'2HAJA VSAK ČETRTEK
uredništvo in uprava:
^/00 Trst, Ulica Valdirivo 36, sfon 60824. Pošt. pred. (ca-postale) Trst 431. Poštni ce*ovni račun Trst, 13978341 p°Stnina plačana v gotovini
D N
K
LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST, ČETRTEK 14. SEPTEMBRA 1089
LET. XXXIX.
S9 let od smrti bazoviških junakov
, Ob 59. obletnici smrti Valenčiča, Milo-a’ Bidovca in Marušiča je bila na kraju strelitve na bazovski gmajni skupna spo-lJiska proslava, ki jo je priredil Odbor a Bazoviške žrtve. Ob tej priložnosti je P°rtno združenje Sloga organiziralo že radicionalni pohod, ki je skoro 100 udele-bcev popeljal iz Bazovice v Glinščico ter eko Drage in Kokoši na bazovsko gmaj-?• Med udeleženci je bila tudi večja sku-^113 planincev z Raven na Koroškem.
. Kot prvi je v imenu odbora spregovo-1 Predsednik Filibert Benedetič, ki je R udaril, da letošnja proslava skoro sov-*ada s 50-letnico začetka druge svetovne °jne. Za svet je to bolj tragedija, toda s°Venska tragedija se je začela dosti prej slovenskimi žrtvami Posebnega fašistična sodišča, oziroma z gorečim Narodnim .Olbom v Trstu leta 1920. Svetovna vojna L 2a slovenski narod torej trajala polnih Mt. Pozabiti ni moč, pozabiti pa tudi ne I e®o, je poudaril Filibert Benedetič, ki e Potem izrekel tehtne misli o potrebni .Pravi med tu živečim slovenskim in ita-
Srhljivi spomini ob 50-letnici
TAKRAT SE 1E ODPRL PEKEL...
•jRPskim. prebivalstvom. Nobena sprava
Ko je v merilu časa vreteno zdrknilo iz avgusta na prvi september leta 1939, nam je jutro razgrnilo veder, jasen dan od Baltika do Jadrana in bil je petek in bil je prvi petek v mesecu in prvi petki v mesecu so kristjanom sveti dnevi, posvečeni Presvetemu Srcu Jezusovemu in molitvam za spreobrnjenje grešnikov pa sploh v spravo za žalitve Boga in takrat je bila ta, še dokaj mlada pobožnost bolj uvaževana kakor danes.
Tistega dne se je na baltskih obalah izvil iz I nočnih temin namesto sonca svojevrsten mrk, I da bo za nekaj let turobno legel nad vso Evro-i po, na duše in srca. Ob svitu jutranje zarje je | armada Velike Nemčije na ukaz državnega po-j glavarja Adolfa Hitlerja vdrla na vojni pohod proti sosednji Poljski. Na Banjško planoto, kjer sem takrat bival, nam je to mračno vest dostavil že v dopoldanskih urah edini sprejemnik v vasi, nameščen v fašističnem lokalu Dopolavoro in napajan še z galvanično elektriko, županstvo pa je prejelo uradno obvestilo iz Gorice po telefonu z naročilom prisluškovanja ljudskemu utripu. Kaj je vojna, je prav tamkajšnje ljudstvo presneto dobro razumelo, kajti spomini na stre-
Uiožna — je dejal — s potvarjanjem Sodovinskih razmerij in izničenjem te-eljnih resnic zgodovinske zavesti obče-°Veške narave. Vprašanje sprave je Be-2edetič povezal z nujnostjo ohranitve, pri-vanja in zaščite siovenske narodnostne
biti
To bo mogoče samo z uvedbo kon-
- Aktivnega dialoga, ki pa ga lahko vodi samo neposredno prizadeti. Benedetič ® opozoril na težavni položaj slovenske atljšine, ki se zaradi svojih upravičenih ,ahtev nahaja sredi sumničenj in podti-atlj večine. Ob tem je takole dejal:
.»Ko teče beseda o miru, o pietetnem ^topu do vseh žrtev vojn, o pravici po °veku vrednem življenju, ko se iz uni-erzalne zavesti dviga poziv k sodelova-JU med narodi, k odpravi krivic, proti ra-iZniu, ksenofobiji, poziv k sožitju in za-k lti vrednot kulture etničnih korenin, kdo j 7 kot mi Slovenci globoko občuti to po-gefro, tu, sredi teh gmajn, tega Krasa, teh . rd, te Benečije, Rezije, Kanalske doli-Ce je že skrajni čas, in mi smo v to za-e? Prepričani, da se končno razčistijo tra-jTCni nesporazumi, ki vseskozi ogrožajo te-t elfne vrednote tukajšnje tolikanj razvpi-■e obmejne civilizacije, je treba začeti uva-Q novo miselnost z odpravo dosedanje-j demagoškega prikazovanja resničnosti. e pa povsem razumljivo, da te težke hi-o'teke ni mogoče odpraviti brez bolečih s, eu, brez odpovedovanja prizadetih, vse-podvrženim črno-belemu prikazova-dalje na 2. strani ■
lajnje, regljanje strojnic, eksplozije granat, na evakuacije civilnega prebivalstva, na begunstvo, porušene domove i.p. so bili na vsem področju soške fronte še zelo živi in pekoči in rane še ne zaceljene, koderkoli so bili kraji okrvavljeni od prve svetovne vojne.
Jasno je, da smo vsi osupnili enako kakor drugi prebivalci Evrope, vendar ne posebno, kajti že dve leti poprej je podpis t.i. jeklenega pakta med nemškim in italijanskim diktatorjem zdramil iz mirovnih utvar vsakogar, ki je opazoval meddržavne zapletljaje. Tako imenovana »os Rim-Berlin« je bila uzakonjena v savojskem dvorcu med Padovo in Benetkami. Kaj je ta pogodba med Mussolinijem in Hitlerjem napovedovala in kaj je bil resnični, čeprav pritajeni u-trip razsodnih ljudi vsaj na južnem koncu osi, je brez besed in torej izven cenzure hotel povedati največji italijanski dnevnik Corriere della Sera. Kako? S primerno pokrajinsko ilustracijo s področja, kjer sta se podpisnika srečala. Kakšen motiv je izbral? Sredi poročila z obširnim komentarjem v zaukazanem bombastično patriotskem slogu je natisnil sliko znanega bene-
dalje na 3. strani ■
Brezigar	posredoval
Deželni šolski skrbnik prof. Ottaviano Čorbi je 12. t.m. sprejel deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja. Do srečanja je prišlo v zvezi z nekaterimi perečimi vprašanji, ki zadevajo slovenske šole na Tržaškem. Brezigar je na sestanku načel vprašanje ohranitve slovenske osnovne šole v Briščikih, imenovanje ravnateljev nižjih srednjih šol in ustanovitve oddelka umetnostne smeri pri učiteljišču A.M. Slomšek v Trstu.
V	zvezi s šolo v Briščikih je deželni sve-tovalev SSk poudaril, da so slovenske šole zaščitene in da zaščita velja tudi za to šo-
lo,	ki je bila odprta na osnovi recipročnosti istočasno z neko italijansko šolo v Istri. Načelo, ki mora prevladati pri ohranitvi teh šol je predvsem želja in potreba staršev. V Briščikih so starši izrecno izrazili željo po ohranitvi šole in je zato ni mogoče ukiniti. Prof. Čorbi je zagotovil, da ne bo prišlo do zaprtja šole, čeprav je poudaril, da obstajajo nekatere težave z osebjem. Kar zadeva to vprašanje, je Brezigar opozoril, da je v letošnjem šolskem letu manj razredov kot v laškem, kar pomeni, da število osebja v nobenem primeru ne bo večje od lanskega leta, zato ta problem po njegovem ne bi smel obstajati.
Drugo vprašanje zadeva imenovanje slovenskih ravnateljev nižjih srednjih šol. Brezigar je podčrtal, da ni mogoče slovenskih šol enako obravnavati kot italijanske, kajti gre za manjšinske šole, pri katerih ne morejo obstojati kriterji številčnosti kot pri šolah večinskega naroda. Prof. Čorbi je opozoril, da obstaja vladni odlok, ki ga mora Skrbništvo spoštovati in da bi bilo treba morebitno izjemo predvideti pri parlamentarni razpravi za dokončno uzakonitev tega odloka. Imenovanje regentov za letošnje šolsko leto ni torej mogoče, pač pa bo verjetno v kratkem imenovan ravnatelj nabrežinske srednje šole I. Gruden, ki je že uspešno opravil natečaj in mora sedaj zapisnik natečaja odobriti še Računski dvor.
Deželni svetovalec je tudi deželnega šolskega skrbnika seznanil s predlogom u-čiteljišča A.M. Slomšek, da bi ustanovili eksperimentalni tečaj umetnostne šole.
Brezigarja je v ponedeljek sprejel tudi tržaški prefekt Eustachio De Felice, kateremu je predstavnik Slovenske skupnosti obrazložil probleme slovenskih šol, še zlasti osnovne kole v Briščikih, imenovanje ravnateljev srednjih šol ter ga prosil, da posreduje pri pristojnih oblasteh
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 17. septembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu;
9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Miška Miki na dvoru kitajskega cesarja«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Prežganka«; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00-18.30 Šport; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 18. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Muzejstvo na Slovenskem«; 9.15 Otroški kotiček: »Beli očnjak«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 1200 Sonatina za glas in klavir; 12.40 Koroški akademski oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 !n ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Q TOREK, 19. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Beli očnjak«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 Letošnji festival narodnozabavne glasbe v števerjanu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 17.00 Poročila in kulturna kronika kronika; 18.00 Torkov dramski spored. »Magellanov oblak«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 20. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: »Beli očnjak«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.45 Beležka; 1600 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 21. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: »Beli očnjak«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Moški zbor Zarja iz Trbovelj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Beležka; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 22. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: »Beli očnjak«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi; 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 23. septembra, ob: 7.00 Jutranji radii-ski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Beli očnjak«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote na~e dežele; 12.40 Mešani zbor Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna k^nn'-ka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
59 let od smrti bazoviških junakov
O	nadaljevanje s 1. strani
nju resničnosti. To zlasti velja na ravni ideoloških kontrapozicij, ki služijo politiki kot sredstvo za prevlado in alibi za svoja dejanja. Potrebna je torej preobrazba, poštena razprava, argumentirano prepričevanje, postopna priprava novih kvalitet življenja in sožitja z angažiranjem politike v iskrenem dialogu med ljudmi. Tega pa ni moč storiti kar čez noč, ni moč čez noč preiti iz črno-bele tehnike prikazovanja resničnosti v povsem novo vizijo, prikazano v barvni tehniki, ki je sicer gotovo bolj primerna pri opredeljevanju razmerij pol-kromatične resničnosti. Navsezadnje take geste, če niso podprte s spoznanjem in priznanjem resnice ter rehabilitacijo kulture ob iskreni odgovornosti vse demokratične javnosti in njenega družbeno-političnega predstavništva, lahko izpadejo kot enostranska splošna obsodba preteklosti, stlačene v skupen grob pozabe. Toda neglede na zakonitost vzroka in učinka, dejanja in posledic, zločina in kazni, zakonitost, ki ne opredeljuje samo umetniške naravnanosti \ človeškega, ustvarjalnega duha, ampak j tudi in predvsem potek zgodovine in razvoj človeštva, za prehod v novo razdobje sožitja, miru in sodelovanja med narodi je treba predvsem opredeliti razmerja med ideologijo in kulturo, med sistemom in življenjem, med državljanstvom in etnosom. Obenem je treba tudi spoštovati nauk zgodovine, ki opredeljuje razmerja med gro-
bovi in med spomeniki. Vsak ima pravico.
da žaluje za svojimi mrtvimi. To je
tudi
dolžan storiti. Da pa žaluje za izničeno pTe\ teklostjo na grobu skupne pozabe, tega n1 mogoče od njega zahtevati.«
Na koncu je Benedetič opozoril, da bo prihodnje leto 60-letnica smrti bazovišk«1 junakov in se je zahvalil deželnemu sve tovalcu Brezigarju za njegovo pobudo za izgradnjo spominskega parka na bazovs
gmajnL	• po-
V imenu Združenja borcev ANPI le §
voril Maurizio Pessato, ki je poudaril, o se je druga svetovna vojna končala Pre„ 44 leti, toda skoraj 50 let miru ni dokonc no oddaljilo tragedije vojnih preizkušenj in rasizma, ki je še močno prisoten v sve tu in pri nas. Bazoviški junaki so pripra vili pot k protifašističnemu odporu in o nam morajo biti vodniki za nadaljnje isk, nje demokracije in razvijanje družbe v Vis jih oblikah civilizacije in napredka.
V imenu Slovenske skupnosti je goV°, ril Vinko Ozbič, ki je poudaril, da je ^ besedami in dejanji v razmerju večine Slovencev prevelik razkorak, v brk prog šanju pripadnosti srednjeevropski orru • Ozbič je navedel nekaj zgovornih Prirri rov iz druge evropske manjšinske stvarn^ sti. Če se je Italija odpovedala fašizmu
je naglasil — naj stori to do kraja, ne
srne
pa izkoriščati mrtvih žrtev iz fojb za Pr° pagando proti slovenski manjšini, ki bra ni lastno samobitnost.
Množično zapuščajo Vzhodno Nemčijo
Preko avstrijsko-madžarske meje se je te dni vila nepregledna vrsta vzhodnonemških državljanov, ki so preko Madžarske odhajali v Zvezno republiko Nemčijo. Računajo, da je samo v prvem dnevu, odkar so odprli Madžari mejo, našlo zatočišče na Zahodu nad 10.000 beguncev. Izseljevanje se je pričelo ob dveh ponoči, ko so prešle avstrijsko-madžarsko mejo kolone vzhodnonemških avtomobilov. Mnogi so najeli taxije, da so jih prepeljali v Avstrijo, spet drugi pa so mejo prekolesarili ali prepešačili. V Avstriji so jih čakali avtobusi, s katerimi so nadaljevali pot do bavarskega mesta Passau, kjer so zbirališča za begunce. Množično izseljevanje se je nadaljevalo tudi v naslednjih dneh, saj je madžar-
ski zunanji minister Horn povedal, da j trenutno na Madžarskem nad 60.000 vzh° nonemških turistov. Novi pa še prihajaj1?: seveda ni rečeno, da bodo vsi nadaljeva pot na Zahod.	,
Sovjetska tiskovna agencija TASS Je kratkem sporočilu iz Budimpešte objav' le sklep madžarskih oblasti, da dovolil vzhodnonemškim turistom pot preko m je na Zahod. S tem so v Budimpešti en stransko preklicali nekatere točke spora2 ma med Berlinom in Budimpešto iz ta 1969.	a.
Zahodni krogi v Vzhodnem Berlinu trjujejo, da se je poslabšalo zdravstve
i državnega dalje na 4. strani
stanje vzhodnonemškega državnega ^ ^
Delovanje Andreottijeve vlade
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Italijanska vlada je na seji dne 11. t.m. soglasno odobrila zakonski odlok, ki zadeva podaljšanje sodnega pripora za tiste, ki so osumljeni sodelovanja z mafijo in organiziranim kriminalom. Po tem ukrepu se bo preventivni pripor podaljšal od enega na poldrugo leto. Čas pripora poteka med prvostopenjsko in drugostopenjsko razsodbo. Prav tako se z novim ukrepom podaljša za šest mesecev pripor v času med prizivno razsodbo in dokončnim sklepom Medtem potekajo priprave na bližajoče se vladne ukrepe na ekonomskem poliu. Se ta teden se bo ministrski predsednik znova sestal z ministri finančnega sektor-
ja; čez teden dni bo podoben sestanek s ^ niki večinskih strank, dan kasneje pa bo vlada posvetovala s sindikalnimi ko federacijami CGIL, CISL in UIL. & Še pred koncem prihodnjega tedna v bo vlada v Rimu predvidoma sprejela n . ve ukrepe v zvezi z omejevanjem hitro na cestah. Očitno je, da bodo potrdili skl^r’ ki so ga bili že izglasovali na ravni p°s •
naj
ske komisije za prevoze. Po tem sklepu^
110
bi bila za avtomobile do 1.100 kubični]1
centimetrov dovoljena najvišja hitrost 1 ’ za vozila z nad 1.100 kub. cm pa 130 ki metrov na uro. Kar zadeva varnostne P sove, se določila ne spreminjajo.
Takrat se je odprl pekel...
nadaljevanje s 1. strani
^ega mostu z didaskalijo spodaj: II Ponte dei So°Piri (Most vzdihov). Naj pove slika, kar ni dobljeno napisati.
Časnikarjeva iznajdljivost ali duhovitost je 'Perila le na protagoniste, na glavni štab, ne me-■•vf S0 Za zaP^etene korenine zla. Presenetljivo Jltl je razgrnil v istem letu 1937 globlje gledali mož slovenskega rodu, prava knežja oseb-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pred ^taajsttisoč fanti in možmi na taboru v Celju začetku istega poletja je ta osemdesetletni rce-k zagrmel in s kretnjami poudarjal kakor gorenjski fant in govoril — v posnetku po-ano — takole: da se je silno razširila hudo-Ja Po svetu in da je bohotno pognala korenike tja ‘na s^ovenskih tleh in da bo ta še rastla in Živimo v velikih časih, ki imajo in morajo l°letr tudi velike može, in da ima satan široko ^zpredeno fronto in da ima tudi Kristus svojo ato in v tej fronti naj bi bili »vi, krščanski ‘Je in krščanski možje«, vedno pripravljeni ^Pirati se zlu. »Zato pa«, je zaključil, »povsod 8a in Devico Marijo!« Ta govor je imel velik ttiev, celo izven meja Slovenije. Biil je pa Je-ev labodji spev. Štirinajst dni potem je ne-j 1110 umrl. (Te petdesetletnice se pred dvema oma ni spomnil noben slovenski časopis v
dejstvu.)
1 nal Hlond. Iz vsega evropskega sveta je bilo na tej mednarodni manifestaciji mnogo visoko kvalificiranih mož laičnega in duhovniškega stanu v predstavništvu raznih narodov. Iz Francije je bil prijavljen posebni vlak romarjev. Po nasvetu francoske vlade pa je bila množična udeležba Francozov zadnji hip odpovedana iz strahu pred eksplozijo vojnega stanja. Nepoboljšljivi optimisti so smatrali francoski strah za pretiran. Iz Julijske krajine je poseben vlak brezskrbno odpeljal Italijane in Slovence in se srečno vrnil. Kongres se je vršil po programu slovesno in mogočno v zborovanjih intelektualnih elit in v ljudskih pobožnostih. Bil pa je zadnji, po vojni se to gibanje ni obnovilo. Temeljna misel je bila klic po spoštovanju naukov Tistega, ki je v uri največjega ponižanja izpovedal, da je resnični kralj nebes in zemlje. Se konkretneje je bila izražena vsebina in vloga teh kongresov v predavanju beograjskega nadškofa Ujčiča o krščanski vesti v javnem življenju — bodisi znotraj držav kakor tudi v meddržavnih stikih.
Križ krščanske Evrope na tem kongresu ni imel odmeva. Berlinski obsedenec je bolj in bolj tulil zaradi Danziga, trobil o potrebi življenjskega prostora za Nemčijo, o nujnosti nekega novega reda v Evropi, nevrastenično protestiral proti obkoljevanju z vojaškim zavezništvom med dvema zahodnima velesilama in Sovjetsko zvezo, Kdo ne bi pritrdil Jegličevi diagnozi časov? naPadaln0 8rozil Poljski. Ta se je mrzlično pri-Mar so bitja kot Hitler in Mussolini in še Sta-1 pravljala na v°Jašk° obrambo. Pretresljivo je bilo brati v mesecu avgustu o prostovoljnem pri-
lit,
Povrhu nepredvidljive zvezde repatice? Izšli
!i
Q j	t
J uulijonov pristašev. Njihovo početje je bilo
0 vendar iz ljudstva, ljudstvo jih je oblikovalo 1 javljanju Pol-iskih mladeničev za samomorilske d°bremu ali zlemu in jim je pomagalo po ne-1 sabotažne akciJe Pr°ti pretečemu napadalcu, če
ki
Plod ;
idej, te pa so prihajale iz mnogih glav in 's° bile nič kaj krščanske.
Izbruh druge svetovne vojne torej ni bil ne-|). Cakovan niti ne presenetljiv. Hitlerjevo podira-® klavzul versajskega miru, stopnjevanje med-
<kž,
j,, avtiib. napetosti, mrzlično oboroževanje Nem-le> Polom razorožitvenih konferenc, rahitičnost r3tnega Društva narodov, nemška zasedba j*Vstrij e in Sudetov in Čehoslovaške, cincanje kratičnih držav, zagonetnost Sovjetske zve->n pa globoka razrahljanost političnih ter sobnih
"kih
tia
Pad
razmer v notranjosti posameznih evrop-držav, vse to nas je duševno že pripravilo Otožnost meddržavnega in ideološkega spo-
tov
Te delno in začasno nas je uspavala odločijo Anglije in Francije konec pomladi leta 1939, skušata pritegniti v obkroževalno zvezo pro-Kitlerjevi Nemčiji tudi Stalinovo Rusijo. Po-Janja z Moskvo so se vlekla tri mesece in se li^djivo zatikala in bili smo začudeni, da se Sta-ne da prepričati o znanem reku: De tua re Ur> dum domus proxima ardet (Tvoja je var-^,st na kocki, ko hiša sosednja je v ognju). Če . *er zruši Poljsko, bo trda predla tudi Sov-&ki zvezi.
it,
3Vet,
Vrst:
Sredi
vseh teh napetosti je bil konec julija
Prvi
Vo
začetku avgusta tistega leta v Ljubljani °vni kongres gibanja Kristusa Kralja. Po nem redu je bil sedmi, na slovenskih tleh Po obsežnosti dotlej največji. To je bilo no-fhbanje na evropski ravni. Započel ga je, u-
Pj	organiziral kongrese z vztrajnim trka-
rn na cerkveno hierarhijo do samega papeža
lia
Pik
ona j st ega slovenski človek, asketski duhov-Janez Kalan. Izdajal je večjezično revijo
bi vdrl na tla njihove domovine. Pobuda ni prihajala od zgoraj, odločitve so se rodile svobodno v mladih srcih, deloma s privoljenjem staršev, deloma celo proti volji mater in očetov.
Dne 23. avgusta je svet ostrmel. Kot strela z že oblačnega neba je udarila vest, da se v Rusiji podpisuje tajno in zahrbtno pripravljeni pakt Ribbentrop-Molotov o vzajemni pomoči med komunistično Moskvo in nacističnim Berlinom. Tedaj so padle vse utvare. Začudenje je bilo neizmerno, poparjenost splošna. Misli demokratičnega in miroljubnega evropskega človeka so vpraševale le, kako daleč misli seči berlinski imperialist, koliko sta Anglija in Francija vojaško pripravljeni, koliko bosta držali besedo za so-bojevanje s Poljsko, kdaj bo okrutni sovražnik zapovedal marš, pa menda ne na pragu jeseni?
Na dan prvega petka v septembru se že ni več govorilo o Danzigu in koridoru do Vzhodne Prusije, marveč o Poljski. Na vso Poljsko so se valile nemške čete. Poljska vojna konjenica je postala le dobra tarča nemškim motoriziranim četam. Obsedenec v rjavi uniformi je s Pomorjan-skega odprl pekel. Njegov oproda iz Rima pa je ostal pri miru. Kdo bi si bil mogel takrat misliti, da bo prej ko v treh tednih nastopil še drug satan v rdeči uniformi. Ta je prihuljeno odrinil še drugo vratnico pekla, krilo peklenskih vrat. V dobrih treh tednih so zginile z zemljevidov tri baltske države. Angleži in Francozi so držali besedo, napovedali vojno in se s svojimi četami zabarikadirali v slavne podzemeljske utrdbe, imenovane po graditelju Maginot, kakor so tudi nemške čete čepele v podobnih utrdbah, imenovanih po nekem Siegfriedu. Na površini odprtega polja so se izmenjavale le male praske z nič kaj odločnim obstreljevanjem. Na Vzhodu pa je bilo takoj po zasedbi na vrsti barbar-
Hg	""	-	-	  ‘“““J	vi
hfl m Christi- Na ljubljanskem kongresu jeisko zatiranje podjarmljenih. Vojna je prezimo-2a papeževega legata poljski nadškof kardi-1 vala. V Londonu so počasi začeli s takrat še ma-
| lo znanimi kopalnimi stroji, buldožerji, kopati v | zemljo, da si uredijo zaklonišča, iz Francije je bilo slišati, da tam pristaši nekega proletarsko političnega gibanja nosijo pod gubo uniforme r ačko »Pourquois« (purkva), to je »zakaj?«, kar je pomenilo geslo: »Zakaj bi se bojeval? Vojna je med imperialisti, to se nič ne tiče proletarcev.« Vojna industrija je hitela s pločevino na hitro obdajati navadne tovornjake kot zasilno nadomestilo za oklepna vozila. Pekel je šele postopno odpiral vse večje »portone«.
Iz spominov se mi obujajo prvi neposredni utripi dne 1. septembra 1939. Bežno sem napravil v mislih kontrolni sprehod po svetovni šahovnici, pomislil na slabo pripravljenost demokratičnih velesil, na njihovo zemljepisno lego I za uvažanje nafte in kruha, na njihovo voljo in 1 moralo, na drugi strani pa primerjal z njimi nemško ozemlje brez dovolj odprtega dostopa do kruha in nafte iz daljnih dežel mimo nezanesljivega Stalina ter seveda na nemško zate-lebanost v bojne pohode in na njihovo strumno organizacijo; pomislil sporedno še na nekaj drugega, izven t.i. nacionalne ekonomije. Tako sem si sestavil več kot verjetnostni račun, več kot prognozo, ustvaril sem si neomajno prepričanje o izidu vojne na dveh ravneh, na človeški in božji. Med zaupnimi osebami iz župnijskega občestva sem mirno povedal: vojno je Hitler začel in bo nekaj časa zmagoval, pa jo bo na koncu zgubil že čisto po človeških računih. Poslušalci so si želeli isto, vendar se niso mogli otresti dvomov in strahu pred morebitno nemško zmago. Tedaj sem dodal z enakim prepričanjem nekaj, čemur bi se utegnil človek laicističnega mišljenja posmehniti, namreč tole: Hitler bo vojno zgubil že zato, ker jo je začel na prvi petek v mesecu, ker je oskrunil sveti dan, posvečen Srcu Jezusovemu, kakor da mu ni bil dovolj že sam greh krivičnosti vojne, ki je vnebovpijoča tako zelo, da mu bo gotovo Gospod nebesnih čet ob določenem trenutku polomil kopja in sulice.
Moji dobri farani so se skušali oddahniti ob tej tolažbi, jaz pa sem ohranil in ponavljal to prepričanje ves čas vojne, tudi ob naj večjih u-spehih berlinskorimske osi. Ko sta se pozneje oba satana, moskovski in berlinski med seboj spopadla, mi je bilo kajpak še lažje prepričati moje boječe ovce o neizbežnem porazu napadalca, ker je pač neizbežno trčil na tistega slavnega ruskega stratega, ki ga Stalin ni obglavil, to je na generala z moškim imenom Mraz ali z ženskim imenom Zima, ruska zima. Tudi njegov, njen pribočnik mu je enakovreden, ta je: ruska prostranost, razsežnost.
Obema napadalcema na Poljsko pred petdesetimi leti lepo pritiče ironični vzdevek Par no-bile fratrum — bratovsko posrečena dvojica.
Stanko Žerjal
SOVJETSKIH EMIGRANTOV JE 20 MILIJONOV?
Moskovski tednik »Argumenti i fakti« piše, da živi izven ozemlja Sovjetske zveze nad 20 milijonov ljudi, ki so se rodili v Sovjetski zvezi. V Združenih državah A-merike je nad 7 milijonov Rusov, Ukrajincev, Armencev, Judov, Estoncev in Litovcev. 750.000 sovjetskih emigrantov je v Franciji, pol milijona jih je v Veliki Britaniji, pol milijona v Latinski Ameriki in 200.000 v Avstraliji. Milijon sovjetskih e-migrantov živi v Jordaniji, Libanonu in Siriji. Gre povečini za Gruzince, Armence, Uzbeke in pripadnike nekaterih manjših narodov na Kavkazu.
Uspeh »Našega praznika« v Zgoniku
Tudi vreme je pripomoglo k uspehu »Našega praznika«, ki so ga priredile sek-lije Ssk iz Zgonika, Devina-Nabrežine in Zahodnega Krasa na lepem prostoru pred zgoniškim županstvom. Kljub hladnemu vremenu in stalni nevarnosti dežja se je v soboto odzvalo lepo število ljudi, ki so lahko uživali ob nastopu folklorne skupine »La Cicala« iz Doline Aosta. Mladi plesalci so nam v bogatih narodnih nošah prikazali domače plese in dela na polju, vse ob spremljavi lesenih tolkal, ki so jih spretno uporabljali. Ta skupina je za prikazane plese dobila najvišja priznanja doma in v tujini. Tudi z delom na folklornem področju se utrjuje narodna zavest zlasti manjšine in prav bi bilo, da bi naše organizacije bolj skrbele za podobna srečanja in gostovanja.
V	nedeljo je organizatorjem priskočilo na pomoč prelepo vreme in prireditveni, prostor je kmalu postal pretesen za šte-j vilno publiko, ki je zlasti pazljivo sledila ljubljanskim mažoretkam in pihalnemu orkestru Ljubljana Bežigrad. Ti dve skupini sta znali uskladiti plese z domačo glas-
41. MARIJANSKI SIIOD
NA OPČINAH
Na Opčinah je bil v nedeljo, 10. t.m., 41. Marijanski shod s procesijo, ki se je je udeležila velika množica. Marijanski shod je potekal v znamenju gesla »družina-živ-ljenje-otroci«. Na to temo je pred mašo govoril slovenski pediater in vzgojitelj Kunstelj, ki je poudaril, da je družina osnovna celica družbe in temelj, na katerem sloni prihodnost vsake skupnosti. Govornik je obravnaval nizko rodnost v zahodnem svetu in posebej v Sloveniji ter dejal, da je zaman govoriti o demokraciji, če je narodu usojeno izginiti s pozornice zgodovine. Prav tako je obravnaval tematiko splava in kontracepcije. Na podobno tematiko se je navezala tudi vzgojiteljica, ki je spregovorila med pridigo.
Procesije se je udeležilo veliko število vernikov, zlasti številni pa so bili skavti, ki so nosili Marijin kip in pomagali sooblikovati versko manifestacijo, ki je ena o-srednjih za slovenske vernike na Tržaškem.
NA LICEJU V TRSTU
NOVA RAVNATELJICA
Slovenski znanstveni in klasični licej »France Prešeren« v Trstu ima novo ravnateljico. To je prof. Nada Pertot, ki je nasledila dolgoletni ravnateljici prof. Lauri Abramovi, ki po 35 letih ravnateljevanja odhaja v pokoj.
Ravnateljica Pertotova se je rodila leta 1927 nabrežinskim staršem, ki so se po prvi svetovni vojni izselili v Maribor. Od leta 1946 poučuje na Tržaškem. Kot slavistka je sodelovala pri sestavi številnih učil in tudi sama napisala več učbenikov. Med temi imata poseben pomen antologija za višje srednje šole »Od antike do danes« in antologija za srednje šole v treh knjigah s skupnim naslovom »Naše bogastvo, nekoč — danes — jutri«.
bo in tako tudi tej moderni modi dati tisti slovenski prizvok, ki nam je potreben, da se ne povsem amerikaniziramo.
Politični govor je imel deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, ki je ponovno pozval novega ministrskega predsednika Andreottija, naj se že enkrat izreče o namenih vlade do uzakonitve globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Jevnikar se je dotaknil tudi polemik okrog bazovske fojbe in odločno obsodil splošno kriminiliziranje vse slovenske manjšine zaradi vojnih dogodkov, ki so sad točno določene ideologije, s katero se ne more istovetiti Slovence kot narod. Zahteval je, da se že enkrat dokončno razčistijo še vsa nerešena vprašanja okrog bazovske in drugih brezen, da pride zgodovinska resnica na dan.
Naj še omenimo, da je v sklopu Našega praznika potekal tudi turnir v briškoli z bogatimi nagradami in da sta dva pršuta kot prvo nagrado odnesla predstavnika sekcij, ki so praznik organizirale. Oba večera sta se zaključila s plesom ob domači glasbi ansamblov Happy Day in Lojze Furlan.
Ta praznik je stvaren dokaz sodelovanja treh sekcij Ssk in mislimo, da bi se moralo tako sodelovanje še utrditi, saj se s skupnimi močmi lahko mnogo več doseže, obenem pa se tako nudi priložnost, da si udeleženci izmenjajo misli in izkušnje. Pohvaliti je treba zlasti mladino, ki se je polnoštevilno odzvala in je pomagala pri nemajhnem delu. To kaže, da ima edina slovenska stranka še lepo bodočnost pred j sabo, le da bodo strankini voditelji znali j prisluhniti zahtevam mladih in jim dali možnost soodločanja.
Se spodbudna ugotovitev: na šagrah se prevečkrat dogajajo neljubi incidenti, ko se vročekrvneži, ki so morda preveč pogledali v kozarec, večkrat pretepajo ali kako drugače nadlegujejo ostale. To se na Naših praznikih ne dogaja in z veseljem ugotavljamo, da je kljub velikemu navalu ljudi v nedeljo bilo vedenje vseh lepo, domače in veselo.
n k
—o—
500 LET FRESK V HRASTOVLJAH
V	Hrastovljah pri Kopru se pripravljajo na proslavljanje 500-letnice tamkajšnjih slovitih fresk. V teh dneh akademski kipar Jože Pohlen obdeluje dobre štiri metre visok kos marmorja, da bo iz njega izdelal spomenik Ivanu iz Kastava, ki je pred pol tisočletja slikal v hrastoveljski cerkvi. Obletnico nastanka fresk pa bodo slovesno praznovali prihodnje leto.
GLASBENI POPOLDNEVI
NA REPENTABRU
V repentabrski cerkvi se bodo v nedeljo, 17. t.m., začeli Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. Gre za ciklus, ki ga letos že osmič prirejajo glasbena skupina »Gallus Consort«, deželni sedež RA v Trstu in tržaška pokrajinska uprava. Na prvem koncertu bo nastopil ansainbe »Collegium Musicum«, ki ga sestavljaj0 flavtist Miloš Pahor, oboistka Irena ?a hor, violinistka Monika Skalar, violis Franc Avesenak, čelist Stane Demšar 111 čembalistka Dina Slama. Izvajali bodo de la J. Chr. Bacha, D. Cimarose in I. Pleye a
V nedeljo, 24. septembra, bo na spore du samostojen koncert čembalistke D,rl Slama; naslednjo nedeljo, 1. oktobra, P bo nastopila poljska vokalna skupina nus Consort«. Letošnji ciklus koncerto stare in sodobne glasbe na Repentabru zaključil nastop skupine »Gallus Consor iz Trsta. Nastopil bo v nedeljo, 8. oktobra^
MILKO MATIČETOV 70-LETNlK
Pred nekaj dnevi, 10. t. m., je znan’ etnograf Milko Matičetov praznoval svoj0 70-letnico. Narodopisje ga je zanimalo ze v študentovskih letih in raziskovanju ljuC* skega blaga je posvetil vse svoje življenj0-Posebno pozornost je Matičetov posve raziskovanju na robovih slovenskega na rodnega prostora. Izrednega pomena J° zbiralno delo, ki ga je opravil v Reziji, kjer je posnel in tako otel pozabi več tisoč P° vedk in pesmi. S številnimi razpravami in knjigami, ki jih je napisal, si je pridobil u gled enega najvidnejših strokovnjakov Ba področju etnografije. Ob lepem življeI^ skem jubileju mu čestita tudi naš list & vošči, da bi lahko še naprej zbiral in ra ziskoval ljudsko kulturo in to še poset>eJ med Slovenci, ki živimo izven matičn' meja.
MNOŽIČNO ZAPUŠČAJO
VZHODNO NEMČIJO
H nadaljevanje s 3. strani
partijskega voditelja Honneckerja. NajožP sodelavci so ga baje natančno obvestil1 množičnem begu vzhodnonemških drža ljanov na Zahod. V istih krogih men>J ' da mnogi visoki partijski funkcionarji 0 tožujejo Honneckerja, da ni znal prepr čiti množičnega bega.
DAROVI IN PRISPEVKI
Gospod Marcel Nadlišek je daroval v tisk0 ni sklad Novega lista 10.000 lir.
Sodelovanje med sosedoma ob Jadram1
Na 53. Levantskem sejmu v Bariju jej bilo 11. t.m. srečanje italijanskih in jugo-j slovanskih gospodarstvenikov in političnih; predstavnikov. Med drugimi sta bila pri-; šotna namestnik ministra za zunanjo trgovino Kovačevič in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Štrbac. Na srečanju so med drugim izrazili pričakovanje, da bo nedeljski vrh med ministrskima predsednikoma
sosednih držav Andreottijem in Marko čem še okrepil sodelovanje, kateremu 0 pira nove perspektive najnovejša jugoS vanska zakonodaja o tujih naložbah in 8 spodarskih pobudah v Jugoslaviji.
Italija in Jugoslavija sta v prvem
let oš'
do-
njem polletju dosegli 1.667 milijonov , larjev izmenjave, kar je za 7,9 odstotka kot lani v istem obdobju.
Tečaji Zavoda za poklicno izobraževanje
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraže-Vanie prireja v šolskem letu 1989/90 naslednje
tečaje:
Pokrajina Trst
za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 Ur)
za dodeljene v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur)
^ za dodeljene v podjetjih import-export - 2.
letnik (1200 ur)
4- za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200 ur)
C
za marketing in management (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola za bančno tehniko (30 ur)
7
• za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
O
°- nemščine za poslovno uporabo (120 ur)
q
• za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
Personal computing (160 ur)
m.
za animatorje na družbeno-vzgojnem pod-
ročju (80 ur)
za naravoslovne vodiče (300 ur)
pogoj za
vpis višja srednja šola
za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur) za biodinamiko (30 ur)
13.
14.
Ir
•	za splošno živinorejo (30 ur) čebelarstva (60 ur) enologije (30 ur) za splošno kmetijstvo (150 ur)
Pokrajina Gorica
*■ za dodeljene prodaji s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
^ za mizarje s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur) iz angleščine - 2. stopnja (120 ur) za programerje elektronskih računalnikov
4.
(175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
■	za operaterje v zunanji trgovini (120 ur)
•	za strojepis (120 ur)
•	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur)
za bančno tehniko (30 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. SePtemt)ra:
"■ v Trstu, na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941; na sedežu Kmečke zveze, ul. Cicerone 8/B, tel. 326941 (za tečaje iz kmetijstva);
v Gorici, na sedežu Zavoda, ul. Croce 3,
tel. 81826.
—O—
vil
130 let Mariborske škofije
trst in madžarska
Predsednik vlade Andreotti je zagoto-. Predsedniku tržaške Trgovinske zborne Tombesiju, da bo vlada podprla čim nitrejšo odobritev zakonskega osnutka za ratifikacijo italijansko-madžarskega protona o uporabi tržaškega pristanišča. Med-^arodni sporazum, ki bo zagotovil Madžar-i * tarifne in prevozne ugodnosti za večjo 'Porabo tržaškega pristanišča, so podpisali Prav v Trstu 19. aprila lani. Letošnjega 30. Z19,j a pa so osnutek zakona o ratifikaciji pedali poslanski komisiji za zunanje za-deve.	I
Pred 130 leti, in sicer 4. septembra 1859, je bila ustanovljena mariborska škofija. Sedež starodavne lavantinske škofije, ki je imela svoj sedež v Sentandratžu na Koroškem v Labotski dolini, so po zaslugi škofa Antona Martina Slomška, Štajerca, doma s Sloma pri Ponikvi, premestil v Maribor. Ta zgodovinski dogodek je imel odločilen pomen, da sta Maribor in Spodnja Štajerska ohranila slovenski značaj. Delovanje duhovnikov, ki so bili vzgojeni v narodnoobrambnem duhu, je namreč predstavljalo učinkovitejši jez proti širjenju germanizacije na slovenski severni meji. Drugi odločilni in dokončni poseg je bil vojaški nastop generala Maistra, ki je konec prve svetovne vojne dokončno rešil Maribor in Spodnjo Štajersko ter del Koroške Jugoslaviji in slovenstvu.
Razmejitev škofij je bilo vprašanje, ki se je začelo že na začetku 19. stoletla, vendar je zaradi napoleonskih vojn stvar zastala. Razmere za premestitev škofijskega sedeža iz Labodske doline na slovensko ozemlje so se kazale ugodne po letu 1843, ko je bil za lavantinskega škofa imenovan Slavenec Kutnar, a je šele po imenovanju Antona Martina Slomška za škofa, leta 1846, ta zamisel začenjala dobivati stvarnejšo podobo. Slomšek se je za to odločil tudi zaradi svojega trdnega narodnega čutenja in narodnobuditeljske vneme. Zavedal se je namreč, kot je velikokrat poudaril tudi v pridigah in uradnih pismih, da nam »materina beseda bodi ključ do zveličavne narodove omike«. Slomšek je namreč v predmarčni dobi veljal za enega najbolj osveščenih slovenskih izobražencev, ki se je ukvarjal tudi z vzgojiteljskim in literarnim delom. Posebno skrb je posvečal preobrazbi škofijskih duhovnikov, kajti trdil je, da je to edina pot za duhovno prenovo ljudstva. Značilno je, da je Slomšek v ta namen uredil vprašanje rednih duhovnih vaj za duhovnike in da je v dobi, ko je bil škofovski sedež že v Mariboru, skrbel, da je tudi med duhovnimi vajami obravnaval narodno vpsašanje. Tedaj je bil močno živ nemški radikalizem in zato je Slomšek poudarjal, naj se duhovniki zavedajo, da so sicer vsi narodi otroci enega Očeta, torej bratje med seboj, »da pa smo mi po božji
volji Slovenci in zato dolžni skrbeti predvsem za svojo kulturo in svoj materini jezik«.
Maribor in širša slovenska javnost se pripravljata na proslavo ob 130-letnici Slomškove smrti leta 1992. Ob tej priložnosti bodo sredi Maribora odkrili Slomškov spomenik.
AUSTRIACA: NOVA EDICIJA
V MOHORJEVI ZALOŽBI
V Mohorjevi založbi bo v jesenskem programu prvič izšla edicija Austriaca. S tem se bo založba v večji meri posvetila sodobni avstrijski literaturi v slovenskih prevodih. Edicija je načrtovana za vse avstrijske literature, tako tudi za slovstvo avstrijskih narodnostnih skupin.
Kot prva knjiga je izšla proza z naslovom »Laila« pisateljice Ingrid Puganigg, ki je rojena na Koroškem in živi danes na Predarlskem. Njene knjige izhajajo v založbi Suhrkamp.
V začetku oktobra bo izšla proza »Vzrok. Nakazovanje« Thomasa Bernharda.
V vigredni program pa je zaenkrat uvrščena knjiga »Konec« (»Aus«) pisatelja Aloisa Hot-schniga. Hotschnig je rojen na Koroškem, živi v Innsbrucku in je avtor založbe Luchterhand.
Prvi knjigi sta prevedli Lučka Jenčič in Mira Miladinovič.
ŽRTVE LETALSKE NESREČE
Na letališču Malpensa pri Milanu sta
11.	t.m. pristali vojaški tovorni letali, ki sta pripeljali v domovino posmrtne ostanke 112 žrtev letalske nesreče na Kubi. Vojaki so prenesli krste v hangar, ki je bil za to priložnost preurejen v mrtvašnico. Že zgodaj zjutraj se je na letališču zbrala velika množica svojcev, ki bodo morali prepoznati mrtve sorodnike. Pristojne oblasti so odredile posebno zdravstveno službo in skušajo v vsem olajšati bolečino domačih.
Mladinski kulturni festival v Celovcu
Koroška mladina, oziroma iniciativna skupina »Slovenščina moj jezik«, prireja 23. in24. septembra v Celovcu 4. mladinski kulturni festival. Letošnja prireditev je namenjena mladim Slovencem tako iz Koroške in Primorske kot tistim iz Slovenije in zdomstva.
Prireditev podpirajo in soorganizirajo vse mladinske organizacije koroških Slovencev. Festival, ki je že doživel velik medijski odmev se bo pričel v soboto, 23. septembra, ko bodo na programu srečanja udeleženih organizacij in ekskurzije z ogledom zanimivosti na Koroškem. Slovesna otvoritev bo ob Vojvodskem prestolu pri Gospe Sveti ob 16. uri.
Festivalski program pa se bo konkretno pričel v nedeljo, 24. septembra, v Modestovem domu v Celovcu, festivalski program pa bo potekal tudi v Mladinskem domu. Poleg kulturnega programa so na sporedu zanimive okrogle mize na različne teme: »Karantanija — edina suverena slovenska država«, »Slovvenschtscina, meine Sprache«, »Pet Slovencev, šest mnenj« in še verjetno najbolj zanimivo in provokativno srečanje |
s koroškim deželnim glavarjem dr. Jorgom Haiderjem z naslovom »Quo vadiš, Jorg«. Kot že rečeno, bo kulturni program vseboval najrazličnejše dramske, glasbene in druge nastope, postavljene bodo tudi stojnice o raznih mladinskih aktivnostih Koroške, Slovenije in Primorske.
Mladinska Sekcija slovenske skupnosti in Slovenska zamejska skavtska organizacija prirejata avtobusni izlet na Mladinski kulturni festival v nedeljo 24. septembra. Avtobus bo odpotoval iz Trsta (Trg Oberdank ob 7.30), peljal bo preko Opčin (7.45) in Gorice (Travnik, 8.20).
Vpisujeta za Gorico Robert Cotič (tel. 20400 ob kosilu) za Tržaško Fabio Pahor (208251).
ČESTITAMO!
V	petek, 8. t.m. sta se na županstvu v Nabrežini in v cerkvi na Repentabru poročila Maja Lapornik iz Trsta in Zorko Pelikan iz Mirna. Mnogo sreče na novi življenjski poti jima želijo znanci in prijatelji. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Novega lista.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Vrsta prireditev ob literarni nagradi Vilenica
S slavnostnim sporedom v jami Vilenica pri Lokvi je je v soboto, 9. septembra, končal tridnevni spored ob podelitvi literarne nagrade Vi-lenca 89.
Mednarodno pisateljsko srečanje se je začelo
v	četrtek, 7.t.m. V Hotelu Maestoso v Lipici se je začela okrogla miza na temo »Srednja Evropa — metafora in njen prevod». Zbralo se je kakih sto pisateljev in pesnikov ter založnikov in prevajalcev, da bi prisluhnilo uvodnemu eseju madžarskega eseista Gyorgya Konrada. Ta je izrazil željo, do bi na sredjeevropskem področju ustvarili nekakšno kulturno republiko. Sledila je živahna razprava, v katero je posegel tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je polemiziral glede odnosa, ki ga ima večina do manjšine.
Letošnjega dobitnika nagrade Vilenica 89, češkega pesnika in pisatelja Jana Skacla, so predstavili v Lokvi v petek, 8.t.m., udeleženci srečanja so se nato odpravili na izlet. V Devinu so si ogledali grad oziroma grajski park, v tržaškem Kulturnem domu so sodelovali na literarnem večeru, ki je bil posvečen sredjeevropskim ustvarjalcem, zvečer pa so bili gostje zgoniške občinske uprave v Zagrajcu.
Zadnji dan literarne nagrade Vilenica se je začel zjutraj na štanjelskem gradu, kjer so si udeleženci najprej ogledali Spacalovo razstavo in nato prisluhnili predstavitvi slovenskega prevoda knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice E-sterhazyja »Pomožni glagol srca«. Sledila je literarna matineja, med katero so nekateri ustvarjalci brali svoje odlomke iz antologije »Vilenica 89«, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Mednarodna žirija je med sodelujočimi izbrala hrvaško pisateljico Dubravko Ugrešic za letošjo dobitnico priznanja Kristal Vilenice 89.
Nagrada Vilenica pa je tudi priložnost, da si založniki izmenjajo misli. Urednik Cankerjeve založbe Tone Pavček je n.pr. predlagal, naj bi založbe iz držav udeleženk Vilenice izoblikovale skupen načrt za istočasno izdajanje sodobnih avtorjev v raznih jezikih.
Udeleženci pa so z velikim zanimanjem prisluhnili predstavitvi izdaj treh slovenskih založb v Celovcu. Založba Drava, Wieser in celovška Mohorjeva družba so predstavile izbor svojih izdaj ter kratko tudi ostalo dejavnost.
Višek tridnevnega sporeda je bil zvečer v pr-
vi	dvorani jame Vilenica pri Lokvi. Skoraj 200 ljudi - poleg domačih so bili prisotni književniki in založniki ter prevajalci iz 15 držav - se je zbralo v zanimivem okolju osvetljenih kapnikov. Gallusov motet »In namine Jesu«, ki ga je na začetku zapel oktet »Vrtnica« iz Nove Gorice, je zbrano občinstvo povabil v svet umetniške ustvarjalnosti.
Sledil je pozdrav predsednika sežanske občinske skupščine Ivana Vodopivca. Povezovalec Sandi Čolnik je predal besedo predsedniku Društva slovenskih pisateljev Rudiju Šeligu. Ta je kratko pozdravil prisotne, predvsem pa opozoril na pomen literarne nagrade ter poudaril bogastvo razlik znotraj prostora, ki ga krije literarna nagrada Vilenica. Nato je predal besedo tajniku komisije litererne nagrade Venu Tauferju, ki je prebral utemeljitev nagrade. Predstavil je umetniški svet Jana Skacla ter kratko naštel in opisal dela, ki jih je napisal. Med drugim je Veno Taufer dejal, da »žirija Društva slovenskih pisateljev v podelitvi mednarodne literarne -na-I grade Vilenica Janu Skaclu poudarja njegovo u-metniško delo in sporočilne vrednosti njegove
I	poezije, njene razvojne možnosti v pesniških ob-
likah in izraznih sredstvih, ter humanizem nje' gove literature, ki s prenavljanjem tradicije poimenuje vsebine sredjeevropskega prostora, hkrati pa ta prostor prerašča z umetniško silo izP° vedi«.
Zaradi bolezni se nagrajenec ni spustil v Ja mo. Predsednik Šeligo je zato povabil oktet, da je zapel še tri pesmi, nato pa se je večer v ja®1 končal. Sama podelitev nagrade je bila pred Ja mo, kjer so organizatorji poskrbeli tudi za dr® žabnost in srečanje med pesniki, pisatelji, zaloz niki ter drugimi udeleženci večera.
Arheološko odkritje na Cipru
S Cipra poročajo o pomembnem arheološke® odkritju. Ameriški arheologi so odkopali fra£ mente dekliškega kipa iz žgane gline skoro na ravne velikosti, ki je neobičajna za ciprsko an tično kulturo. Našli so jo na ostankih zelo anti ne romarske poti, ki je bila posvečena Afrodit' na vrhu griča v severozahodnih predelih CiPra; Ostanki kipa so stari okoli 2.500 let. Arheolog z ameriške univerze v Princetonu so do zdaj odkopali vsaj 35 fragmentov, vendar z odkopa vanjem nadaljujejo.
Do zdaj so našli take kipe samo iz marmorj® toda na Cipru ni marmornatih ležišč. NaselJe' kateremu je pripadalo Afroditino svetišče, 3e bilo mesto Marjon, ki se je močno razvilo zara bogatih rudnikov bakra, ki so ga izvažali v vs®
naši' okih
vzhodno Sredozemlje. V istem kraju so
več kot 7.000 drobnih opečnih kipcev, visi
komaj nekaj centimetrov, ki imajo brez dvoir®
en
oblo
votivni značaj. Kip dekleta je visok približno meter in 30 centimetrov, z bogato nagubano leko. Spominja na podobne marmornate kipe. so jih v preteklosti našli na vzhodnih grških o® kih ter v jonskih mestih Anatolije, sedanje za hodne Turčije. Afroditino svetišče ter druge bhz nje stavbe je uničil požar med ponesrečeni®
M-
dalje na 8. strani
Božja pot v Rim
VIRGIL ŠČEK  4------------
Ekscelenca! Kar sem predvideval, se je zgodilo. O tem sem se prepričal letos, ko sem čital časopise, kako je v Skopju in Makedoniji večtisočglava množica demonstrirala zoper Italijo in vzklikala Gorici, Trstu in Istri. Take reči se pred leti niso dale niti misliti.
Mi smo mnenja, da je Vaša politika nasproti naši manjšini zgrešena. Ce hoče vlada svoje smernice spremeniti, smo zadovoljni. Če pa tega ne marate, mi itak Vaše politike ne bomo ustavili, prosimo za nekaj konkretnih zadev, ki — če jih ugodite — ne spremenijo Vaših splošnih smernic.«
Bianchi je tedaj kratko rekel: »Prego!« (Prosim!)
Dr. Besednjak je tedaj spregovoril o primeru doktorja Kralja. O vzroku za aretacijo — govor na grobu. O Kemperletu
v	zaporu. Ne prosimo osvoboditve, je dejal, ampak pospešitve procesa. In nekaj listov! Skliceval pa se je na spomenico za časopise!
Bianchi: Kar se Kralja tiče, Vam obljubim, da bom zadevo preiskal in če bo mogoče, bo Kralj prost.«
Nato pa je Bianchi 21.12.1928 še dejal: »La Vostra sorte dipende dal Vostro con-tegno e dalla convinzione, che grazie al-1’impressione sul Vostro comportamento, si faranno le autorita statali. Voi, pur es-sendo di altra razza, non latina, non italia-na, dovete dare la prova di riconoscere lo Stato italiano, di rispettare le leggi. I con-fini sono ormai irremovibili. Vi assicuro che sto studiando attentamente le Vostre condizioni, ed il Vostro atteggiamento. Quello che riglarda il dott. Kralj — Come si pronuncia? — non potra essere immedia-tamente liberato, cio darebbe presso la vostra gente Timpressione che si tratta di u-na montatura. Cio devo impedire. In quan-to la questione delle cartucce (giornali) Vi prego di farmi un appunto. Cosi pure mi faccia degli appunti sulla questione della nomina a presidente delTUnione interna-zionale dei giornalisti minoritari europei. Ho finito.«
(Vaša usoda je odvisna od Vašega za držanja in od mnenja, ki si ga bodo o va šem obnašanju naredile državne oblasjj-Čeprav ste druge rase, nelatinske, neita*1 janske, morate dokazati, da priznavate ita lijansko državo, da spoštujete njene zal<° ne. Meje so nespremenljive. Zagotavlja*3 Vam, da natančno preučujem Vaše pogc je in Vaše zadržanje. Kar zadeva dr. Kra lja - kako se izgovarja? - ne bo nemudoi®3 osvobojen, ker bi to med Vašim ljudstvo*3 dalo vtis, da je šlo za napihovanje. To P moram preprečiti. Kar zadeva vprašanje stičev, pa Vas prosim, da mi sestavite ne kaj točk, enako bi Vas prosil, da bi mi se stavili nekaj zapisov glede vprašanja i*3^ novanja za predsednika Mednarodne zve ze evropskih manjšinskih časnikarje Končal sem.)
Op. Tako se konča ta Sčekov zapip »romanju« na notranje ministrstvo v R111?-’ Poseg je bil učinkovit, saj sta bila K*-3 in Kemperle res kmalu nato izpuščen3’ Slovenci pod Italijo smo dobili tednik N
vi	list in mesečnik Družina, Hrvati pa 3 Pučki prijatelj.
Konec
Tri nove slovenske knjige iz tiskarne Graphart v Trstu
V	času znatne krize založništva v osrednji Slovenji in pni nas je vsekakor razveseljiva vest, da so v mesecu dni izšle v Trstu tri obsežne in IeP° oblikovane slovenske knjige, ki jih je natisnila slovenska tiskarna Graphart iz Rossetti-i^e ulice.
Ob otvoritvi Občinskega otroš-kego središča v ®esljanu je devinsko-nabrežinska občina izdala j '44 strani debelo knjigo »Ta hiša je naša«. Uredila jo je Alenka Rebula Tuta, vsebuje pa sestavke 14 vzgojiteljic, animatorjev in strokovnih s°delavcev središča, ki v devinsko-nabrežinski °bčini skrbi za animacijo predšolskih otrok. Na-art denarno podpira Evropska skupnost. Gre za Jfizikovno vzgojo, a sploh za spodbujanje otroke ustvarjalnosti, harmonično rast in kvaliteto Oljenja. O tem piše v uvodnem delu odbornica 2a šolstvo Marinka Terčon Brezigar. Urednica Publikacije Alenka Rebula Tuta je oblikovala Pučrt za predšolske otroke in pri njem bistveno sodeluje. Vzgojiteljice prikazujejo skrb za predelske otroke v Mavhinjah, Nabrežini, Devinu ltl Sempolaju. Sledijo razmišljanja in opisi izkusi animatorjev. V zelo obsežnem intervjuju j *atli upokojena vzgojiteljica Fatina Radovič pred-stavlja svoje poglede na delo s predšolskimi o-tr°ki. Končno so tu prispevki strokovnih sode-)avcev pri načrtu. Knjiga je bogato ilustrirana *a je vsekakor koristen pripomoček za vzgojite-le’ starše in upravitelje, ki se ukvarjajo z omejeno problematiko.
. Po večletnem izhajanju v ciklostilni tehniki J® letošnji zbornik o lanskih študijskih dnevih hlštva slovenskih izobražencev »Draga 88« z ^slovom »Kam plovemo«, izšel v naravnost raz- ] u^ui knjižni obliki na dobrih 140 straneh z bo- j 8a'o fotografsko dokumentacijo predavateljev,! Pfirediteljev, diskutantov in udeležencev. Objav-1
Naši bralci so gotovo takoj ugotovili, da Je naslov članka »Ob 500-letnici Bohinjskega tedna« zgrešen, saj je bilo med drugim 'z samega besedila razvidno, da gre za petdesetletnico znanega tedua in ne petstoletnico. Bralcem se zaradi hude pomote oproščamo.
Prav v počastitev 50. obletnice Bohinj-skega tedna smo sklenili objaviti predavanje dr. Jože Bitežnika, ki je tedaj živel v *z&nanstvu, daleč od svoje Gorice, in je iz razumljivih razlogov nastopil pod drugim ihienom. Po vojni je dr. Bitežnik bil do smrti urednik Novega lista za Goriško. Z nbjavo tega predavanja se klanjamo tudi njegovemu spominu.
(URED.)
Naša narodna obramba
1.
£>dkar je začel leta 1938 v Srednji Ev-°pi velik politični potres, ki mu danes 'hče ne more videti konca, je postala be-6da narodna obramba tudi pri nas dokaj
ljena so predavanja in vsa diskusija, prepisana z magnetofonskih trakov. Lanski predavatelji so bili koroški poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle (tema predavanja: Manjšinstvo z evropske pespektive),srbski pisatelj Dobrina Co-šid (Izročila in ideologije v zgodovinski usodi srbskega naroda), teolog iz Rima prof. Jožko Pirc (Ločitev duhov: v razhod ali pluralizem?) in tržaški pisatelj prof. Alojz Rebula (Kam plovemo). Zbornik je izdalo Društvo slovenskih izobražencev, založila pa sta jo revija Mladika in Svet slovenskih organizacij.
In še tretja knjiga, sveže natisnjena v tiskarni Graphart: »Dunajski valček za izgubljeno preteklost« slovenskega pisatelja z Dunaja Leva Detele. Ta knjiga na 112 straneh manjšega formata je izšla pri založbi »Sodobna knjiga«, ki je od leta 1964 izdala že 12 knjig Leva Detele in njegove žene Milene Merlak. Roman je od decembra 1987 do septembra 1988 izhajal kot podlistek v našem tedniku.
—O—
PROTEST HRVAŠKIH ZGODOVINARJEV
Zveza društev zgodovinarjev Hrvaške je 11. t.m. izdala protest proti izjavam srbskega akademika in pisatelja Dobriče Cosiča italijanskemu listu »II Tempo« glede narodnega značaja Istre. Zgodovinarji so protest naslovili tako na Zvezo književnikov Srbije kot na Srbsko akademijo. O Cosiču so dejali, da je izrekel misli, ki nimajo zgodovinske podlage, niso domoljubne in prizadevajo ozemeljsko celovitost Hrvaške.
Beri - širi - podpiraj
'"IMOVI LIST«
! domača. Danes vse govori in piše o narodni obrambi in o narodnoobrambnem delu. Toda že krik in hlastanje po hitrih narodnoobrambnih ukrepih in vseh mogočih narodnoobrambnih akcijah nam dokazuje, da še nimamo pravega pojmovanja narodne obrambe. Večina naših ljudi misli pri tem morda na potrebo kake nove šole na naši severni meji, na denarne zbirke in cvetlične dneve, na izlete k severni meji, v Haloze, Pohorje, Slovenske gorice, Prekmurje, v narodno ogroženo Kočevje. Mnogi mislijo, da je glavno narodnoobrambno delo, če preprečujemo prehod slovenske posesti v tuje roke in da posest, ki je že prešla v tuje roke, ponovno odkupimo. Nekateri 'poudarjajo pomen in udarno propagandno silo slovenske, zlasti narodne pesmi. Večkrat omenjamo tudi misel, da je treba prirediti velike zbirke knjig in jih razdeliti bratom ob severni meji, v Kočevju, izseljencem. Ni jih malo, ki poudarjajo tudi pomen plesa za narodnoobrambne namene. Včasih slišimo, posebno v našem časopisju, krik, kako ograža tujec našo narodno posest, kako je slovenska delovna sila i zasužnjena tujemu kapitalu. V zares svet-
PRED OBISKOM
MIHAJLA GORBAČOVA
V	VATIKANU
»Naj Gospod blagoslovi vsa ljudstva Sovjetske zveze in jim podeli vse materialno in duhovno blagostanje, ki ga potrebujejo«, tako je v nedeljo, 10. t.m., dejal papež Janez Pavel II. v ruščini, ko je po molitvi Angelovega češčenja pozdravil skupino ruskih emigrantov ter binkoštni-ke, ki so bili na romanju v Rimu in se vračajo v Sovjetsko zvezo. Sprejel jih je skupaj z drugimi romarji v poletni rezidenci v Castelgandolfu.
Papeževa gesta je vzbudila precej zanimanja tudi v diplomatskih krogih, saj je dokaz posebne papeževe naklonjenosti do sovjetskega ljudstva. Ta gesta prihaja v trenutku, ko je bilo uradno napovedano, da bo Mihail Gorbačov novembra obiskal papeža. Obenem mnogi razumejo to gesto tudi kot sodoživljanje skrbi samega sovjetskega voditelja za težaven gospodarski in družbeni položaj v Sovjetski zvezi, kakor ga je Mihail Gorbačov prisal v televizijskem govoru. Za papeževe avdience predstavlja novost tudi obisk ruskih bin-lcoštnikov, sicer pa so skupine sovjetskih državljanov v preteklih mesecih že obiskale Vatikan, kot na primer umetniki moskovskega cirkusa ter člani pevskega zbora Rdeče armade.
STANOVNIK PROTESTIRA
Predsednik Slovenije Stanovnik je naslovil na predsedstvo Jugoslavije protestno pismo v zvezi z namero, da bo Zvezno predsedstvo na eni svojih prihodnjih sej razpravljalo o dopolnilih k slovenski ustavi. Stanovnik meni, da za to razpravo ni resnih strokovnih argumentov in da bi predstavljala nevaren precedens v dosedanji politični praksi.
lih, a zelo redkih trenutkih našega narodnega življenja nas idealist spomni na kruto resnico, da živi nad milijon Slovencev zunaj mej lastne narodne države. Le za trenutek posameznega, bistrega Slovenca obide zavest, da smo trup brez rok in nog, ker so nam odrezali Gospo Sveto in Soško Krajino. Skoro ni Slovenca, ki bi se zavedal, da je Slovenija izgubila s Trstom svoja prirodna narodnogospodarska pljuča.
Te uvodne besede so bile potrebne, da moremo najprej ugotoviti, da Slovenci še vedno nimamo pravega razumevanja za narodno obrambo, da še nimamo za to pre-važno panogo javnega dela izdelanega načrta, da smo kot narod glede na narodno obrambo še vedno začetniki. Do danes je bilo narodnoobrambno delo bolj ali manj prepuščeno zasebni izpodbudi posameznih idealistov, ki jim je docela primanjkovalo sredstev za uspešno in načrtno narodnoobrambno delo. Tudi vodilni slovenski izobraženci in kulturni krogi so imeli do danes o narodnoobrambnem delu zmotno pojmovanje. Z nekim posebnim nasmehom in omalovaževanjem so spremljali vsak napor narodnoobrambnih delavcev. Pre-, vladovalo je tudi prepričanje, da je narodnoobrambno delo nekaj tako postranskega, da se lahko opravlja mimogrede, ko je že j vse drugo oskrbljeno. Ce drugače res ne 1 gre popolnoma brez vsakega narodnoob-I rambnega dela, zadostuje nekajkratna se-
Oh 50-letnici Bohinjskega tedna
0000
" Dr. J. Kržišnik 1X0300000000000 1 OOOO
Poljska ima zares novo vlado
Poljski parlament je 12. t.m. razpravljal o novi vladi in potrdil njene člane. Dan prej so se končale avdicije pred posameznimi parlamentarnimi komisijami. Zgodilo se je, da nekateri kandidati, ki jih je predložil ministrski predsednik Mazowiecki, niso dobili zaupnice nekaterih komisij. Njihova zaupnica sicer ni obvezujoča, ker je bistveno mnenje celotnega zbora, vendar so stranke koalicije zatem razpravljale, ali naj vztrajajo pri vseh imenih ali ne. Zaupnice ni prejel predlagani minister za kmetijstvo in za podpredsedstvo vlade Ja-nicki, ki pripada Kmečki stranki. A tudi njegova stranka ga ne podpira, kot se je izkazalo na njenem zasedanju. Janickega je menda vsilil ministrski predsednik, Kmečka stranka pa vztraja pri dosedanjem ministru za kmetijstvo Olesiaku, ki je ravno tako njen član. Na zasedanju Kmečke stranke je odstopil njen predsed-
ZA ZAŠČITO JADRANA
V	Rimu je bilo pred dnevi novo zasedanje mešane komisije, ki se ukvarja z varstvom Jadrana. Vlado so zastopali ministri za deželna vprašanja, okolje, turizem, civilno zaščito in trgovinsko mornarico. Prisotni so bili predstavniki dežel ob Jadranu in zastopniki sindikatov ter turističnih in drugih podjetnikov.
Ministri so omenili možnost dopolnitve zakonskega osnutka ministra za turizem Carrara o pomoči prizadetim turističnim delavcem zaradi cvetenja alg. Vsekakor bo vlada namenila ukrepu posebno pozornost.
V	finančnem zakonu za prihodnje triletje pa bodo zagotovo zneski za sanacijske u-krepe tako morja kot reke Pad.
ja gospodov, ki so že preobremenjeni z vsem drugim. Premalo nam je prišlo v zavest, da se morajo narodnoobrambnemu delu posvetiti zares najsposobnejši javni delavci, in sicer poklicno ter življenjsko. Zato bo mogoče ustvariti zdrav in pravilen odnos javnosti in vsakega zavednega Slovenca do narodne obrambe samo tedaj, če postane pravilno pojmovanje narodne obrambe duhovna last vseh poklicanih.
2.
Narodnoobrambna miselnost
naših predhodnikov.
Beseda »narodna obramba« nas zavaja k napačnemu pojmovanju in zmotnemu razumevanju zares prave narodne obrambe. Če sledimo tej besedi, mislimo zgolj na rane, bolezni, pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri določenemu narodu. Vedno znova nam stopajo pred oči narodno ogroženi predeli našega naroda, danes posebno severna meja in Kočevje. Če upoštevamo le besedni pomen narodne obrambe, se vse premalo zavedamo, da je prava narodna obramba posvečena tudi zdravemu delu naroda. Malokdo je prepričan, da je narodnoobrambne, narodnoizobraževalne j vzgoje danes potrebna zlasti slovenska inteligenca in njeni vodilni krogi v mestu in na deželi in ne samo naše narodne množice. Kdor pozna naše slovstvo in naš dnevni tisk, more in sme trditi, da s svojimi
nik Malinowski, ki od vsega začetka ni bil navdušen nad koalicijo s Solidarnostjo.
Komunisti medtem obljubljajo korektno sodelovanje s Solidarnostjo. Predlagani notranji minister general Kiščak, ki je tudi podpredsednik vlade, je izjavil, da na Poljskem ni nobene nevarnosti kakega vojaškega udara proti novi vladi. Jamstvo za mirni prehod pa je ravno v tem, da imata komunistična generala nadzorstvo nad notranjim in obrambnim ministrstvom, je še dodal. Obrambni minister Siwicki pa je napovedal skrajšanje vojaškega roka.
Voditelj Solidarnosti Walesa je v intervjuju za britansko BBC izjavil, da je za Solidarnost prevzem vlade v tem trenutku doslej najhujša politična napaka, ki pa je neizogibna. Solidarnost še ni pripravljena na izvajanje oblasti, vendar je morala v to ugrizniti, da bi po uspehu na volitvah ne dopustila, da se partija spet utrdi.
KONEC STAVKE V TUZLI
Po 36-urni stavki se je vrnilo iz rovov premogovnika Bukinje pri Tuzli 76 rudarjev. Vodstvo rudnika je sprejelo njihove zahteve, da se jim avgustovska plača poveča za 20 odstotkov in da proti stavkajočim ne bodo uvedli disciplinskega postopka.
16 LET DIKATURE
Pred 16 leti je z vojaškim udarom prevzel oblast v Čilu general Augusto Pinochet. Obletnico je proslavil s poldrugo uro dolgim govorom, med katerim je poudarjal domnevne uspehe, ki jih je dosegla njegova vlada v tem obdobju. Ob 16-letnici vojaškega udara v Čilu je bilo v državi tudi več protivladnih demonstracij.
STANJE JADRANA
Ob izlivu reke Pad je položaj katastrofalen, sicer pa je splošno stanje Jadrana znatno boljše kot julija in avgusta. Vendar to morje še vedno vzbuja zaskrblje-nost. To je strnjen povzetek poročila, ki ga je podal v pristaniškem mestu Vieste voditelj italijanske sekcije »Greenpace« berto Ferrigno. V apulijsko mesto je Prl' šel z ladjo Sirius ob koncu raziskovalne akcije, ki se je pričela 5. septembra v Be' netkah. Akcijo je sprožila dežela Emil13" Romagna, ki bo objavila podatke junij3 prihodnjega leta. Ferrigno je povedal, da so razburkano morje in drugi dejavni*1 odpravili glavni problem letošnjega poletja, to je sluzasto snov, ki so jo izločile kre-menčaste alge. Vendar pa je treba seči p° vzrokih. Prav zaradi tega bo GreenpaC_e prihodnji mesec odpotovala na novo raziskovalno potovanje, ki tokrat ne bo namenjeno samo morju, marveč tudi rečnim tokovom.
BEGUNCI IZ VZHODNE NEMČIJE
V	treh zasilnih sprejemnih taboriščih v Budimpešti in ob Blatnem jezeru se Je do pred nekaj dnevi zbralo kakih štiri tisoč vzhodnonemških državljanov, ki se ze lijo izseliti v Zahodno Nemčijo.
Predstavniki tistih humanitarnih °r ganizacij, ki so organizirale pomoč be guncem, računajo, da se bo število kand datov za izselitev v Zahodno Nemčijo d srede tega tedna povečalo na kakih 5 6 tisoč.
ARHEOLOŠKO ODKRITJE NA CIPRU H nadaljevanje s 6. strani
porom Cipra in jonskih mest proti Peržanom e' ta 490 pred Kristusom. Približno 1.000 let kasne je pa so na ruševinah zgradili krščansko baZ1 liko.
mračnimi pogledi pogosto ruši vedrost in dobro voljo v našem narodu. Izven vsakega dvoma je, da mora biti vsaka živa in pisana beseda tako usmerjena, da ne zmanjšuje odporne sile naroda, marveč da jo krepi. V tem pogledu pri nas zelo mnogo in pogosto grešimo. Vse preveč se vedno iznova poudarjajo slabe in temne strani našega narodnega življenja, svetlih pa sko-ro nihče ne vidi. Priznano zdravniško in vzgojno načelo je, da je mogoče bolezni in občutek manjvrednosti ozdraviti le, če bolniku in gojencu vlivamo življenjsko in borbeno vedrost. Poudarjanje slabosti povzroča pri enem in drugem le zlo. Isto načelo mora veljati tudi za narodno obrambo. Vsak številčno in gospodarsko majhen narod je že prirodno bolj ali manj podvržen občutku manjvrednosti in malodušja, zlasti če ima za sosede velike narode. Ti občutki se morejo povečati tedaj, če je božja previdnost narod postavila na izpostavljeno geografskopolitično ozemlje. Zato je veliko narodno hudodelstvo in greh, če se na tak narod vedno znova zliva v živi in pisani besedi zasmeh, ki ga slika kot hlap-1 čevski in suženjski narod. Taka »narodna obramba« prej ruši narodno odpornost kot gradi in krepi, čeprav jo morda vodijo najboljši nagibi.
Če se samo bežno spomnimo naših velikanov v raznih odločilnih dobah slovenske zgodovine, našega Pohlina, Linharta,
Vodnika, Prešerna, Slomška, Levstika-Kreka, spoznamo, da je bila vsaka njih0 va beseda polna ognja, vere, poguma in z_a upanja v bodočnost. To je bilo tedaj, ko ]e bilo mogoče zavedno slovensko inteligel1 co prešteti na prste, ko se je naša kultura začela komaj razvijati, ko še nismo ime svoje obrti, trgovine in industrije, ko Je naš kmet še tlačanil tuji gosposki. Iz zdra ve narodnoobrambne miselnosti je pogn£l Vodnikov »Zadovoljni Kranjec« in njeg° va »Ilirija oživljena«, iz tega duha je zras la ponosna Linhartova zgodovina, ista zdia va duhovna usmerjenost je porodila ve ne Prešernove zdravice in njegov naro nopolitični program, ki ga je veličastn Slovencem pred več kot sto leti za vso ve nost zarisal v svojem neumrljivem »KrS pri Savici«. Iz narodnoobrambne miseln0 sti je izvirala mogočna Slomškova kultu na stavba, ki je razglasila narodno sluzD za božjo službo in položila vse narodno a narodnoobrambno delo na večne in nel podmakljive verske osnove.
Božji zakon, ki nam zapoveduje ljur. zen do staršev in bližnjega, je in mora v ti granitna osnova prave in zdrave naro ne obrambe. Če izpodmaknemo narodno obrambnemu delu to duhovno osnovo, ve sko zagotovilo, narodno vest, se narodn obramba prej ali slej izprevrže v iskanj samega sebe, lastnih osebnih ali skupinsk* koristi.	(Dalje)