMjfutim. bolje izgledam, hitro za-spim ter spim trdno. Mrs. M. T." O Vam živci napajajo, pijte Trinerje* o AngcUeo, ki uživa sloves hrezprimerne želodčne tonike že 47 let. Iz Vašega sistema bo i/.fistila nabrane strupe. Va3 glavobol. nej>rehava. potrtost vsled «-trujenosti in druge slične bolezni, ki jih povzročajo želodčni neredi, Itodo izginile. Še ver! Vsled reda v črevesju boste manj dovzetni za prehlade in flrngp bolezni. Trinerjeva Angeli«-« je prijetno zdravilo, deluje milo brez Ščipanja ali drugjih nevsčenih znamenj. Pri Vašem lekarnarju ali naravnost od Joseph Triner Corp., Chicago. TU. pesem rudarja Nevarno je povsod življenje, povsod preti tisoč pogub, a tako ni nikjer trpljenje kot tvoje je, rudar preljub. Tja doli v črne globočine Te vedno vodi strma pot; med črne skale in pečine si s trudom koplje« nov dohod. Za Tebe solnce nič ne sije, za Tebe zvezde ne gore, le tema Tvoje jame krije, za Tebe ni noči, ne dne. Ti ne poznaš zelene trate, Za Tebe polje ne zori, Tam doli ni gorice zlate in vrt dišeč Ti ne cveti. Za Tebe ptice ne igolijo, potoček bister ne šnmlja, pečine Tvoje Je molčijo, v njih pesem sladka ni doma. Poslal O. MIHELICH Po zemlji ljudstvo se raduje, prepeva, raja med seboj; pri Tebi—kij se samo euje, ko udariš ž njim—to_spev je-Tvoj. Globoko doli v črnih jamah se v prahu trudiš in potiš; na rokah žulje in na ramah — veliko siromak trpiš. Opomni Te stopinja vsaka, da poleg Tebe smrt stoji, povsod na Telbe strastno'čaka, nad glavo koso Ti vrti. Tolažba naj Ti pa ostane in naj srce Ti osladi, da Bog bo nekdaj svoje vdane po dela sodil^zemskih dni. SLOVENSKE K1TJIG-E Vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih pisateljev; prevodi del svetovnoznanih moj- gospodarske, gospodinj-in poučne knjige; igre itd. (I BREJ MAX: ZVIJAČA Ma.^kcradno vrvenje je ol»-:iio>tjo kraja, je vznemirilo po j Šele na rohn prepada se raz- vlndovala lahka melodija, do-Jštenega in opreznega Pierota;! gali in ji pokaže njeno lah nora i/, orke-tra. Pestri pari. videl je, da gre iz kroga mas- miselno vedenje. Hrepeni kakor da so |>ogreznjeni v *u kerade. Ostra, trenutna bolest meče tone, so se harmonično libali v valčkovem tempu. /Idelo se je je prekinila njegovo srce. je ljubrisarmen na lahkomiselno koraj. da šum in in zaupljivo Pierotko. ki se je / nevarno i.-kronahjo oklenila prvega, > katerim jr« sezna- vrvenje karnevala prodira iz .-rečen pr': misli, da j« Pierotkn pregnala njt govt) osamljenost. Xi slutil, kdo se >kriva pod masko, toda čntil j A' nji sorodnetra člove- lahko- trm. da bi se prepričal. da ne Bil bo lahkomiselno padla v zapelji včevo n a roč je. Objel je Pierotko. jo pri vil na pjsa in jo obsul v temi z žgočimi poljubi, čistimi, tenia ni; \ čeprav je hi! to on sani., slmlkimi in vzpodbnjajočimi. Sredi linišča -n trušea maski »anih obrazov je-začutil Pierot simpatijo d<> nje in sočutje do njene neodpornosti napram »lueajni ljubezni, izražajoči i angleški vojaki, katerim se sieer že itak precej dobro godi. vedno žele. kdaj pridejo v banko na stražo. Omeniti pa je treba, da že od leta 17-SO še ni bilo nobenega vloma v banko, niti ni od tistega časa nihče poskušal vanjo vlomiti. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen 61 Ker je izgovoril markiz te besede nekoliko Jasneje, jih je slišal tudi baron de Cravant. ki jf v"s večer požiral Lueio z očmi. In takoj se }<• oglasil: — t e človek resnično ljubi, mu je vsaka žrtev radost. — Mar ni povsem naravno, da podredi svojo 'scbno srečo ljubljeni ženi? — To ste povedali zelo lepo, dragi baron. Juuaštvo vam dobro pristoja. — je pripomnila Lileie sinejo. — O, se mi rogate, izgubljam vsako upa-t\-e. R1 >KOB()RF/' AI >A M 10. Jim Adamič, mladi slovenski rokoborec iz Micbigana, k? mnogo obljubuje na atletskem poljn, je pretekli petek večer •orazil v desetih nastopih znanega ameriškega r<>koborea Hai ry Thomasa iz Minnesote. Atlet Adamič prihaja iz Michi-njna in si je kljub svoji mlado-j — Bežite no, saj niste tako boječi! Nikar si sti — star je 23 let — priboril j ^ prizadevajte vplivati name. V ^ al" - vendar si prizadevam, saj je to moja ctskeni pohu. \ .10 ve^uh na-j . . .. ' J m • i i • in- najbolj vroča zeha sropili jedose lai porazil 2 i na. "STARA GOSPA IZ ŠIVAKINE ULICE" -jprotTiiWov. Zadnja borba v Yorku. ki se je vršila v Madi?cn Square (J a rti en, mu je r mmgala do velikega sloveča in kot pravijo ljudje, ki se razumejo na tak«3 stvari, bo Adamič trne! prihodnjo priliko spopasti se s črncem .loe Louisom. ' n če ho tega premi kast i 1 in o hudomušni ljudje, čeprav so videti nekam dolgočasni. 4tSta-i\n e,ospa*' ni nihče drugi, ka-koh Angleška banka, ta najmogočnejša državna banka na vsem svetu. Da so Angleži tej -voji državni banki dali pride, vek 'VIara gospa" je imelo svoj vzrok v tem. ker so hoteli *voji državni banki napraviti lep poklon: kakor kaka dobro \izgojena stara dama, je tudi Angleška državna banka sko-ro oret i rano natančna in redo- vestna in ploh ipolna vseh najlepših last-rjiK-» ie ta banka na vsem svetu i krat izkaže resnica, da slovenska kri nikdar n<- fali. CALUMETSKl ROJAK UMRL. Prid nekaj dnevi je v kliniki Afavo v Roehestru, Miun.. umrl rojak Frank škutVa, ki je komaj nekaj dni prej odše? tja iskat zdravja. Podleže! opcraciji. Bil je <>0 let star in doma iz Oreška pri Novem rnestu. Te dni je nenadoma izhr.iihui! Ka. — Ne morem ti -povedati, ka-j *' ko dobro, kako divno je, da sva . , . -e srečala. Ljubila bos kajj^l,W' nenavadno ne? Sevi da, seveda; ti si prav triko kakor jaz — je odgovorili v tem svečanem in obenem brez j Angleška banka je dandanes skrbnem tivnutku Pierot. najbolj bogata in najbolj mogočna. je pa zato tudi potrebno, da je najbolj zavarovana. Na vse načine je zavarovana, da bi v njej ne nastal kak |>o-žar ali da bi vanjo kdo vlomil. Ljudje pripovedujejo čuda. kako je ta banka zavarovana. Seveda pa vsega ni mogočo ver je. ri. ker je marsikaj tako skrito očem tujca, da je že zato ne- Med Lueio in markizom začeti razgovor ie postal splošen, -kakal je s predmeta na pred met. Markiz ni več tako trdno verjel v možnost zakonske zveze med baronom in Lueio. Vede! je dobro, kdo je mož, ki bi si znal pridobiti njeni -ree. Njegov pogled se je ustavil na mrkem Ar-»iiandovem obrazu. Armand je že od začetka! 'beila kramljal / baronico Tresorier. Opazil if' dobro jioizveiiovalnc markizov«' posk?i>e. Slišali je x.se, kar -ta govorila Uravant in Lucie. Delal se j - pa, kakor da ničesar ne vidi. Večer je bil i prijeten in gostje so se razšli po terasah. Ar \ nand jii prišel med svojo ženo in markiza pred skupino, sredi katere sta bila Cravant in Ln«-h . j Markiz s<« je obrnil k Armandu, rekoč: Ali ni ta iniadost razkošna? Kako bi čl i-• ek ne pozabil i,a izgubo svoje mladosti, če zaveda, da cvete v drusrili okrog nas? valita. Dobro je poznala ta pogled. Bil je i-ti, s katerim je ona sama merila Armanda, če j<-bil v bližini Lucie. Tresla -e je od jeze in ker se ni mogla več premagovati, je dejala: - Zakaj bi pa ne smela kramljati in siueja;! se / To je njuna pravica. Lu<»ie je -prejela bar«-nov predlog... Te neprevidne besede je vrgla -voj^nn možu v obraz kot izzivanj«, v pričakovanju, da ga bo do spravile iz ravnotežja, da bo -tisnil pesti in >aškrip il z zoluni. Toda Armando/ obraz je • -•tal miren, samo očj so malo hitreje zauežik:-le iu prsa a j«-•ejal povsem mililo: — Oštel tiorn Pau'a in Lueio. da nij nista t" ira pove.lala. -ae iu Firmont poklicala < J'avanta in to priliko ,i< izrabil Armand. da je presenetil Lueio. Sklonil -e je k nji in dejal na videz brezbrižni: Ar man«! se pa /a njegove besede ni zmeni' nepremično je gledal njo, ki jo je tako brezmejno ljubil. Mina je sledila pogledom svojega mn '/a in videla — Lueio, vč. raj ste se mi zlagali. Pravkar ■^m zveilel, da ste -e - Cravanfom že tUtgoviiii- jla. Nisem mož. Ki uuvorii t ja v en dan. Opo j/arjam vas: l'e -e vam približa, .'-e !»<» tiho go-! voril 7. vami in če boste prijazni z njim. plan« n. nanj in mu vpričo vas pri-olim zaušnico. Lucie ga je preseneč<*no pogledala. — Kaj sle znoreli: i — Da. norim od obupa in jeze. j Tisti hip -e je baron vračal k Lueii. Le ta -e j je ozrla na Armanda in »»pazila, da je priprav i I.ien na vse. Zato je od daleč pokimala i'rav.-n. j111. rekoč: 1 , . .. j — Dragi baron, pošljite mi -cm Mi-< <«rit'-i*'itb. Potrebiilem J«*. Baron se je prikloni! in odšel po njenu dr :- je. kako io nprti na Lneio in Cra- žabnieo. (Dalje prihodnjič.^ i prav ton. Znano je tudi. »la so tresorii še drugače zavarovani. Če bi kak neupravičenec hotel le udreti v težka vrata in bi jih nazadnje otlprl, bi se pokadili vanj celi oblaki strupenega plina. ki je tak. da bi vlomilcu celo maska s kisikom nične pomagala. Vrhu vsega tega varuje banko noč in dan še cel oddelek gardnega polka. Ker so Angleži tako trdovratno drže svojih starih navad, se drže navad tudi pri tej vo>ski straži. Iz starih časov je že navada, da ima poveljnik te straže pravico na stroške banke večerjati in pri večerji popiti eno steklenico portskega vina ali sherrv.ia. Da pa poveljniku ne bi bilo pri večerji za Važno potovanje. M«r J« MUBfnjM potovati v stari urtff aH pobiti koga. a« J* »afcafcaa. rta J* p*a**n v «aah stvareh.; V dad nate tfolfa-letua- skutaja Vam camorrma dali najbaljfta pefaMaHa 1» tudi f« patretMHr prrakrhetl. da ja potoTMje oaabna In Wtre. **«t# mm Banana •krnil« na nas sa vsa pnjasnlta. Ml preskrbimo rte, bodisi proAnJe sa povratna dovoljenja, polni list*, vlzeje In splob vse. kar Je za potovanje potrebna » najhitrejšem fasu, in kar Je glavno, ta najnanjfte Mrotk*: Nedrtavljaol naj ne odlaiajo da xadnjef» trenutka, ker predno se dobi It Wasbingtona povratno dovsljenje. REKNTrtV PERMIT, trpi uajmanj en meaer. rifcite lorej takoj ta braeptbCna navodila tn zacotavljamo Vam da boste porrnl 1» udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West Ittth Sri en New York. N Y Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti''? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? POČITNICE SE OBETAJO — Ker ravno pošiljam za na-daljno naročnino, — poroča Joseph Stefancie iz M anus Choice Pa., — naj omenim, da imamo letos še precej milo zimo. Z delom tudi ni preslabo, toda čez par mesecev bodo prišle neprostovoljne počitnice. Nase delo poleti poneha. Prej so delavci hodili na strajk, zdaj bodo pa kompanisti, ker imajo premalo profita. Pozdrav! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEJV; 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« sem v Mekko romal. — Pri Šamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SK1PETAR JE V 4 knjice, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koda v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik v Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet naj divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3*50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Prekiestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komanči h. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri 2! 6 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. KRJANCEK ROMAN IZ ŽIVLJENJA 3 ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. umi-=1 o Ko že vsi sedejo, i-zroei Gunnar notarju pooblastilo, ki mu ga .je izročil Manfred Hallerste-clt. V njeni je bilo vse natančno navedeno, kaj se mora zgoditi. Notar prebere pooblastilo in ga vrne Gunnarju in pooblastilo je določalo, da mora notar najprej odpreti mišmi predal in nato v njem nahajajoči se ovitek. Notar stopi k pisalni mizi. 4'Kje je ključ?'* Baronica Seobach vstane in pove, -kje se nahaja sveženj ključ<*v in dolžiti laži — in — očitne goljufije. To«U» Gunnar l>o moral vse to iovedeti. Gunnar je pazno poslušal besede baronice Seebachove, nato pa mimo reče: "Je mogoče, da se je gospod Hallerstedt premislil in je tudi mogoče oporoko uničil, ne da bi pristf do tega, da bi napisal novo. Prav gotovo je bila tudi njegova volja svoje sorodnike postaviti za svoje dediče. Samo žal bi mi bilo, ako njegova volila, ki jih je določil, ne bi brla ioplafana in zato moramo pod vsakim pogojeni skušati oporoko najti. Mogoče je todi, da jo je »pravil na kakem drugem kraju.** Tedaj pa se dvigne baron Klurt Fuchs. Njegove oči jezno gledajo proti Gunnarju. "Prav gotovo upate, da je tudi vam mnogo zapustil," ga vpraša za nič I ji vo.M Iz slovenskih naselbin TEDENSKI KOTIČEK Piše: I. BUKOVINSKI. Pittsburgh, Pa. Nov korak k napredku naše bilo, da bi razstavili svoje ši- slovenske naselbine je bil štor- rom sveta znane idrijske čipke jen, ko je bil pred kratkim u- in pa — sloveče kranjske klo- stanovljen mladinski odsek base. pevskega društva "Prešeren." Pristopilo je preko .'30 mladih članov, ki so se zavzeli od svo- Skupina penmvlvanjskih go-spodov-bankirjev je pred krat- ji,h voditeljev navad in lju-jkim sklenila na tukajšnjem sdboroA'anju, da se bo na vso moč borila za ustavljenje federalne poštne hranilnice, češ, ljudje naj raje nosijo denar na banlko. No, kar se tiče mene in velike večine dehivcev, si nam hvala Bogiu ni treba beliti glave, kam bi z denarjem, ker je sreča, ako le imamo za sproti, kot pravijo za tobak in za sol in druge potrebne reči. Pred kratkim sem čital, da so lansko leto prodali pohištva 5ia 1 milijardo dolarjev. Od tega pade 90 procentov na mesečna odplačila, in samo pičlimi 10 procentov za gotovino. Največ se ga pokupi na zimo, no-vemtbra in decembra, ko se mladina prične pariti. Zares kako daleč je svet prišel. V dobrih starodavnih časih so ljudje v šotorih po tleh razprostrli ustrojene živalske kože in koKuliovino, kjer so sedeli, spali, počivali in uživali. To je bilo vs< kakor boljše, nego pa gola ilovnata tla, kakršnih še jaz pomnim in se še danes nahajajo po kakih visokih hribih, oddaljenih od civilizacije. ali pa v Srbiji. Nekaj tisoč let pozneje, ko je civilizacija že precej napredovala, so bogatejši sloji rabili za pohištvo dragocene perzijske preproge mesto živalskih kož, kar je še danes v navadi v jut rovih deželah. » Da, preproge a »i kože, vse je bolje nego pa pohištvo in ropotija. Ne rečem, omare in skrinje še, ker lahko notri kaj spraviš ali obesiš, ali stoli, klopi. mizo, postelje: ivh, docela nepotrebna navlaka, ki samo prostor krade. • * * Ženski dramatični klub priredi dne 26. februarja, v soboto zvečer domafo zabavo s plesom, zato rojaki, ki se hočete mal-o razvedriti ali zavrteti, pridite prav za gotovo, kajti to bo zadnja prilika, ker naslednji teden se že prične resni čas pokore in molitve. - Pcizdrav ZGAGO VABI MED MOR-MONE. Vi, Peter Zgaga, ki tako hvalite Littlefančanke, da znajo to in ono, zakaj pa ne bi enkrat sem prišli in bi si ogledali mormonrsko deželo. Vem, da bi se vam ^Jopadla. Imamo vsega. Kar si človek poželi. Vi jaz tudi: pojdi v a skipaj s J (TNARI > WHITE STAR l.INK, MOJO PRIIJCBIJEXO I.INIJO fJ bežni do našo krasne slovenske pesmi. To je zelo prav in je bil že skrajni čas, da se je mladina zavzela za stvar, kajti mi stari drtog za drugim izginjamo s pnzorišča, novega pritoka pa ni več iz rodne domovine; ali glas naše m/ile slovenske pesmi bo še dolgo odmeval po naših naseljih in spominjal A-meri'kance, da smo nekoč tu živeli in trpeli, in to bo naš najlepši spomenik. • * • Pravkar sem napisal gornje vrstice, pa mi nenadno pride na misel slučaj iz davnih let glede priljubljenosti naših slovenskih pesmi med tujci. Ko je leta 1895 strahovit potres skoro docela razdejal in porušil našo slovensko metropolo, belo Ljubljano, in je o-stalo na tisoče in tisoče ljudi brez strehe in vsega potrebnega, so bili Dunajčani, ki so prvi in najbolj izdatno priskočili ubogim nesrečnikom na pomoč z derfd r jem in blagom. Zato so hvaležni Ljubljančani naslednje leto poslali na Dunaj velik z,l>or svojih najboljših pevcev, da jim priredijo pevski koncert in se jim tako vsaj nekoliko oddolžijo za velikodušno samaritansko pomoč ob času najhujše stiske. In k<»t. mi je mnogo let pozneje prst vil <*den udeleženih pevcev, so potovali v avstrijsko prestolnico z mešanimi čustvi in negotosotjo v srcu, kajti dve različni stvari ste bili: peti doma med svojim narodom, ali pa nastopiti pred umetniško razvajeno dunajsko publiko, ki je imela pogostokrat priliko slišati prvovrstne domače in tuje mojstre svetovnega slovesa. Ali naslednji dan so bili v njih veliko radost in v ponos celega slovenskega naroda dunajska listi polni najbolj laskavih slavospevov in najugodnejših kritik glede popolnega u-speha prvega slovenskega pevskega koncerta v cesarski prestolnici. In zraven so se čudili, d'a je tako malo in neznatno slovensko ljudstvo skoro nepoznano širnemu svetu, zmožno proizvesti nekaj takega na polju umetnosti, kar bilo v čast slednjemiu izmed največjih za-padno-cvropskih narodov s tisočletno kulturo za seboj. Seveda takih in podobnih uspehov ne moremo in ne smemo tukaj pričakovati, toda z |1U4]0 klobase hvalite. Imamo dobro voljo, trudom in ljubez in ^ v hlevu objavljen. < M bor. .................... nijo do stvari so doseie. tudi mnogo H. J. Heinz kompanija. ki ima po eeli Ameriki sloveč«* tovarne za izdelavo ketebupa mustarda in mnogih drugih izdelkov v kanab. j«' ravnokar oklenila pogn«lt»o za ">3.000 kvadratnih čevljev nrostora (en aker in četrt) z odltoroni newvorske svetovne razstave, ki se. bo vršito l. 1939. Kot znano, je tudi Jugoslavija zarentala prostor. Ako IkmIo tudi Slovenei zastopani kot narod, ne vem; doliro pa In di za zaliti imam« dobrega. W bi slučaj naiH ^'l. ko vreme- Marv Domieelj. Salt I-iice City. lTtali. ADVERTISE in •GLAS NARODA" EDINA SLOVENSKA POGREBNKA __V NEW VOSKU IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA Pogreb $110. in VEC Predno prutp kam drapn. i« Ce jr ie tako daleč, pridite, ali fm telefo-airajte nau za pujamllo. 129 K. 7tli 8T-, mm NEW ¥OBK Tel.: L An h A?0 Aim 1» St OKcfcard 4-2S88 IBtONX Tel.: MEItom 54577 NOVIČK IZ CALtFORNIJK. Piiloženo |H>šil jain eelo-letno naročnino za list (ilas Naroda. .Mislim, da Iki še pravi čas dospelo, da ne bomo zaostankarji. List Glas Naroda je vseskozi tako podu čl ji v in zanimiv, da ne morem biti brez njega. Tuk'aj je danes prvi dan po devetnajstih dnob. da ne dežuje Že smo 28 let v Oalifor-niji ,pa ne pomnim tako mokro zime. Največ dežja v zgodovini. Po dolinah naredi voda mnogo škode, a je tudi blagoslov za Califomijo. Tukaj je umrla stara na-seljenka Amalija ( erne. Doma je bila iz Žuržemben^a. Stara je bila 60 let in bolehala je več let. Na Oakland« je živela čez 30 let. Delavske razmere so slabe. Menda gremo v drugo krizo; vse .tako kaže. ? PlAlte d«io sa cece tmoIIi 11 i1 4 (tov, reHerva<*lJo kabin U. pv j \ l*»atla u [Hrtu^m]« j j 81.UVEMC ClKLISlilNU | 5 COMPANY i Trm v«) Burno) » > til W. I8tb St.. New V*rt J | : Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! Josephine in Louis Kaušek Oakland, ('al. 5 LET, KER JE UBIL SVAKA Pred malim seu;nt»»m mari-boi^ke.i^a okrožnega sodišča se je zagovarjal 38-lctiii delavec Fenl. Vitriili iz Ivaple pri Ma-renlierajn. Obtožen je uboja in sicer je dne 19. novembra lani pobil z železno za^ozdo svojega svaka Karla Rozmana. Obsojen je bil na 5 let ječe in na 4 leta izgube častnih pravie. so sijajn«* "Solnfn^ Pl«»v l>«*", vsebujoče vse iHisebne iz-iMiriie prednosti Južne Prog* z neprekottljiviml prostori li> BlužtK) sveu»vnosIaviiih ituli- jaiiskili littlij. f'ilianj«- n;L [>r<>- sUm .tli |MM'-itek n:t .S4»ln<'-ni'i krovih, vas i.tživi in vatli 1L1 IKlobnoHt. llil uživate VSe veselje pri-liiHitfansIif v»inje 1'rostori turistii-nega i/j Tre- tj«-»;;i razr>-ilu na vseh pomikih vam nuritjo velike moder ne Kaltirie, velieastne obedni«*'*, rjlkošiif javne prostore, lu-nudkriljlvo hrano in nepr«-ko sljivo xlllitm. VULCANlA Naravn«.st v Jugoslavijo: 19. marca"; 9. aprila; 7. maja; 21. maja R E X C. Di SAVOIA Preko Oenove: 26. feb.; 2. mar. 26. marca; 2. aprila; 6. aprila J5a pojasnila, vprašajte pooblaščenega agenta aJi pri Italian I.ine. C24 5th Ave., N.Y.C SATURNU Naša zastopnica za Cleveland in okolico Mrs. FRANCES PATIA nabira nove naročnike za "Glas Naroda". Rojake prosimo, naj ji bodo pri tem delu naklonjeni. Ne zamudite SLOV ENSKO-AMERIKANSKJ ▼ 1938 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York, N. Y.