Ameriška Domovi ima
i
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 22, 1953
LETO Lm — VOL. Lm
komunisti 'pojasnjujejo' Cikaški Jugoslovani o tržaškem vprašanju
NEKATERE VESTI in poro- kar bi pomenilo, da je še vedno čila so sama po sebi boljši u- protikomunist, vodniki, kakor bi jih mogel na- “Vsak pot so ga indijski straž-študirati najboljši uvodničar. — niki ustavili.
Naj navedemo enega takih “u- “Ameriški opazovalec — Capt. vodnikov”, ki je vsebovan v pic- Donald Stattler iz Anaheima v
ročilu Roberta Eleganta iz Pan-munjoma.
* * *
“Čokati kitajski vojni ujetnik je v soboto mirno sedel pred štirimi komunističnimi' “pojasnje-valci”, ki so ga hoteli pregovoriti, da bi se vrnil v komunistično Kitajsko.
“V eni uri je ujetnik štirikrat rekel: ‘Jaz hočem iti na Taivan’ (Fiormozo).
“V vzdušju napetosti je nek kitajski komunistični častnik zarežal:
“ ‘Zakaj hočeš na Taiwan? Mi smo nacionaliste uničili in bomo kmalu zavzeli tudi Taiwan.’
“Ujetnik je molče poslušal.
Kaliforniji, je protestiral, češ da je ujetnik izpostavljen ‘umivanju možgan’.
“Končno je ujetnik, ves zmeden in zmešan, spet vstal da bi odšel skozi vrata, toda to pot skozi ona, ki so vodila nazaj pod kctaunistični režim.
“Indijski častnik je dal znamenje svojim vojakom, ki so u-jetnika spet ustavili. To pot so protestirali komun, ‘pojasnje-valci’.
“Pododbor komisije za repatriacijo je tedaj odredil, da se ga odvede ven za posebno segre-gacijio ali oddelitev.
“Zunaj se je ujetnik znašel | sredi množice zavezniških in
‘Ampak sklenil je, da je do- komunističnih opazovalcev.
volj slišal. Vstal je, da bi odšel. Obrnil se je proti vratim, skozi katera bi se lahko združil s tovariši, ki so odklonili povratek pod komunistični režim.
“Toda eden izmed komunističnih ‘pojasnjevalcev’ ga je poklical nazaj. Indijski častnik je dal znamenje svojim indijskim vojakom, ki so ga privedli nazaj na njegov sedež.
“Vprašanja komun, ‘pojasnjevalcev’ so mu potem brnela na ušesa polne tri ure.
“Ujetnik je zopet in zopet — iVsega skupaj sedemnajstkrat — vstal, da bi odšel skozi vrata,
“Tukaj je ujetnik, ves prestrašen in zmešan, rekel indijskemu stražniku, naj ga odvede nazaj v šotor, kjer so bili ‘pojas-njevalci’, kjer bo podal svojo izjavo. Ko je bil spet v šotoru, — ves zmeden in omamljen, ni rekel ne bev ne mev.
“Takrat pa je prispel general Thimayya, indijski predsednik komisije, ki je vzel ujetnika na svoj avtomobil ter ga odpeljal. General je dejal, da bo dana u-jetniku prilika “nemotenega premišljevanja, kjer bo sam”, ker je očividno, da je popolnoma zmeden.
Sedeč na bolniškem vozičku je ubil medveda
YUBA CITY. — Neki petdeset let stari pohabljenec, ki je strasten lovec, je tukaj ubil velikega črnega medveda, s katerim se je spoprijel v pravem pomenu besede.
To je bil Byran Arritt, ki je šel s svojimi prijatelji na lov. Ker je pohabljen in ne more hoditi, je sedel na svojem stojišču na svojem vozičku za invalide, kjer je čakal, kaj mu bo prišlo pred strel. Kmalu je zagledal velikega medveda, na katerega je pomeril in sprožil. Medved pa se za strel ni zmenil ter jo ubral naravnost proti njem. Arritt je oddal še tri strele, nakar je bila cev prazna. Tedaj pa je bil medved že pri njem in na njem. Lovec je Pograbil velik kamen, s katerim je začel obdelovati medveda, ki se je končno zaradi izgube krvi mrtev zgrudil, kajti zadeli so ga vsi lovčevi streli.
Izraelsko-arabski spor pred Varnost, svetom Združenih narodov
Delegat Lodge je sprožil zahtevo po preiskavi izraelskega napada na Jordan, v katerem je bilo ubitih 66 Arabcev.
ZDR. NARODI, N. Y. — Varnostni svet Združenih narodov je v torek odločil, da bo uvedel polno preiskavo izraelsko - arabskih obmejnih incidentov, kakor tudi ubojev in nasilja v Ki-byji, v Jordanu.
Ameriški delegat Henry Cabot Lodge je povedal Svetu, da je ameriška vlada vznemirjena nad kršitvami premirja bb izraelsko - arabski meji.
“Narodi ne smejo jemati zakona v svoje lastne roke”, je rekel Lodge. Preteklo sredo so namreč Izraelci napadli jordansko vas Kibyjo, kjer so pobili 66 Arabcev. Država Jordan je iz-Rdeči beže V svobodo javila, da so napad izvedle izra-BERLIN. — Vzhodnonemška elske vojaške čete, Izrael pa tr-
policija je streljala s strojnica-Pii za svojima dvema tovariše-Jna, ki sta zbežala preko meje v Zapadno Nemčijo, kamor sta tudi srečno prispela.
-------o------
Vsaka pijača ni dobra!
CHICAGO. — Dva jetnika v tukajšnji jetnišnici sta umrla, trije pa so nevarno zboleli, ker so pili šelak, katerega se potrebuje pri mešanju barv.
di, da ni imela izraelska armada nikakega opravka pri tem napadu. Dalje je Izrael izjavil, da je bil napad na vas v povračilo Arabcem, ki da so pred tedni u-bili neko izraelsko mater in njena dva otroka, (ičie je bil napad v povračilo, so vrnili Izraelci A-rabcem z visokimi obrestmi: — uboj 66 Arabcev za tri Izraelce. Judje sicer z obrestmi niso tako radodarni. Ured.).

Vremenski
prerok
pravi:
Danes sončno in toplo kakor včeraj. Prav tako ponoči.
“Lutki” se ni obneslo
HAVERHILL, Mass. — Neki 19-letni tat, ki je kradel v neki veliki trgovini, se je zatekel, ko so- ga opazili, v izložbeno okno ter tam igral vlog-go lutke, kakršne vidimo v oknih, ko na njih razkazujejo obleko. Toda ni se mu obneslo, ker se mu je treslo koleno in so ga ljudje kmalu prepoznali.
VARNOSTNI SVET Z. N.
IN TRSJ
Varnostni svet je odložil debato o Trstu do 2. novembra, čeprav jo je Višinski zahteval takoj
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. Varnostni svet Združenih narodov je v torek odglasoval, da se icidloži debata o tržaškem vprašanju do 2. novembra, da pridobe Združene države, Velika Britanija in Francija na času, v katerem bi utegnile najti rešitev vprašanja potom neposredne diplomatske akcije.
Varnostni svet je odločil z devetimi glasovi proti enemu za odložitev debate, čeprav je sovjetski delegat Višinski zahteval takojšnjo tozadevno razpravo. Država Libanon se je vzdržala glasovanja.
Rabuka glede Trsta se je pričela, ko so Zdr. države in Vel. Britanija naznanile, da bodo odpoklicale svoje vojaštvo iz zone A ter izročile zono Italiji. Jugoslavija je tedaj rekla, da če bo vkorakalo italijansko vojaštvo v zono A, bo vkorakalo vanjo tudi jugoslovansko. Jugoslavija ima že zasedenio zono B, toda zahteva obe zoni, prav tako tudi Italija.
Demonstracije v Rimu
RIM. — Dne 20. oktobra so se spopadli pred sovjetsko ambasado italijanski policaji in dijaki. Se pred tem je več tisoč mladih ljudi, ki so komaj odrasli o-troški dobi, demtcm sidralo pred ameriško in britansko ambasado, kričeč: “Dol s Titom!” Zavezniško vojaštvo brez skrbi
TRST. — Zavezniško vojaštvo, ki je tukaj nastanjeno, je brez vsakih skrbi.
Anglo-ameriško vojaštvo ima oditti iz zone A, v katero ima vkorakati italijansko vojaštvo. Jugoslovani pravijo, da bodo vkorakali v Trst, če bodo vanj vkorakali Italijani. Toda nek jugoslovanski časnikar je te dni dejal:
“Bedasta je že sama misel, da bi Jugoslovani kdaj napadli A-merikance ali Angleže.”
Tekači zaslužijo več kol učitelji
NEW HAVEN, Con. — Justični tajnik Brownell je a tem mestu dejal, da je iz sta 'tistik razvidno, da prejemajo sli ali tekači justičnega depart menta višje plače kakor učite-Ijiv nekaterih predelih Združenih držav. Rekel je, da je to zelo žalostno dejstvo, zato ni čudno, dd se mladi ljudje plaši jo pred učiteljskim poklicem.
AMERIKANEC SE JE VENDAR PREMISLIL
Ameriški vojak se je premislil in noče ostati pri komunistih.
PANMUNJOM, Koreja. — Nek prokomunističen ameriški vojak, ki se je v komunističnem ujetništvu nalezel komunizma iter izjavil, da se noče vrniti domov, se je v torek premislil ter rekel, da se želi vrniti v domovino.
Njegovi želji je bilo nemudoma ustreženo. Ta vojak je 23 let stari Pfc. Edwari Dickenson iz Virginije. Ko jt prišel pred komisijo petih nevtralnih držav, je dejal: “želim se vrniti v domovino.” Nato je vprašal za a-meriško cigareto ter izjavil, da pogreša ameriške hrane.
On je prvi od 23 Amerikan-cev, ki se je premislil ter izjavil, da je naveličan komunizma in da hoče domov. Rekel je tudi, da mu bo ostalih 22 tovarišev kmalu sledilo.
Zaveznikom je bil izročen v sredo ob dveh popoldne.
Ubeglega komunista Brandta so privedli iz N. J. v Cleveland
Jugoslovani mesta Chicago ne dado kaj prida na Titovo zvestobo zaveznikom. - Njihovo mnenje je, da bi moral ostati Trst z okolico svobodno ozemlje.
Istega mnenja so tudi tržaški Slovenci, združeni v Slovenski demokratski zvezi.
Štirje rdeči policisti ubiti v Nemčiji
BERLIN. — V kraju Cottbus, ki je pod sovjetsko zasedbo, so protikomunisti ustrelili štiri komunistične policiste.
Otrok je zgorel
LANCASTER. — Tukaj je zgorel štiriletni sinko zakoncev Rooker, ko je nastal ogenj v njihovi hiši.
V okrajni ječi bo ostal do obravnave ali dokler ne položi varščine, ki znaša 50 tisoč dolarjev.
CLEVELAND. — V torek so privedlli v Cleveland uklenje-nega Jos. Brandta, 43 let starega ohijskega komun, voditelja, ki jo je popihal pred dvema letoma iz območja pravice, ko se je nahajal po svoji aretaciji pod varščino na svobodi. Brandta smatrajo za glavnega voditelja in agitatorja komun, partije v O-hio.
Pripeljali so ga iz Newarka, N. Y., kjer so ga zaprli pred dve-
Francozi ubili .27 rdečih v Vietminhu
HANOI, Indokina. — Francoske čete v Vietnamu so ubile v torek v bojih 27 komunistov, štiri so pa zajele.
Viharji v Italiji
MILAN. — V severni Italiji divjajo že sedem zaporednih dni viharji, ki so povzročili že veliko škodo. V viharjih je zopet izgubilo življenje dvoje ljudi.
ma tednoma, ko so FBI organi priredili pogon za ubeglimi ko-'' jo Slov. demokratske munističnimi voditelji.
Ko so ga privedli sem, so vzeli odtise njegovih prstov, nato pa so ga zaprli v okrajno ječo, Ured.) kjer bo ostal do obravnave oziroma dotlej, dokler on sam ali kdo drugi ne položi zanj varščine, ki je določena na $50,000.
O aretaciji ostalih komunističnih voditeljev, katerih je vseh skupaj osem, smo poročali že pred dnevi, ob času njihove a-iretacije.
------o------
Težka prometna nesreča v Franciji
RENNES, Francija. — Tukaj sta kolidirala dva avtobusa, pri čemer je bilo ubitih šest oseb.
FRED OREHEK je objavil 13 oktobra v listu “Chicago American” sledeče poročilo;
CHICAGO. — Srbska skupina v Chicagu je brzojavila pred sedniku Eisenhower ju, naj bi Amerika prenehala pošiljati orožje Titu. M. Duchich, predsed nik Srbskega obrambnega nar. koncila, je izjavil, da so Združene države zapletene v nevarno situacijo, ker stoje ameriške čete v zoni B proti Titovim četam, opremljenim z ameriškim orožjem.
Brzclj avka predsedniku, ki vsebuje apel za prenehanje pošiljanja orožja Titu, se glasi: “Sedanja situacija potrjuje naše prejšnje izjave, da se Zdr. države v nobeni krizi ne morejo zanesti na Tita. Krepitev Titovega režima in opremljanje njegove armade z ameriškimi tanki, letalii n drugimi vojnimi potrebščinami, se nam bo bridko otepalo v naši borbi proti komunizmu. In končno bo odvrnilo od nas naše resnične prijatelje v Jugoslaviji in drugod.”
Tito je nezanesljiv
“Tito je nezanesljiv, nehva-ežen in nedemokratičen. On definitivno ni naš prijatelj, pač pa potencialen sovražnik v vsaki Dodoči nevarnosti.”
Slične brzojavke so bile poslane državnemu tajniku Dulle-su in članom kongresa. Odkar je Tito prelomil s Stalinom (ali oolje povedano: odkar je Stalin prelomil s Titom, ured.), mu je dala Amerika za bilijon ali eno milijardo dolarjev orožja in druge pomoči.
V posebni brzojavki predsedniku Eisenhowerju je tudi Slovenska narodna zveza protestirala proti odločitvi tržaškega vprašanja. Predsednik te Zveze, Frank Chonta, je izjavil, da je bila odločitev državnega departmental krivična napram prebivalstvu Trsta.
Zahteva po neodvisnosti
Chonta je izjavil, naj Združene države nadaljujejo z izpolnjevanjem svojih obligacij napram Trstu, ki ne sme postati ne jugoslovanska ne italijanska last, dokler Evropa ne bo ustaljena.
Dr. Ludvik Leskovar, ki je bil po drugi svetovni vojni dve leti uradnik v Trstu, je izjavil, da ve iiz svojih izkušenj, da tržaško prebivalstvo moče priti ne pod Italijo ne pod Jugoslavijo. (Te dni smo objavili deklaraci-
zveze v
Trstu, ki takisto zahteva, naj Svobodno tržaško ozemlje ostane tudi v bodoče kakor je zdaj.
Dr. Leskovar je dostavil:
“Skozi stoletja je prebivalstvo Trsta razvijalo svojo lastno, — svojstveno kulturo, če se temu prebivalstvu dovoli plebiscit, sem gotov, da bo odločilo, da o-stane Trst sviobobodno mednarodno pristanišče.”
“Jaz obsojam prenagljeno akcijo državnega departmenta, katere posledica je sedanja resna kriza. Trst je tvoril že dolga stoletja težaven problem, ki mora biti rešen na zdravi zemljepisni in gospodarski osnovi.
“Trst je vitalno važno izhodišče na morje za vso Srednjo Evropo. Zato bi moral ostati sto bodno ozemlje vsaj dotlej, dokler ni Evropi zagotovljen trajen mir.”
Važno izhodiščše Dr. John Zvetina, profesor prava ma Loyola univerzi; tudi kritizira akcijo državnega de-Ipartmenta v zvezi s Trstom. On, ki je rojem Amerikanec hrvatskoi dalmatinskega porekla, pravi:
Prvi polet novega "Super Sabre" letala v Kalilornijl
PALMDALE, Cal. — Poveljstvo zračne sile je v torek odredilo' prvi poizkusni polet novega F-100 Super Sabre jet-letala, ki je hitrejše kakor zvok.
Letalo je preizkusil pilot Geo Welch, ki se je tekom svojega poleta zagnal iz višine z vso br-zino proti zemlji ter dvignil letalo iz njegovega strmoglavega padanja, ko se je nahajalo komaj 75 čevljev visoko nad zemljici Pritisk zraka je bil tedaj tako močan, da so na poslopju, kjer je nameščena administracija, popokale in se razbile de-oele šipe iz tako zvanega ‘plate’ stekla, katerih drobci so zleteli 20 čevljev daleč.
Pilot je po poletu rekel, da je sposobnost manevriranja letala čudovta in da ni imel najmanjših neprilik z njegovimi bliskovitimi ckreti in strmoglavimi padci, nad katerimi so o-pazovalci od strahu in napetosti zadrževali sapo.
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND. — Sedem mož je bilo ranjenih včeraj popoldne, ko je nastala eksplozija v Fulton Foundry & Machine Co. na Morgan Ave. in E. 75 St.
PHILADELPHIA. — Včeraj je bilo rešenih nad 200 starejših žensk, med katerimi so bile mnoge na bolniških posteljah, ko je nastal ogenj v zavodu Presbyterian Home for Widows and Single Women.
NEW YORK. — Iz Hudson reke so potegnili truplo Michaela Brogana, enega izmed bos-sov na newyorski vodni fronti, kjer je raketirstvo v polnem razmahu in kjer je v teku vojna za pristaniške delavce med njihovo staro raketir-sko unijo in AFL. Na rokah trupla so manjkali vsi prsti. PANMUNJOM. — Komunistični Čehi in Poljaki so končali svoj tridnevni bojkot pri delovanju Komisije nevtralnih narodov zfa repatriacijo vojnih ujetnikov.
BEOGRAD. — Na obeh straneh jugoslovansko-italijanske meje si stoje nasproti jugoslovanske in italijanske čete, ki so vse opremljene z — novimi ameriškimi tanki. . . . CLEVELAND. — Cleveland Federation of Labor je snoči in-dorsirala kandidaturo Anthony J. Celebrezze-a za župana.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
V	soboto ob devetih se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Albert L. Meglich in Martha Ann Semich. ženin je sin poznanih Mr. in Mrs. Joseph Meglich z 1003 E. 64 St.. Bilo srečno!
Predstava—
V	petek zvečer ob osmih bo v Norwood Branch Library filmska predstava. Na sporedu so trije zanimivi filmi. — Vstop prost. Otroci le v spremstvu staršev.
Osma obletnica—
V soboto, 24. oktobra, ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokoj. John Zulich v spomin osme obletnice njegove smrti.
K molitvi—
članice podr. 32 SŽZ naj pridejo v četrtek ob 7:30 zvečer v Grdinov pogrebni zavod k skupni molitvi za pok. Mary Prostor, v petek naj se pa udeležijo pogreba.
Pobiranje asesmenta—
Tajnik društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. bo pobiral asesment v soboto 24. okto-ora na domu 6113 St. Clair Ave. po 5. uri popoldne.
-----o-----
Novi grobovi
Pogreb Mrs. Mary Prostor
Pogreb pokojne Mary Prostor, o katere smrti smo poročali včeraj, bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Kristine jutri ob devetih.
Slovenska pisarna
8116 Glass Ave., Cleveland, (X Telefoni EX 1-9717
NAROČNINO za Duhovno življenje pobirajo in dogaja se, da tudi pri kakem, ki je list že plačal, ker imajo pobiralci prestare sezname. Nekaterim je pa uprava v Argentini letošnje plačilo vpisala za lanski dolg. Vse se bo pojasnilo.
SPONZORJI za nove begunce še vedno čakajo na formularje Nihče jih še nima. Ti formular ji bodo že prišli. Radi tega za devni begunci ne bodo nič pri srajšani. Zaenkrat je važno sa mo to, da se begunci pri konzu latih registrirajo.
PAKETE (preko Trsta) Liga še vedno redno pošilja. Pošljite pravočasno, da ne bo raznih ovir tik pred prazniki.
Mačke in psi podedovali
$350,000
EVANSTON, IH. — Mrs. The-rese Study Porter, ki je živela v svoji hiši nad dvajset let kot samotarka, je zapustila vse svoje premoženje in imovino v vsoti $350,00 za oskrbo svojih psov, mačk in ptičev.
Ameriška Domovina
1
Sil? St. Clair Ave.
/VIVI ■ M IC-/% %i—MOiVII
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’* V AMERIKI
No. 209
Thurs., Oct. 22, 1953
Poljska cerkev v ognju
Med tem ko se vsega sveta oči obračajo proti Trstu, Koreji, Palestini, Iranu, Maroku in drugim ognjiščem vojne nevarnosti, se na Poljskem komunizem pripravlja, da zatre katoliško cerkev in jo usužnji svojim namenom, To je že stara taktika komunizma, da nekje pripravlja svojo ofenzivo med tem, ko kje na drugih frontah kričeči dogodki obračajo pozornost sveta na sebe.
Sedaj se zdi, da je, glavni cilj svetovnega komunizma, da zatre katoliško cerkev na Poljskem, kjer je dosedaj edino še izmed vseh dežal za železno zaveso uživala nekoliko svobode.
Komunisti pri svojem uničevanju katoliške cerkve nastopajo po točno izdelanem načrtu. Vedno dobro pretehtajo, kaj morejo in česa ne, svoje načrte pripravijo že leta naprej in jih skrbno skrivajo, dokler ne pride čas, da jih uresničijo. Komunisti so se dobro zavedali, da ne smejo nastopiti v katoliški Poljski z odkritim bojem proti katoliški cerkvi, dokler ne bodo imeli v rokah popolnoma vse oblasti. Tako so le polagoma in postopoma pletli mrežo okrog katoliške cerkve, dokler ni letos prišel po njih mnenju čas, ko lahko preidejo k zadnjemu udarcu.
Po zlomu Nemčije je komunizem prišel na Poljskem do oblasti s pomočjo “zaveznikov,” podobno kot v Jugoslaviji. Na vseh bojiščih so Poljaki prelivali svojo kri za zaveznike v upanju, da bodo njih oborožene sile mogle po zmagi v domovino z orožjem v roki, toda “zvesti” zavezniki so poljsko vojsko v tujini razorožili na zahtevo Sovjetov, v domovini pa so komunisti pod ruskim pokroviteljstvom prevzeli vso oblast v roke. V začetku je komunistični režim kazal napram katoliški cerkvi kaj krotko lice, podobno kot na Češkem. Ko je bila tedaj poslana neka osebnost iz Rima na češko in Poljsko, da tam prouči položaj katoliške cerkve pod komunističnim režimom, je prinesla ugodne informacije in pomirljive vesti, da je možno katoliški cerkvi pod komunističnim režimom življenje in delovanje.
Tudi nekateri cerkveni krogi so tedaj očitali katoliškim Slovencem, zlasti pa ljubljanskemu škofu dr. G. Rožmanu, da so vodili napačno politiko, ker se niso sporazumeli s komunističnim vodstvom in ne ustvarili znosnega sožitja s komunizmom, kakor so ga češki in poljski katoliki. Slovenski protikomunisti, čeprav so jih zavezniki pustili na cedilu in pomagali komunizmu do zmage v deželi, vsaj tega niso storili, da bi pomagali komunizmu do oblasti, ker so jasno poznali bistvo komunizma, česar marsikje drugod katoličani niso.
Tudi iz drugih dežel so še mogli obiskovati poljske škofe in poljske katoliške prireditve razni cerkveni knezi. Tako je na prejšnje povabilo polj'skega kardinala Hlonda prišel še leta 1947 na obisk na Poljsko angleški kardinal Griffin, poljski katoličani so še smeli imeti svoje časopisje, svoje šole, verouk se je poučeval tudi v državnih šolah in zveze poljskega episkopata z Vatikanom niso bile ovirane. Lahkoverni ljudje v katoliških krogih, ki niso poznali komunizma, so upali, da bodo sicer težave, toda da se bo kljub temu ustvarilo znosno razmerje med komunistično vlado in katoliško cerkvijo.
Letos so pa tudi ti kratkovidneži morali spregledati, da med komunizmom in katoliško cerkvijo tudi na Poljskem ni mogoče sožitje.
Letos se je torej pričel načrten in splošen naval komunizma na katoliško cerkev na Poljskem. Že januarja so komunistične oblasti “odkrile” v škofijski pisarni v Krakovu organizacijo — špijonov. Štirje duhovniki in trije laiki so prišli pred sodišče., seveda je bilo vsem “dokazano,” da so špijonirali, en duhovnik in dva laika so bili obsojeni na smrt, drugi na dolgoletno ječo. Februarja je izdala vlada zakon, ki ji je dal oblast, da nadzira vse delovanje katoliške cerkve, zlasti pa nastavitve, premestitve in odlikovanja duhovščine. Vlada si je kratkomalo prilastila oblast, da nastavlja in odstavlja katoliške škofe. Dosedaj je poljska komunistična vlada odstavila, zaprla ali internirala že 9 poljskih škofov s poljskim primasom kardinalom Wyszynskim vred. savskega nadškofa in kardinala so kar odvedli in ga zaprli v neki neznani samostan. Škofa Czeslava Kaczmareka v Kielcah so s tremi duhovniki in eno redovnico zaprli in vse skupaj po dolgi ječi in po znanem komunističnem receptu pripravili do priznanja, da so vohunili za Združene države. Naravnost smešno je, da bi škof, njegovi duhovniki in celo redovnica vohunili za Ameriko! O čem naj’bi vohunili, ko nimajo dostopa do kakih vojaških ali drugih skrivnosti, da bi jih mogli izdjaati ameriškim oblastem. Washingtonska vlada je radi tega odločno protestirala pri poljski vladi in je pravilno ožigosala vse te procese kot le nasilno preganjanje katoliške cerkve. Poljska vlada je izdala za zunanji svet neko potvorjeno izjavo ostalih poljskih škofov, ki naj bi priznavali, da so obsojeni škofje res špijonirali, toda ta trik se komunističnemu režimu ni posrečil, ker je istočasno prišla skrivaj čez železno zaveso točna izjava poljskih škofov, ki protestira pri vladi proti takemu nasilnemu postopanju proti katoliški cerkvi in episkopatu. Seveda so komunistični
Vuk iz Fairview Mrs. Sabina Hrast (botra sestre Agathe).
Srčna hvala vsoj rodbini, prijateljicam, botram i kumom, sosedom i znamoom. Nemremo vsakšega imenovati, zato naj sprejme vsaki po toj poti topic) zahvalo iz našij src. Bog plati/ ^e-aja vsem, ki ste prišli k mesi eli ste prišli sestro obiskat kak tudi! vsem, ki ste dar dali. Lepa hvala tudi tistim duhovnikom, šteri so odvečara prišli na obisk. Leh-bo vas vse zagotavljamo od se-strinske strani, ka ;ne boste pozabljeni v njenij molitvaj.
Anton i Tereza Kavaš.
Novo jnešo je daruvao v Indiji salezijanski misijonar, doma iz Bistrice (čerensovska fara) Rev.
Naci Kustec. To je bilo avgu-stuša prvoga letos. Novomešnik lepo pozdravlja vse v pismi, šte-noi so dobili Zadravčovi na E. 27.
Važna seja. Društvo Presv.
Naš narod v Kanadi
(Nadele)
Zavozimo nazaj na cesto i za-pelamo na pravi ‘drive way.’
Kak smo li mogli nacpak k sosedovim zajti? Ve smo pa mogli ovarati velko novo tablo z napisom SIDONIA DINING ROOM. Z nabiti nas je to: premotilo, ka je dovoz ešče samo z hrapavim kamenjem nasipani i ka tudi hiža šče ne zavsema dogo-tovlj ena. Vidi se pa že odzvu-na, ka je stavba ne namenjena za farmarske prilike, Uki za nekaj drugo. Je pa že natolči dodelano, kaže lehko služi svojemi nameni.
Nanč smo ne dobro' henjali, sa odprejo dveri i se prikaže Sida: nasmejani obraz z živimi očmi i prijaznega obnašanja. Mislim, ka sva se prvokrat v življenji pozdravila. “Tak, — takša je te moja sestričina v Kanadi!”
Predstavo sam ji tudi Mausero- Srca Jezušicivoga (SDZ 55) de ve. Za njo je ne žmetno priti prišestno nedeljo 25. oktobra vkup s kranjskim človekom, ar imelo važno sejo. Vse člane preje ona hodila v slovensko školo sim, da se gotovo udeležijo seje. po prvoj bojni, kda je Prekmur- Podani bodo tudi računi zadnjij: jespadnolo pod Jugoslavijo. j3 mesecov. Seja se bo vršila v “Samo toga mi zdaj ne napra- navadnij prostoraj škole sv. Vi-vite, ka ne bi bili pri nas na obe- J da. — Bratski polzdrav — Štefan, di. Jaz toi friško napravim. Sam Markolija, tajnik, že dala kuhat. Pol vure, pa de	CHICAGO
kredi.” — Nikaj smo ne bili po- Krstitke so imeli v nedeljo 18. trebni eli velko prijaznost smo oktobra pri srečnij starišaj Mr. ne mogli, žaliti.	ji Mrs. C. Kummer. Prvorojen-
želeli smo icglednoti lepe nove.ček, šteroga so se vsi jako vese-prostore i opremo toga dining lili, je dobo ime Thomas Mifcha-rooma, šteri nosi ime po Sidi, kak J el. Materno ime je bilo Mary so sestranio Sidonijo zvali doma! Kramar. S tem sta postala Mr. i na Gornjoj Bistrici. To vam je j Mrs. John Kramar prvokrat de-kak velka dvorana, ki se renta'dek i mamica. Mamica (starai največ za gostuvanja. V lepoj |mati) je stara samci 38 let, Kata-velboj kuhnji je vnožino poso- rina Tkalec je pra-mamica i jei de. Kuha za takše prilike vsik- stara 60 let. Vsem naj lepše čestitamo.
Modna r a z st a va (Fashion Show) Društva sv. Ane se je jako lepo Obnesla. Kaj takšegai smo ešče ne videli. Vsem, šteri
dar Sida. Pomagajo pri torn domači i če je potrebno, vzeme na. pomoč tudi ljudske.
Sida ima dve hčerki. Obe stal bili v škioli. Tudi moža ne bilo doma. Mr. Vinčec je bio na deli. .so ne prišli, je lehko po pravici
Videli smo, ka je Sida s kubov.žao. Tudi najvekše moderne tr-zaposlena pa smo pravili, ka mi jgovme nemajo lepšij. Jako smo med tem obiščemo ešče kakšega se čudovali. Vse to so napravile
drugoga našega človeka. Najbližji je bio Ritlop Tuni. Njegov atres že od nekda nosim seov. Eli ravno zdaj sam ga ne imeot pri sebi.
“Ritlopove je ne žmetno najti. Na velkoj cesti 20, kak ste
slovenske neke, slovenske žene. Naše dekle i: ženske lehko nastopijo kjerkoli za modele (n. pr. Betty Hoziam, Loraine Kustec). Največ i najlepše je zašila Mrs. Agnes Kustec, potem Miss Alice Foys, Mrs. Gizella Hozian, Mrs.
gor pripelali od bulevarda, te vi-^Mary Loretic i telko drugij. Vse deli novo zidano hišo, polega pa poprek je bilo jako lepo. Nikdar
dozdajšnjo, leseno. I smo se napotili k Ritlopovim.
(drgoč dele) CLEVELAND
Lepo slavje .se je vršilo zadnji četrtek v samostanski cerkvi sv. Pavla na E. 40. i Euclid Ave. Naša rojakinja častita sestra M. Agatha je napravila na te den.
smo. ne mislili, da bo kaj takše-ga. Vsa čast našim ženskam!
Antonija Denša.
Operni predstavi Glasbene Matice
Cleveland, O. — Glasbena Ma-
slovesne svete zaobljube. Ona ^ tiča bo podala v nedeljo 1. noje hčerka Antona i Treze Kavaš. vembra ob pol štirih popoldne v Sv. mešo je daruvao Rev. W. j avditoriju Slovenskega narodne-Gallagher i pred oltarom je bilo. ga doma operi “Cavalleria rus-ešče šest drugij duhovnikov. Pri | ticana” in “Pagliacci.” Ti dve meši i pri ob reda j sci spevale: deli srečavamo že 60 let po vseh nune.	j opernih odrih kulturnega, sveta
Zahvala. Dužniost naj veže, ka vedno skupaj. Odkar sta se rose se za pomoč i pozornost ob dili, sta nerazdružljivi. Vsi po-priliki sicvesnij zaobljub naše izkusi ločiti ju, ali pa, ju sestavi-hčerke sestre M. Agatha (prle ti v drugih kombinacijah, z dru-Terezija Kavaš) najlepše zahva- gimi enodejankami ali baleti, se limo. Najprle duhovnikom Rev. nisi: obnesli. Rekel bi, da sta kot Father W. Gallagheri za cer- dvojčka. Obedve sta zastopnici yar_ kvene obrede, zatem Rev. J. Mi- tistega sloga, ki ga glasbena zgo-'šiči, Rev. J. Godini, Rev. E. Er- dovina imenuje “il verismo.’ Bežen! i domačim duhovnikom, seda “verizem” je nastala iz ita-Hvala lepa našemi odličnomi lijanskega “vero,” kar pomeni' pioniri Anteni Grdina Sr. Nade- res, resničen, le najlepša hvala vsem, ki ste Leta 1890 je bila v Rimu pre-prišli iz delešnjij krajov: iz Či- miera “Cavallerie rusticane,” ki kage Mrs. Ethel Krampach i je občinstvo dobesedno1 elektri-hčere Joan i Denice i sinko/ zirala. Osemindvajsetletni kom-
najski kritik zapisal, da najbrž ni gledališča na svetu, ki še ne bi uprizorilo tega učinkovitega dela.
Razlogi za tak velik uspeh so preprosti. Mascagni je instinktivno zadel zahtevo časa. Postavil je na oder žive ljudi, polne čustev in strasti ter zgostil dejanje z ljubosumjem, ljubeznijo, osveto in ubojem. Vse to je podano s tako bogato melodiko in s tako pevsko krasoto, da je občinstvo ne samo navdušil in pretresel, temveč naravnost omamil.
Opera “Cavalleria rusticana” je enodejanka. Pri razpisu na-založnika SoUzogna 1. 1890 je dobila prvo nagrado in bila še istega leta uprizorjena v Rimu z velikanskim uspehom.
Brez dvoma gre velik del uspeha tudi na račun libreta. Pripravila sta ga Targioni — Toz-zeti in Menasci po noveli, ki joi je napisal in pozneje dramatiziral G. Verga. Kot dramska enodejanka je imela ogromen uspeh, ko je glavno žensko vlogo San-tuzze igrala znamenita igralka Eleonora Duse.
/Črtica “Cavalleria rusticana” je izšla tudi v slovenskem pre-vicldu pod naslovom “Kmečkai čast.”
Dogodek se odigrava v neki vasi na Siciliji na Veliko nedeljo 1. 1880. Turidu, sin krčmarice, je zaljubljen v lepo Lolo. Lola pa poroči bogatega voznika Al-fija. Turidu išče utehe in pozabe pri Santuzzi. Ko pride od vojakov, začne na novo obiskovati Lolo. Santuzza ga prosi, naj jo rte zapusti v sramoti in naj ji vrne čast. Turidu pa je gluh za njene prošnje.
Santuzza v navalu ljubosumja in užaljene časti pove vse Alfi-ju, Lelinemu možu. Ta, besen o!d maščevanja, pozove Turida na dvoboj in ga pri tem zabode do smrti. To- je na kratko vsebina /opere.
Pietro Mascagni, komponist te opere je bil rojen 1. 1863 umrl je leta 1935.
(Prihodnjič vsebina opere “Pagliacci.”)
Anton šubelj.
------o------
^ulturna ftronika
K slikam Orienta
Cleveland, O. — Kakor sem že zadnjič pisal, bodo v nedeljo 8. novembra predavaj ane slike iz Orienta in to predvsem iz Palestine, dežele Gospodove, nad katero se danes zbirajo črni oblaki ter si stojita z nabito puško drug napram drugemu Jud in Arabec. Sam sem videl priprave, ko sem se vozil preko Libanona, Sirije, Jordanije v Izrael, da je položaj zelo napet; pa tudi slišal sem iz ust Arabcev, da pride čas, ko bodo udarili ter da sta prav zato morala iti kralja, Abdulah in Faruk; prvi vladar Jordanije, ki je radi tega bil ubit, drugi pa; vladar Egipta, ki je moral prav radi tega, pobrati šila in kopita, pa iti. Po izjavi Arabcev, sta bila oda izdajalca, ter kriva poraza od Judov. Tako so mi povedali Arabci. Na drugi strani pa, se seveda pripravljajo Judje v Izraelu: gre se, čigava ho, Palestina, posebej še, čigav bo svetovno znani in za kristijane najbolj znameniti Jeruzalem.
Prav radi teh napetosti je potovanje po Palestini zelo otežko-eeno, pa tudi nevarno. Ob tej priliki se mi je posrečilo, da sem vzel slike gotovih krajev in se končno odločil, da jih ljudje vidijo v nedeljo 8. novembra ob 3. uri popoldne v SND. Slike so iz Jeruzalema, Betlehema, Nazareta, z gore Tabor ter od Geneza-reškega jezera, kakor tudi reke Jordana in Mrtvega morja, Jerihe in še drugih krajev.
Jože Vovk: Cerkvena poezija
So stvari, ki so lepe zavoljo tega, ker so stare. So pa tudi stvari, ki so lepe zavoljo tega, ker nam odkrivajo čudovito modrost' in plemenitost.
Cerkvena poezija je lepa zavoljo starosti, še bolj pa zavoljo tega, ker je to božja beseda. Preroki in kralji stare zaveze so peli te pesmi, psalme in z njimi razodevali svoje veselje, svojo žalost, kesanje in upanje. Sveta) Cerkev je v stoletjih v himnah slavila Boga in njegovo čudovitost. Duhovniki v svojih vsakdanjih molitvah v brevirju ponavljajo vse to. Preprostemu človeku je vse to vendar težko dosegljivo zavoljo latinskega jezika. Kdor je imel staro Wolfo-vo pismo, kdor je bral Lampeto-vo priredbo Sv. pisma, ta je vsaj psalme lahko prebral. Cerkvenih himen pa doslej, vsaj v celoti nismo imeli. In vendar je zelo prav, da vsak katoličan dobro pozna tudi notranje utripanje Cerkve, cerkveno pesništvo, tisto, kar daje Cerkvi prav poseben pečat na zunaj.
Prav zavoljo tega iz srca pozdravljam plemenito in veliko delo duhovnika Joža Vovka, ki) se je lotil tega velikega dela in ga res skrbno in natančno opravil. Prevesti knjigo iz živega jezika je težko delo. Prevesti delo iz mrtvega jezika kakor je la tinščina, je dvakrat težko delo. Prevesti svetopisemski tekst, posebno še psalme, pa je trikrat težko dele, ki ga more doumeti samo tisti, ki je vsaj malo pogledal v psalterij in vsaj malo du-umel, kako težki izrazi so tam in kako težko je dob iti misel, ki bi odgovarjala originalu.
Nisem poklican, da bi sodil, kako točno se je pisatelj držal teksta. Vem le toi, da se je držal novega psalterij a, ki je za razumevanje lažji. Morda bo za cerkvene namene novi psalterij manj peven kakor je stari. Todai za nas laike to nič ne pomeni Za nas je važno samo to, da moremo po tej novi knjigi od blizu videti in okušati vso veličino starozavezne poezje in iz nje črpati božjo modrost. To poudarja tudi pisatelj sam, toi še posebej poudarja škof dr. Gregorij Rožman, ki je knjigi napisal lep uvod za na pot.
To bodi naša molitvena knjiga. Po tej knjigi se bomo/ čudovito lepo povezali ,z duhovniki in z njimi vred vsak dan ponavljali stare in lepe molitve, ki po cerkvenih obredih, prav za prav vseskozi spremljajo naše življenje. Še takrat, ko nam bodo nasuli prsti na krsto, še takrat bo/ duhovnik molil iz teh starih m;P-litev.
Pietrebni smo bili te knjige. Zelo potrebni. Drugi narodi jo imajo. Pri nas je imel doma to v načrtu profesor dr. Slavič, ki je prestavljal Sv. pismo stare zaveze. Na žalost so razmere v do-
enkrat in pa na enem kraju in se drugod ne bo hodilo razen v Chicago, odkoder je prišlo vabilo za j te slike in predavanje, predno je bilo odločeno za Cleveland. Radi tega, da bi ne bilo lopore-kanja zakaj prej v Chicago kot
movini take, da na to ni več misliti. Velika sreča torej, da smo to knjigo dobili mi, ki smo izven domovine. Izkažimo se torej, da Domo vredni tega bogatega daru. Sv. pismo in Cerkvena poezija bi morali biti knjigi, ki ne bosta manjkali v nobeni knjižnici. To sta dve družinski knjigi. Vanje hodi gledat, kadar Ti je lepo in kadar ti je težko/, kadar upaš in kadar si v obupavanju. Tu išči modrost in pametnega sveta.
Prevod je zelo lep. Redke so izjeme, ko ritem zapeša. Slovenščina je zgledna in se vidi, da je bil prevajatelj res skrben. Različne opombe so zelo na mestu in pomagajo laiku k lažjemu razumevanju zlasti pri psalmih, ki so nekateri zelo težki. Prevajatelj je dodal tudi misli, ki bodo tistim, ki bodo knjigo rabili kot knjigo/ za premišljevalno molitev, zelo lep napotek za duhovno življenje.
Naj rečem še nekaj besedi o tisku. Papir je tenak in zelo lep, tisk pa tako razločen, da ga bodo z lahkoto brali tudi starejši ljudje. Mohorjeva družba v Celovcu se je postavila. V rednih razmerah bi knjigo strokovnjaki morali pohvaliti. Za te razmere: pa je knjiga tako odlično delo, da je vsaka še posebna hvala brez pomena. Knjiga se sama. priporoča.
Kaj naj dodam za kotiec? Da je knjiga v velikosti običajnega Sv. pisma, ki se zdaj prodaja. V žep j:o lahko deneš in bereš na potu na delo, če se voziš z busom. To bo tvoja jutranja molitev.. Lepše si skoraj ne moreš misliti.
In še tisto naj dodam, kar ponavljam naprej in naprej. Poka-žimioi, da nismo izgubili duha. Da ne živimo samo še s telesi. Zberimo se, pretehtajmo vse in privoščimo duhu vsaj četrtino tistega, kar privoščimo telesu. Človek si po duhu. Brez duha si žival. Ne ponižajmo se sami. Dajmo tudi duši, tej iskri božji v nas, hrane, da bo gorela in živela v nas vedno in vselej. V celem letu si morda kupil eno knjigo. Kaj bi bilo, če bi dal telesu tudi samo enkrat na leto/ hrano? Premisli malo tudi to in iz tega premišljevanja napravi pošten sklep.
Sezite po Cerkveni poeziji. Vsak katoliški Slovenec naj gleda, da bo knjigo imel. Naj ta knjiga nekoč preide na vaše otnoike in naj tudi vaši otroci črpajo iz nje. Molite iz te knjige, molite s to knjigo.
Upam, da se bo' s strokovno/ kritiko oglasil tudi kateri izmed duhovnikov, in tudi od svoje strani utrdil knjigi pot, ki jo zasluži.
Knjiga je v prodaji v Slovenski pisarni, Glass Ave. Cleveland. 3, Ohio;.	Karel Mauser..
Razstava jugoslovanske umetnosti v Grčiji in Turčiji
Dne 20. sept. so v Ankari odprli' razstavo modeme jugoslovanske likovne umetnosti. Razstavljali bodo jugoslovanski likovni umetniki. Iz Ankare bodo razstavo /ob koncu oktobra prenesli v Carigrad, novembra in decembra 1953 ter februarja n marca 1954 pa v Damask in Kairo.
Septembra je bila v Solunu razstava jugoslovanske moderne grafike. Litografije, lesoreze in linoreze sto razstavili najbolj znani grafični umetniki Sedej, Ja-'kac Stojanovič, Sip, Srbinovič, Angeli, Radovani in drugi.
pa v Clevelandu, se je določilo Dalje naj prvo Cleveland. Toliko v po-imam filmske posnetke iz Egip-| jasnile in pa na znanje. Slike za iz Aten na Grškem in Čari-jv Clevelandu je prevzela v svoje
Wayne. Iz Willoughby Mrs. Ana ponist Mascagni je postal slaven grac|a v Tur£iji. t0 omenjam še, (okrilje Slovenska moška zveza. Varga, iz Westlake Mrs. Mary čez noč. Že leto kasneje je du- ^ se nekateri ne bodo zgovar-jTej moški organizaciji sem jih
jali, da niso vedeli ali pa da je dal, da se nadomesti namerava-bilo premalo objavlj.eno.	jno igro “Erazem Predjamski,”
Poleg teh slik bodo tudi slike ; za katero ni bilo mogoče dobiti
režim ne bo brigal ne za proteste ameriške vlade in ne za
ugovore poljskih škofov, ki so še na svobodi, marveč bo šel	|
dosledno dalje na svoji poti, do uničenja katoliške hierarhi- iz Jugoslavije in pa poročilo, ka-1igralcev. Vstopnice za to prire-
je in katoliške cerkve sploh na Poljskem.
Eno vprašanje je le, ki zanima svobodni svet; Kako .morejo druge svobodne države z Ameriko vred sedeti skupaj z zastopniki takih nasilnih držav pri ZvQzi narodov? M.
ko je bilo v Jugoslaviji. To po/-' ditev se pa dobe v slaščičarni ročilo bo tako, kakršen je v res-.Oražem, v Slovenski pisarni m-nici, ne da bi bila slika o tem kaj) pa pri tajnikih podružnic SMZ. “retuširana.” Seveda bo to samo j Joseph Grdina, tajnik SMZ.
Gostovanje jugoslovanskih plesalcev v Britaniji
Septembra je imela v londonskem gledališču Sadler j a Wells prvo predstavo1 skupina folklornih plesalcev iz Jugoslavije, ki' so v Britaniji gostovali štirinajst1 dni. Skupino jugoslovanskih plesalcev so sestavljali po večini Makedonci, ki pa so v slikovitih jugoslovanskih narodnih nošah nastopili z bogatim repertoarjem vse jugoslovanske folklore, srbskih, hrvatskih, makedonskih in dalmatinskih pesmi in plesov,
Dr, Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
13. Boji v Hrvatski krajini.
Bitki pri Budaokih in pri Sisku
Odkar se je osnovala Hrvat-ska krajina kot močen, nepro-dirljiv okop ob hrvatsko-tur-ški meji zgodovina ne beleži več tako pogosto velikih turških navalov na slovenske dežele, kakršni so /bili proti koncu 15. in v začetku 16. stoletja na dnevnem redu. Toda obramba Hrvatske krajine je stala mnogo denarja in mnogo krvi, velikih žrtev, ki so jih poleg Hrvatov morali pred vsem utrpeti Slovenci. Plemiče iz odličnih kranjskih in štajerskih rodbin nahajamo tudi kot vrhovne poveljnike stalne obmejne vojske in mnogih posadk po trdnjavah.
Za Ivanom Ungnadom je tu poveljeval Ivan Lenkovič (1547 —1569), ki je Krajino enotno organiziral. Benkoviči so bili po rodu Hrvatje iz Like, od koder so se gotovo že v začetku šestnajstega stoletja zaradi neprestanih turških napadov preselili na Kranjsko. Enako so storili tudi grofi Blagaji, baroni Gušiči, Jurišiči, Kružiči in mnoge druge hrvatske rodbine. Benkoviči so si nakupili na Kranjskem mnogo posestev in so bili najmogočnejši plemiči med rekama Krko in Kolpo. V dolini reke Klike so imeli v posesti grad Otočec pri Novem Mestu,
Vse naše meso je sveže s farme
PRODAJAMO GA PO NAJNIŽJE MOŽNIH CENAH
SVINJSKI ŽELODEC
(kuhan ali prekajen) Meso zrezano na roko kuhan—99c funt prekajen—85c funt
KRANJSKE MESENE KLOBASE 79c funt
POLJSKE KLOBASE 65c funt
DOMAČE KISLO ZELJE 2 funta—29c
KRATKA SVINJSKA REBRCA 39c funt
LILLIAN’S
SUPER MARKET
784 East 152 Sl.
GL 1-2836
FREE DELIVERY
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI
Ljubljenega soproga, očeta in starega očeta
Antona Stušek
ki je v Bogu zaspal 22. oktobra 1951 Mirno spavaj v hlanem grobu, dragi oče in soprog,
Tvoji duši rajsko srečo, naj dodeli ljubi Bog.
Še vedno žalujoči:
MARY STUŠEK, soproga „	SINOVI in HČERE
ZETJE, snahe, vnuki, vnukinje
in PRAVNUKINJA ^icklilfe, Ohio, 22. okt. 1953.
potem Mehovo, Pogance in Ru-perčvrh, torej vso okolico tik Novega mesta. Najvažnejše njihovo posestvo pa je pila graščina Podbrežje (Freienthurn) ob Kolpi med Vinico in Metliko. Ta grad z ogromnimi prostori, trdnim zidom in štirimi trdnjavskimi stolpi je še danes ohranjen. Ob turških navalih je bil-prebivalcem iz vse okolice varno zavetišče, katerega se Turki nikdar niso mogli polastiti.
Zasluge Ivana Benkoviča za Krajino in njegove boje s Turki smo že omenili na drugem mestu. Ni najmanjša Benkovičeva zasluga, da se je pod njegovim vodstvom izuril v hrabega bojevnika znameniti1 Herbart Turjaški, ki mu je imel nasledovati v službi vrhovnega kraj iškega poveljnika in čegar ime je združeno skozi tri desetletja z vsemi važnejšimi podjetji zoper Turke.
Herbart Turjaški je bil najstarejši sin Trojana Turjaškega in Ane rojene Eck. Starši so od 1511., ko je hud potres razdejal grad Turjak, navadno bivali na Dunaju in tu se jim je 1528. rodil tudi Herbart. Deček je hodil naj rej v dunajske šole, potem pa odšel na knežji dvor v Cleve, da se priuči viteškemu mišljenju in življenju. Bivanje v nemškem mestu Cleve ob Renu je imelo za Herbarta tudi posledico, da se je seznanil z Luter anstvom, katero je vneto pospeševal do svoje smrti. Ko je bila viteška vzgoja na dvoru dovršena, kar se je prilično zgodilo z 8. letom, se je Herbart vrnil na Kranjsko in vstopil v
vrsto mejnih 'brambovcev. Iz početka mu je izročil Lenkovič povelj ništvo čez 50 mož. Ko so pa vojaki videli njegovo spretnost in drznost, služili so prav radi pod njim in se u-spešno borili proti Turkom. Benkovič mu je zaradi tega izročil 100 konjikov, s katerimi je- imel napadati sovražnika na njegovi lastni zemlji.
Herbart je dolgo premišljeval,
kako bi se mogel maščevati nad Turki za njih ropanje in požiganje po hrvaških in slovenskih pokrajinah. Slednjič je sklenil poiskati jih na njihovem domu in jim poplačati milo za drago. Sporazumno z Benkovičem je zbral večje četo pešcev in konjikov in prav na tihem napadel vlaško vas Srb, kjer je prebivalce presenetil, jih mnogo pobil, živino pa odpeljal. Herbart
Spaghetti večeija
se bo servirala
V CERKVENI DVORANI
fare Our Lady of ML Carmel
na U. S. Route 20 v Wickliffe, Ohio
kjer župnikuje FATHER ANDREY
Serviralo se bo od 1 do 6 popoldne
v nedeljo 25. oktobra 1953
Večerja stane $1.25
Hitra in signrna agencija
BLED C O . POŠILJA:
100 lbs. Gold Medal ali Extra Gold Sun moke-—$11.00
PAKET IA . . . . $7.50 PAKET IIA ... $9.00 PAKET IIIA . . $12.75 10 lbs. sladkor	22	Ibs.	sladkor	20	Ibs.	sladkor
6 Ibs. riža	10	Ibs.	riža	10	Ibs.	masti
4 Ibs. kave	8	Ibs.	testenin	10	Ibs.	mila
V ceni je vračunana poštnina in zavarovanje.
Pišite za cenike s 24 standardnimi paketi.
PAKETI: Odpremljamo pakete, ki jih prinesete k nam, če želite, jih pridemo iskat k Vam na dom.
DENAR: Menjava po najboljšem tečaju. Predno ga odpošljete Vašim dragim, vprašajte nas za tečaj.
Točna postrežba! . . . Nizke cene!
Čeke, denar ter Money Order naslovite na
BLED GO.
Phone: EX 1-8787	Phone: EX 1-8787
6731 St. Clair Ave.s Cleveland 3, Ohio
....................
Jos. Zolo in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVENIJE	Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-31«
Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago, g	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
iiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiipnMiiiiiiiiiisiiiiiiu?
je ukazal svojim vojakom, naj-delajo enako kakor Turki na krščanskih tleh. Polje so opu-stošili, hiše in koče požgali, razdrli plotove in lesene utrdbe, kar je bilo le 'količkaj vrednega, pa odnesli s seboj —Od napada na Srb naš kraj iški poveljnik ni več miroval, marveč je bilo vse njegovo življenje neprestana borba proti Turkom.
Zdaj je navalil čez mejo na tem, zdaj na drugem kraju, ve dno tam, kjer so se ga najmanj nadejali. Potem je pustil so-vrežnike nekaj let pri miru, da jim je ob ugodni priložnosti popravljene vasi in obdelana polja zopet pokončal. Njegov naj-važnješi uspeh iz te dobe je bila osvojitev utrjenega, razbojniškega gnezda Udbine, kjer je Turke pobil in pregnal, kulo pa zapalil. Herbartovi vojaki so odnesli veliko blaga, 'konje in drugo živino pa si med seboj razdelili.
Money cant huy the sentiment expressed by a gift of
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
MALI OGLASI
Iščem sostanovalko
Svoje štirisobno stanovanje bi rada delila s poštenim dekletom, ki je zaposleno, bodisi slovenskega ali hrvaškega rodu. Kličite po 5. uri popoldan. EX 1-2476.	—(209)
Naprodaj
Naprodaj sta rabljeni štedilnik in -električni hladilnik. Oba dobite za $30.00 na 1167 E. 74 St.	(209)
Naprodaj
Moderna hiša 7 sob za 1 družino blizu E. 260 St., blizu katoliške in javne šole, transpor-tacije in trgovin. Kličite RE-1-1084.	(210)
NAPRODAJ
Na Huntmere Ave. v fari sv. Jeronima nov 4 in pol sobni bungalow, kopalnica z glinastimi ploščicami, predeljena klet, plinska kurjava; na gornjem nadstropju prostor za razširjenje.
$16,300
Lepa dvodružinska hiša na Huntmere Ave.; 3 sobe na prvem nadstropju, 3 in pol na drugem nadstropju, vse ostalo kompletno, dvojna garaža z dovozom.
$15,500
Za podrobnosti se obrnite na:
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(210)
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
IZREDNE POSEBNOSTI OB PRILIKI 54-LETNICE 1
DECO IN OTROKE
Posebna prodaja 2,400 regularno 1.99 - 2.99
otroških oblek
Mere 9 do 18 mesecev Odlična za darila
Fini broadcloth in drugo novodobno pralno blago. Najlepše okrašene! Najnovejše barve-. Oglejte si jih.
Dečje 6.99 Bayois Estron Fram oblačile
4-99
V pastelnih barvah.. Sprest daj zipper. Pritrjena ka-ppsftT puca. Samo za starost 9 \>V mesecev. Izvrsten kup!
Dlreške IJS de L99 Qorduroy dolge hlačke in overalls
|39
vsake
Pinwale corduroy v izbranih barvah. Boxer hlače ali overalls. Za dečke in deklice. Mere 3 do 6V2.
Otroške 1.99 Coffon oblekee
n
ijl
UP*' Najnovejši kroji in najnovejše pralno modno blago. ^ Mere 1 do 3.
Otroški 2.69 čisto volneni		Otroški Corduroy
Sweaterji		Jumperji
|.94		|.94
Čisto volneni sweaterji. Izbrane barve. Primerni za darilo. Mere 3 do 6.		f Regularno 2.69. Lepa in razna izbira barv. Mere 3 do 6x.
The May Co.’s Basement Dečji oblačilni dodelek
Otroški regularno 2.29
Dungaree in srajce Seli . . .
Dungaree hlačke iz sanforizira-nega modrega denima s flanel-nimi križastimi zavihki in s skladno flanelno križasto srajčko. Mere 3 do 8. Se skrčijo' največ za 1%..
1
.99
NAPRODAJ MOŠT V SODIH
Grozdje na tone Tudi prazni sodi od žganja
VIC KOVAČIČ
1253 Norwood Rd. EN 1-2549
— (209)
Iščejo stanovanje
Zakonski par srednje starosti, oba zaposlena, iščeta 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite po 5. uri UT 1-8490.
(212)
Naprodaj
Proda se- hiša za 2 družini, 7 sob, prenovljena, na E. 160 St., blizu Waterloo Rd. Kličite lastnika RE 1-5401 po 6. uri. s (211)
Ženske dobijo delo
Za gospodinjstvo
Starejša ženska se išče, da bi pomagala pri gospodinjstvu in kuhanju.
Good Luck Cafe
4017 St. Clair Ave.
(210)
Ženska dobi delo
Cafeteria sprejme na delo žensko, ne več kot 40 let stara. 5 dni, od 9 zj. do 3 pop. 90c na uro za začetek. Javite se osebno po 3. uri pop. v St. John’s College, 1033 Superior Ave., pri Mrs. J. Williams.
— (210)
KNIIGOVODKINJA
Nekaj tipkanja in drugo splošno delo Dobra plača Opoldne do 9 zvečer 5 dni v tednu
NORTHEAST APPLIANCE
& FURNITURE
22530 Lake Shore Blvd.
(213)
Molki dobijo delo
Peč naprodaj
Proda se plinska peč za gor-koto z vetrnico. Greje 3 ali 4 sobe. Kličite po 4. uri HE-1-7406.	(210)
Naprodaj
V Newburghu na Vineyard Ave., 6 lepih sob za 1 družino, preproge, zimska okna in mreže, lep sadni vrt, garaža. Se proda po prav zmerni ceni.
John Knific 820 E. 185 Street IV 1-7540
(210)
Hiša naprodaj
Naprodaj je prostorna hiša S sob za veliko družino. Vse v izvrstnem stanju. Prodaja last nik po zmerni ceni. Pokličite ENdicott 1-0517 ali se zglasite na 900 E. 73 St.	(x)
IZKUŠENI
Moški za gradbo tovornih vozov (truck)
izkušeni v električnem varanju, tudi pomočniki. Stalno delo. Plača od ure.
THE OHIO TRUCK EQUIPMENT CO.
3319 Regent Rd. Priložno do E. 79 St., Union, Broadway in E. 55 busov.
(211)
Tarčo
zdaj najema IZKUŠENE
TOOLMAKERS
for
Experimental Work Building Jigs and Fixtures
IMAMO IDEALNA TOOL ROOM DELA ZA VSE TIPE IZKUŠENIH MOŽ
TOOL and GAUGE INSPECTORS
POWERHOUSE
MECHANIC
(Mora imeti Ohio State Boiler Operator’s License)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St,
Tel: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
TUDI PREISKUJEMO VIŠJE ŠOLSKE GRADUANTE Z TEHNIČNIM ŠOLANJEM ZA
DELA V NAŠI VZORNI TOVARNI
Employment urad odprt:
V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop.
V soboto
8 zj. do 3:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljan, stva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(209)

Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj«. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
rxxxxxxxnxrx
XXXXXXX Xx
XXXXJ
Mechanical Engineer
Delo dobi fant, ki je pred kratkim graduiral kot mehanični inženir ali zadnjeletnik, ki se to uči. Bi pomagal v preiskovanju v metalurgiji. Dobra plača za začetek. Najvišje delavske koristi.
ADDRESSOGRAPH MULTIGRAPH CO.
1200 Babbitt Rd.
RE 1-8000
(210)

JOHAN BOJERi
IZSELJENCI
ROMAN
Potem je prišla vožnja v mesto. Na vse zgodaj se je premaknilo pet težkih zibajočih se voz preko ravnine. Čemu naj bi šel voz za vozom? Saj tukaj vendar ni bilo nobene poti. Voli so vlekli, kolikor so pač mogli, možje so ležali na tovoru. Daleč na vzhodu se je svitala rdečkasta proga dneva. Ola ni bilo z njimi, materin ljubljenček je sedel na njegovem tovoru. Še zmeraj je živel v nekaki skupnosti z učiteljem. Ali to leto se je nameraval prav zares ločiti od njega. Zdaj bo dobil denar, da si bo kupil par volov. In razen tega si bo postavil kočo, ko se bo vrnil iz mesta.
Dan je bil vse bolj vroč. Morali so se ustaviti in nekaj je
sti. Tudi volom so morali dati nekaj ur počitka. Potem se je pričela spet ista počasna vožnja preko neskončne planjave. Zvečer so napravili ogenj in skuhali kakor po navadi kašo. Nazadnje so legli vsak pod svoj voz. In tema in zvezdnato nebo sta se bočila nad njimi.
Tretjega dne pa so daleč na obzorju zagledali nekaj, kar se je premikalo v isti smeri kakor oni. Bila je vrsta z žitom naloženih voz iz neke druge našel-j bine z druge strani sveta. Pro-j ti večeru so dosegli vojaško cesto in tedaj je bilo volom lažje. Ali zdaj so se morali neprenehoma umikati, da so mogli drugi tovorni vozovi, v katere so bili vpreženi po štirje hitri
konji mimo njih. S stranskih potov je prihajalo v vrstah več in več voz. Nastala je dolga proga tovornih voz, ki je bila na potu v mesto. Potem so sre-Ičali vrsto voz, ki je bila že tamkaj. Možje so imeli rdeče obraze od pitja. Peli in razgrajali so in pokali z biči.
Ali tik pred mestom so stali vozovi nagosto stisnjeni. Tega dne ni bilo mogoče priti dalje. Po vseh ulicah so bile enako dolge vrste, voz pri vozu. Morali so čakati da so prišli na vrsto. Vsak tovor je moral biti stehtan in zložen pri žitnem e-levatorju. Morten in njegovi tovariši se morali ustaviti dobršen kos poti zunaj mesta. Možje so poskakali na tla, gledali drug drugega in se smejali.
“No, kaj praviš k temu?”
“Pravim, da se moramo namazati s potrpežljivostjo.”
Ob čakajoči vrsti voz pa so se klatili prekupčevalci z žitom. Opazovali so ljudi in jim ponujali žganja. “Poslušajte, ljudje božji, čemu bi stali tukaj in čakali do sodnjega dne?” je dejal tak prekupčevalec. “Čakati morate najmanj tri dni, da pridete
do tehtnice! In cene padajo vsak dan, telegrafsko sporočilo imam s čikaške borze. Prodajte rajši meni. Danes še lahko dam osemdeset centov za mernik ali jutri, stavim, jih bo samo še šestdeset.” In potegnil je iz žepa listnico in mahal tem prerijskim ljudem, ki že leto in dan niso videli nobenega denarja, z bankovci pred očmi. Mnogo jih je nasedlo. Morten je hodil okrog svojih ljudi in govoril: ‘Le nobenih neumnosti! Počakali bomo.”
Čakati, da. Volov ni bilo mogoče izpreči. Kadar se je prednji voz premaknil malo dalje, mu je bilo treba slediti. Voli in ljudje so morali jesti kar na mestu in biti noč in dan na cesti, dokler niso prišli na vrsto.
Štirikrat so se morali tako peljati v mesto. Toliko so to leto lahko oddali pšenice. Seveda bogastvo to še ni bilo, ampak čevljar Bo je vendarle dobil svoj denar. In pri vsaki vožnji so vzeli s seboj kaj domov. Za vsakega par volov, nov plug, ‘kosil-ni stroj, nekaj vreč oglja, da bodo vsaj o božiču mogli kuriti z njim, ko bo pritisnil prerijski
mraz. Predvsem seveda niso pozabili živeža za dolgo zimo. In Per Foil je imel še šiling, da je kupil Ani naprsno iglo. Anders pa je kupil za Olufa in zase vrvice za ribolov in materi nov mlin za kavo.
Ali četrtič je Ola Vatne vendar moral z njimi.
Na poti v mesto je sedel na vozu in pel. O, že sama misel, da bo spet videl nekaj novega, različnih krajev, malo vrvenja, cerkveni zvonik, konje in kočije, ženske v klobukih in v lepih oblekah! O, o, svet je bil vendar takp' lep, da ni mogel ničesar drugega kakor peti. Da le ne Ibi bil ta prekleti mali papež, Morten, takoj od prevega tre-notka, ko so prišli v mesto, tako zelo pazil nanj. ‘Ola!” je bilo neprenehoma čuti, “pridi zdaj semkaj, Ola.” Torej zdaj niti govoriti z ljudmi ne bo smel? “Kaj ne slišiš človek? Velike novice iz domovine. Sverdrup je postal minister.”
To je bila velika novica. O tem se je bilo treba pogovoriti. Povsod, kamor je Ola prišel, je srečaval samo imenitne ljudi. ‘Odkod pa si ti? Iz Birija? Kaj,
ni mogoče!” In potem je Ola moral povedati kaj o svojem kraju. Ni 'bilo lahko tako hitro ločiti se. Če odkloniš požirek žganja, žališ ljudi. In če sam ne daš za požirek, si umazanec. Čudno, kako imenitne ljudi je to pot povsod srečaval.
Tisto jutro, ko se je vseh pet voz spet pričelo premikati v prerijo, je na enem ležal Ola brez zavesti.
Zgodaj je še. Kal Skaret se smehlja v vzhajajoče solnce. Morten je bled. Biti sta se morala s celo gručo ljudi, da sta osvobodila Ola.
Ko so se čez dan ustavili, da bi kosili, so Olova vola izpre-gli, njega samega pa so pustili, da je ležal in smrčal. Prav tako zvečer. Ali naslednje jutro je bil Ola na nogah še prej kakor drugi. Stal je s slamo v laseh in mežikal in Ibulil v solnce. In solnce, oddaljeno od njega tisoče milj, celo večnost, je bulilo- vanj. Ali si ti to, Ola? Žal mi je. Ampak jaz sem.
Seže v žep. Listnice ni. Ali je bil sanjal tisto o majhnih rdečih čeveljčkih za malega? Tako dobro so dišali. Seže v zu-
nanji žep suknje, da, tukaj je eedn. Res, kako lep čeveljček. Pa kje je drugi? Išče in išče po vseh žepih, na vozu,v zabojih. Vendar soma eden je.
To je vse kar nese domov. Ko bi le imel zdaj pri roki puško! Potem bi vsaj lahko obračunal sam s seboj.
Zdaj vstajajo drugi. Tedaj pa se on spet hitro uleže, si zagrne obraz z vrečo in smrči. Sliši, ka’ko vpregajo v voz njegove vole, in spet se zibljejo preko prerije.
Ali ta večer je bil tako lačen, da mu duh po pečeni slanini, ki je prihajal od ognja, ni dal miru. Malo se je dvignil in zahrkal. Oni so sedeli o-jkrog ognja in jedli. Seveda so ga slišali, a nihče se ni obrnil. In še enkrat je prišla noč. Izkopal je ostanke svojega živeža in spet zaspal.
In potem je prišel dan, ko so zagledali dim, ki se je vil iz koč. Inl naproti so jim prišle žene in otroci. Elza je nosila malega v naročju.
“Pozdravljeni doma!” kliče že od daleč.	1 _ : , :
(Dalje prihodnjič)


. giM
sna

Naznanilo in JZah'Oala
Brezmejno žalostnih src naznanjamo vsem, da je kruta smrt Potrgala mt življenja in da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, dragi sin in brat ter zet in nečak
V I
Po par-tedenski bolezni je previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo dne 15. septembra 1953.
Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 19. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici na Calvary pokopališču, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 10. avgusta 1917. leta v Clevelandu, Ohio.
Bil je tajnik in solastnik Fullerwood Builders Co., ter član društva Hrvatska sloboda broj 235 HBZ, lovskega kluba St. Clair Rifle and Hunting Club, Knights of Columbus, in podružnice št.. 3 SMZ.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem številnim prijateljem, ki so obložili njegovo krsto s tolikimi venci cvetja. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v težkih dneh smrti.
Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Isto naj sprejmejo zahvalo vsi, ki so darovali v dobrodelne namene.
Hvala številnim prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo na pokopališče.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnika kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Srčno zahvalo izrekamo č. g. Aloysius Ruparju za tolažilne obiske, opravljene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče. Hvala č. g. Mathias Jagru za molitve v pogrebnih prostorih.
Iskrena hvala pevcem, ki so zap'eli tako krasne in v srce segajoče pesmi-žalostinke pokojniku v slovo.
Zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko po-slugo. Hvala tudi prijateljem-nosilcem krste.
Hvala številnim prijateljem, ki so ga obiskovali v bolezni, vsem, ki so izrazili ustmeno, pismeno ali brzojavnim potom svoje sožalje ob smrti.
Poslali smo kartice v zahvalo, ampak če smo izpustili ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, prosimo oproščenja in naj isto sprejme stotero zahvalo.
Sprejmite vsi ponovno tisočero zahvalo za vse!
Končana j’e Tvoja zemeljska pot, ljubljeni! Vse je prišlo tako nenadno, da ne moremo doumeti strašne resnice. Tako mlad, poln življenja, poln načrtov za bodočnost. Pa je kruta smrt na mah uničila vse. Za Teboj žaluje soproga* kateri si bil zvest in ljubeč tovariš, in hčerki, katerima je odvzet dober, skrben oče. Objokuje Te ljubeča mati, žalujejo za Teboj brat in sestra, Tvoji sorodniki in Tvoji prijatelji. Zaman so solze, ker odšel si tja, odkoder ni povratka* tja, kjer vlada večni mir. Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo pri večnemu Bogo, ljubljeni!
S pava j mirno, dragi! Snivaj sladku — nad zvezdami
Žalujoči ostali:
OLGA, rojena Novak, soproga;
PHYLLIS in LINDA, hčerki;
MRS. JENNIE JELERCIC, mati;
ALBERT, brat;
MRS. JUSTYNE PRETNAR, sestra;
JOSEPHINE PAVLI, teta;
ANTON JELERČIČ, stric;
ANTON in ANTONIJA NOVAK* tast in tašča in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 22. oktobra, 1953.