Uhaja rnk du riM aošolj to praznikov. iMued daily except Sonda ja aad Hollidaya. LETO—YEAR Cana lista GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE 'JEDNOTE ■ January u. Uit. at U» po»t-offk» «n*r Um aot of Concrm oí Marek I. 117». Reševan je brezposelnosti z omejene ¡migracijo I Predloga v kongresu u uvedbo k vat nega sistema in latinsko Ameriko in Filipine. Senator Harrki iz Georglje pravi, da je sedem milijonov ljudi brez dela v Združenih državah v tem momentu Washington, D. C«—V četrtek je bila v obeh zbornicah kongresa predložena osnova za amen-diranje naselje nižkega zakona v svrho, da se omili brezposelnost v Združenih državah. Predloga določa kvotni sistem za ameriške Latinoe in Filipince. V reprezentativni zbornici je kongresnik Welch iz Kalifornije urgiral odsek za imigracijo, naj hitro priporoči v sprejetje njegov amendment, ki določa, da se naseljevanje Filipince v popolnoma ustavi. Za Filipince naj velja ista določba kakor za Kitajce in Japonce, ki so izključeni od naseljevanja v Združene države. Welch je dejal, da je v Kaliforniji 60,000 Filipincev, ki od-jemljejo domačim delavcem kruh in povzročajo "obžalovanja vredne" razmere. V senatu je Haris iz Georgije priporočal, da se sistem kvote raztegne na Mehiko, Centralno in Južno Ameriko ter na vse o-toke na amerifiki strani oceana. Rekel je, da je v tem momentu 7,000,000 oseb brez dela v Združenih državah, medtem pa stalno prihaja na tisoče imigrantov iz Mehike in drugih latinskih dežel, ki jemljejo delo za vsako mezdo in žiu* *aJo-hedmv4n mo*{" rejo poslati več denarja v svojo domovino. S temi imigranti je konkurenca ameriških delavcev absolutno nemogoča, je rekel Harris. Senator Bingham iz Connec-ticuta je nastopil proti predlo-Ki in pobijal Harrisa rekoč, da brezposelnost no bo radi tega manjša, če kongres omeji naseljevanje iz Mehike in ostalih krajev latinske Ajnerikt. Ta korak bo udarec za panamerikani-zem, ki ga težko preboli. 1'untarji ovirajo ljudsko štetje Chicago.—Jos. E. Vesely, direktor lokalenga biroja za ljudsko štetje, je poročal v četrtek, da majhno število oseb v vsakem popisovabiem distriktu zadržuje popisovanje, da najbrž ne bo končano v dveh tednih. V vsakem distriktu je nekaj "puntarjev," -ki se izetibljejo števcem. — Alexander Nisivac-cio, 2722 So. State st., je bil v četrtek aretiran na obtožbo, da ni hotel odgovoriti na vprašanja in je števca spodil iz hiše. 1'ridobitev poštnih uslužbencev New York. — Agitacija pošt-' nih uslužbencev, ki zahtevajo 44 ur dela v tednu, je rezultlra-v delnem uspehu. Pismono-Ke v New Yorku bodo delali ob "'»tUah šest ur mesto osem kot v*eh industrijah. Lewis odklanja odgovor Greenov poziv je naletel na gluha Washington, D. C. — (F. P.) — Ponovni poizkusi William Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, ki je sam član rudarske unije, da zainteresira John h. Lewisa, predsednika rudarske unije, kateri je Green naklonil podporo, v boju proti potrditvi Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča, so se izjalovili. Green je telegrafiral Lewisu, naj mu pošlje informacije v zadevi sodnijske prepovedi, ki je bila izdana proti rudarjem v West Virgin! j i in katero je Parker odobril. Lewis je oddal brzojavko glavnemu pravnemu svetovalcu rudarske unije, naj on odgovori Greenu. Senator Hebert, ki podpira Parkerja jo radi Lewlsove zanemarjenosti takoj izrabil priliko in podal je izjavo, da se Lewisova rudarska unija ne bo bojevala proti Par-kerju. Pozneje je Green zopet brzo-javil Lewisu, naj mu pomaga doprinesti dokaze, da se je unija borila na sodišču proti izvajanju odloka, ki je bil izdan proti rudarjem. Na to^ brzojavko Lewis sploh ni odgovoril in Green se je moral obrniti "ha rudarje v West Virginiji, da dobi potrebne informacije. Medtem pa so prišle na dnn stvari, ki prikazujejo Lewisa v jako čudni luči. Senator Goff iz West Virginije, ki je uposlil Parkerja kot vladnega proseku-torja v zadevah vojnih sleparij, je dobil na svojo stran bivšega Lewisovega pravnega svetovalca v sodnljskem procesu proti Red Jacket Coal & Coke Co., B. K. Townsenda, ki je izjavil, da bo govoril v prilog potrditve Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča, ako bo poklican na zaslišanje v Washington. Vsa zadeva je zavita v miste-rij, posebno z ozirom na dejstvo, ker je senator Goff znan kot velik nasprotnik organiziranega delavstva, a je kljub temu dobil za svoje namene bivšega Lewisovega pravnega zastopniki Rekordu vrožiaa v aprili 90 etopinj je kuhalo čikažane. čeaar še ne pomni zgodovina mesta Kamomo/ radi broopoeelnonti I san Francisco, Cal. — "Potro--em zadnji nlkd, star sem |4 l(*t, nimam svojcev niti prijateljev, ki bi skrbeli zame, zato j' najbolje, da odidem s sveta." T« beaede Je zapisal Jack Hoff-man in potem si je z britvijo pre-r';*al Žile na vratu in izkrvavel. Njegovo truplo Je našla policija * ""ki stranski ulici. ''^/posrtnost v San Frsnciscu s»n Franrclsco, Cal.—Število hr" ¡"»sejnih v tem mestu se je ; ni« *ecU marcu zvišalo za pet "Motkov, govori poročilo dr-a.ne delavske federacije, ki je f"1" ¡¿dano te dni. V istem času ^ J« znižala tudi mezda delav. v H industrijah. Chlcago.—To leto bo vsekakor beležilo oelo vrsto vremen skih rekordov. V jšnuarju je bil najhujši mraz pod ničlo, v marcu je bil najdebelejši sneg in 10 apijiJa je bil rekord vročine za U mesec, odkar eksistira vre-menski biro v Chicagu, ki je bil ustanovljen leta 1871. Bilo je 90 stopinj. Ljudje so napolnili parke in obrežje jeze ra in pojavili so se slamniki Mnogo oseb se je šlo hladit v jezero, ki je pe le še premrzlo kljub nenavadni vročini. Nek» deček je utonil, ko ga je prijel Najbolj vroč dan v aprilu pred Um je bil 8. aprila 1893. ko je toplomer kazal 83. Pred 9. majem še nI bilo 90 stopinj v 60 letih, kar obstoji čikaškl vremenski biro. Ctferin zapustil bolnišnico Moskva, It. apr,—Jurij Ciče-rin, komisar zunanjih zadev % sovjetakem kabinetu, ki že več kot tri leta trpi na sladkorni bo-lezni. je včeraj zapustil bolnišnico V Kremlu in se preselil v svoje stanovanje. Clčerin Je star M let. . _ . •• • Chiçàgt), III., sobota, 12. aprila (April 12), 1930. Í rate of postage provided (or la arrtw>u 1101, Act of Oct. S, 1917, author!««! sa Jaso 14, 1911 SubseripUoa 96.00 Yesrli Urodsiški la upravnlškl pro »torti . 1667 S. Lawndal* Ato, Off le» of PubltcatioB! •667 South Lawndal* A to. Tslsfihono, Rockwall 4904 ÔTEV.—NUMBER 87 Domača kuhinja izginja v Ameriki Chicago. — Ameriško ljudstvo potroši letno štiri do pet milijard dolarjev za hrano v restavracijah in drugih jedilnicah. Tako je poročal F. B. Hutchinson v četrtek zvečer pred Food Products klubom. "Stanovanja ameriških družin poetajajo vsako !eto manjša, domača kuhinja izginja in ljudje ne kuhajo več doma," je dejal Hutchinson. Brawn proti poštnim uslužbencem Pobijal je zahteve uslužbencev za 44 ur dela v tednu New York.—(F. P.)—Generalni poštar Walter F. Brown, ki je bil navaden politikaš v državi Ohio, predno je bil Imenovan članom Hooverjevega kabineta, je na zborovanju Newyor-ške trgovske zbornice apeliral na predstavnike velebiznlsa, naj se ¿ojujejo proti predlogi, k! je bila predložena v kongresu ns pritisk unije poštnih uslužbencev, ki določa, da se jim zniža delovni čas na 44 ur na teden. Brown je naglašal, da bi sprejetje predloge pomenilo $14,-000,000 več izdatkov za zvezni poštni department, ki že sedaj izkazuje več milijonov letnega deficita. Unija poštnih uslužbencev ceni, da bi se Izdatki zvišali le za šest milijonov dolarjev letno. Zastopniki velebiznlsa so navdušeno' pritrjevali Brownu, a- koprav sami ne delajo niti pet dni v tednu. Zahteva poštnih u-službencev se jim zdela pretirana, zato so obljubili generalnemu poštarju, da se bodo borili proti sprejetju zadevne predloge. 1 POSLEDICE STAVKE NOGAVICARJEV Rompanijekl uradnik resignlral, ker ni eoglašal a taktiko, ki jo je družba vodila proti atav-karjem Kenosha, Wis.—(F. P.)—Na-daljno razpadanje nekdaj mogočne družbe Allen A Hosiery Co. vsled dolgotrajne stavke no-gavlčarjev je razvidno iz resig-naclje, ki jo je te dni podal William Mewse, dolgoletni blagajnik družbe. Mewse je podal pri svojem izstopu izjavo, v kateri pravi med drugim, da je prišlo do nesporazuma med njim in podpredsednikom N. Kimballom radi taktike, ki jo je slednji vodil proti Hosiery Workers uniji. Mewse bo sedaj nastopil službo pri Rollins Hosiery Co., ki I-ma svoje tovsrne v I)es Moinesu, Ia., »n kateri predseduje bivši podpredsednik Allen Hosiery Co. John Brine, kl Je tudi re-eigniral, ko je prišlo med uradniki družbe do nesoglasja glede poravnave stavke nogavlčarskih delavcev. Podpredsednik Kimbsll je priznal, da je Allen A Hosiery Co. izgubila skoro dvs mnijona do-larjev, odksr Je bila nspovedsns stavks v njenem podjetju v Ke-noehl. Brezposelnost v Rocheslerju Rochester, N. Y. — Poročilo, ki ga je te dni Izdal Svet centralnih unij, govori, da je samo v tem mestu 27,000 delsvcev brez dele. V sosednem mestu Utlcl, kjer se nahaja mnogo tekstilnih tovaren. ae ceni Stavilo brezposelnih na deset tisoč. Enaka poročila prihajajo tudi Iz drugih mept. Avtne tovarne v TroyJu so te dni odpustile dva tisoč delavcev. Položaj je postal že neznosen, kajti pri tem ao prizadeti tudi trgovci In mali obrtniki. . Svoboda govora v Kanadi Policija razbija ahode radikalnih delavcev, dočlm dovoljuje pohode klanovcem 1 'db Toronto, Kanada. — (F. P.*— Urednik liberalne revije "Canadian Forum" je v marčevi številki naslovil ostro kritiko na o-blasti in policijske departmente, ki dovoljujejo nemotene pohode klanovcem, ki terorizirajo prebivalstvo, a v istem času razbijajo shode in aborovanja radikalnih delavcev, ki se drže v mejah zakonov. "Viteal v belih srajcah, ki pa-radirajo ob vfčerih po mestnih ulicah, saaluKUo, da bi prišli v dotiko s policijskimi količki", pravi urednik. "Oblasti ne store nobenega "koraka proti klanovcem, ker se boje zamere, kajti večina teh so trgovci in drugi 'prominentni' državljani. Ako bi bile oblasti , pravične, bi aretirale klanovce in jih pometale v zapore, pustile bi pa na miru delavce, kadar se zbirajo nu shodih in zborovanjih, na katerih zahtevajo svobodo govoru, da na ta način prednesejo svoje- težkoče pred javnostjo." Vsantfrfa at aapranahoma obaavfja, »lavi HKHIkaa Ameriški učenjak pobija Jean-aovo teorijo,, da je vaemirje zdaj v procenti razkroja New Vork. — Dr. Albert A. Millikan, profesor fizike na tehnološkem institutu v Kaliforniji in znani zhans^Venik, je te dni dejal v svojem predavanju v New Yorku, datitiemlrje ne umira kakor trdi angleški fizik Jamos Joans. Millikan je rekel, da vsemlrje se neprenehoma obnavlja v procesu radiacije (Izžarjevanja) ko-smičnih Žarkov, ki napolnjujejo ves medzvezdnl prostor. Ta neprestani ustvarjajoči proces izvira Iz atomov vodika, ki prihajajo iz medzvszdja, ne pa iz no-tranjoati solne. Iz teh atomov se neprenehoma razvijajo težji e-lementi. Dr. Iflllikan opira svojo teorl-jo na deset znamenitih odkritij v zadnjih letih. Bistvo te teorije je, da je vsemlrje vedno v ravno-težju razvoja in razkroja. Razkrojen! težki elementi se obnsv-Ijajo v lažjih, ki prehajajo v težje In tako dalje. ' i • Učiteljska unija o starostni pokojnini Memphis, Tenn. — Tuksjšnja učiteljska unija je pričela s kampanjo, da legislature sprejme zakon za državno starostno pokojnino za učiteljice v Javnih šolah. Akcijo podpirajo vse delavske u-nI je In nekstere civlčne organizacije. Propaganda za sprejetje predloge se vrši tudi potom radia. 6ANIHI SE VED NO ČAKA NA ZAPOR VINDUI Medtem pa mu je odpovedalo sdravje radi prenapornega romanja. Kampanja civilne nepokorščine ae Širi Bomba j, Indija, 11. apr. — Mahatma Gandhl je včeraj vodil veliko množico solnih rebelev v morsko močvirje pri Abrami, kjer so nabirali sol, toda on nI mogel prisostvovati kršenju postave. Bil je tako slab, ds je moral iti v posteljo. Gandhl je telo nervozen in lzčr|>an vsled dolgotrajnega romanja k morju in dogodkov zadnjih dni« ko ao po vsem morskem obrežju Indije aretacije njegovih prlstsšev. Gandhl je sinoči iz svoje bolniške postelje diktiral pismo na nacionaliste, katere poziva, naj ne odnehajo, čeprav bodo vsi voditelji vrženi v zapor. Kampanja nabiranja soli se mora nadaljevati brez voditeljev. Nabiralci soli morajo skrbeti, da sol ostane v njihovih rokah in pride med ljudstvo; za nobeno ceno—tudi, če teče njihova kri—' ne amejo dati soli Iz rok. Na drugI strani se vrši kampanja tkanja platna, ki Ima nu-domestlti angleško "blago. V Bombaju so se pojavile ns glavah nacionalistov bele čepice Is doma narejenega platna. Te čepice so signal pasivne revolucije in najbrž se razširijo po vsej deželi. Kobilice v Kgiptu Kairo, 11. apr.—Strašen naval kobilic, kAkršnih Je bilo še malo v zgodovini Kglpts, ogrožs deželo. Cele pokrajine so v ne-vsrnostl, ds jih U mrčsc spremeni v puščavo. Vlsds Je odre-dils rszna preventivne sredstvs in mobilizirala celo vrsto akcij. V ta namen je egiptovska vlada vprašala I^ondon za tri milijone dolarjev kredita. * Pekovski delavci pristopajo % sni jo Long Besch, Cal.—Na prešli seji orgsnizirsnlh pekovskih delavcev je pristopilo v unijo 43 novih členov. Krsjevns unijs je v tem letu pridobfls vnč kot sto člsnov. Pnpeft oksje avoj denar Vstiksn. U. apr. — Pspeževs d rta v nies dobi letos IssUn denar. Novci brido Iz sls ta. srebra, nikls in brona. Ns eni strsni bo papeževe glava, na drugI pa ps-peški psčst. CIKASKA DELAVSKA FEDERACIJA PROTI PARKERJU Hoover je Imenoval Parkerja Članom zveznega vrhovnega sodišču is političnih oslrov Chicago. — (F. P.) — Naraščajoči opoziciji proti potrditvi sodnika Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča se je pridružila tudi Cikaška delavska fe-deracija. Glasilo federacije 'The Federation News" prinaša v svoji številki sledečo kritiko: ■"Rekord prikazuje Parkerja, da je kot sodnik zveznega okrožnega sodišča odobril eno najbolj drastičnih Injunkcij, ki so bile kdaj izdane proti delavcem. Rudarski uniji UMW of A je sicer dovolil pravico do eksistence, toda baš v istem odloku jI Je odvzel pravico funkcioniranja, ki je glavni pbgoj sa obstoj orgs ni-zaclje. To se pravi, ds unija bi lahko obstojsls, ako bi se godili čudeži. Parker jI je a svojim odlokom odvzel pravico do štrsjkov in prsvico agitacije za pristop v unijo med rudarji, ki so bili prisiljeni podpisati "yellow dog" pogodbo in se tako podvreči na milost premogovni družbi. "Senstorji bodo morsli nasprotovati potrditvi Parkerjs, a-ko nočejo, da bi zvezno vrhovno sodišče postalo orodje zs pro-tekcijo privatnih Interesov, ne zmeneč se za pravice delavstva. "Parker je znan kot republikanski politikaš In Hoover ga Je imenoval članom zveanega vrhovnega sodišča, da ustreže republikanskim politlkašem v Južnih državah, ki so delali tanj v zadnji predsedniški kampanji, da je republikanska stranka prodrla v nekaterih državah demokratskega juga. Parker je večji reakcionar kot rharlaa Evsns Hughes, ki gs Je Hoover Imeno-vsl načelnikom zveznegz vrhovnega sodišča in proti kateremu je vstala med senatorji opozicija, ki nima primere v zgodovini senata od civilne vojne." ftoia bo aeslls G—parasvo Ime St IxmjIs, Mo.—Na peticijo, ki jo je poslal centralni delavski svet šolskemu odboru, naj nosi nova javna šola Gomperso-vo ime, je odbor odgovoril, da bo želji ustregel. Novica iz ljudskega popisovanja Ssn Dleto, Cal.—Popisoval-ni uradnik vpraša ženo: "Kaj je vaš soprog po poklicu 7" Z ena: Butlegar—zelo dober poklici" Popisovalec: "Ali je sdaj uposlen?" 2ena: "Na vaak načini Danem je odpeljal poln truk vina v Lom Angele«." Popisovalec: "Zapisali bo-mo, da je prodajalec, ker but-logarskega poklica nimamo na liatl.,.» Kontkripcija pri* vata« lastnine Kongreanlk Huddleaton preprečil nakano Ameriške legije In drugih mllltarlatlčnlh Intere- sov Waahlagton, D. C. — (F. P.) Kongresnik Huddleston iz Alábame, znan progresivni Član nižje zbornice kongresa, Je z uspešno poteio preprečil mahlnadje loblstov Ameriške legije, ki Je skušala vplivati na kongresnika, da bi sprejeli predlogo, ki določa konskripoljo delavcev v tovarnah, rudnikih in na železnicah v vojnem času. Predloga je bila poražena v nižji sbornid z majhno večino. Zagovorniki administracije so delali na vse krlplje aa sprejetje predloge in pri tem naglašal i potrebo konakripolje privatne lastnine, kar jim je alušllo le za pretvezo, Huddjeston jim je odkrito povedal, da ja njlliavo govorjenje o konskripcljl privatne lastnine v času vojne navaden bluff, ker ameriška ustava prepoveduje aaplenjenje privatnega premošonja, pač pa Je njihov namen konakriblrati delavce. Znani Imperiallsti v kongresu Sneli, Johnson in drugI so podpirali kongresnika Walnwrlgh-ta Iz New Yorka, ko je napadal Huddleetona. Na strani zadnjega ps ao bili lerseku-clje, ki jo Je vodil proti njemu senslor Walsh. Napsd na Italljanakl konzulat v Parizu Psrlz, 11. apr.—Sinoči je de-ževalo kamenje skozi okna ita-lijanakega konzulata v Parizu. Okrog 20 moških Je bilo v množici, ki je kamenjala konzulst in pol ici Js je dvs sretlrsls. Napadal«. so bili italijanski sntifs-S isti. Privatna trgovina oživels v Moskvi 1 Moskva, 11 .apr.1 — Kar Je Stalin pred par tedni omilil kampanjo kolektlvizacije, so se spet pojavili kramarji In branjevci na moskovskih ulicah s svojo robo, ki Jo prodajajo zelo poceni kljub visokemu davku. Največ prodajajo živila. . mm PROSVETA THK ENLIGHTENMENT ULASIU) IN LASTNINA SLOVkKIAK MABODNB POUPOB- NB JltUNOTE Oriaa •! mmI k> 0» Unm N.IWmI BmWII ImMf Marofnlna: ta Z4rut»»« UMUOO $».00. fUiUrrlp(i«n mtr» : fur ti* Uniu4 8Ut*a ÇfcU*«o) • nd Canada MM Hr r<« m4 CImn fTM »m »«m, fbrvtgu mitrlM H.N prr >*««. Cmm o«Um« po 4a«»«*r«. m M vminjw. AdvrrtUtn« r»Ua ou arr -nt.—MeewHpU wBI m« b* NtWMi NuI*t u m, Ur lu lift I PROSVETA MST-M »Miti U«n4*U Ah, CkiNf^ DIMi. MKMBEB OP THE KKOEBATKD PBESS Da (um v ofcUrpnju, n« »rim»» (Pafc. M-M|, pola« nl<(« l»i.t>a na Maloru *N»ai»l. 4n *•* ]• • Um «•**«■ »oufcU »a- ro/nioa. PumWI» >• prn»oiaano. da m vm UM m i*U»I. Zlati vek Ljudje že od nekdaj sanjajo o "zlatem veku", ki je bil v — davnih dobrih časih. Vil htari narodi ho imeli pesnltVe o tem veku, v katerem ao živeli zelo dobri ljudje, veliki junaki, ki ao brez jHisebnega truda Imeli vsega v izobilju in bogovi so prihajali med ljudi ter jih vodili in učili. V vaeh teh pesnitvah je bil zlati vek kmalu po "ustvarjenju sveta". Saj ai je vsak narod lastnil direktno potomstvo po "prvem človeku" in junakih iz onih srečnih časov. Stara Indija kar mrgoli takih eposov. Judje, Perzi in Asirci so imeli svoje "paradiže", iz katerih so izšli "prvi ljudje", njihovi predniki. Grki so peli o svojem zlatem veku in junaški dobi in rimski pesnik Ovid je v svojih "Metamorfozah" naslikal dobo "večne spomladi in polja, ki so rodila žito brez oranja in sejanja, mleko je teklo v potokih in med se je izcejal iz hrastov". In ljudje so bili srečni . . . Ljudje pa so zlati vek zapravili, ker so postali hudobni ... Uprli so se bogovom in prišla je kazen na razne načine: vojna, bolezni, težko delo, pomanjkanje, trpljenje . . . Toda zlati vek se vrne, kadar se ljudje "poboljšajo" in postanejo tako dobri kot so bili v začetku; kadar se "očistijo greha" in najdejo milost pri bogovih. Tako je živelo upanje ns.zlati vek, ki pride, ko bodo ljudje "odrešeni". Razni oriental-aki narodi so zlati vek prenesli na "oni svet", na katerega se "dobri" ljedje presele po smrti. To pesem so osvojili začetniki krščanstva, ki še danes mami nevedne ljudi. Razume se, da zlatega veku ni bilo nikdar. Vse to so stare pravljice, ki potekajo lz napačne, primitivne filozofije, ki se glasi, da je vsaka doba slabša od prejšnje in da so "prvini in dobrim" ljudem sledili hudobneži, ki so se pokvarili. Naziranje vseh primitivnih civilizacij, ki so bile še napol barbarske, je bilo, da Je človeštvo "padlo" In da gre nazaj namesto naprej. Baš narobe je resnica: človeštvo gre vodno naprej. Bile ko krize, ki so ustavilo razvoj napredka, toda ne povsod in kjerkoli je zasta-nek trajal daljšo dobo, toliko večji je bil napredek v drugem kraju In po končanem za-atanku. Na primer: v arednjem veku je Evropa stala tisoč let na enem mestu v socialnem, ekonomskem in miselnem razvoju; v nekaterih ozirih (v kulturnem) Je bila na slabšem kot v dobi prejšnje grško-rlmske civilizacije. V zadnjih sto letih pa je napredek večji kot v Vseh časih zgodovine. človek je začel na dnu In od takrat vodno leze navzgor. Vsaka doba Je »>oljAn od prejšnje. Pastirska doba v primitivni družbi je bila bolj-As od prejšnje lovske; agrarna je nadkrllllti pastirsko: doba fevdalizma stoji z» en klin .nad suženjsko civilizacijo — in današnja Industrijska doba. ki je komaj v začetku svojega razvoja, stoji visoko nad vsemi prejšnjimi. Kapitalizem Je boljši kakor Je bil fevdalizem pred njim. To je dokaz, da se človeška družba razvija v vedno večjo in boljšo poMnost. In na podlagi tejis zgodovinskega dokaza moramo sklepati in verjeti, da bo prihodnja doba še boljša. pa naj se ta doba naziva socialistična ali kakorkoli. Naziv ali ime je najmanjš<*ra pomena. Človek moderne, to Je današnje civilizacije. ki je mednarodna, torej svetovna, ne gleda več nazaj na neki miatičm "zlati vek", pač ps v., Ut na 1 »oljno Itodočnost. Moderni človek, zlasti pa moderni delavec — ki se zaveda, da je ha» on najkoristnejši član človeške družbe — Je tudi s|Miznsl, da lahko * svojo umno in smotreno akcijo ter orgnnizm' i.> povapeši na* predek družite in dvigne družiš» na klin boljše dobe v svojem času. Kkistka: človek je še tako napredoval, da lahko sam misli na realltiranje "žlatejra veka", seveda ne tiMt«-ga nesmiselnega, v katerem bi ljudje samo ležali v aenrt in nabavljali ust« curkom mleka, ki bi teklo it drevesnega debla, pač pa veka. v katerem bi deluvec delal z ve-aeljem in r zaveatjo, da je on go«p je pa debelejši. PBOBVZfg SOBOTA, 12. APRILA. Glasovi iz naselbin Glas farmarice I di bednega zaslužka. Ker so bili Mont. — Cez deset I že vsi člani UMW of A, so fak-tično tudi plačali pristopnino. Glede ustanovljanja krajevnih organizacij bodisi v tem di-striktu ali pa v kazi drugi državi se naj rudarji obrnejo za informacije na John Walkerja, tajnika UMW of A, Springfield. 111. Od njega dobite vae potrebne podatke. Za posameznega rudarja pa je potrebno, da širi a-gi taci j o za novo unijo, to posebno še med mladino, ki pride v dotiko z raznimi ljudmi. Najboljše sredstvo v širjenju agitacije je glasilo unije "The Illinois Miner", Springfield, 111., katerega bi moral čitati vsak rudar, ker urejevan je izvrstno in Je natrpan dinamičnega čtiva. Ko to pižem mi pride na misel izrabljanje Pi»oevete%v svrh<> osebnega prerekanja in zgagar-stva. V tem ozlru zavzema Chicago prVo mesto. Priporočal bi inkorporirancem,, naj pišejo v prilog delavskemu gibanju, kaj informativnega in podučljivega. Ako tega niso zmožni, potem tudi nimajo nobene pravice izrabljati Prosvete v svoje namene. To delajo menda iz namena, da jo diskreditirajo in a Prosveto vred tudi SNPJ. Vsi osebiieži, ki se poslužujejo te taktike dis-kredltiranja Prosvete in jedno-te, naj si zapomnijo, da članstvo ne bo več dolgo mirno gledalo, da bi mu kaka skupina osebnih malkohtentov izpodkopavala tla in kopala grob na ta način. Tisti, ki so govorili in še tudi niso povsem prenehali, da Pro-sveta ne piše v prid progresivnega in poštenega unionizma, o-ziroma da je za Lewisa, imajo sedaj lahko dokaz, da so govorili nepošteno. Prosveta je poleg Proletarca edini slovenski list v Ameriki, ki piše iz dneva v dan, od vsega začetka, v prid upi jam, poštenim in naprednim unijam in za politično organiziranje delavstva. Zgaga rs k e politike mora biti tudi pri jednoti že enkrat konec posebno pa v Prosveti, ki je glasilo in last vsega članstva in ne kakega bloka. Ako ne za-ležejo apeli, da se naj z osebnim in^rigarstvom in iskanjem dlak v janju preneha s strani dopisnikov, bo potrebno povzeti drugačne korake, da jednota in Pro-t sveta ohranita ugled In dobro i-' me. Joaeph Snoy. let sem-ie naročnica Prosvete, pa še nisem videla dopisa iz naše naselbine. Zato sem se jaz namenila nekoliko opisati tukajšnje življenje. Pred 16 leti nas jc bilo precejšnje Število, a so jo nekateri k;nalu pobrali. Ostali smo le ta korajžni. In res smo (• meli hude čsse. Vendar se da s trdno voljo vse pretrpeti In sc dočaka boljših časov. Tako je bilo tudi pri nas. Sedaj je vse pozabljeno in življenje je prijetnejše. Saj je na farmah še najboljše, in ni treba biti lačen kot po mestih. Razen angleških društev In zavarovalnih agencij, nimamo tukaj nobenega našega podi ornega društva, in glede tega je nemogoče pisati o napredku ali nazadovanju. Tudi se nič ne kregamo, kakor na primer v Prosveti. Temu bi bilo po mojem mnenju najprej konec, ako vsi prenehamo čitati take dopise. Potem bo tudi konec kreganja v Prosveti. Urednik Je res dober, ker dopusti, da so eden čez drugega. Tisti, ki sc žele "fsjtatl", lahko to store v osebnih pismih. Cita se, da je Proaveta napreden delavski list. In res je bil. Kakor so pa sedaj začeli, je pa res škoda. Oni menda mislijo, da to listu koristi, v resnici mu škoduje, ker več či-tateljev se je že izrazilo, ako bo šlo tako naprej, da bodo Prosvc-to pustili. Take stvari niso prav nič po-dučljlve. Nekateri tudi vedno pišejo samo čez Trunka, in to še celo nekatere ženske, ker sc jim menda zdi, da jih to dela izobraženim. Jaz tudi ne molim. Sem že 22 let v Ameriki, pa še nisem bila desetkrat pri maii in nikoli prj spovedi. Pa farjem vseeno nič ne rečem. Tisti, ki mu hoče kaj dati, mu lahko da vse, kar ima, tisti pa, ki mu noče, mu pa ni tfeba. Saj Jc v tem oziru še| dokaj svobode v Ameriki. Kdor je tako neumen, naj mu strese vse. Naj tudi rečem, da nihče ne del« zastonj in se mora vse plačati, naj bo zdravnik ali notar. Tisti, ki ga potrebuje, mora tudi plačati. V Ameriki je dosti brez potrebe. In ljudje tudi dosti zapravijo z ljubljanaklml pevci in pevkami^-Anna Smlth. Delovanje rudarske unije Hrtdgeport, Ohlo. — V zadnjem dopisu sem poročal o tukajšnjem shodu za reorgantel-ranje rudarjev pod novo UMW of A. Naj tukaj nekoliko poročam o začetnem delu ohijske -vor je. da Je tudi U» dobro, ker so rudsrji imeli priliko videti taktiko, ki so Jo poslužujejo komunisti. Krajevnih unij za v«Mk pre-mogorov |tosebeJ se za enkrat ne Ih» ustanov Ijalo. Ofganuiralo ae bo le okrožne postojanke, ki so za začetno delo, dokler ni večina rudarjev včlanjena, bolj prikladna is taktičnih «»sirov Kadar so dn malega val rudarji enega o-krušJa v uniji, potem >e ni bati proti akcije od strani kompanij. Ako p« pride, trtlaj rudarji znajo, kaj jim je atorlti. Ge«lo eden za vse. val za enega ae dejanako uveljavi Vatop v unijo je prost. Voditelji «a zavedejo, da rudarjem ni mogoče plačati prUtopulnera- Lokalni konflikti Sharon, Pa.—Pregovor pravi, da kdor molči, devetim odgovori. Tako bi tudi jaz rad ne odgovarjal dopisnikoma Jožetu in Franku; pa. ko sc lc večkrat sliši, "Vidiš, kako sta Paulenča 'afiksnla/ da kar lepo molči." Torej sem primoran malo odgovoriti. Jože Germ se h udu je, da je videl v dopisu iz severne strani Sharona, da so omenjena le tri društva, kar je pravilno. Na naši severni strani Sharona so tri društva, na južni strani eno in eno je pa v Farrelu. Torej naš dopisnikar je omenil le nato stran, ne pa vaše, saj vsi razumete, samo ako hočete. Naj bo cela stvar pojasnjena alovenski javnosti. Vi južni Sa-rončanje in Farrelčanje ste imeli mali delavski dom v Farrolu. Ko ste ga prodali, ste novt>ga zidali v Sharonu. Zakaj pa niste Javnosti dali vedeti, da je sedaj vaš dom v Sharvnu in ne v Farrelu? Jože. samo poglej v Ame-rišktaJružinski koledar. Tam najdeš zapisano, da je Slov. del. dom v Farrelu. Kadar je bilo objavljeno kako vabilo na kako v eni naselbini, ko že imate enega in da je še isti prevelik. To ste morali pa poprej vedeti, da bi bili zgradili manjšega in bolj v sredini naselbine, pa bi bil nam v resnici vsem v korist, tako je pa samo vam. Jože, prf nas je treba malo več sloge, vi pa tisto zavist na stran denite in imeli bomo dva doma v Sharonu, dasi bo naš majhen. Vendar bo za naše potrebe odgovarjal. Tri društva naj notri zborujejo. Sedaj vsako plača |2 na mesec za zborovalne prostore, kar znese $72 na leto. To bo za "fronke;" dve dobro obiskani veselici v letu bo pa za premog, ker naš dom ne bo imel $3.30 dnevnih strOškov. Dalje pišdš, Jože, da si čul, da se bo tudi pri vas ustanovilo angleško poslujoče društvo. To je prav vesela novica. Saj pa pred dvema letoma ni bila vesela, ko se je pri nas ustanovilo. Tisti, ki smo veliko pripomogli k ustanovitvi, smo bili najgrše napadeni. Saj se še dobro spo- skih društev, katere bi se bilo mladinsko društvo rado udeležilo, pa Je bilo zavrnjeno s pripombo, da se je od nas odcepilo, pa naj bo samo zase. To je bilo prav lepo, pfc kaj hočemo; časi se spreminjajo. Tudi Kršmar se zaletuje v mene v 22. številki, ko piše: "Med tem časom je pa neki mož kar na svojo roko prigovarjal rojakom, naj nikar ne podpišejo zadolžnic. In res, rojaki so njemu verjeli ter so nas ignorirali ima malo pod kapo, udari na svoja kosmata prsa ter pravi: Jaz sem tisti, ki sem gledel, da njsmo ml Patagončanje podpisali zadolžnic za delavski doni, vsa čast mu !" [ Vidiš, Kramar, kar si tukaj zapisal, je vse neresnica. Kje si ti ali kdo drugi mene slišal in videl se po prsih tdči in rojake razgovarjati, da niso delnic kupili? Vse, kar sem rekel, je to, naj rajši doma zgradimo eno malo stvar, ki bo za nas odgovarjala. In še to ni bilo vse samo moje delo. Tistikrat, ko ste imeli vi prvo sejo in se dogovorili, . da boste začeli delnice prodajati za novi dom po sto dol., sta to Via naši društveni seji poročala dva vaša stara delničarja. Nato se je nas par oglasilo, kaj nam bo dom tam v korist in da rajši doma postavimo eno malo poslopje. In tako se je druga seja obdržavala čez 14 dni, na kateri je bil izvoljen začasni odbor. Tako je šla stvar počasi naprej, dokler se njso delavske razmere ha slabšo obrnile in je stvar počasi zaspala. Vsaki jc svoj denar po šteno nazaj prejel. To je bilo za vas veselje. Tako je, Kramar; le nič zavijanja. Joe Pauienich. Predsednik- št. 83 je podaril ček v vsoti $50 novemu društvu. To vsoto je darovalo društvo št. 39, za kar gre članstvu vsa čast Na seji je bilo navzočih več u-stanovnjh Članov starega društva. Mladina je po končani seji priredila "Surprise party.". Ker imajo miadi člani svoj orkester, bodo to lahko storili večkrat, kajti malo zabave po rednih sejah nikakor ne Škcdl. V Ambridgu se ne vidi preveč brezposelnosti; vsaj ne toliko kot po drugih večjih industrijskih mestih. Tam je večja zapo-flenost v železarski industriji, med katerimi je največja American Bridge Co. Ta obratuje sedaj s polno paro. Tamošnji Slovenci so v večini zaposleni pri tej kompaniji. Pričakuje se pričetek obratovanja v tovarnah, ki jih sedaj gradijo, kar je bilo že poročano. Stale bodo 45 milijonov dolarjev, torej tam kaže lepa bodočnost. Naselbina napreduje. Hiše v tamošnji okolici rastejo kot gobe po dežju. minjate skupne veselice sloven- Zato je tudi upati, da bo novo društvo in tudi staro lepo napredovalo. Novemu društvu kličem: naprej! Geo. Smrek ar. - a V deta za zdravit j V Združenih drŽavah je približno 1,600,000 ljudi zapoelenih v zvezi z oskrbo in preprečevanjem bolezni. Od teh 143,000 je zdravnikov, čez 67,000 zobozdravnikov, 152,000 ¡bolničark, 18,000 optičarjev, 8,600 oseb, ki zdravi po metodah Christian in še danes Se tisti rojak, kadar Science in 500 fizioterapistov. O novem društvu West Allquippa, Pa.— Dne 6. aprila sem bil navzoč v Ambri-dge, Pa., na prvi seji novoustanovljenega društva "Revellers" SNPJ (številke še niso bili 'prejeli iz gl. urada). 2e pri ustanovni seji je štelo to društvo 28 članov in na prvi redni seji sta bila Še dva prosilca predlagana, kar jc zelo lep pričetek. Na tej seji je bilo zelo lepo razpoloženje ter veliko zanimanje za novo društvo in za SNPJ. Na seji je bil upeljan tudi odbor za novo društvo in izgleda, da so izbrali zelo dobre moči: Preds. je A. Grandovec, pod-priredbo al plesno veselico, vae- . pwlB> j Likart ujnica MIm An. na Rosman, zapisnikar M. Speck. lej se je glasilo, da bo v Farrelu, Pa. Jože svari L'10 članov treh društev, naj bomo previdni, kam društveni denar porabimo in da ga lahko v bolj koristne namene kot pa za gradnjo doma. Jože, ali ni dom koristna ustanova? Dalje piše Jože, da njih dom ni nikakšna privatna lastnina. Saj tudi naš ne bo in ceniti ga bomo znali kot vi svojegs. Pravi, da smo nekateri mnenja. da je dom predaleč; saj je tudi res. seveda za vas ne. Moderna transportaclja Je rea lepa. če Imaš svoj avlo, če ga nimaš. I*a hodi peš kake pol ure a |>ar otroci ali pa plačaj takai $1 KO v obe atrani. Dalje piše. da je aamo 76 alovenskih družin v celi naaelblni. Nas na severni strsni Je 32 družin, ki skupno štejemo «»koli 120 glav; avtov laatujetno i. Vprašanje» čemu dva domova Vsem se vidi, da imajo sposobnost. Pričakovati je obilo uspeha v novem društvu, ker Ani-bridge je precej velika naselbi. na. Naseljenci so vseh slovanskih narodnosti in tako ima vsa mladina ugodno priliko za vstop v novo društvo. Potreba bo nekaj dobre volje od strani odbora in splbh od članov In pričakovati Je, da bo to društvo že ob letu svojega obstanka štelo preko sto članov, Glede ustanovitve tega druš-i tva gre vsa čaat ' in priznanje j bratoma predsedniku Ix>uis U-heraiku in tajniku Charles Groiideku od društva št. 33 SNPJ. Onadva sta se potrudila ter sta izvršila mnogo dela sa ustanovitev tega društva. Priporočljivo Je. da bo odbor tega druš-tva Ae nadalje deloval sporazumno ta splošen napredek. Ceni se„ da Število izvežbanih bolničark (razun gori omenjenih registriranih bolničark) znaša 200,000, da je 22,000 zobar-skih asistentov in tehnikov, 15,000 kiropraktikov, 100,000 lekarnarjev, 84,000 lekarniških pomočnikov, 55,000 babic, 7000 kiropodistov in mnogo stotin naturopatov in elefetroterapi-stov. Bolnišnično osobje se cehi na 550,000 in osobje zdravstvenih uradov in drugih zdravstvenih organizacij na 14,000. Imamo v Združenih državah več zdravnikov za vsakih 100,-000 prebivalcev kot kje drugod na svetu, ali niso enako razdeljeni po vsej deželi. V velemestih je preveč zdravnikov, na deželi pa odločno premalo. Ker živimo v dobi strokovnjakov ali specialistov, imamo 19,-000 zdravnikov, ki se bavijo le s posebno stroko medicine. 20,-000 drugih zdravnikov se je tudi specializiralo za posebno bolezen, ali ne omejuje svoje prakse le na to. Kar se tiče zobozdravnikov, imamo v nekaterih velemestih do enega za vsakih 600 prebi valcev, dočim nekje na deželi prihaja po eden za vsakih 4000 ljudi. V Združenih državah imamo 7000 bolnišnic, ki vsak dan povprečno oskrbujejo 700,000 bol nikov. Število postelj v bolpiš-nicah se je od 1. 1909 do 1928 povečalo od 420,000 na 890,000. Na drugi strani čez 40 odsto okrajev (counties) nima nikake bolnišnice. Več kot polovica bolnišnic je v upravi federalne, državne ali občinske vlade. Dobra četrtina je last zdravstvenih organizacij. Ostale so privatne. Mnogo bolnišnic, zdravstvenih organizacij, industrijalnth podjetij, Šol, delavskih organizacij in dobrodelnih ustanov ima svoje kli nike ali zdravstvena središča L. 1926 je bilo 5700 takih klinik. L. 1927 je bilo približno 57,-000 lekarn na drobno In skoraj 1000 privatnih kliničnih labo-boratorljev. FLIS. Pekovaki delavci pristopajo v unijo Chicago. — Uniji pekovskih delsvcev se je v zadnjih par tednih |K>arečilo organizirati pekovske delavce v petih i»kamah. ki so bile doslej neunijske. Zamorec na električnem stola Chicago. — Aaron Woodward, zamorec, ki je ubil policaja, je bil v četrtek o polnoči uamrčen ns električnem stolu v okrajnih zaporih. Zakon starostne pokojnine v New Yorku podplaan Albany. N. Y. — Governor Rooaevelt je 10. t. m. podpisal predlogo starostnega zavarovanja v državi New York, ki je s tem postala zakon. Mr. Jerič bluffa % tisočakom Ko je Prosveta v minulem tednu razgali-la celo vrsto bluffarij, klerikalnega organa "Amer. Slovenca", se je gentleman, ki se pod-pišuje kot urednik omenjenega lista, ponovno oglasil z — bluffarijami. Ponudil je tis če mu Prosveta dokaže, da je on kdaj iskal službe pri S. N. P. J. G. Jerič je zelo radodaren s tisočaki. Pred nedaVnim je ponudil $1000, ako mu nekdo dokaže, da je danes član S. N. P. J. Ker mu ni bjl dokazan ta "zločin", je seveda tisočak ostal v žepu. To bahSnje s tisočaki, kadar dobro ve, da mu jih ne bo treba izplačati, je otročarija prve vrste. Tsk junak je lahko vsak tepec, če nima niti pet centov v žepu, ako ve, da ga ne bo nihče tirjal! Lep gentleman, ki na svojo čast zapiše $1000! Zakaj ne zapiše $1,000,000? Bilo bi prav tako dobro, ker nihee ni na glavo padel, da bi iskal denar pri njem! Zakaj ne ponudi tisočaka za dokaz, da je 12. marca t, 1. njegova "radio družba" eksi-stirala le na papirju? Zakaj ne ponudi drugega za dokaz, da je hotel omenjenega dne na-bluffati Prosveto, da bi bila delala reklamo za njegov list pod krinko papirnate družbe? Zakaj ne ponudi nič za dokaz, da mu je bila postaja WCFL odpovedana radi tega, ker A. S. ni unijski list? Zakaj ne ponudi za dokaz, da je njegova trditev: "Neki socialist je rekel: Zdaj so nas pa ta črni pustili zadaj in najboljše je, da se pridružimo njim" — navaden bluff? Zakaj ne razpiše nagrade ali drugače ne ovrže pribitega bluffa glede "milijonskega" {onda? Kje so imena socialistov, ki so ogoljufali ljudi? Nič, jih ni! Kje so imena socialistov, ki so pobrali denar zavetišča? Kdaj in kje so imeli socialisti kaj opraviti pri kakem zavetišču? Na vse to ne da Jerič nobenega direktnega odgovora in ne prinese nobenega dokaza, ki bi postavil Prosveto na laž. Prosveta mu je dokazala še druga bluffanja, kijih je molče spravil v žep — potegnil pa je iz žepa tisočak in ga bahato vrgel na mizo glede sluftbe, o kateri je bilo v Prosveti jasno zapisano: Ako ac vc motimo, je (g. Jerič) celo Blužbe prosil pri S.N.P.J. . . Prijel se je za slamico in naredil iz pje "skyscraper!" Besede "ako se ne motimo" so ga okorajžile! On dobro ve, da edini dokaz je njegovo pismo — takih pisem pa nikjer ne hranijo toliko let! Fakt je, da je John Jerič iz La Salla, 111., prosil službe pri S. N. P. J. v letu 1916 ali 11)17 — ne po vojni kot je bilo zadnjič pomotoma poročano in tudi ne za urednika Mladinskega lista, katerega takrat še ni bik), temveč pri Prosveti ali v tajništvu jednote, kjer bi se kai dobilo. Prošnja nI bila upoštevana, ker prosilec ni bil Član jednote, zato je bilo pismo enostavno zavrženo. John Jerič, ki je danes urednik A. S., je stopil v S. N. P. J. v januarju 1912 in odstopil je v septembru 1915. To bi se ujemalo z omenjeno prošnjo. Citatelji v La Sallu, ki so takrat že bili tam, se bodo morda spominjali jfij|ko Johnov Jeričev je bilo v La SaHu, ki so se čutili zmožne za tako službo. Ako je bil samo eden, tedaj ima urednik A. S. dober vzrok, da danes taji prošnjo. Ce sta bila dva, tedaj smo se zmotili kot smo že zadnjič rekli: "Ako se ne motimo Ako je g. Jerič prosil službe ali ni, ni važno niti ni zanj nobena sramota. Važno za nas je le to, da je g. Jerič pred leti tako dobro mislil o S. N. P. J., da je bil njen član tri leta in takrat ni videl nobenega "terorizma" — vsaj tri leta ne danes pa laže v svojem listu o "terorizmu" v jednoti. To je vse, kar je intere-santnega. Ameriško življenje 117. Detektivska učenka x odliko < William R. Burton vodi privatno detektivsko agenturo. Pred kratkim je imel zdo dobro učenko z imenom Gladys. Zdaj bo moral vzeti drugo. Gladys je dokončala detek-tiVsko šolo z odliko. Gladys še*je res dobro učila. Znala je zasledovati človeka, ne da bi jo bil kdo opazil; znala je tudi slediti telefonski klic, spremenil» je svoj glas in dobro prikrila svoj nsmen. Skratka: učenka Gladys se je tako dobro in-čila pri Burtonu, da je znala — preveč. Nekega večera je neka "misteriosns ženska" vprašala po telefonu za g. Burtona. "Ga ni tukaj," je odgovorila Gladys In poten sledila žensko. Kmalu je izvohala, kje žen*kn stanuje, fila je tja In pozvonila. "Stanuje tukaj g. Burton T Dobila je odgovor, da stanu. Je. toda zdaj ga nI doma. le njegova žens j'' doma. To JI Je zadostovslo. Vrnila se V * pisarno, uredila vse potrebne listine in jih potem predložila sodniku. Njena šola je bi a zaključena in izkušnja sijajno prestane. S"! nik ji je pa dal spričevalo v formi — razjx-roke. Gladys je namreč bila Burtonovs ftens k. mu je poitagala pri detektivskih poslih . • a SOBOTA, 12. APRILA. Vesti iz Jugoslavfte NOVI ZDRAVSTVENI ZAKONI Včeraj je «Ala cela vrata za-kont)V, ki bodo urejali zdravstveno službo in upravo bolnic. Komur so količkaj poznane razmere v Jugoslaviji bo vedel, da so iakoni te vrste zelo velike važnosti za zdravstvo naáega naroda in za asanacijo nadih zlasti južnih krajev. Slovenija. Hrvatska in Slavonija in delno tudi Vojvoclina imajo že od nekdaj dobro urejeno zdravstveno službo in dobre bolnice, dasi so tudi te premajhne. Tako je ljubljanska bivša "Deželna", danes "ba-novinska" bolnica navadno pre-natrpana irv morajo mnogokrat ležati bolniki po tleh, ako sploh hočejo biti sprejeti vanjo. Podobno je drugod. Ali Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Srbija, zlasti JuŽ. Srbija z Mace-donijo in Črna gora: od kje naj te imajo vse take ustanove? Prvič so mnogi ti kraji že po legi in okolici nezdravi (malarija!), potem dolgotrajna turška vlada, neprestane vojne in še razni predsodki prebivalstva (muslimanov, Arnavtov in Ciganov). Priznati moramo, da se je po prevratu napravilo za zdravstveno povzdigo države mnogo, lahko rečemo zelo mnogo. Nele zdravstvene zadruge, ki so jih u-stanovili po Srbiji z denarno pomočjo Angležev, nele mnoge bolnice, ki so jih ustanovili po porušenih in od vojne furije prizadetih krajih z raznih inozemskih fondov, ne: tudi naša država je spoznala dejstvo, da brez zdravega naroda ne more biti močne in srečne države. Po vseh središčih države rfo u-stanovljeni odlično delujoči Hi-gijenski zavodi, vsak okraj, da celo vsaka občina mora imeti svoj zdravstveni odbor, vsaka banovina ima svoj sanitetni svet, bolniške blagajne so bile razširjene na vso državo in skrbe z velikim zdravniškim aparatom, z mnogimi ambulatoriji po svojih poslovalnicah in z rinogimi, večinoma novo ustanovljenimi sana toriji, za zdravstvo delavstva in nameščenstva, v mestih in krajih z bolj razvitim šolstvom obstojajo stalne šolske polokli-nike z obveznim pregledom šoloobvezne mladine (ki so deloma vzdrževane tudi z obveznimi prispevki mladine), dalje so bili u-Rtanovljeni mnogi dečji domovi in posvetovalnice za matere, u-stanovljena cela vrsta počitniških kolonij tako ob morju kakor tudi v klimatsko ugodnih krajih «iorettt*ka, Sijeme) itd. itd. Sedaj smo dobili zakon, ki vso zdravstveno službo urejuje. U-»tanoviti »e morajo takoj samostojne zdravstvene občine v mestih in trških občinah z nad 4000 prebivalci in v kmečkih občinah z nad 6000 prebivalci. Dolžnosti Mi občin ho: postaviti in plačevati na vsakih 10,000 prebivalcev po enega'občinskega zdravniku, dalje postaviti in plačevati na 10,000 prebivalcev po eno »estro pomočnico, postaviti in plačevati na vsakih 5000 prebivalcev po eno kvalificirano občinsko babico, da plačajo bolni- pobija nalezljive bolezni in da o tem ev. poroča, 10. da perijodič-no prepotuje svoje področje, prireja ambulantne dneve, proučuje način življenja prebivalstva svoje občine in da oddaja o tem poročila in stavlja predloge, 11. da opravlja v ljudskih šolah, kjer ni šolskega zdravnika, njegovo službo, 12. da ima priročno apoteko po obstoječih zakonskih predpisih. Drugi zakon pa ureja bolnice. Bolnice, državne, banovinske in občinske. Državne bodo: obča državna bolnica v Beogradu, dalje bolnice v Nišu, Skoplju, Novem Sadu-in Sarajevu ter bolnice za duševne bolezni na Sten-jevcu, Kovini, Toponici in Beogradu. Ostale javne bolnice so ali banovinske ali občinske. Minister za narodno zdravje lahko prevzame dogovorno kot državne tudi še bolnice v Banjaluki, Ljubljani, Splitu in Stenjevcu. Obči državni bolnici v Beogradu in Ljubljani služita tudi za medicinski študij, ^olnice morajo biti vsestransko urejene, da lahko služijo popolnemu ozdravljenju bolnikov in lahko sprejemajo za zdravljenje predpisane takse. Bolniki plačajo te takse ali sami ali pa zato zavezane osebe kot občine, zavarovalni fondi, o-krožni uradi za zavarovanje delavcev bratovske skladnice in o-stale ustanove za zavarovanje delavcev. Zdravljenje državnih uradnikov in njihovih rodbin, invalidov ter beguncev se vrši po predpisih, ki jih bo izdal minister za socijalno politiko, bano-vinskih pa po predpisih banov. Pri ubožnih se bo vršilo zdravljenje na državne stroške, ako so dotični bolni na duševnih boleznih, na odprti jetiki ali na ve-neričnih (spolnih) boleznih. Bolnice morajo imeti ambulantno za brezplačen pregled in zdravljenje siromašnih bolnikov. Nadaljnji členi govore še o financah, upravi, osobju bolnic ter plačah bolniškega pomožnega o-sobja in zdravnikov. Zakon pokazujeta lep napredek v delti za unifikacijo jugoslovanske zakonodaje. Delu na zdrav&fctenem polju pa nudita možnost za Čim uspešnejši napredek. Katoliiki škofje o vzgoji in fioli Pred nekaj dnevi so imeli jugoslovanski katoliški škofje tri dni trajajočo konferenco, katere rezultat je najbrže najnovejše pastirsko pismo, ki so ga podpisali vsi jugoslovanski škofje, in ki določa stališče jugoslovanske cerkvene hierarhije do novega šolskega zakona. Stališče je seveda odklonilno, ker se država ni odrekla svoji pravici do vzgoje otrok in je ni prepustila popolnoma cerkvi, ki jo, kakor pravi to ta pastirski li»t vsled Kristusovega izreka, da dajmo bogu kar je božjega, cesarju pa kar je cesarskega, ima edina pravico vzgajati! Škofje obsojajo zlasti koedukacijo, to je skupno vzgojo dečkov in deklic, ki jo je pa po naziranju* predstavnikov moderne šole še vse premalo. Ko-edukacija je uvedena v ljudskih šolah po malih kmečkih krajih «* pristojbine za svoje siroma- Škofje odklanjajo načelo izk I ju- »n«- občane po zakonu o bolni-C;'h, da same vzdržujejo in gra-zdravstvene ustanove na svojim področju in da sodelujejo pri v*liž< \an ju in gradnji teh usta čno državne šole in se izrekajo za z državnimi šolami enakopravne verske Šole. Država sama ne sme mladine sama voditi, cerkev mora imeti v tem oziru odločujočo besedo. Cerkev obso- n,,v t.r končno da sodelujejo pri Odločujočo owou. ^Hciil in nobHftn«, n«lo*lii- j« <*načuje kot pogubne za I VJi in pobijanju nalezlji v h VVzni. Obseg zdravstvenih za kraje, ki so manjši od ; " u navedenih, bo določil ban ' ' »-likanju sanitetnega sveta. v takih zdruienih zdrav-' Hiih občinah bo banovinsko. I>"lžriosti občinskega zdravni-zdravstv. občinah obeh vrst ' leče: 1. da brezplačno tura 4 7.< blode vse one vzgojne načine, ki izključujejo nadnaravna sredstva ali jih podcenjujejo. O, saneta simplicitas! Kako se ta nesrečna cerkev, ki ao jo ustanovili in Jo sestavljajo popolnoma vsaj po zunanjosti In telesnem sestavu naravni ljudje, vne-ga kar diši malo bolj po naravi . o boii' Seveda je težko živeti In •w< mrfne prebivalce, uJklm ,judem v na- u o tale prebivalce po ** . niku, ki ga predpiše ban^v. in z naravo -anju sanitetnega sveta, «rtev umora pod Ko*nlkom iden- »ravlj. tudi drugo Javno i ^ T TJer.l noročali eno službo po predpisih 1,, n, zdravnike pri Javnih Je bil pod Klikom v L ubljani h in občinskih upravah, umorjen neznan mMtnM^ Da- na javnih obutev nee Je i*!«!« Uufc^jjta ¡»Uclju ov ; 4 da skrbi za napre- od Kotnikom in občin«; 7.~da stavlja Pri « bi ponarejene^ dokumente vovua _ ----------. i . . d«,. «. d. «krbi * *J Z : "lr.v.,„ „. pod roí ju den pod Rotnkom In U k «T ' ,..nMIJI ln d. «n. «» >«" t ^ trmvMm pri («h Mih. 8 da vodi K"I j* M« «•» " ^ T »M*n In umiranju n» P"«nlk»m Mllanoni Za.UvnlkovI- ■ rojenim 1904 v Gare*inI. voje zdravstvene ob- ^ien.m ' • Stefanovič Ivan. Morilec še ni izsleden." O motivu umora pišejo llsti^ da je bil umorjeni svoj čas navdušen komunistični agitator, ki je pa zadnje čase zapustil svoje tovariše ter prenehal biti aktiven agitator. Kadi tega so ga baje umorili njegovi nekdanji tovariši. Koliko je resnice na teh domnevah bo pa še pokazala preiskava, ako bo. Bivši orožniški narednik Pire zopet pred Hod iščem Pred sarajevskim sodiščem se je te dni zopet začela razprava proti bivšemu avstrijskemu o-rožniškemu naredniku Pircu, Slovencu iz Vrhnike, ki je obtožen, da je pustil leta 1914 ustreliti seljaka Marka Dtžilita brez pravega povoda. To je že tretja razprava proti Pircu v tej zadevi, nedavno ga je sodišče obsodilo na smrt, prizivno sodišče pa je razsodbo razveljavilo odredilo novo razpravo. Nedavno se je vršila proti Pircu druga razprava, ki so jo pa morali radi nadaljnjega zasližanja nekaterih prič preložiti. Tretja razprava se je pričela sedaj v ponedeljek. Pire doslednjo zatrjuje, da jc Džilit pobegnil v Crnogoro ter nato najbrže v boju padel. Sodišče je zaslišalo pričo Smiljo Džilit, ki je izpovedala, da je nekega dne Marko Džilit odšel od doma in ga štiri dni ni videla. Nato je prišla soseda Fata Kečo, ki je povedala d« leži Marko v potoku ubit ter da so ga ustrelili avstrijski orožniki pod vodstvom narednika Pirca. Na predsednikovo vprašanje kakšen je bil Pire, je priča izjavila, da jo je erikrat v pisarni pretepal. Sodišče sedaj nadaljuje z zasliševanjem drugih prič. Obtoženca brani odvetnik Dr. Badovinac, kot sodni izvedenec je pa orožniški poročnik Karel Ranja. Za izid razprave, o kateri bodemo še poročevali vlada v Sarajevu veliko zanimanje. Prepovedani listi v Jugoslaviji Notranje ministerstvo je prepovedalo uvažati v Jugoslavijo sledeče liste: italijanski list "L'-Italia Giovdne", ki Izhaja v Bo-logni, list hrvatskih izseljencev "Hrvatska Misao", ki izhaja v Monteviedeu (UrUgvaj) ter knjigo "Egy Halah a Itet Nomzet'V ki je izšla v Budimpešti v madžarskem, angleškem in italijanskem jeziku. Zadružna banka v Ljubljani sporoča vsem svojim delničarjem, da se bo dividenda za leto 1929 začela izplačevati 1. aprila 1930. Dividenda za leto 1929 znaša 6%, to se pravi na vsako delnico nominalne vrednosti Din 100.00 se izplača proti izročitvi kupona št. 8, Din 6. Dividenda se izplačuje na blagajni Zadružne banke v Ljubljani, Miklošičeva ulica št. 13. Ameriški delničarji lahko pošljejo svoje kupone v pismu na banko, nakar se jim bo protivrednost nakazala, ali pa na željo tudi vložila na hranilno knjižico, ki se obrestuje najmanj po 5%. Itapeh slovenske ^erutninarke Da se določi selekcija najboljših plemen perutnine je minister za poljedelstvo meseca septembra razpisal natečaj z nagrado Din 5,000 za onega, ki bo prvi po objavi tega natečaja pripeljal na trg sveža jajca z natančnim datumom, imenom proievodnika itd. Kot kontrolni dan je bil določen 4. januar 1900. Tega dne so posebne komisije pregledovale na trgih Jajca. Na podlagi u-gotovitve je bila prisojena prva nagrsds ge Malvini Golobovl-lz Lesne** brda, občina Horjul, o-kraj LJubljana. Ministerstvo za poljedelstvo bo razpisalo Še eno nagrado za prodajo najboljših svežih jajc. Tudi Bolgari obujajo alentale Kakor smo poročali je bilo zadnje čase izvršenih več atentatov na jugoslovanskem ozemlju po bolgarskih komitaših. Dose-daj se je bolgarska vlada delala vedno nevedno v takih slučajih. Sedaj p* J« l*>«laia posebno ko-' misije, da skupaj z našo vodi nadaljnjo preiakavo. Tudi bolgarski ti*lr»recej energično obaoja te moriji Mogoč* bo le počasi prišlo do ozdravljenja razmer ;med nami in Bolgari. udarila % električno napeljavo h .Splita poročajo, da Je Umikaj »trela udarila v električni kabel ter uničila vse varovalke v dotičnrm delu mesta. Mesto je 'ostalo v temi več ur. Veselic, ki so se vršile ao se morale predčasno zaključiti. PROSVETA EMIL ZOLA Ob njegovi 90 letnici se bo ves kulturni svet spomnil E. Zole, ki je praktično in teoretično ponazoril naturalizem. Ta literarna šola se je izcimila is Flaubertovega zgleda in slabo tolmačeve Tainove filozofije. Naturalizem je nekak realizem, ki ai nadeva znanstvene namene, oziroma ki skuša spojiti slovstvene metode s znanstvenimi. Claude Bernard, slavni pisec "Uvoda v proučevanje eksperimentalnega zdravilstva", jč močno vplival na Zolovo mišljenje. Ideja dedfčnosl in patološke pogojenosti človeškega delovanja ga je docela prešinila. Najprej je treba opazovati, zbi-rati človeške dokumente. V be-ležnico si vpisuješ dogodke, ki si jim bil priča, anekdote, ki si jih kje čul, obraze, ki si jih srečal, besede, vedenje »kretnje. Razen tega moral eksperimentirati. Roman bodi eksperimentalen. Te teorije je prvič uporabil ZoTa v romanu "There-se Raquin". Pri izvedbi je imei njegov svetovni nazor veliko vlogo. Zola, odtrgan od cerkvene vere, je izpovedoval pesimizem svoje dobe, češ, na svetu je več neugodja kot Ugodja, zlo presega dobroto, prhroda je prej nemilosrčna kot usmiljena. Povsod vidi le sebičnost in siromaštvo, nravne in'telesne bolnike ter pokveke. Ni čudo, Če torej najrajši sega po mračnih snoveh. Francozu Je močno razvito nagnjenje, da zmedeno mnogo terost ln zapletenost življenskih pojavov rad ureja po neki vo dilni mibli. Takšna enostranska omejitev je običajno le v pro-speh učinkovitosti vsake umetnine: zgolj v omejitvi se pokaže mojster, je rekel Goethe. Fran-coska književnost je vprav na ta način postala svetovna vele sila, ker so njeni predstavniki znali velike ideje jasno zagra biti, dosledno izvesti ter jim podeliti srčkani mik in čar eno-savne resnice. Tudi" Zola ima svoje načelo. Vendar obdarjen je z živo domišljijo, ki neumor no, mrzlično deluje ob pogledu na snovost. Ta domišljija je naperjena na slikovitost in pla stiko. ,Je li golo naključje, da je med vsemi evropskimi narodi moderna Francija rodila največje koloriste in kiparje? Zola je pri tem zabredel v Isto zmoto kakor njegov predhodnik Balzac: z obilico in bogastvom in s točno podrobnostjo hoče pred mete otipljivo prikazati. Tako vam je porabil dve sto strani za opis vrta Taradou (Oreh abbe-ja Moureta). V mnogih prime rih se mu je namen obnesel, pogosto pa se čitatelj utrudi ali raztgese. In kar bi kdo drugi dosegel z malo podatki in pri spodobami ali primerami, Iz podleti naturalistu, kadar tone v svoji tvarini. Glavno njegovo delo je niz romanov "Rougon Mactjuart, naravna in družabna zgodovina družfne pod drugim cesarstvom". Uvodoma Izjavlja: "Razložiti hočem, kako se zadrži družina, ki se pomnoži na skupinico bitij, 10 do 20 ljudi, ki ae na prvi pogled zde bistveno različni eden od drugega, a se njih tesno sorodstvo med selnij dokaže z natančnim Raziskava-nJem. Dednost ima svoje zakone kakor težnost. Poskusil bom j>oiskati in slediti nii, ki mate matično drW od človeka *do človeka, s tem da bom razrešil vprašanje, kako učinkuje temperament In kako okolica." Posamezni romani so neenake vrednosti, najbolj se cenita T Asaommolr", Ubljač, ki vsebuje točno sliko nizkih delavskih slojev v Parizu, in "Germlnsl" iz življenja rudarjev na severu» Poalednjl romani razodevajo i svojo unollčnostjo, da je avtorjeva tfornost opešala. "Pariz" skupini "Treh mest" in naj-zadnji roman "Plodnost" s ve-dočita o moralnem poletu: zaupna vera v rešilno moč razumne volje in samozatajnega radostnega dela. Ne vem kateri ruski pesnik je ustvaril prelepo sliko: Trno» vit grm v cvetju. Mimo pride 4ečko mrke duše in zajavka: "Ubog* rote, vse ste s trnjem obdane. Žalostno Je na svetil!" Za nJim pritrdi v seri mladenič In oatrmi: "KJ, koliko cvejal Pa Je vendar kpo na svetu, Še celo med trnjem so rože!" Slič-no je V. Hugo nahajal čistost in plemenitost med berači in postopači, torej biser v blatu, Zola pa vse narobe. On je romantik nesnage. Njegova Črnogled-nilst p (Hirava človeške Aibko. sti. Kar je vrlega in klenega v družbi, se le porod koma pri njem uveljavi. Dejstvo pa je, da sta se najbolj razširila romana, kjer je nakopičil največ sirove prostaščlne, J'Nana" in "Zemlja". Zolova teorija o znanstvenem romanu seveda ni pravilna. Na-ravoslovske raziskave imajo trdno določen predmet in izhajajo iz določeuih, ponavljajočih se izkustev. Pisatelj si pa aam ustvari predmet: to jc stvor njegove domišljije, na katerem uporablja dozdevno znanstveno pravilo. Sicer pa je pisec neredko zanemaril svojo dedičnost in porinil v ospredje kako tehnično posebnost: železničarstVo V "Človeški zverini", rudarstvo v "Germlnalu", flnančništvo v "Denarju". Zolovlm značajem rtedostaja notranje individualnosti. Nimajo duhovnega obličja, ki bi se spreminjalo po okol-nostih, kakršne se dogajajo v istinitem življenju. Pač pa so predstavniki celih slojev, zgrajeni na osnovi mnogih podrobnih opazovanj. Najuspešneje riše brutalne poedince. Kakor pa so poedinci enolični, toliko genialnega prikazuje gibanje množic In izbruho nagonsnih strasti. Na slog pa ne gleda toliko ko Flaubert. Krepki jezik mu je enoličen, neoseben. Kako naj naposled ocenimo naturalizem? Reči moramo, dn je njegov poseg v slovstvo blagodejno učinkoval na usodo romana. Flaubert, Zola, oba Gon-courta so nadeli uzdo prekipevajočemu "Jazu", ki nI bil vselej zanimiv. Naturalizem je preskrbel romsnoplscu izvrstne pripomočke, kako urediti počet-no zmedo svojih občutkov. Navadil ga je iskati navdihnjenja v Življenju, razločatl v "trušču okoliških istinitostl prvjno, ki bi utegnile pospeševati njegov lirlzem. Po naturalizmu Je ro* man postal bolj človeški.* Danes smo pozabili njegova pretiravanja in mu priznavamo, koliko mu sedanja intuitivnejša literatura dolžna zahvale za dekorativno točnost, umerjenost, natančnost in tivljenskost. Tudi v gledališču je vplival. A. An-toine, Zolov učenec, Jo v Svobodni pozornici izvajal že nekak anticipiran kinematograf. - Pa danes? Zola še nI mrknll. Statistike iz Javnih knjižnic In založniških dobičkov pričaj», kako še množice segajo po njem. &e dolgo po njegovi smrti ju pesniška struja "proletarizem" kazala nanj kot na svojega po četnika. Knako ga med drugimi šteje tudi šola "dinamizma", ki si Je prisvojila geslo "P art l>our la vie", umetnost za življenje, in h kateri spadajo možje kot Barzun, Gossez, Guilbeaux, Lebesgue etc. Romanopisci kot Poinsot, Normandy ga čislajo za vzornika in vsak mesec utegneš Čltatl kaj o društvu I*es A-mls de Žola. Naturalizem je prekvasil pač leposlovje v*ega sveta. V Italiji Je okrepil verlstično strujo (Oa-puana, Verga, Pogazzaro), pri nas Je oplodil nekaj pisateljev: Govekar, Murnlk, Kostanjevec itd. A predaleč bi zašel, kdor bi hotel naštevati svetovna V"-ledela raznih slovstev, ki bi Inu la brez naturalizma dokaj drugačno lice, nego ga imajo tak<». 11. A. Slomški Narodna 1» I. tprilk Podporna Jtdnoii' iBkorn. 17. Jutdj« 1907 v dHUvi Illinois Alf atc naročeni aa dnevnik 'Proavito"? Podpirajte »rej Hat ! 8657 5» So. kawiuUI* Ave., Cklca*«, III. Tel. Kurkford 4»04 GLAVNI ODBOR 8.N.P.J. UPRAVNI OIMEK: VINCENT CAINKAR, prsdMdntk.....SS67 8. LawndaU Aw., Chleaffo, III. PHED A. VIDER, fl. tsjnlk.........2M7 6. Lawndnla Ava., Chicago, 111. BLAB NOVAK, tajnik bal oddalka... .2057 8. LawndaU AvaH Chicago, IU. JOHN VOQRICH, «t blagajnik.......M57 8. Lawndnle Ava., Chicago, III PIUP GODTNA, opravitalj flaalla... .8(157 8. Lawndala Ava., Chicago. Ill JOHN MOLEK, uradnik glailla......8057 8. Lawndnle Ava., Chicago, 111. ODBOKNIK! ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik, AflO Rumell Ave., Johnntown, Pa. DONALD J. LOTRICH, drugi podpradi., 1M7 8. Trumbull Ave,, Chicago, III JOHN J. ZAVKRTNIK, gl. sdravnik......\$784 V 80th 8t.. Chicago, 111. flOBPODARHKI OD8BK1 FRANK ALE8H, predsednik..........8184 8. Crawford Ave., Chicago, III. JOHN 01.11»...............................9084 W. 87th St.. Chicago, III JOSEPH SISKOVICU................¡00« E. 74th Street, Cleveland, Ohl* POROTNI ODSEK: JOHN GORfiEK, predsednik..............414 W. Ray St., Springfield, 111 ANTON SULAR...................................Box 87, Arma, Kan«. JOHN TRČEM..................................Box 857, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ................................Box 61, Park Hill, Pa. FRANCES ZAKOVfiEK.................1010 Adama «t.. No. Chicago, I1L OKROŽNI ZASTOPNIKI 1 GEORQE SMREKAR, prvo ofcroftje.......187 Main Ave., W. Aliqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo okroftje........085 K. 108nd St., Cleveland, Oki* FRANK LKKftA, tretje okrolje............P. O. Box 0S4, Mulberry. Kani. FRANK K LUN, tetrto okrolje.................Box 05*, Chlsholm, Minn. FRANK KLOPClC, peto okrolje......................P. O. Dines, Wyu NADZORNIOD8KK1 FRANK EAIT7, predsednik.................80S« W. 80th St., Chicago, III ALBERT HRAST......................555 8. Plene St., Milwaukee, Wis. MICHAEL PLK81IK..............B10 Madison Ava.. N. 8., Pittsburgh, Pa. NIARMCnnhmInn s ftevnlasl «SternlM. kt Met* « fl. iri4i, w »Ml Ukaki VSA PISMA, kl m mii*4a|« m »nI* al. nn4w4iilfc», m| m m pr*4«*4nlltv« VSI nXNAKNK Miajslv« le «ivsft M m tl*«ta a L «»ravnaaa Mlaska le Muela »ak m| aa patilla ja mm «I. lajelllva. Vaa aeSava. Nkajafa aa MnMka Mm", aaj aa MllUela as M. tajelált*. Vaa mUU**. v »«aal s kUaalnUktwl Mall, es] aa MiSieJa es kUeainlltT«. vsa raiTOlna IM, paalavanja V «I. ners*Mei aSkar« aaj aa ee4lliaja frank Se}«* VSI raiZIVI m st pMwml m*mk sa Ml MftiUeje aa Jaka Uaràka. eratfaatfiilkt en» VSI uorisi In 4rat1 «elal, Mtaanlla. aglaal. Mte4elM Im aplak «aa, kar |a » avaaS s «U.ll.m Mnala. m) aa M*IUe aa -rSOSVIITO." Ulf S. UwMlala Ava., C Mae*, III. NOTBi OawaapaweaMa «Uli llia Supram* Oftiva akaaM ka *44raaaarf aa fallaeai Ca«maaWatlaM lar Ika aseraeia eraaManl akaaM Im illwial 4e kl«. AS ramltleeaaa af mmf ee4 k««leaaa aenaamlee Min m4 eiaakara atkar tkan alrk kewfll akaaM ka aMraaaaf U Ika aaavalarjr'a afflaa. MalUra ai alrk kaaalll iknM ka s4 iMSa MHalnln« la Ika affl.lal arean akaaU ka a44,«aaa4 le »rSOSVKTA.M Ogra|« mišico kot šolnina svetloba —olajša bolečine Bole/ine vhrblul Ksl>olnbolil Slabo ss počutile po vsem UviMu— prvvei «rudni su, da bi se Ribali... Ofcn p- ¿ajlr I» «srpi», buWt > lilirj. Naj val» kdo nama!« hrbel s Sloanom, Slmm't LMmtni ogrtfi Itln h*t ftnln* irrttobé. NJanovi tdrmtlM /eršiodanniajobole^iao. Ponavljajte vseka uro. dokU« bad mm odoalu. Rabi as v 11 ntlljonib druf in. Kupile «vele neldeniro le danes. )5f. SLOAN'S Liniment A4 Na M)I Hila»ana RAZNO Vid In «kih pri ribah Nedavno Je ke trdil motaplja-čn iz NanU*«a. Krnsst Rouguar Izjavlja: "Ksdsr grem |»od voilo, m* rllnf najprsj razbegnnjo, |io-1 le j pa s*» naglo «bero krog meni». Ako miruj«*m ali ** na videz ne zmenim zanj*, neprisiljeno krojijo okoli mene. Tako *em videl morsko jeguljo (Muraena conger), ko Js meni na dosegljaj napaflla in potrla vuliko rakovi-co. Tiste pa, ki aa dovolj prlbll-lajo steklu v moji ¿«ladi, da s|a>. znajo človeka, jo hrt odkurijo. Knako tbsfta, kadar iztegnem proti nJim naptrek 'si drftnikn, da bi Jih nabodel. Katlar pilim kols, toUfem s kladivom ali delam drugačen ro|s>t nenavaden zanjs, se radovivlno prlblitajo ter me obkrodtajo. V v«m!I so mesta, kamor na povrtlju sije solnce, kolikor toliko osvetljena S do 4 m globoko. NI ¿uda, ¿e se ulov« najlepAe ribe v senci ali v oblačnem vremenu, kadar ftival n« vidi trnka."__ ICerrf end um o prohiblrljl New Y»»rk. — Magazln "The Literary Digest" Je ta teden *a-IniI<*1II veena skiiiaij 2,Alt,072 glasov. Od teh jo bilo oddanih !.80.1.ft2<'* proti prohiblelji lil 712,M0 /a pruhibicijo. Kirraafin Ca., H**f ledom, se hudobno za režal in rekel: "Prosim, v jedilnico! Pro-sim, sledite mi I" Komaj je stopil neznanec v soIki, je zdravnik sa nJim zaloputnil težka vrata. In Ukoj nato je zaropoUI zapah. Neznanec je prebledel in ae ogledal po prostoru z vprašujoči m opgledom. Soba je bila skoraj prazna. Samo miza Je bila v njej pokrlU a prtom, In nekoliko atolov. Zdravnik sprejme neznanca Cez dvajset minut je pozval zdravnik Jakov ftiAman neznanca v ordinacijsko sobo. "Proaim, oprostite, ds sem vs* zaprl v jedilnico." je menil zdravnik. "Kakor vidite nimsm nolienega alužabniks in dandanes moramo biti selo nezaupljivi. Pred nedavnim ao ml u-kradll pacienti dve zimaki suknji v predsobi. Pred tem še kožuh. In danes Je t>dneael neki vrag zadnji pljuvalnik. Med tem ko imam tu kakžnega pacienta pod rodko, mi drugje drugi vae odnašajo. Tako mi ne preosUja nič drugega, nego da ae zavarujem s. UkAnimi ukrepi . . . Ampak proaim vaa zelo, da ml oproatite .. . Odprite U- •ur "Hm!" Je dejal neznanec ne» in odprl usta. Popolno delo Neznanec jejitopll na cesto, a«* vstavil pod neko svetiljko In »e porogljivo zasmejal: "Tako," je dejal neznanec, "«edaj hočem pogledati, kaj sem odnesel!" Odpel je površnik in suknjo, izvlekel namizni prt in ga pregledal. "Nič vreden, sUr, pokrpan namizni prt t" Je siknil nesnanec skozi sobe in pljunil od beaa. Potem Je udaril s nogo ob tla ln za mrmral: "Nu, bolje nego nič. Rasen teira pa nI bilo v sobi tudi prsv nitVasr. SsJ vendar nisem mogel odnesti stol." Neznanec je zamahnil restg nirano s roko In odšel naprej. Mo« la ftsa« "Tebi kaj reči nima pomena Pri enem ušesa gre notri, pri drugem ps ven." — "Pri tebi Je ps drugače, pri ušesih gre notri prt ustih pa ven." • • • Pred Sodnik: "Ali se niste nič ball, ko ste vlomili v blagajno?" Vlomilec: "Pač. bal aem se. da bo blagajna prazna , # C Poglejte na to • V • na ta način čE SE ODLOČITE za izdelovanje najboljše cigarete, kar so jih kdaj kadili... ali ne boste začeli izbirati najboljšega tobaka vsega sveta? ... Ali ne bost« brez odpora trosili čas in denar, da razkrijete in razvijete najbolj dovršeno me — šanico? ... Seveda boste. In baš to je napravila Camel. Zato je postala Camel tako hitro najbolj priljubljena cigareta v Ameriki. Zato, neoziraje se, kar plačate, je ne morete vzpo-rediti za mil, prijeten duh in gladko bogastvo, ki napravlja dovršeno kajo ... Izkušeni kadilci vam bodo povedali... To je velika cigareta! Ne ödrecite se razkoiju Camelš