St, 67 Poštnina platana t wtwini (Esnts m aa la posta) V Trstu, v nedeljo 19. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVH izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: uMca sv ** \čl§kt Asiškega Št. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ar-0 na* pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. Štefan Godina. — Lastnik Udarna Ft!»™ t v •.^ar.u, : Jfobsk znaša za mesec L 7. —,3 mesece X i : - : «eta I ' ,, _ ^ — Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Teieion uxcc..r :.a n. -.praw- št 11-97. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm.tnlce, in zalivale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. - Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglas niroCoina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave ll-57j Jugoslavija irr Rusija Vstop caristične Rusije v zapadno evropsko politiko datira pravzaprav izza Napoleonskih časov. Francoski samosil-nik, ki ni mogel trpeli poleg sebe nobene velike sile, je napadel Rusijo, a je podlegel, kakor je znano, ruski zimi in nena-\adnemu bojnemu načinu kozaških oddelkov. Po tem nesrečnem pohodu je šlo hitro navzdol z Napoleono slavo in močjo. V raznih bitkah poražen, je moral končno v pregnanstvo. Strah pred njim je bil tako velik, da so evropske države ustanovile takozvano Sveto zvezo, v kateri je Rusija igrala važno vlogo. Tudi tedaj je bila sicer vodnica te evropske politike Anglija, ki je znala popolnoma izolirati Francijo, da ;e ta z Nepoleonovim padcem prišla tudi ob vse vojne pridobitve Napoleonovega orožja. V tistih časih je veljala Francija za najnevarnejšega sovražnika Rusije. Podpo-rišče te protiruske politike je bila Poljska. Danes, po dobrih sto letih se to ponavlja, dasi v drugih oblikah. Pred dobrim stoletjem je torej Francija izrabila ruskega medveda iz brloga in ga sile m a zavlekla v zapadnoevropske spore. In Rusija je postala vsled tega odločujoč politični činitelj v evropski politiki poleg ostalih velesil. V letih od Napoleonovega padca pa do krimske vojne je Rusija izrabila svoj ugodni položaj, da je začela rušiti turško gospodstvo. Turčija je bila že zrahljana v temeljih, dobila je malo časten naziv < dardanelskega bolnika* in Rusija se je pripravljala, da postane dedič tega bolnika. Turška kakor tudi azijska politika tedanje Rusije pa se je začela križati z angleškimi interesi. Angleži so skuhali Rusiji krimsko vojno, ki se je končala porazno za Rusijo. Njen pohod v Turčijo je bil začas 10 ustavljen, Tcda kmalu si je opomogla od tega udarca in nadaljevala je z uspehom svoje delo proti Turčiji. Ruska politika tiste dobe je bila sme-trena in velikopotezna. Glavni smoler ie bil Carigrad in dardanelska morska oži ia. Zato je bilo treba streti Turčijo. Slovan?sa Rusija je postala torej strah Turčije, ki se je čutila vsled tega ogrožena ne samo ob Črnem morju in na Kavkazu, ampak se je i-oraia boriti tudi za svojo balkansko posest. Eden glavnih vzrokov turškega propadanja je bil v tem, ker se Turčija ni znala prilagoditi novim političnim in gospodarskim razmeram in pa ker je dosledno prezirala težnje svojih podložnih ji narodov. Narodi, ki so stoletja tvorili del turške države, so se počutili kot tujci, živeli so suženjsko življenje in videli v turški gospodi le svojega biriča. Gospodarski, v ski in narodno zapostavljeni narodi s jll( ( peneli po osvobojenjtL Med temi naredi j so zlasti trpeli Jugosloveni, ki jih je turški bič tiščal k tlom, da se niso mogli dvigniti ne kulturno ne gospodarsko. In tako je postala Rusija za te slovanske narode dobrotna «matuška». Ruska vojska je pričela osvobojevalno delo na Balkanu, podpirana seveda po domačem prebivalstvu. In zaporedoma so vstale na Balkanu nove svobodne narodne države, vkijub temu, da so to osvobojevalno delo Rusije ovirale zapadne vlasti, ki so začele gledati v Rusiji evropsko nevarnost. Slovanski Balkan je vstajal, črpal je moč iz te ruske politike, z upanjem in hvaležnostjo je zrl v.Petrograd. Rusija si je pridobila velike simpatije na Balkanu, vsled česar se je stoletna težnja ruske ekspanzivne politike po zasedbi carigrajskih morskih ožin bližala z naglimi kcTaki uresničenju, Zadnje poglavje pohoda za osvoboditev turškega Balkana v I. 1912. je vrglo Turčijo iz Evrope, toda obenem ustvarilo težke spore med malimi zmagovalci, nad katerimi je stala ruska pokroviteljica. Ruski vpliv je bil oslabljen, ker so v tem času spietkarile druge zapadne evropske sile, zlasti srednjeevropske, proti rešitvi zamotanih balkanskih vprašanj v ruskem zmislu. Dinastićna politika Bolgarske je iskala drugje prijatelje. Sofija je postala ruso-fobska, podlegla je tujim neslovanskim vplivom, kakor bi bila kmalu Srbija podlegla dunajskim spletkam za časa Milanove vlade v Belgradu. Tudi v zadnji svetovni vojni je bila Ru-jija simbol slovanstva; saj se je hote ali nehote borila za osvobojenje Slovanov, ki! so bili hlapci Nemcev. In Srbija je tekom vojne prejela izdatno pomoč od Rusije. Ruska municija je rešila Srbijo v 1. 1915. iz velike zadrege. Velika srbska zmaga pri Arangjelovcu nad Avstrijci, ki je zadivila ves svet, je postala mogoča, ker je Rusija prihitela še o pravem časti. Kaj se je dalje zgodilo v Rusiji, to je znano. Nastop boljševizma je namah izpreme-aih dotedanje ruske težnje, Rusija je pre-jtala biti slovanska v prejšnjem zmislu, ostali Slovani so takorekoč črez noč osiroteli. Zmaga ententinega orožja pa je prinesla vkijub temu svobodo balkanskim in severnim Slovanom. Iz ruševin nekdanje nemške slave je vstala tudi svobodna Jugoslavija. V silnem navdušenju narodne osvoboditve se je boljševizem, prenesen l ruskih frot, udušiL Narodi, ki so stoletja ječali pod nemško knuio, se niso mogli ogreti za internacionalni komunizem, ki je prihajal iz propadle carske Rusije. Toda propaganda komunističnih agitatorjev, ki ni mogla najti rodovitnih tal spočetka, se je zamogla razpasti pozneje. To delovanje je imelo v splošnem gospodarskem razsu-lu, ki ga je vojna zapustila, največjo oporo. Narodno navdušenje množic je ponehalo, težkoče nove države so se pojavljale v vseh panogah gospodarskega, družabnega in kulturnega življenja. In tako smo videli, kako se je komunistična stranka v Jugoslaviji razvijala in začela postajati nevarna ne samo obstoječemu družabnemu redu, ampak državnemu obstoju sploh. Podobni položaj je bil tudi pri ostalih nasled-stvenih državah in njenih sosedah. Iz nekdanje Rusije, zaščitnice in pokroviteljice slovanskega osvobojevalnega gibanja je sedaj prihajala druga mrzla sapa brezna-rodnega komunizma. Komunistično gibanje je resno ogrožalo obstoj novih držav, zato je v vseh teh državah zavladalo v vladajoči večini neprijazno razpoloženje napram novi Rusiji. Tudi Jugoslavija, ki je bila takoj ob rojstvu obdana od samih sovražnih sosedov, je morala prestati svojo boljševiško krizo. Zadnji odmevi te krize, ki jo je Jugoslavija razmeroma lahko premagala, so izzveneli toda ostalo je hladno, skoraj sovražno razmerje napram današnji Rusiji. Jugoslavija in Rusija si medsebojno očitata kršitev nevtralnosti. Jugoslavija je sprejela Vrangela in nekaj njegovih vojakov, ki so jih boljševiške vojske vrgle iz Rusije. Tudi je v Jugoslaviji polno ruskega izobraženstva, ki je našlo gostoljuben sprejem pri bratskih južnih narodih. Razume se, da je Rusija nerada videla, da so protiboljševiški begunci v Jugoslaviji tako dobro sprejeti gostje, ne glede na to, da so ruski protiboljševiški generali zamogli nekaj časa uporabljati tudi takozvane jugo-slovenske legije proti svojim nasprotnikom v Rusiji. Jugoslavija pa dolži Rusijo, da podžiga in vsestransko podpira komunistične elemente v Jugoslaviji. Tej propagandi je padel kot žrtev minister DraŠ-kovič. To je eden vzrokov sporom med Jugo-avijo in Rusijo. Toda Jugoslavija je da-r.ea tudi vsled svojih zunanjepolitičnih razmer prisiljena voditi protirttsko politiko. Jugoslavija je vstopila v takozvani Mali sporazum in se mora prilagoditi političnim zahtevam te zveze, v katero je prostovoljno vstopila. Namen Malega sporazuma je obramben napram nemški in madžarski nevarnosti, ki bi utegnila ogrožati Čeho-slovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Poleg teh skupnih interesov, ki so omogočili omenjeno zvezo, pa ima vsaka posamezna članica svoje posebne interese. Ne smemo oozabiti, kako si je Romunija prisvojila ??arabijo vkijub protestu vseh Rusov, in a sedanja vladajoča boljševiška vlada ni priznala Romuniji te nekdaj ruske dežele, katere prebivalstvo je po večini ruske narodnosti Besarabska zadeva in pa strah pred boljševizmom povzroča, da je Romunija v napetih odnošajih z ruskimi sovjetskimi republikami. Zato je jasno, da skuša Romunija v Malem sporazumu uveljaviti svoje protirusko stališče in pridobiti ostala zaveznika za to svojo politiko. Če pomslimo daije, da je tudi Francija soglasna s tako politiko, tedaj je umevno, da ne moreta Čehoslovaška in Jugoslavija voditi samostojne ruske politike. Francoski vpliv je pač tako močan in Mali sporazum je še toliko odvisen cd milosti zapadnih velesil, da ima v svoji celoti protirusko tendenco. Če upoštevamo še nespretno politiko Italije napram slovanskim nasledsivenim državam, tedaj moremo še-le prav umeti položaj Malega sporazuma. Čehoslovaška in Jugoslavija pa nimata vzrokov za trajne spore z Rusijo. Predvsem ni tu teritorialnih sporov, še manj gospodarskih. Nasprotno: industrialna Čehoslovaška zamore samo pridobiti z vzpo-;tavo normalnih odnošajev z agrarno Rusijo. Poznejši, ne posebnoi oddaljeni časi, morajo privesti do prijateljskih razmer z Rusijo. Saj Čehoslovaška zasleduje na splošnem ta smoter: t. j. približati se Rusiji, Temu sporazumu stoji nasproti Poljska, ki je po zgodovinski preteklosti kakor tudi po današnjih političnih razmerah nekako primorana stati v vrstah sovražnikov Rusije. Toda novejši dogodki kažejo, da so tudi nekateri poljski državniki uvideli ne-spametnost take politike. Zaprti med dvema mogočnima sovražnikoma, Nemčijo in Rusijo, se danes naslanjajo na Francijo, kateri so se brezpogojno vdinjali Toda pameten državnik mora računati na vse možnosti in mora zmanjšati število sovražnih sosedov. Zatorej ni izključeno, da ne pride tudi z Rusijo prej ali slej do resnično prijateljskih odnošajev. Tembolj smemo to pričakovati v bližnji bodočnosti od Jugoslavije. Razmere na Ruskem se neprestano boljšajo v zmislu, da se skuša Rusija približati ostali Evropi s svojo najnovejšo gospodarsko politiko, ki je že privedla do zrušenju temeljnih kamenov boljševizma. Propaganda ruskih komunistov ponehuje in mora kmalu prestati, ko se izkaže, da je postal ruski komunizem navaden socialdemokratski reformizem. Socialno gibanje z zmernimi smotri ima v vseh evropskih deželah svoje predstavnike, zato ne morejo komunistične stranke samo s svojim imenom več privleči množice. Vsled tega ni komunizem več nevaren obstoječemu družabnemu redu. Iz povedanega sledi, da ne more trajno ostati sedanje razmerje med Jugoslavijo in Rusijo, ki je pričela s osvobojevalnim delom na slovanskem Balkanu. Nešteto ruskih junakov je dalo svoje življenje za svobodo Jugoslovenov. In kaj takega ni mogoče pozabiti, ne zbrisati hvaležnih čustev v srcih svobodnih Jugoslovenov. Italija Razprava o vlabih izjavah t zbornici RIM, 18. V zbornici se nadaljuje razprava o vladnih izjavah. Tržaški nacionalistični poslanec Banelli je opozarjal na potrebo, da Italija zgradi večjo trgovsko mornarico, nego jo* je imela pred vojno. Posebno pa potrebuje vladne pomoči Julijska Krajina, kjer je stanje v industrijskih podjetjih m ladedelnicah zelo žalostno. Banelli je končno protestiral proti trditvi, da bi hotel Trst postaviti podlago svojemu napredku z gospe iarskim polomom Reke. Poslanec ljudske stranke Milani je pojasnjeval razliko med taktiko ljudske stranke in socialisti. Obe stranki imate več skupnih toček, toda dočim se ljudska stranka izogiba drznih reforem, smatrajo socialisti, da se te reforme izvršijo lahko naglo. Glede fašistov priznava, da jih je med njimi mnogo, ki so proti nasilstvcm, obžaluje pa, da ne nastopijo in protestirajo prodi hudim nasilstvcm, ki se še vrše. Socialist Lucci je opozarjal na težavne razmere, v katerih se bo otvorila konferenca v Genovi spričo zadržanja Zedinjc-nih držav in vedno bolj rastočega navzkrižja med Francijo m Anglijo. Italijanska vlada bi se morala postaviti na določno stališče nasproti vprašanjem, o katerih se bo razpravljalo na konferenci v Genovi, toda iz dosedanjih vladnih izjav ni razvidno, da bi si bila vlada v tem na jasnem. Vsled tega socialistična stranka ne more zaupati v njeno delovanje. Obžaioval je tttdi, da je vlada, ki je sicer izjavila, da bo spoštovala mednarodne dogovore, dlala reškim dogodkom isti značaj, kakor so jim ga dali fašisti. Do burnega prepira med fašisti je prišlo tekom govora socialista Faggija, ki je poudarjal, da so v Parmi, Piacenci in drugod delavci padali kot žrtve nasprotniških nasilij istočasno, ko je vlada zagotavljala zbornico, da namerava preprečiti vsako nasilstvo. V pokrajini Piacenza je bilo ubitih tekom 10 mesecev 17 delavcev. Govornik se je obrnil tudi nasproti Giolitti-ju, kateremu je oč&al, da je ustvaril in oborožil fašiste. Giolitti je odločno protestiral proti tej trditvi. Nacionalist Paoiucci je zahteval od vlade točnih pojasnil glede stališča Iialije nasproti vzhodnim vprašanjem, posebno z oziro mna vedenje Grčije. Kar se tiče odnošajev z Jugoslavijo, je poudarjal, da ima Italija pravico zahtevati, naj Jugoslavija izpolni vse določbe rapallske pogodbe, posebno glede italijanskih manjšin v Dalmaciji. Fašist Finzi je dejal, da bi vlada morala posvetiti več pozornosti zrakoplovstvu. Reformist Canepa je vprašal vlado, kaj je s tistimi 200 mfljoari za gradbo novih ladij. Izvršitev tozadevnega zakonskega načrta se je zadržala vsled odpora ladje delcev, česar posledica je huda brezposelnost. Kar pa se tiče sedanjega spora med ladjedelci in mornarji, se morajo ladjedelci prisiliti, da sprejmejo rešitev potom razsodišča, ki je predviden v kolektivni pogodbi, katere se mornarji ne bodo nikakor odrekli Incident med It ah jo in Grčijo. — Gr*ke vefne lsuije zaplenile tri italijanske trgovske ladje RIM, 18. Med Italijo in Grčijo je prišlo nedavno do resnega incidenta. V vzhod-, nem Sredozemskem morju so grške vojne Iadfe ustavile italijanska parnika -Tjm-bria* in »Abbazia«, kateri poslednji je last tržaškega Lloyda. Častniki grške mornarice so prišli z oboroženimi vojaškimi oddelki na krov italijanskih ladij, katere so natančno preiskali, osebje pa zaslišali. »Umbria« je bila kmalu nato izpuščena in je nadaljevala svojo pot, toda »Abbazia«, ki je vozila moko v Mersino v Malo Azijo-, se je morala vrniti v Pirej pod obtožbo, da tihotapi v prid Kemailistom. Vsi protesti ladjinega poveljnika so bili zaman. Na krovu je ostal oddelek oboroženih grških vojakov in »Abbazia« je morala v sprtim-stvu torpedolovke v Pirej. Vsidrati se je morala v salaminskem zalivu in poveljnik je dobil ukaz, da izkrca ves tovor. Grki pravijo, da je bilo na krovu ladje nekoliko preoblečenih turških častnikov in velika množina blaga, namenjena za Kemailovo vojsko. Posredoval je tudi italijanski poslanik v Atenah, toda vkijub temu je ladja še vedno zaplenjena m grška vlada ni doslej dala italijanski vladi zahtevanih pojasnil. Nasprotno, incident je postal še bolj resen, ker se javlja, da so grške vojne ladje ustavile in zaplenile v Črnem morju še tretjo staKjanflko ladjo »Africa«. Vprašanje je pc&o todi pred komisijo za vnanje stvari. Minister vnanjib stvari Schanzer je potrdil omenjene dogodke in izjavil, da Italija vztraja na svojem odločnem in upravičenem stališču nasproti grškim oblastvena, ker Italija ni priznala vojnega stanja med Turčijo in Grčijo in ne more dovoljevati da bi grika vojna ladje preiskovale italijanske ladje. Listi, ki piiejo o tem sporu, poudarjajo, da je Grčija na slabi poti, ko se postavlja proti zaveznikom, ki fo edini morejo rešiti iz zagete, v katero je prišla v vojni s Turčijo, in opozarjajo na potrebo, da se naredi konec grško - turški vojni, ki onemogoča vsako trgovino z vzhodom. Rešitve reškega vprašanja Italija ni poverila zaveznTkom RIM, 18. Agencija Štefani objavlja: Vest, objavljena v nekaterih listih, po kateri bi bila Italija rešitev reškega vprašanja poverila zaveznikom, je brez vsake podlage ter povsem nasprotna direktivam vlade. Čete generala Spreaiico zasedle Reko, RIM, Z ozirom na zasedbo Reke s strani čet generala Spreafico, javljajo listi, da je tej zasedbi le namen vzpostavitev reda na Reki in da ne pomeni kršitve rapalske pogodbe, ker se je ta zasedba izvršila sporazumno med belgrajsko in rimsko vlado. Iz Reke se javlja, da je bilo sklicanje konstituante odgodeno, ker se še ni dosegel sporazum med strankami. Stavka pristaniških delavcev v vsej državi NE APEL J, 18. Pristaniški delavci so radi zavlačitve rešitve spora neapeljskih pristaniških delavcev proglasili danes predpoldne v vseh pristaniščih Italije 24 urno protestno stavko. Zanikanje vesti o tatvinah municije MANTOVA, 18. Poveljstvo vojaške posadke v Mantovi poroča, da so vesti o tatvinah v skladiščih municije izmšljene. Pač so se izvršile manjše tatvine v posameznih skladiščih, a po takojšnjem zasledovanju zločincev se je vsekdar posrečilo dobiti nazaj ukradt.no municijo. S tem se tudi zanikuje vest, da trpi erar vsled teh tatvin dva miljona škode. Rusija čičer-n za popolno enakopravnost delegatov na konferenci v Genovi LONDON, 18. Ljudski komisar za zunanje zadeve Rusije je naslovil 15. t. m. na Poincareja sledečo brzojavko: »Gospod Poincare, ministrski predsednik za vnanje zadeve, Pariz. Ruska vlada je sprejela s polnim zadoščenjem vest o- sklicanju genovske konference, ker je uvidela v tem dejstvu potrdilo, da so velevlasti spoznale nezmisel in škodljivost političnega in gospodarskega bloka napram Rusiji ter potrebo vzposta-ve medsebojnih normalnih odnošajev za ohranitev splošnega miru in ustvaritev trdnega temelja za splošni gospodarski napredek vseh držav. Sklicanje konference, na katero bo pri-puščena tudi sovjetska vlada, si je evropsko in ameriško javno mnenje razlagalo kot konec politike bojkotiranja, ki naj bi odrezalo od ostalega sveta državo, ki obsega šesti del vse zemeljske površine, ki ima 150 miljonov prebivalcev in ki hrani naravna bogastva neprecenljive vrednosti. Ta politika je podvojila splošno uboštvo, uboštvo vseh držav in vseh narodov. Ta poskus sporazuma med vsemi državami za skupno sodelovanje pri gospodarski obnovi s:e smatra za začetek bodočega skupnega dela, ki ga je vsem državam naložila potreba vzpostave uničenega gospodarstva. Ruska vlada se zaveda temeljne razlike med sovjetskimi republikami in meščanskimi državami z oz*"rom na politični in gc^s-podarski režim, vendar ne izključuje možnosti medsebojnega sporazuma za plodonosno delovanje na gospodarskem polju. Ruska vlada je mnenja, da, se bo morala konferenca v Genovi povsem razlikovati od dosedanjih evropskih konferenc, da se tu ne bo smelo delati razlike med zmagovalci in premaganimi, med velikimi in malimi državami, med sovjetskimi in meščanskimi vladami. Vsi udeleženci se bodo morali tu kot popolnoma enakopravni sporazumeti za skupno delo za povzdigo vesoljnega gospodarstva. Medtem pa mora ruska vlada z globokim obžalovanjem ugotoviti dejstvo, da vzbuja sedanje postopanje velevlasti strah, da bo del povabljenih držav postavljen v Genovi pred sklepe, ki so jih že določile nekatere vlade.« Ruski zastopnik na letiškem dvoru RIGA, 18. Novi ruski zastopnik za Le-tiško je predložil predsedniku republike v Rigi svoja poveriloa pisma. Poljska Baltiške države in gospodarska obnova Evrope. — Izjave ministra Skirmunta VARŠAVA, 18. Pri otvoritvi konference baltiških držav je imel minister Skirmunt govor, v katerem je izjavil med drugim: »V bodoče se ne bomo smeli omejevati na gospodarska in trgovska vprašanja, temveč se bomo morali sporazumeti tudi o važnejših političnih vprašanjih. Rusija ne bo za nas področje političnega ali gospodarskega izkoriščanja. Mi ne nameravamo deliti mil odarov, ki bi mogli edino-le odgoditi rešitev. Edini program, ki se nam zdi mogoč, je tisti, ki predvideva mednarodno sodelovanje, katero bi postopno dvignilo Rusijo. Za naše sodelovanje pri tej veliki akciji je potrebno, da dobimo gotove garancije. S tem mislim popolno spoštovanje vseh dogovorov, ki smo jih sklenili Mi ne moremo dovoliti, da se vprašanje gospodarske organizacije podredi kakr-šnemukoli mednarodnemu organizmu, kateri bi prisilil posamezne države, da se odrečejo svoje popolne suverenosti in svoje gospodarske svobode.« Estonski minister je izjavil v imenu baltiških držav, da se vsi delegati strinjajo i upi g. Skirmunta. Francija Posvetovanje reparacijske komisije PARIZ, 18. Listi javljajo, da je pričela reparacijska komisija danes predpoldne proučevati plačila, ki jih bo morala izvršiti Nemčija v letu 1922. V pondeljak se bodo razprave nadaljevale. Na ta dan bo komisija storila bržkone tudi kak sklep. Zavez* niški finančni ministri so mnenja, naj se v Cannesu določena svota ne spremeni, to-aa reparacijska komisija ni vezana na mnenje finančnih ministrov. Komisija lali-ko potrdi, lahko pa tudi spremeni številke, za katere gre, komisija bo morala predvsem določiti resna jamstva, pod katerimi se bo dovolil Nemčiji moratorij. »Temps« poroča, da je nemška vlada izvršila sedmo plačilo v znesku 31 miljonov mark v zlatu. Plačala jih je v potrjenih inozemskih devizah. Izdatki za vojsko v Franciji in v Angliji PARIZ, 18. »Temps« zavrača očitanja, češ da Francija razsipa denar s svojimi visokimi izdatki za vojsko. List opozarja, da znaša proračun za vojsko, ki ga je predložila angleška vlada, 62,800.000 ster-lingov, katera svota odgovarja alia pari 1570 miljonom frankov in po dnevnem kur« zu približno trem miljardam frankov, za 215 tisoč mož, dočim predvideva francoski vojni proračun za leto 1922. vsega skupaj 3428 miljonov frankov za stalež 636 tisoč mož. Finančna komisija francoske zbornice o nadzorovanju nemških financ PARIZ, 18. Včeraj je imela finančna komisija zbornice sejo ob navzočnosti finančnega ministra De Lasteyrija. Pri razpravi o načrtu za plačanje odškodnin je minister izjavil, da se je na zadnji konferenci zavezniških finančnih ministrov v Parizu govorilo tudi o nadzorovanju nemških financ (nadzorovanje carin, deviz, državne banke in državnega proračuna). Minister je dostavil, da bo morala najeti Nemčija inozemsko posojilo za izpolnitev svojih obvez, posojilo, ki bo garantirano z dohodki rudokopov, carin in železnic. Kar se tiče zavezniških dolgov, misli Francija pošteno plačati svoj delež, a ne more tega v sedanjem nezadovoljivem položaju lakoj storili. Na predlog Hoblemaireja ja komisija dovolila Avstriji 55 miljcnov posojila. Anglija Seaton Watson — vseučiliški profesoT LONDON, 18. Znani publicistični zagovornik Jugoslovenov dr. Seaton Watson (Scotus Viator) je imenovan za rednega profesorja zgodovine na londonski univerzi in bo, kakor se poroča iz Londona, že v poletnem semestru pričel s svojimi predavanji. V desetih predavanjih bo govoril o Jugoslovenih in njih zgodovini. Izjalovljena mezdna pogajanja LONDON, 18. Pogajanja med lastniki ladjedelnic in delavci glede znižanja mezd so sc izjalovila. Predlogi gospodarjev se ne bodo podvrgli referundumu delavcev. Delegati delavcev so se povrnili vsak v svoj okraj. Angleška pomoč Rusiji LONDON, 18. Dolnja zbornica je odobrila s 150 proti SO glasovom dopolnilno posojilo 100.000 šterlingov, ki ga je predložila vlada za pobijanje lakote v Rusiji, S to svoto se bo nabavilo sočivje. Lord Curzon pojde v Pariz na sestanek zavezniških vnaujih ministrov LONDON, 18. Agencija Reuter javlja: Prihodnji torek odpotuje lord Curzon v Pariz, da prisostvuje sestanku med francoskim, angleškim in italijanskim ministrom za zunanje posle. Curzona bo spremljal njegov tajnik ter nekaj izvedencev iz Forfegn office. Lord sicer še no zapušča sobe, a njegovo zdravstveno stanje se je v zadnjih dneh znatno zboljšalo. Nemšila Razprava o fiskalnih zakonih v državnem zboru BEROLIN, 18. V Reichstagu se nadaljuje razprava o fiskalnih zakonih. Minister financ Hermes poudarja, da je davek na zapuščino v Nemčiji višji kakor v drugih državah. Lojalnost prebivalstva, drugih držav nasproti svoji državni blagajni tudi ne prekaša one nemškega naroda. Nerazumljivo je — je rekel minister Hermes — kako se more govoriti o močnih dohodkih, ki bi jih dal francoski davek na rente. Nasprotno je po zadnjem uradnem poročilu ta davek odvrgel mesto 2 miljard in 700 miljonov, kakor se je predvidevalo, samo 1 miljardo in 100 miljonov, rezultat, vpričo katerega se Nemčija s svojimi uspehi lahko ponaša, kajti ona je poskrbela S svojim davkom na rente v pretekli finančni dobi državni blagajni 20 miljard mark ter se sme pričakovati, da se v tekoči finančni dobi doseže 23 miljard, če ne več. Stran a »EDINOST« V Trsta, dne 19. marca 1922 Ogrska Kako skrbi Ogrska za Karla BUDIMPEŠTA, 18. Ogreka brzojavna agencija javlja iz pooblaščenega vira: O-grska vlada je vedno skrbela, da zagotovi bivšemu kralju Karlu in njegovi družini primerne življenske pogoje, ter je tudi v tem pogledu izpolnila vedno vse svoje dolžnosti. Do sedaj mu je izplačala 5 mi-ljonov kron kot rento od male kraljeve posesti, ki je še ostala pod Ogrsko. Razen tega je vlada likvidirala bivšemu kralju vse vrednostne predmete ter je poskrbela, da so se vladarju izplačale vse rente. Avstrija Ameriško posojilo Avstriji. — Schober ostane na čelu vlade DUNAJ, 18. Javlja se, da je dovolila A-merika Avstriji 50 miljonov dolarjev posojila. Vsled sporazuma med strankami za skupen finančni program je Schoberjev kabinet srečno prestal politično krizo. Amerika Ameriški senat zahteva povrnitev stroškov za porensko zasedbo WASHINGTON, 18. Lodge Porak in Underwood tfta na včerajšnji seji senata zahtevala plaćanje stroškov, ki jih je Amerika izdala za zavezniško zasedbo v poarenskih pokrajinah. Underwood je predlagal, da bi tudi Zedinjene države imele svojega zastopnika v reparacijski komisiji. Agencija Reuter brzojavlja, da izdeluje Hughes noto, ki bo pojasnila stališče Amerike v vprašanju plačanja stroškov za a-meriške čete v porenskih pokrajinah do meseca maja 1921. Albanija Kaznovani vstaši DRAČ, 18. Izredno sodišče v Šiatu je obsodilo na smrt na vešalih orožniškega stotnika Bajrana Džanija ter vaškega načelnika iz Krijezisa. Obsodbi sta se tudi takoj izvršili. Mesti Drač in Šiat morata plačati, prvo 5000, drugo 3000 napoelonov globe. Tudi se je razglasilo, da zapade smrtni kazni, kdor zgrabi za orožje, kdorkoli se udeleži kakega revolucionarnega gibanja, bo kaznovan s 3 leti ječe; beguncem se bo, ako se ne vrnejo tekom 15 dni. konfisciralo imetje. Švedski odposlanci za genovsko konferenco STOCKHOLM, 18. Vlada je že imenovala svoje zastopnike za konferenco v Genovi. Ministrskega predsednika Bran-tinga in senatorja Tryggerja bo spremljalo pet izvedencev za gospodarske in politične probleme, med temi Gustav Cassel za odškodnine, Sanstron za rusko vprašanje in predsednik splošne delavske zveze Thorbeg za delavsko vprašanje. _ dnevnem redu. Razumljivo je, da desnica in nacionalisti v rta lip in v dragih deželah ne zaupajo genovski konferenci in se je morda celo bojijo. Ali, popolari, socialisti, reformisti in republikanci gledajo v Genovo in se mnogo nadejajo od nje. Vsakdo seveda po svoje. Notranjepolitična odločitev ▼ Italiji je le odložena, ne pa odpravljena. Sedanja zbornica jo more pač iskati, ne more je pa najti! Prej ali slej, vsekako pa poprej, nego poteče nje zakonodajna doba, bodo potrebne nove volitve! Že se oglaša bojni krik za in proti proporcionalni volitvi. Bržkone se bo ta zakon, predno se vnovič uporabi, nekoliko izpremenil! Stranke bodo solidneje razvrščene. Ne bo pa se mogla preprečiti zmaga strank nad osebami Politična osebnost se bo morala umakniti pred politično idejo! Giolitti je bil prva žrtev. Sledile bodo se druge!_ Dijaško Hat ca Politični položaj v Italiji O sedanjem političnem položaju v Italiji je priobčila te dni dunajska »Neue Freie Presse« kaj poučen dopis iz Rima. Kar se dogaja te dni v rimskem parlamentu, je — pravi dopisnik — prava žalo-igra. Uvedba proporcionalnega volilnega sistema v Italiji je korak zgodovinsko logičnega razvoja narodne zavesti, pa tudi sad velikih notranje- in zunanje političnih razočaranja. Korist od te nove volilne metode sta imeli prav za prav le dve edino organizirani stranki: popolari in socialisti. Poprej je bil v veljavi takoimenovani »Colleggio Uninomale<'. To je: šlo je za enega kandidata, za esebo. V teh treh povojnih letih vidimo stalen boj med načelom osebe in načelom stranke. Mislilo se je, da je v teh dneh končno zmagalo poslednje načelo, da je torej podlegel tisti, ki je bilo v njem poosebljeno načelo osebe: Giolitti. K porazu Giolittija, ki je doslej vedno znal nadvladati vsak kritični položaj, so pa pripomogle še druge okolnosti, ki morajo zanimati zunanji svet. Naletel je na nasprotstvo popolarov. Te je podkrepilo dejstvo, da je papež Pij XI. stopil na zunanji balkon cerkve sv. Petra, od koder je podelil blagoslov vsemu svelu. Druga okolnost bi bila ta. Giolitti je v svoj fiskalni program uvrstil odredbe, ki bi tudi premoženje cerkve pritegnile k fi-nansiranju italijanske države. Neverjetno je Giolitti podcenjeval čut verske skupnosti in je zavedel nasprotnike katolikov v odkrito nevarno igro. Ta igra se je mogla le posrečiti, ali pa ponesrečiti. Posrečila bi se bila, če bi se bile vrste popolarov razbile, če bi se bila desnica v nji ločila od levice. Zmagala pa je strankarska disciplina. Vendar pa bi bili slepi in gluhi, če bi se hoteli zaustaviti pri tem, če bi ne izpoznali sedanje ure v zunanji politiki. Giolitti je — dasi je bil razvpit kot velik prijatelj Nemcev — italijansko zunanjo politiko, če že ne vpregel v francoski jarem, pa vsaj prilagodil Franciji Nočemo tu raziskovati, zakaj da je ubral to pot in kake koristi si je obetal od tega za Italijo. Med tem pa je večina italijanskega naroda jasno izpozna-la, dn ta pot ni prava. Italija in Francija sta si narodno sorodni in zato se nevolja javnega mnenja Italije ne obrača toliko enoti francoskemu narodu kolikor proti ancoski vladi. Tej noče več podajati roke, ker nima Italija od kake francoske hegemonije v Evropi pričakovati nobenih večjih koristi, nego bi jih mogla pričakovati od nemške hegemonije. Tudi v zunanji politiki italijanski narod instinktivno misli demokratski Francija mora ostati tudi nadalje kot mogočen činitelj v interesu ravnotežja, ne sme pa tega ravnotežja izpreminjati sebi v prilog. Genova je na (Anketa o dijaškem vprašanju.) Naše dijaštvo želi sodelovanja in nasveta, da si zamore ustanoviti «Dijaško Matico« na trdni, čisto gospodarski podlagi Skrbeti bo treba predvsem za dijake, ki se bodo šolali v Italiji. Potrebna jim bo pomoč izdatne podpore, spričo grozeče nevarnosti, da sicer ostane pretežna večina našega dijaštva trajno onkraj nove meje, kamor odhaja radi ugodnejših krajevnih in šolskih razmer. Žal, da ni našel oni genljivi proglas «Balkana» v poklicanih krogih še onega javnega odmeva, ki ga je gotovo vzbudil v čutečem srcu pozornega čitatelja. Toda naše dijaško vprašanje ni le nujno, nego tudi silno težavno; dajati dobre nasvete v tako ežkem vprašanju ni posebno lahka stvar. Z zadnjič izraženim mnenjem, da ni onega zaželjenega odziva radi nepoznanja razmer, v katerih se nahaja dijaštvo, ne soglašam. Nasprotno; kdor se zaveda važnosti nameravae podporne akcije, mora iskati trdno podlago za trajen uspeh! A koristni in praktični predlogi se ne dajo kar tako iztresati iz rokava. Dokler ne najdemo drugih virov za potrebna sredstva, ne preostaja pač drugega, nego da uberemo staro pot javne zbirke: treba se je znovič potruditi, da zložimo, kolikor premoremo in da pritegnemo k sodelovanju tudi širše plasti našega življa. Kako naj se izvrši ta načrt v podrobnem, to nalogo moramo prepustiti pri pravi janemu, oziroma novemu odboru »Marice*. Da se pa te priprave hitreje dovrše, menim, da bi imeli pogovori na ožjih sestakih gotovo boljše uspehe nego razpravljanje v časopisu. Torej «Dijaška Matica» naj se osnuje Kot novo udruženje ali celo kot zadruga, sloneča na domačih gospodarskih virih in či-niteljih. Ti viri niso vsled splošne in krajevne krize nič kaj izdatni. S to okolnostjo je treba tem bolj računati, ker obhaja marsikoga še slutnja, da se utegne stanje še shujšati. No ovire te vrste so večinoma premostljive po dobri organizaciji, ki ima skrbeti v prvi vrsti zato, da se porazdeli vse gmotno breme na čim širšo podlago. V ta namen je treba pa najti dovoljno število mlajših obeh spolov, kateri bi se s pravo vnemo in z nesebično požrtvovalnostjo poprijeli periodičnega in sistematičnega zbiranja in zlaganja manjših in najmanjših a tem številnejših prispevkov v določenih okrožjih. Potom časopisja in druge javne vzpodbuje pa naj bi se netilo in vzdrževalo v ljudstvu trajo zanimanje za podpiranje domačega dijaštva, da bi ne ugasnilo ugodno razpoloženje za darovanje. Saj imamo že nekaj izkustev z najlepšimi uspehi v zadnjih večjih zbirkah med našim zavednim narodom. Primeren apel ni našel nikdar pri njem gluhih ušes niti praznih rok. Nasproto: ponovno se je že doseglo več, nego je bilo pričakovati Seveda nikar ne zahtevajmo preveč od našega dobrosrčnega ljudstva, ki se nahaja prek in prek v težavnem položaju. Vendar bi si tako priborila «Dijaška Matica» s pomočjo naroda v malo mesecih potrebno začetno glavnico, da bi lahko s prihodnjim šolskim letom poslala že peščico svojih varovancev na laške šole. Med tem pa se morda posreči nabrati še nove svote in dohodke za «Dijaško Matico« in ji trajno zagotoviti njeno plemenito poslovanje. Ozrimo se pa še na gmotni položaj našega dijaštva. Mislim, da bo le prav redko-kateri naš dijak v Italiji prejemal od doma zadostno mesečno pomoč in da bi očetov prispevek ne pokrival povprečno niti polovice najnujnejših stroškov, ne računajoč pri -tem posebno visoke italijanske šolske pristojbine. Potemtakem bi morala razpolagati « Dijaška Matica» s poprečno 2000 lirami za vsakega dijaka v Italiji razen tistih, ki se slučajno šolajo v domaČem kraju (Trstu, Gorici, Idriji). Na podlagi takega enotnega zneska bi se proračunilo število dijakov, katerim bi mogla »D. Matica» res jamčiti za gotovo letno podporo ali posojilo. Torej je bistveni pogoj obstanka in poslovanja «Dijaške Matice» vprašanje razpoložljivih sredstev, a želja, potrebe in volja dijaka stopajo pri tem povsem v ozadje. In kakor sedaj izredno visoki kurs lire vidno pospešuje šolanje našega dijaštva v deželah z nižjo valuto, tako bo tudi zagotovilo zadostne podpore na italijanskih šolah jedva zamoglo nekoliko zajeziti odhajanje in končno izseljevanje domačega dijaštva preko novih državnih mej. Dali bo dana podpora « miloščina« ali pa brezobrestno posojilo za 10—20 let, to je za začetno dobo «Matice» povsem brezpomembno, ker bodo potrebe le naraščale od leta do leta, d očim bo vračanje posojil tekom prve dobe docela izključeno. Kljub tem malo zadovoljivim dejstvom ne sinemo izgubiti poguma. Naše dijaštvo izven dežele trpi in sočustvuje z nami ravno tako ali S« več, kakor če bi bilo to stran državnih mej in si večinoma želi iz vsega srca le nazaj na rodno grudo! Na dobrih in cenejših šolah si pa nabira in u-trjuje znanje, da svojčas lahko prebije tudi razne dopolnilne izpite na laških višjih u-čilščih, če jim naša uspevajoča »Dijaška Matica* zagotovi ob povratku vsaj toliko pomoči, da dosežejo z enim ali par semestri italijanskega študija še to, kar jim je bilo doslej onemogočeno. Torej na delo za »Dijaško Matico L P. Naj bi ne bilo svatbe, krsta, godovanja brez Moko v f In tudi pogreba ne! Vsaki praznik naj bi bil namenjen posebni zbirki. N. pr. Velika ndb oklopnprinesla svoj obalus n, pr. »Šolskemu uDodič rBinkoštni prazniki »Dijaška Matici* Vsi sveti— Organizaciji vdov in sirot i. t. d. Neštete so prilike in ženska iznajdljivost neizčrpna. Zato pozdravljamo iniciativo Moške podružnice CMD naj-topleje in pozivamo vsa naša društva. Vas vse, ki ste dobre volje; vse, ki ste se naučili gledati v bodočnost, ki veste, da vsaka lira, darovana za našo mladino, za njeno vzgojo, za njeno pomoč, dobro naložena in bo prinesla stoterih obresti. Naročila sprejema «Edi-nost» ter bodo imena naročnikov objavljena. Društvom pa je prosto, da objavijo imena nabiralcev, da bo občinstvo vedelo, kdo je pooblaščen pobirati prispevke. Občinstvo pa prosimo: ne zavračajte listkov, ne darujte brez potrdila! M narodni M Pod tem naslovom smo priobčili svoječasno članek, kjer smo predlagali naj bi se uredilo nabiranje prispevkov v narodne namene tako, da je vsakemu ki nabira v katerekoli svrhe dana možnost kriti se proti eventuelnemu sumničenju kake nepravilnosti v računih in da vsakdo, ki kai daruje v narodne ali dobrodelne namene, dobi svojo pobotnico. Dogaja se cesto, da pridejo najpoštenejši ljudje pri kakem nabiranju v neprijeten položaj, da se jim zabrusi v obraz: «nič ne dam; bog ve kam gre ta denar!» Drugič se ljudje izgovarjajo — m to ne ravno najrevnejši, da so že dali drugemu itd. Moška podružnica CMD. v Trstu je dala iniciativo k ureditvi tega vprašanja. Založila je pobotnice po lir 5. 2 m 1, ter 50 stot. Pobotnice so vezane v lične bloke enotne vrednosti, ah mešane, tako da predstavlja blok vrednost 100, ali 200 fir. enotnih ali mešanih pobotnic. Ovoj bloka predstavlja nekako pooblastilo za nabiralce, pečat društva, za katero nabira ter podpisa društvenega predsednika in tajnika ozir. blagajnika. Vsakemu bloku je priložena poootnica, na kateri nabiralec potrdi društvu prejem bloka in se izjavi odgovornim za njegovo vrednost Pobotnica se odtrže in jo hrani dotično društvo. Vrhutega pride na vsako pobotnico v bloku društveni pečat. Moška podružnica CMD, ki se v kratkem preosmije v samostojno «šolsko društvo», je. založila te bloke ne samo v lastno uporabo, ampak ph priporoča vsem kulturnim in drugim društvom Žirom Julijske Krajine. S tem želi doseči poleg že navedene ureditve narodnega davka tudi to, da bi vsako naše narodno društvo indirektno nekaj malega prispevala našemu «Šclskemu društvu«, lri je brez dvoma najvažnejše in najbolj podpore potrebno izmed vseh naših društev. Zato je založništvo postavilo ceno 5 lir za vsak blok ki vsebuje pobotnice v vrednosti 100 lir. Naj navedemo primer: Neko pevsko, bralno, ali gasilno društvo želi napraviti zbirko za nabavo odra, knjig, gasilnega orodja itd. Naroči pri založništvu toliko blokov po 100 lir, kolikor misli, da bo približno dosegla zbirka. Naroči n. pr. 10 blokov, za katere dobi naše «Šolsko društvo« 50 lir. To je mali davek, ki ga plača dotično društvo CMD. oziroma «Šol-sker društvu«. Zato ima pa gotovost, da ne bo niti ena nabrana lira izgubljena, ima popolno kontrolo nad nabiralci in gotovo bo lažje dobilo pridne nabiralce, ker bodo kriti proti vsakemu sumničenju. Darovalci se bodo pa tudi radi odzivali, ker dobe pobotnice in so gotovi, da pride njihov dar na. pravo mesto. Posebno bodo bloki dobrodošli našemu žen-stvu, ki je v tem pcg?eda kaj iznajdljivo in se jih bo gotovo radevolje posluževalo ob najrazličnejših prilikah. Koliko je državnih davkov na vse mogoče stvari in ljudstvo jih plača nehote in nevede, če plačamo državi toliko, zakaj bi ne mislili -^alo tudi nase? Najrazličnejše so prilike, v katerih bi lahko po malih zneskih, ki jih posameznik siti ne občuti, nabrali velike svote v različne narodne namene. Prirejamo sestanke, izlete. Po navadi se pri takih prilikah to&ko popije in pokadi, da bi mali odstotek tega, vestno vnovčen vsakikrat,1 izdal zelo mnogo. Redka so mestna dekleta, ki ne nosijo svilenih nogavic in tudi na deželi je mnogo takih. Že te morajo plačati «tassa di lusso*, to je v redu. At bi tej gospodični res ne ostalo pri tej priliki še SO stot v narodne ali dobrodelne svrhe? Koliko je naših šolskih1 otrok, naših dijakov, ki siti bombaža-1 g tih nogavic; ali bi bilo napačno, če bi taka gospodična ali gospa ko izda 25—30 lir za nogavice, dala 5e 50 stoL, 1 liro za našo revno deco? Gospe in gospodične se kaj rade obi- \ skujejo medsebojno. Za potrebo in včasih tudi brez potrebe. Ali bi ne kazalo vpeljati mali davek na obiske? To bi se moralo tako vpeljati, da bi ne bilo treba domačici šele ponu- . jati blok svojemu gostu, marveč bi moral ta I sam vprašati po nJem in odtrgati listek ža 50 stot.., 1 liro, kolikor pač more, da počasti s tem gostoljubno hišo. To naj bi spadalo v naš «bon ton?. Vsaka narodna hiša bi morala imeti svoj blok CMD,, »Dijaške Matice«, «Prosvete», kakega lokalnega društva, da u-godi vsem okusom svojih različnih gostov. Predvsem bi to bila dolžnost naših narodnih gostilničark po deželi. Ena izmed tolikih prilik za uporabo blokov naj bi bili godovi. Vsaka narodno čuteča žena in mladenka naj bi praznovala svoj imendan takorekoč z blokom v roki Vsako čestitko naj bi sprejemala pobotnica še tako malega zneska v narodne ali dobrodelne svrhe. — Drš@¥ii@ vesti Na seji odbora Političnega društva »Edinosti« 16. tek. m. se je sklenlo, da se izdelajo predlogi za preosnovo naše politične organizacije v Julijski Krajin; na novi podlagi. Ker je za to treba obširnejših pr prav, se je sklenilo, da se za 23. tek. m. sklicani izredni občni zbor prekliče, na-mestu katerega se bo čimprej vršil občni zbor, ki bo sklepal o omenjenih predlogih. Z ozirom na pripravljajcčo se preosnovo naše politične organizacije se sklicuje seja tržaškega odseka Političnega društva »Edinosti« na dan 21. tek. m. ob 14. uri. Naj nihče ne manjka. Popolari in socialisti. V laškem političnem življenju stojijo še vedno v ospredju zanimanja na eni strani fašistovska nasilja, ki so se v nekaterih krajih zopet razvnela, na drugi strani pa zbKžanje med popolari in socialisti. O tem gibanju se mnogo razpravlja tudi po hodnikih rimskega parlamenta. Sporazumu med! popolarskimi in socialističnimi delavskimi organlzaciami v kremonski pokrajini je sledil sličen sporazum v parmski pokrajini. Ta poslednji sporazum pa je bil baje tajno sklenjen in ne bo razglašen javno. Rimska, liberalna «Tribuna« je objavila te dni vest o tem novem sporazumu med novicami iz parlamenta. Več popolarskih in socialističnih poslancev — pravi « Tribuna® takoj na to — je trdilo ta dan, da bo v kratkem sledilo več novih takih pogodb v Toskani in morda tudi v Umbrrji. Kremcmski zgled — nadaljuje «Tribuna« — se bo torej široko in naglo posnemal. In zato morajo vsi ocenjevati ta važni politični dogodek z večjo resnostjo kot do sedaj. — Socialistični poslanec Modigliani je naslovil svojim voliicem v Livornu pismo, v katerem je orisal položaj socialistične stranke, kakršen je nastal po zadnji krizi. V tem pismu je rečeno, da pomeni zadnja kriza za socialistično stranko občuten poraz. Na površje je prišla zopet reakcija. To so zakrivili socialisti sami, ker niso hoteli ničesar žrtvovati, da bi omogočili zmago levice. Posledice tega političnega poraza socialistov se čutijo v zunanji in notranji politiku Na polju zunanje in notranje politike se dalje uveljavlja najbolj nazadnjaška in nabolj demagoška vojna du-ševnost. V notranjosti je fašizem ie začel zopet dvigati svojo nasilno glavo, dočrm so se na dlrugi strani ojunačili kapitalisti, ki so začeli borbo prcnti delavskim pogodbam. Modi-gliani predvideva slabe dneve za socialiste in pravi ob koncu, da bo nepopustljivost strankinega vodstva prisilila proletariat, da bo sam na svojo roko ki po svojih načelih poskrbel za svojo rešitev brez ozira na stranko. — Modi-gliani je odločen pristaš m zagovornik sodelovanja med socialisti in popolari, morda še odločnejši koU Turati. Tega poslednjega je napadel te dni «Avanti», ker je sporočil meščanskim listom vsebino brzojavke, ki jo je prejelo vodstvo socialistične stranke od vodstva rakih soGlainjb revolucionarjev. Ti poslednji prosijo socialiste vseh držav, naj nastopijo v obrambo nekaterih vplivnih veljakov omenjene stranke, ki so se udeležili mednarodnega socialističnega shoda in katere je postavila boijševiška vlada vsled tega pod sodbo. Kakor znano, je ravnatelj «Avanti»-ja Serrati, ki izdaja smotro «11 Comnumismo«, ki nosi še vredno podnaslov «smatra III. internacionalen, dasi je bil njen urednik že davno iz nje izključen. Položaj v južnem Tirola. Iz govora posl. dra Rent-Nicolussija na strankinem shodu. •Neki italijanski general je izjavil ob neki priliki južnotiT^lrkrm rojakom na Dunaju, da bodo kolonialna izročila rimskega plemena gotovo sprijaznila južne Tirolce z izvršeno aneksijo. Mi pa nismo nikdar smatrali za potrebno, da bi Italijani našo v vsakem pogledu visoko razvito deželo — kolonizirali! Mi bi se bfli zadovoljili že s tem, če bi se ne bile razmere dežele po aneksiji poslabšale. Mesto tega vidimo opadanje na vseh poljih javnega življenja in doživljamo z vsakim dnem kako novo žalitev našega čustvovanja. Naše srednje šole se slabo, ali pa se sploh ne subvencionirajo. Naše ljudske šole se izročajo italijanskim nadzornikom. Pouk trpi vedno bolj vsled brezsmiselno dolgih počitnic, vsled raznih narodnih praznikov, ki nas često žalijo. Raba dobrih učnih sredstev se često prepoveduje, pač pa se vsiljujejo našim zavodom slabe učne knjige v slabem prevodu. S pomočjo enostranskega zakona se nemški otroci siKjo v laške šole. občevanju s prebivalstvom se oblasti ne držijo jezikovnopravnih predpisov, niti se ne ozirajo na jezikovne potrebe. V najvažnejših stvareh se izdajajo tiskovine samo v italijanskem jeziku. Deželno finančno ravnateljstvo je nedavno odredilo, da se med dvema finančnima. oblastvoma — tudi če imate same nemške uradnike — ne sme rabili nobena nemška beseda. Uradniki, ki ne znajo zadost talijanski bodo proglašeni za nesposobne. (Kje pa je nemški uradnik, ki bi v očeh takih predpostavljenih znal «dovoIj nemški«?!) Uradniki, ki so na sumu nemškega mišljenja, se krat kom al o preganjanje. Celo udilini sodniki so klicani na odgovor, če so merda izda L' tu pa tam kak sklep, ki je bil za Italijan neugoden. Občinska avtonomija se krši neprestano, občinska zastopstva se razpuščajo in s. nadomeščajo protizakonito za dclge mesece z dragimi vladnimi komisarji. Vse javno in zasebno življenje se nadzoruje od nevrednega policijskega sistema. Verske in narodne slavnosti se prepevet" ijejo. Prepovedujejo se znanstvene knjige visoke vrednosti in celo tudi obisk znanstvenih tečajev onkraj meje, čeprav Italija ne more dati nadomestila. Pravica zborovanja se krati v toliki meri, da se celo razgovori med občinskimi predstojniki ne dovoljujejo. Na to je govoril govornik o preganjanju časopisov, ki včasih celo italijanskih člankov ne smejo ponatis kova ti. Izganjajo se časnikarji, pa tudi osebe, kj se politično nikakor ne uve-Ijavlj a jo in katerih družine živijo v deželi že stoletja, V inozemstvu plačuje generalni ko-misariat propagando, naperjeno proti nam, z j v deželi zasledujejo naše delovanje malopridni j zaupniki. Izvršujejo se hišne preiskave v nasprotju z zakonitimi predpisi. Našim ljudem se odrekajo prebodnice radi pretvezno nevarnega mišljenja, tako da ne morejo obiskovati svojih sorodnikov v nemških deželah. Krvavi napadi na naše mirno ljudstvo se ne preprečajo in se ne kaznujejo. Za našo prastaro nemško deželo se uradnim potom izmišljajo italijanska imena. Uprava izdaja pomankljive predpise, ki so često nejasni, protiustavni in se razglašaj j v v slabih prevodih. Zakoni se izdajajo često prekasno, ko so že nastali zapletljaji, ki naj bi jih zakoni preprečili. Oblastva često ne poznajo svojih lastnih predpisov. Često se izdajajo odredbe na podlagi zakonov, ki niti ne veljajo še v naši deželi. Druge oblasti često kršijo državne temeljne zakone. V ur. dih, ki imajo posla s strankami, se nastavljajo urad-; niki, ki ne znajo nemški, a nemški uradniki j se odpuščajo. Na to je govornik navajal vrsto slučajev, I ko se gospodarske potrebe dežele zanemar-! jajo in je nadaljeval: Sodni je so preobložene j z delom. Pravde se vlečejo navadno 3—4 leta. j Prošnje za mirovine se zavlačujejo na veliko ; škodo prizadetih, čeprav je pravni položaj povsem jasen. Na eni strani nas tiščijo avstrijski direktni davki, na drugi se raztezajo na našo deželo italijanski indirektni davki. Naše gospodarske organizacije se malo podpirajo, kmetijsko šolstvo se zanemarja, važne oblasti, kakor n. pr. agrarna komisija v Bo-cenu, se tirajo v pogubo z odklanjanjem opcije in odpuščanjem uradnikov. Našo največjo financielno skrb tvori vojno posojilo, ki ga italijanska vlada niti še ni vzela v pretres. Tako moramo — je končal govornik — po. ložaj našega ljudstva označiti kot prežalo^ten ki stavlja največje zahteve naši gospodarski sposobnosti in naši volji do samo oh rune.» Ne ?arna igra z mirom v deželi. «Sera > od 17. t. m. je prinesla vest iz Zad-a, v kateri je j rečeno, da ;e nedavni napad («Ser?,» pravi ; bolj nedolžno: incidente) na jug oslov cnski ; konsulat v Zadru razburil bolj razvnelo ju-goslovensko prebivalstvo v Splitu. Na to pripoveduje zadarska vest, da je prišlo tjakaj sporočilo o novem napadu na splitsko italijansko društvo *Gabinetto di lettura,* ki da je bil še hujši od prejšnjih. Zdi se (sembra), da vsi prostori italijanskega društva hudo poškodovani. Vsakdo mora videti v tej vssli nov poiskus za hujskanje italijanske javnosti. Pomislimo dvojno. Fraza v tržaškem italijanskem listu, — da «se zdi» — ovaja žc, da I niso vedeli nič gotovega. Potem pa je šel ta novi in «še hujši napad» mimo nas brez vsakega razburjenja in brez vsakega, sicer neizogibnega hrupa, kakor gotovo bi ne bil šel, če bi se bilo v Spiltu res kaj resnejšega zgodilo«. Zato moremo reči z mirno vestjo, da so z ono vestjo zopet hoteli razburjati duhove. V tem bolj kričeči luči se nam kaže licemcr-stvo> v nadaljnji pripombi v oni zaderski vesti: »Italijansko prebivalstvo je zelo užaloščeno radi takih ponovnih nasilstev s strani izvestnih elementov, ki nimajo — kakor bi se zdelo — nobene druge naloge nego da kalijo mir v našem mestu (v Zadru). To naj bi bila — če prav razumemo — graja tudi u u italijanski strani, ki pa ji zadrški poročevalec hitro odjemi je veljavo z naglašanjem, da so oni ^incidente z jugoslovenskim konsulatom v Zadru zakrivili — sami otroci! Dva med njimi da nista še dosegla niti trinajstega let? svoje dobe! Stvar bi stala torej tako-le: PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman Mornarji so bili s tem govorom zadovoljni m šli pomirjeni na delo. Vse kar je bilo nepotrebno so zagnali čez krov In spravili vodne čep alke ▼ tek; tada ie vwdao ni moglo sidro bo ko v ju kljubovati. Filip in Krene sta opazila, da se ladja pomika v vedno nevarnejše sipine. Mornarji so delali pozno v noč, ko je zavel svež meter in je morje nam tlo. Valovi so porinili ladjo ob oeter pesek m to se je nadaljevalo do ranega dne. Z jutrom ee je moštvo zopet spravilo na delo, spet so vpostavlli vodne črpalke, da bi odpravili vodo, ki je tekom noči vdrla skozi stene, toda vse je bilo zaman, kajti spoznali so, da je neka deska zlomljena. Zato so se mornarji odali brezdelja, toda Filip jih je redno znova hrabril in jih je opozoril, da ee lahko rešijo, če si ste. iejo brod. lcl bi sprejel kahko ne ie živil, temveč tadi preostalo mofttvo, ki bi ne našlo dovolj prostora v čohrih, Po kratkem odmoru so se mornarji spet povrnil na delo in sačeH sestavljati brod. V oo so porabitt dcofo^ie jadernlkov In vrvi. Filip, ki se je spominjal še prejšnje nesreče je skrbel, da so zelo močno pritrdili tramov je in deske in sestavili tla iz dveh delov, ki jih je bilo mogoče lahko razpeti in jih, če bi potreba zahtevala, tudi oddeliti. Noč je spet prekinila prizadevanje mornarjev, ki ao šli počivat medtem ko je bilo vreme ves čas milo in veter rahel. Drugega do-pohdtne je bil brod že dovršen. Sem so prepeljali sode z vodo in zaboje z živili, v sredini so pripravili prostor za Amino in vzeK seboj vse jadrevje in vrvje, ki bi prišlo prav na poti. Pozabili tudi niso pušk in streliva in ko je bilo vse pripravljeno, so prišli mornarji na zadnji krov, da bi Filipa opozorili, da je še mnogo denarja, ki bi ga bilo oeiramo pustiti. Zato žele, naj jim dovoli, da ga vsak kolikor ga mere odnese. Ker so to željo naznanili v tonu, ki ni dopuščal nobenega nasprotovanja jim je Filip ugodil, čeprav je sklenil zahtevati od njih pri prvi boljši priliki denar nazaj, ki je bil vendar last družbe. Medtem ko je Filip pripravil vse potrebno za Amino, so se podali mornarji v spodnje predele, izvlekli sode z dolarji, ki »o z njLmi napolnili svoje žepe, kar seveda ni šlo brez prepirčkov. Ko je slednjič vsakdo toliko nabral kot je sploh mogel nositi, so ostalo blago naložili na brod ali p>a na čolne. Zdaj je bilo pripravljeno vse — Amino so izkrcali in podala se je na svoje mesto, čolni sa navezali nase brod, ki so ga odtrgali od ladje in odjadrali so po strugi navzdol, ve- slajoč z vso silo, pazno se ogibajoč pečin ii sipin, ki so molele iz vode. To je bilo najhujs« kar jim je pretilo in čemur so se, s težavo xz>< vilL Vsega skupaj jih je bilo šest in osemdeset. V čolnih jih je bilo dvaintrideset, ostali pa se nahajali na brodu, ki je bil močno zgrajen In ker je bilo morje mirno, izven kake nevarnosti. Filip in Kranc sta se domenila, da bo eden na brodu, drugi na čolnu. Toda oba sta ostala na brodu, ker stfa iz smeri toka hotela spoznati, katero pot bi bilo najbolje ubrati. Opazila sta, da je drl tok proti Novi Guineji m sta premišljevala, ali bi ne bilo najbolje pristati na tem otoku, kjer sicer prebivajo zahrbtni, a obenem tudi bojazljivi ljudje. To >e privedlo do daljšega razgovora, ki se je slednjič končaJ tako, da naj se sprva še počaka, kaj pride. Aledtem pa so čolni veslali proti zahodni strani, medtem ko jih je tok kinalu usmeril proti jugu. Z nastopom noči so iz čolnov spustili sidra, ki so ph vzeli s seboj in Filip je bil vesel, ko je videl, da tok ni več tako nevaren in da so jih sidra držala. Mornarji so se pokrili * jadri, ki so jih vzeli s seboj, razpostavili stražo in takoj trdno zaspali. «AK bi ne bilo bolje, če bi šel v eden izxu -4 čoinov?*, ie vprašal Kranc, «laliko se zga-.lv, da nas ti ljudje puste na cedilu, da rešijo ia sebe.» Trate, dne 19. marca 1922. Splitu zagreša neljub« dogodke razgreto prebivalstvo, v Zadru pa le nedolžni otroci ki se piti ne zavedajo, tega kar deiajol Prebivalstvo |r Zadru je torej nedolžno kakor belo jagaje! Ma. pa smo uverjetii, da je vsekdar za ojimi ie kdo drugi, ki — m otrok! S polno pravico pravimo teTef, da italijanski listi tirajo ne-» 38.— Gabardine posebne vrste za plašče in tailleurs, 130 cm „ 48.— Covercoat, angleški, svetle barve, 130 cm . . . . „ 60.— »» 19.— 19.— 25.— 28.— Moški oddelek Blago, angleški tip, 140 cm L 20. Blago, angleške vrste, reklamno, 140 cm ..... Pettinato, moderne risbe, 140 crn ••*■■■«• Angleško blago za športne obleke, 140 cm . . . . Angleško blago za športne obleke, posebna vrsta . . „ Pettinato, posebne vrste, moderne barve, 140 cm . . Pettinato, najboljša vrsta, nove risbe .*••••■ ft rt 25.— 28.-" 36.— 42.— 55.— 65.—. Bogata izbera črnega in modrega moškega in ženskega blaga po različnih cenah. IVAN KACIN, Gorica, Via de Ha Croce 10 (za Kornom), izdeluje vsakovrstne hormonije za pevska društva, cerkve itd. popravlja in uglašuje orgije in klavirje. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte cenik. 388 POZOR MIZARJI! vsakovrstni furnir krnise se dobijo pri Ivan Kacin, Gorica, via deila Croce 10 Pošilja tudi po pošti. 389 SPALNE SOBE od L 1800,— naprej, kuhinje z ali brez mramora, stolice za vrt in gostilno itd. na prodaj v skladišču via Udine 25. 509 ENONADSTROPNA, moderno zidana hiša v večjem mestu Štajerske (Jugoslavija), na progi južni železnice, se proda. V hiši je gostilna, devet sob, dve kuhinji, kopalna soba električna hič, voda itd. poleg je veliko gospodarsko poslopje. Stanovanje takoj na na razpolago. Cena 500.000 dinarjev. Naslon pri upravništvu. 519 Corso U. L HI. 16 TeSefon 24-24 HIŠA z vso gospodarsko opravo ščem se proda. Briščiki št. 21. m zemlji 523 PET okovanih, novih, različnih vozov, ki nosijo 10 do 25 q, proda Miklavčič, Postojna štev. 87. 531 ŽUPANSTVO občine Jelšane, okraj Volosko-Opatija razpisuje mesto pisarja z mesečno plačo L 300.—. Prosilci morajo dokazati znanje slovenskega in italijanskega jezika. 532 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih ceoah v uL Fonderia 3. 46 KREPAK vajenec se takoj sprejme v trgovino jestvin. Hrana in stanovanje. Saitz, Sette fontane 227, trgovina jestvin. 538 KOSE znamke «divji mox», «dva goloba» «kač a* najboljše vrste se oddajo na debelo: cena 10'50 Lir iranko Trst. Cehovin & Co. XX Settembre 65, I. 541 MLAD MOŽ, zdrav, delaven in pošten, enako in malo družino, zeli pristopiti k priletnim, dobrim kmetskim posestnikom brez otrok in dedičev. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo pod «Vrtnar». 542 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto št. 8. - 278 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 OBIRALEC in popravijaiec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo i, V. nadstr. 17 ZLATO in srebrne kna« platem »•! kot drug? kapci. Albert Povh, one, MitiM 46 (v bliiiaS drvenega trga). 10 POZOR! Srebrne krone in zlato .to narrttjsb cenah plačuje edini groust Bellell Vita, Vin Madonnina 10. L 16 KRONE srebrne In zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, U. 10 Mali oglasi STANOVANJE, prazno, majhno, najrajSe izven mesta, iščeta osebi sami. Sporočiti Vr-dela Scogbetto 15, IV. 552 BOLITOR, dvojen in luč za plin, oboje skoraj novo, na prodaj. Via Coroneo 1, V. 553 SOBICO, meblirano, zračno išče železničar pri mali, priprosti družini v Roana ali okolici Naslov pri upravništvu. 481 DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, I. 544 KOLO v dobrem stanu se proda (180 lir) in en par gumi na šobe (16 lir]. Via d. Lazzaro 20 Mlekarna. 556 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffomers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KOLARJI IN MIZARJI! Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, ostrugani dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina. 38 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Solitario 14. 51 Pozor! Pozor! Upniki Izterjajte, dolžniki izplačajte svoje dolgove pri tvrdki Počkaj & Sosič-Kozina do dne 25. marca, ker 1. aprila gre trgovina na dražbo in se bodo potem izterjali vsi dolgovi sodnijskfm patom. Plačajte 1 izterjajte! Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. MartirI štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. ZoUoteiinični oMtiiorij Trst Via Sette Fontane St. 6, L Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10% popust in plačilo na obroke. Delo zajamčeno. (58) Corso 0. E. III. 16 Tefičfon 10°06 TVRDKA VALU naznanja vsem trgovcem in gostilničarjem, da je odprla pri So. Luciji ofi Soči, Fonoui hiši 18 zalogo belega in črnega istrskega vina, kakor tudi drugih vrst, zajamčeno pristnega po cenah brez konkurence. 155 ¥ermoufh. MarsaBa. v Celju s takoj prostim stanovanjem. Pismene ponudbe pod „M. G. št. 33" poštno ležeče, Celje, Jugoslavija. 134 Zastopstvo za Julijsko Krajino ' Ermanno Norganstaln — Trst Via Ugo Polonio 3 21 Motor na bencin na voznem stojalu s 4 cilindri, 24 konjskimi siiami, popoten, skoraj nov, je na prodaj v Postojni št. 108. 151 Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na doni-Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najrnznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklarn, lesa h enailirane pisli. TRST — Piazza San Giovann' Na prodaj: Majno seno Španska trava Mešano seno L L 52. 59. q q v novem skladišču Via Maioiica 6 Za vagon ali ladjo se zniža cena za L 5 pri q. 156 AHTOHIO LELIO CAHATTI Via Mazzini štev. 39 — Telefon 29-85 1L Siecialiteta tu- in inzemskega blaga za moške in ženske obleke. Paletot — lzgotovljene obleke po meri — Bogata izbera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste. Predala na drobno in debelo. 9 Stran IV. »EDINOST« f Trstu, dne 19, marca 1922. ^ «Frosvela». Za prihodnji teden se določajo Bledeči uradni dnert: torek, četrtek in sobota pd 10. ck> 12. ure. Naslednji teden bodo stalno ttoločeni uradni dnevi m ure. Urad se nahaja V ulici FaJbdo Filzi št 10. I. Koncert na trgu Edinosti. Danes ob 12 je na trgu Edinosti koncert s sledečim sporedom: 5. N. N.: «Mari». — 2. P. Giozza: «Uno spi-rito maligno.* — 3. G. Verdi: «La forza del ilestino- (Smfonija). — 4. R. Wagner: «Tann-jhiusex». — 5. Lkszt: «Ogrska rapsodija*. — 6. N. N.: «Končni marš>. Iz tržaškega iivllenla Račun za stari greh. Pred snočnjim sta bila aretirana v neki gostilni v starem mestu Simon Relia, stanujoč v ulici Trauner št. 1, in Vincenc Marasevich. Moža, ki sedita na varnem, bosta odgovarjala prod sodniki za tatvino, katero afca bila izvršila pred nedolgim časom. Trst — pribežališče grešnikov. Dominik Marzani se je pregrešil pred par meseci v Bariju proti sedmi božji zapovedi, nakar se je prese hI v naše mesto, misleč da se bo njegov ■greh pozabil, leda Marzani se je britko zrno-'tLL O njegovem prihodu je namreč izvedela ;policija in ga je aretirala dva dni pozneje v »neki ulici v starem mestu. Mož ja bil peljan na policijo in na to v zapor Coroneo. Tam je sedel dva meseca. Tisti dan, ko so ga spustili iz napora, so mu dali brezplačni vozni listek in : mu položili na srce, naj gre, od koder je priseL Mcž je ubogal. Toda ka je bil na vlaku, "ki je že pihal proti Miramaru, se je spomnil na blažen Trst. Ti spomini so ga spremljali do miramarskega kolodvora. Tu je skočil iz vlaka in jo je mahnil nazaj v Trst. Pred včerajšnjim so ga aretirali in so ga zopet odpeljali za-*por. Ko ga bodo zopot spustili iz zapora, mu bodo dali brezplačni vozni listek in pa spremljevalca, — moža postave, — ki mu Lo-sta. stala ob strani do Barija. Posk*:»~n samomor. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico 45 letnega Romana Lebana, stanu^očega v ulici Risorta št. 5, ki Ije bil izpil radi družinskih razmer večjo količin j karbolne kisline. Lebanovo slanje je ^asno. Izgubljena deklica. Neka gospa je našla včeraj zjutraj v ulici XX Settembre okoli tri leta slaro deklico, ki odgovarja na ime Ada. Sta-,riši dobe « 'roka pri družini Gaspari v ulici Ireneo delk Croce 5. par ur pozabili naše tuge in težave. Bil je res • nad vse lep popoldan za vsakega izmed nas. Obenam prosimo cenjene izletnike, da oproste pomanjkljivi postrežbi: nismo se nadejali tolikega števila gostov. Upamo, da nae ugledno društvo v đogled nem času zopet razveseli 9 svojim pose tom. Kličemo mu že sedaj: Na svidenje! Plavčam. 32 Vesti z Goriškega Iz Ajuovščine. Te dni so baje videli znanega Angela Casagrande iz Ajdovščine, ki je služH ob času vojne kot častnik pri 97. pešpciku in ki je kot tak bil nečloveško grozovit nasproti slovenskim in laškim vojakom, ki so mu bili podrejeni. Za to svoje delo ;e bil odlikovan in pohvaljen od nadvojvode Priedricha. la raož je svojčas zbežal od tukaj v Jugoslavijo. Sedaj pa so začeli listi onstran raeje odkrivati njegove grozovitosti in vsled tega se je mož baje zopet vrnil v Julijsko Krajino. Vesli iz Istre Iz Kubeda. Nehote se spominjam letošnjega dopisa v »Edinosti«, kjer se je naznanjalo, da se pev. društvo »Skala« zopet prebuja. Toda do danes ni še nič slišati o tem. Kdo je kriv tega? Nekateri stavljajo krivdo na iukajšnega g. učitelja. Kar se tiče iega, moramo priznati, da je vsako besedičenje gola neresnica. Kolkokrat je on skušal zbrati naše mladeniče in napraviti en moški zbor? Kaj je dosegel? Par pevskih vaj in ni jih bilo več blizu. Poglejmo malo sosedno vas Loko. Tam so imeli še v predvojnem času izobraževalno društvo, ki pa je do pred kratkim počivalo kakor vsa društva po deželi. Zdaj imajo tam novega g. učitelja, ki je sicer Hrvat, toda vešč našemu jeziku; delaven je in trezen gospod. Loški fantje so ga sami poprosili, naj jim pomaga obuditi omenjeno društvo. Z veseljem je tedaj prevzel delo in pred kratkim so uprizorili sicer kratko predstavo, ki pa je prav dobro uspela. To so poštene zabave. Ne plesi in pijančevanje, katero uničuje človeka telesno in duševno in ga ponižuje dto živaH. Slednjič še eno- Bliža se Velika noč. Mladeniči in dekleta, zbudite se in napravite malo petja, ki bo vam v čast in ponos a nam v veselje in zabavo. Kvišku srca nad gnilobo nižav. Dokažite, da ste res vredni c*ne domače pesmi »Slovenski smo fantje iz Kubeda doma, Slovenskega duha, slovenskega srca.« Doma čin. Plavje. Koliko privlačno silo in kako je vzljubljeno pošteno petje med našim narodom, smo se zopet enkrat prepričali v nedeljo dne 12. t. m. v goriomenjenem kraju. — M al o obvestilo pevskega društva j« % Garniture 2 pogrinjali 150 X 200 1 preprosa 150X150 % % L serija H. serija III. serija L 185, L 225. L 209. Corso Uiti. E. HI. 16 Tel. 10-08—24-24 CE DAROVI Za družino Slatnik daruje P. Osipovič L 15, G. Trebše L 5.—. — tvrdka _ Trs! - Via Hezzlil 36 - Trsi (prej Vfa Nuova) 9e!lRl dobom Maso za pomlad In poletje ps znižanih cenah. Oclnsno H\m iz msffie fn ženske oHIžKe. Svilenine vseh vrst, etamin, vezenine, zephfr, perka!, „Eclette"; modrci, izdelano perilo in na meter, preproge, zavese, trliž, garniture I. t. d. i. t. d. 52 Vse po fako zniSanih cMah izven vsake konkurence. d: Zaloga pohištva 54 anton breščak Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni Inči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci. Urarna in 2latarna Trst, VSa Udsna 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 24) Dela se izvršujejo tekom dneva. CSospodarst^o — Ugodnosti za transport dalmatinskega vina. Pred nekaj dnevi je odredila jugosloven-ska vlada, da se imajo zaračunati pri transportu dalmatinskih vin tarife drugega razreda Spremnici se mora priložiti potrdilo obla-stva, da je vino v resnici da lm a-iinsk e ga izvora. Proizvodnja dalmatinskega vina in trgovina z njim je v preteklem letu vsled zastoja oddaje v inozemstvu in doma občutne trpela. — Jngoslovenske banke. Iz Belgrada poročajo: Tukaj se pripravlja ustanovitev «Mc:-tropol-banke za mednarodno trgovino d. z delniško glavnico 5 miljonov dinarjev. Kreditno banko in hranilnico d. d. v Sarajevem, ki je zaključila svojo bilanco z izgubo 1,014.419 kron, je prevzela Srbska banka v Sarajevom. — Za zboljšanje tečaja dinarja. Iz Belgrada poročajo, da pripravlja jugoslavenska vlada različne nove mere, s katerimi se bo podprl tečaj dinarja. Tako namerava n. pr. vlada prodati državna posestva, s čimer se bodo dosegla tuja plačilna sredsllva. Oddati se imajo v prvi vrsti taka posestva, ki ne donašajo primernih koristi. Iz raznih krajev države so odpotovale deputacije v inozemstvo, da izposlu-jejo popust na cenah. Tako je bila n. pr. pred kratkim deputacija iz Novega Sac&a na Celio-slovaškcm Čer je ponujala tam 70 dinarjev za 100 čehoslovaških kron kot plačilo. Gospodarski položaj v a^ieriškiii združenih državah. V industriji in trgovini ni bilo zadnji čas znatnejših sprememb. Železna industrija napreduje; teksilna industrija je še vedno na mrtvi točki a svilena industrija trpi vsled visokih cen prvin. Na splošno se pojavlja tendenca k ustaljenju cen. Mnenje švicarskega bankirja o Nemčiji. Nemški industrijalci, bankirji, trgovci in kapitalisti razpolagajo vsi v inozemstvu z vsokkni svetami. Denarno uboštvo Nemčije je bolj dozdevno- kot pa resnično in je le spreten manever, ki naj bi povzročil zmanjšanje nemške vojne odškodnine. Ako bi se zavezniške terjatve omejile na kakih 30 miljaTd v zlatu, bi zadostili Nemci v roku 24 ur vsem svojim obvezam. Družbe in zasebniki so polni švicarskih in francoskih frankov, dolarjev, angl. funtov, ho-landskih goldinarjev itd Strokovnjakom je tudi znano, da se vršijo velike devizne operacije najlažje izmed vseh evropskih borz na berolinski borzi in to, ne da bi te transakcije vplivale na tečaje. Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo M. GERMAN Trst, <£<*42pu!je) Via Roma 3. Via Michelangelo 3uon. 713 Telefon 12-49. Semena oseh ml tfreussa, rastline, sadni esHulččk itd. itd, . Cenik na zahievo. Pošiljatve na vse kraje seeblh Ha novo otvorjana zaloga ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti spalnih sob, vsakovrstnih blazin in kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Zdanili 55 GORICA na starem 3rgu. Velika zaloga manilakturcega blaga in iz-gotovljeiiih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke ,; w . .juri ; Via Carducci li (Gosposka ulica), Gorica. (12) (prej Belvedere) Priporoča se F. CINK Borzna ooročlla. Trst, dne 18. marca 1922. Taja valuta na tržaškem trgu: ogrske krone......................—. 2.40 2.50 avstrijsko-nemške krone —.32.— —.35 češkoslovaške krone ••••••• 34.25.— 35.— dinarji...............24.50.— 25.20 le j i..............................14.50.— 15.50 marke .•••■••»•«•«•• 6 95.— 7.95 dolarjU 19.35— 19.55 francoski frank! ••••••••• 176.50.—177.— švicarski franki..................380.—.—384.— angleški funti papirnati...........85.25— 85 60 angleški funti, zlati..............93.75.— 95.75 napoleoni 75.— 76.— M, Corso Ulit. Eni. 26 ) (nasproti zastavljalnici) □□□ MM iitm eiMii! mM in n, po-ralRov, perila, pletenin In nogauic. Ha drobno. Ha debelo. PMlivMijeziko Urama In zSatarna Trsi, Via Scallnata St. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupuia srabrna kron«. Pozor na naslov! Pozor na naslov! micglich Trst, m Udine 32 (vognl L' flriosto) Izbora moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna dclavn:ca. — Spre-S jema naročila po meri. — Cene zmerne. za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. HarsiSIski sfrsš^I^i. epeka. Za velike množine cene pa dogovoru. omiele PlLLllf, Trst, Coroneo 25 37 Telefon 1306. ulica S. CflMna št 11 Telefon št. 15-52 dvakrat Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. 35 ag RENATO LEVI MINZI fu Alessandro 36 Trst ota Sod SeMano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. Veleceniena gospa! Zahtevajte pri Vašem prodajalcu na drobno samo MAftCA R£GISTR. edini kavin nadomestek na podlagi pristne cikorije. Samo pristni »FRANCK- zmanjša troške, ker napravi kolonijalno kavo okusnejšo in ima vsa tonična svojstva, ki manjkajo vsakemu ^drugemu kavinemu nadomestku. Zalogi na dabalo pri tvrdkah a M. Berger, Trst, Vio Solite * l Romroel, Trst Via G. Rossini 44