Leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za Vt leta »0 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka J9J UradnlSt v o: Ljubljan*. Gregorčiče?«, ulica 23. Tot 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Časopis za trgovino.Industrlio. niei v Ljubljani St. 11*953. Plača In toži se vLjubljani. |-hala **** ponedeljek. sZntMICS sredo m prtek Uubllana, petek 4. aprila 1941 Cenaf^L VSO Jasna pota Navzlic vsem napetostim in razburljivostim, ki jih doživljamo kot naravuo ali pa tudi kot narejeno posledico sedanjih mednarodnih dogodkov, je vendar pot našega naroda od vsega početka sedanjih dogodkov jasna in določno začrtana. To pa predvsem zato, ker je naš narod ostal zvest samemu sebi in svojim idealom, da spoštuje tuje in da ne odstopi od svojega. Naš narod ni zato nikjer iskal konflikta in tudi ni mogel dati nobenega povoda za konflikt, ker je vedno čuval samo to, kar je v resnici njegovo, kar si je pridobil v največjih bojih in žrtvah. Zato je bilo vedno glavno geslo našega naroda, da od pravic, ki so vsebina njegove svobode in teritorialne nedotakljivosti, ne more nikdar odstopiti, kakor tudi on sam od drugih ne zahteva nekaj podobnega. Pot našega naroda je bila zato v vseh sedanjih dogodkih jasna in zato je živel tudi z vsemi svojimi sosedami v dobrih odnošajih, naravnost v zelo dobrih. Ker je pot našega naroda jasna, zalo pa je naš narod tudi miren in zalo brez vsakega razburjenja opravlja to, kar je njegova dolžnost. V tej mirni zavesti je tudi velika moralna sila našega naroda in jamstvo, da bo prestal preizkušnjo, če bo pred njo postavljen. Vsak nas človek danes natančno ve, kaj je njegova dolžnost in da se tej dolžnosti ne more in ne sme odtegniti, pa naj pride kar koli. Ta zavest jo tako močna tudi zato, ker temelji na prepričanju, da tudi naši vodilni možje ne iščejo nobenih pustolovščin, da je tudi njih prvo prizadevanje ohranitev miru, če je seveda ta združljiv s častjo in najvišjimi ideali naroda. Ker so pota našega naroda jasna, zato pa tudi ni mogoče premotiti našega naroda ne z neresničnimi vestmi, ne z grožnjami, a tudi ne z lepimi vabami. Naš narod pozna samo svojo dolžnost, to je dolžnost do sebe in svojih osnovnih temeljev za napredek ter dolžnost do drugih, da spoštuje njih pogoje za napredek. Zato je prav za prav čudno, če bi naš narod sploh mogel priti v kakšen zunanji konflikt, ker z njegove strani za to pač ni bilo nikdar nobenega jk»voda. Kavno zato pa bi naš narod s tem večjo elementarno silo branil svoje pravice, ker je srd pravičnega še vedno bil nepremagljiv. Tem bolj pa more biti naš narod miren, ker je pravočasno uredil svoja glavna notranja vprašanja, da so danes glede življenjskih interesov države ene misli in ene volje Srbi, Hrvati in Slovenci. Naš narod se je pripravil za svojo obrambo, ker so bila njegova pota jasna. Mirni in zbranega duha opravljamo tako danes vsi svoje posle ter v zavesti, da ima vsak naš človek svojo predpisano dolžnost, ki jo mora izvršiti do konca. Pri tem pa je naš narod vedno pripravljen, da svoje dobre odnošaje z drugimi narodi še zboljša, če ti v enaki meri spoštujejo pravice našega naroda kakor naš narod resnično spoštuje pravice drugih. Mnogo koristnega je dal naš narod v sodelovanju z drugimi narodi in vedno je naš narod pripravljen še nadalje sodelovati z drugimi narodi. Samo od drugih narodov je odvisno, do katere mere more naš narod koristno sodelovati. Vsa zgodovina povojnih let do- kazuje, da je naš narod imel pred seboj vedno jasno pot in da od te ni odstopil. V manjših vprašanjih, zlasti notranjih, se je sicer dostikrat pripetilo, da ni bil ves narod vedno istih misli. Svoji osnovni ideji pa je ostal vedno zvest iu zato je ostala tudi njegova moralna sila nezmanjšana kljub vsem povojnim dogodkom. V dnevih pre-roditve se je to še zlasti pokazalo in dobro bi bilo, če bi to upošte- vali vsi, ki so v stiku z našim narodom. Vsak narod ima svoje poslanstvo in tako tudi naš narod in teinu poslanstvu bo ostal zvest v vsakem primeru. Popolno soglas Hrvatov in Slovencev Z velikim zadoščenjem je vsa naša javnost sprejela včeraj popoldne vest, da je bil dosežen pri pogajanjih, ki so se vodili v Beogradu med zastopniki vlade, srbskimi strankami, IISS ter dr. Kulovcem. popoln sporazum. Tako so Srbi, Hrvati in Slovenci notranje enotno pripravljeni, da branijo svojo svobodo, neodvisnost in ne- vtralnost, če bi bile od kogar koli ogrožene. Jugoslovani so se tako v usodnem trenutku izkazali kot narod, ki je na višini položaja. Z zaupanjem in vero zremo v bodočnost. Viden izraz doseženega sporazuma jo v izjavi in proglasu dr. Mačka. Iziava dr. Mačka časnikarjem »Kristjan sem in spomnil sem se besed Kristusovih: Blaženi tisti, ki grade mir, ker se bodo božji sinovi imenovali. Culim dolžnost do naroda, ki mi že deset let .izkazuje zaupanje, da poskusim vse. da se mu reši mir, ta največja dobrina človeštva. Iz poročil, ki so nri jih prinesli ban dr. Ivan Šubašič, podpredsednik HSS Ko-šutič in lirvatski ministri, kakor tudi iz sporočil predsednika vlade generala Simoviča, zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča, kakor tudi iz pisem, ki sem jih dobil od uglednih Srbov in Slovencev, sem dobil globoko prepričanje, da so današnji prvaki Srbije in srbskega naroda prav tako iskreno za mir, kakor tudi jaz. Zavedam se navzlic vsem težavam, ki se zad- nje čase kopičijo, da bomo s skupnim sodelovanjem in s skupnimi napori lahko ohranili mir in olajšali težave, ki nam jih današnji težki časi prinašajo, razen tega pa si bomo s sodelovanjem zavarovali pridobljeno pravice IISS, ki bodo ne samo spoštovane in utrjene, temveč tudi poglobljene. Prepričan sem, da bom to delo izvrševal toliko lažje, ker bom pri njem sodeloval z inožmi, s katerimi sem bil sodelavec v najtežjih časih in bil nosilec skupne liste pri volitvah.« Oklic dr. Mačka Jutranja konferenca, na kateri je inž. Košu tič podal poročilo dr. Mačku, se je končala danes opol- dne. Sklenjeno je bilo, da bo dr. Maček zvečer odpotoval v Beograd Vsem hrvaškim narodnim zastopnikom, predsednikom okrajnih, občinskih in krajevnih organizacij IISS ter vsem poveljnikom hrvaške kmečke zaščite! Po vsestranskem pretresanju in treznem premisleku sem sklenil ponovno stopiti kot podpredsednik v skupno vlado. Sklenil sem to zato, da storim vse, kar morem, da se v zadnjem času reši mir. Kazen tega bodo v zvezi z mojim vstopom pridobljene hrvaške pravice ne samo zajamčene, temveč tudi znatno razširjene. Da bom v tem lahko uspel, me mora še naprej podpirati vos hrvaški narod s svojo disciplino in vedenjem, s svojim redom in mirom. Končno poudarjam, da se vsi vojaški obvezniki, ki so bili pozvani na vaje takoj in brezpogojno odzovejo. Kar se tiče konj in rogate živine, kakor tudi voz in opreme, v kolikor so vojski potrebni, naj občine store vse, da se tem zahtevam zadosti. Da bo vse to plačano, pa jamčila država in banovina Ilrvat-ska. Opozarjam, da je vse to samo pripravno stanje in da sem jaz v novem redu le toliko močan, v kolikor stoji ob meni narod, .V Zagrebu, 3. aprila 1041. I)r. Vladko Maček. Položaj trgovstva v mariborski Občni zbor Združenja trgovcev za Maribor- okolico Združenje trgovcev za Maribor-okolico je imelo pretekli teden svoj redni letni občni zbor v dvorani hotela »Orel«. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, dokaz, kako zelo vedo naši trgovci iz bližnje in daljne okolice obdravske prestolnice ceniti današnji položaj, ki prinaša nam vsem vedno hujše naloge. Zborovanje je vodil neumorni delavni predsednik Janko Kostanjšek iz Sv. Martina pri Vurbergu, ki je že od ustanovitve pred 22 leti na čelu Združenja v popolno zadavoljnost članstva, Bo uvodnih formalnostih je predsednik Kostanjšek počastil spomin v preteklem poslovnem letu umrlih članov Alojza Jiiger-j«, Marije Vojvodove, Antoua Marina, Ferdinanda Jagriča, Ivana Karničnika, Genovefe Krenove in Franca Kokola. Navzočni so stoje poslušali izvajanja govornikova in počastili spomin preminulih s trikratnim klicem »Slava«. Predsednik Kostanjšek je imel nato daljši nagovor, v katerem je med drugim izvajal: Poročilo predsednika Kostaniika »Združenje trgovcev za Marl-bor-okolico slavi letos svoje jubilejno leto. To jubilejno leto pa ni takšno, kakršno bi si želeli. Svetovni požar razsaja neusmiljeno, in la vihra ima tudi za nas trgovce zelo hude posledice. Ob počelku vojne so bili hudi napadi na nas trgovce, kakor da bi bili mi krivi hudih razmer iu naraščajoče draginje. Bilo je vse polno napadov na nas, in nekateri so šli zelo, zelo daleč. Kasneje se je gonja v javnosti precej polegla, ker so uvideli, da la hajka ni pravilna in da je neupravičena. Doba današnjih velikih dogodkov postavlja ravno nas trgovce pred nova presenečenja. Nalagata se nam velika, naloga in skrb za naš obstanek. Ker pa smo bili trgovci vedno na mestu, bomo tudi v bodoče obvarovali svojo pozicijo. Od vsega začetka vojne pa do danes nas mučijo številne nared-be, v katerih pa se predlogi go-I spodarsklh ljudi kaj malo upo- števajo. Uvedle so se kontrolne knjige, kar sicer samo po sebi ni slabo, slabo pa je, ker kontrolni organi ne postopajo povsod enako. Vsekakor bi bil tu potreben zelo temeljit pouk. Maksimirale so se cene, maksimiral se je dobiček od prodaje posameznih predmetov, ki so prišli pod kontrolo cen. Reči moram, da je danes tako rekoč vse blago pod kontrolo. Kakor hitro bo objavljen maksimirani dobiček, bo Združenje izdalo primerno okrožnico članstvu. Proti nagradam ovaditeljem Gotovo ste čitali »Trgovski list« št. 32, kjer je objavljena uredba o cenah in da je do 1. avgusta t. 1. prepovedano vsako zvišanje cen. Seveda nobena uredba ni brez globe, kar je tudi pravilno. Ni pa pravilno, da so za prijav nike ovadbe razpisane denarne nagrade. Ce znaša n. pr. kazen 5000 dinarjev, dobi ovaditelj 15% nagrade, t. j. 750 dinarjev. Ker so organi slabo plačani, je naravno, da mora priti ovadba za ovadbo. Saj je celo Juda izdal Kristusa za 30 srebrnikov. Nič ne rečem, če je kdo res kriv, naj bo tudi kaz- novan. V našem primeru pa gr» večinoma *a nedolžne žrtve. Blaga vedno manj Bromet naših malih podjetij pada od dneva v dan, ker je nastalo hudo pomanjkanje blaga, zlasti najvažnejših življenjskih potrebščin, v prvi vrsti hrane, kakor zlasti moke in mlev.skih izdelkov sploh. Zmanjkalo je že petroleja, isto velja za sol, riž, dišave itd., da o kavi iti čaju niti ne govorim. Velik križ je tudi z bencinom; s pomanjkanjem tega goriva je zelo otežkočen promet in posebno prevažanje sadja v dobi kampanje. V jeseni, ko se je spravljalo zelje in pričelo klanje svinj, je najbolj primanjkovalo soli. Po več kot štiri ure daleč smo morali večkrat v mesto in skoraj vselej smo se morali vrniti praznih rok domov, ker pač ni bilo dobiti soli. Vse to velja tudi za druge predmete vsakdanje potrebe. Zaradi vsega tega so režije izredno narasle. Glede soli je treba omeniti tudi to, da je glavni zalagate!j prodajal sol kmetom, pekom, mesarjem itd., dočim 1r-govci tega važnega blaga niso prejeli. Z naredbo so se osnovali občinski preskrbovalni odbori ozir. uradi, ki jih je sedaj v območju našega združenja 23. Z ustanovitvijo teh odborov so trgovci, ki so vendar eden najmočnejših stebrov države, potisnjeni na stran. Trgovci smo dejansko odvisni od ljudi, ki nimajo pojma o trgovini in apro-vizaciji. Sicer so trgovci v teh odborih zastopani, nikakor pa ne prihajajo do primerne veljave v vseh občinah. V nekaterih preskrbovalnih odborih so n. pr. javni nameščenci, ki so kot za-drugarji največjt nasprotniki trgovstva, v drugih odborih zopet pristransko postopajo na drug način. Kolikor mi je znano, je v enem občinskem preskrbovalnem odboru na žalost tudi naš član, ki svojemu stanovskemu tovarišu v občini krati pravice. So pa tudi predsedniki občinskih preskrbovalnih odborov, ki kršijo predpise. V neki občini zahteva preskrbovalni odbor od trgovcev kavcijo, dasi ti trgovci plačujejo prejete mlevske izdelke ob prevzemu. Od vseh strani padajo hudi udarci na legalno trgovino, dočim se ustanavljajo zadruge z vsemi privilegiji in brez kontrole. Med drugimi smo dobili zadrugo tudi v Rušah, ki je našim tovarišem vzela najmanj <10% prometa, kar bo davčna uprava vsekakor morala upoštevati. Kar sem vam tu navedel, tovariši, vam bo itak že več ali manj znano, ker čutite udarce na lastni koži, vendar smatram za potrebno, da to naglasim tudi na skupščini, kjer se zberemo vsako leto enkrat. Omeniti moram tudi davke in druga javna bremena, Mi trgovci smo bili, smo in ostanemo' vedno na mestu, ki nam je dodeljeno. Dobro se. zavedamo, da je država dandanes pred težkimi nalogami, da ima ogromne izdatke, ki jih radi nosimo, ker v.emp, da so neizbežni in potrebni. Vse bomo storili za našo milo domovino iu za njeno nadaljnjo samostojnost in integriteto, zahtevati pa moramo, da se sliši tudi naš glas! če moramo dajati, ker je lo potrebno, naj se nam dovoli tudi prejemati. če sc nam nc da možnost zaslužka, tudi ne moremo plačevati, torej tudi ne moremo dati. Pri stalno padajočem prometu na eni strani in pri vedno večjih režijah na drugi strani nam letos pač ne bo mogoče popolnoma kriti predpisanih davkov. Nove socialne davščine Med številnimi naredbami je tudi uredba o minimalnih mezdah in plačah trgovskih pomočnikov, obvezno zavarovanje pomočnikov pri Pokojninskem zavodu in zvišanje prispevkov za bolniško blagajno. Uredba o minimalnih plačah je postavila marsikaterega pomočnika na cesto, ker podeželski trgovec no zmore predpisane najmanjše plače. Oblastvo nikakor ni upoštevalo našega predloga, naj bi se v tem pogledu delala razlika med mestom in de-iželo. Po naredbi znaša minimalna plača 1150 dinarjev mesečno, z oskrbo v hiši pa 420 dinarjev manj. S tem zneskom pa pomočnika ni mogoče pošteno prehraniti, o stanovanju pa sploh ni govora. Pomočnik stane torej sedaj mesečno: plača 730 dinarjev, hrana 600 dinarjev, stanovanje 100 dinarjev, pokojninsko zavarovanje 144 dinarjev, bolniška blagajna 104 dinarje, perilo 50 dinarjev, skupaj torej mesečno 1728 dinarjev. Tega zneska mnogi državni uradniki ne zaslužijo. Zato bi se morale najprej zvišati plače državnih uradnikov, potem šele naj bi se uredili prejemki privatnih nameščencev. Glede bolniške blagajne je še pripomniti, da zavod postopa prerigorozno. Ce n. pr. trgovec, ki mora biti pri današnjih razmerah vedno na cesti za blagom, spregleda plačati prispevke, ima v osmih dneh rubež, ki povzroči velike stroške. Zahvala Zbornice za TI Združenje je ponovno interveniralo v vseh perečih zadevah na merodajnih mestih; včasih je ime- lo uspeh, včasih pa tudi ne. Kar smo dosegli, za to moramo biti v prvi vrsti hvaležni Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani, zlasti njenim predstavnikom gen. tajniku Mohoriču, tajniku dr. Plcs-su in konzulentu Žagarju, ki našemu Združenju vedno pomagajo z nasveti in predlogi. Zato predlagam, da tem gospodom pošljemo s tega mesta v znak priznanja in hvaležnosti brzojavne pozdrave. (Sprejeto z odobravanjem.) Iz statističnega poročila tajnika boste videli, da jc imelo in da ima Združenje zelo veliko posla z intervencijami in s številnimi okrožnicami ter dopisi itd. S tem so narasli tudi stroški naše organizacije, kar je vse v zvezi s sedanjimi izrednimi razmerami. S 1. aprilom ho zvišana pristojbina za pisma, kar bo znova precej obremenilo Združenje in tudi trgovstvo. Ko končavam svoje poročilo, se moram tovarišu podpredsedniku Lamprehtu zahvaliti, ker me je za moje bolezni zastopal. Zahvaljujem se tudi ostalim članom uprave, kakor tudi tovarišem v nadzorstvenem odboru za sodelovanje s prošnjo, da me tudi v bodoče krepko podpirajo. Vas, nav-zočne in tudi nenavzočne tovariše, pa prav prijateljsko pozdravljam s pozivom, bodimo složni in tovariški, ker le tedaj nam bo mogoče premostiti vse ovire in težave in prenesti bremena, ki nam jih nalagajo izredno težki časi. Živela Jugoslavija!« Izvajanja predsednika Kostanjška je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje. atvo na deželi nikakor ne more sprijazniti. Veliko škodo povzročajo podeželskemu trgovstvu tudi razne nabavljalnc zadruge. Kar velja za moko, velja v najmanj isti meri tudi za druge predmete kakor sladkor itd. Vedno bolj občutno postaja pomanjkanje bencina, kar so govorniki zlasti nagla- Siatisiiino poroiilo tainika Blagovica ki je bilo nato prečitano, vsebuje zanimive podatke o razvoju trgovstva v mariborski okolici in njegovem sedanjem stanju. Združenje trgovcev za Maribor-okolico je štelo konec lanskega leta vsega skupaj 358 članov. Od obratov je bilo 199 trgovin z mešanim blagom, 40 malih obrtov in branjevcev, 76 trgovcev z lesom in drvmi, 21 z deželnimi pridelki in !16 tehtnic. Pomočnikov je bilo dne 31. decembra 1. 1. 46 in ravno toliko pomočnic, skupaj torej 92. Vajencev so trgovci zaposlovali 39, vajenk spa 31, skupaj torej 70. Začetkom 1940. leta je štelo Združenje 351 članov. V letu 1940. jih je 44 pristopilo, 37 pa odstopilo, od teh je bilo 28 izbrisanih, >2 sta premestila svoja obrata, 7 pa jih je umrlo. Pomočnikov je bilo dne 1. ja-tnuarja 1940. v območju Združenja )100, pristopilo jih je tekom leta 44, izostalo pa 52, tako da je stanje sedaj 92. Vajencev je bilo v začetku preteklega leta 60, med letom se je 'Število povečalo za 37 in zmanj-žalo za 23, 10 pa jih je bilo odpuščenih. Kako obširno je poslalo zaradi izrednih dandanašnjih razmer poslovanje pisarne, se vidi iz tega, da je štel ekshibitni protokol lani 6092 številk, prejetih dopisov pa je bilo 7541. Članom je bilo poslanih 5980 dopisov. Pisarno je povprečno posečalo na dan osem strank, kar nikakor ni malenkost. Tajnik Blagovič je nato podal poročilo, iz katerega je razvidno, da je premoženje Združenja zadovoljivo Iz obširnega poročila razberemo, da so znašali lani prejemki 144.48765, izdatki pa 138.205‘95 dinarjev. Premišljenemu uporabljanju razpoložljivih sredstev se je zahvaliti, da se je kljub povedanim izdatkom, ki jih zahtevajo •edanje težke razmere, vseeno dal doseči prebitek v višini 628170 din. Celotno premoženje Združenja znaša po bilanci 369.642 din. Kar se tiče proračuna za tekoče poslovno leto, se predvidevajo dohodki v znesku 100.000, izdatki pa 100.575 din. Ako bi se proti pričakovanju utegnil pokazati primanjkljaj v tem proračunu, se bo razlika krila iz prebitkov prejšnjih let, vendar to ne bo verjetno, ker je proračun zelo skrbno sestavljen. Namesto odsotnega vodje trgovske nadaljevalne šole ravnatelja Finka je podal tajnik Blagovič poročilo. Iz njega je razvidno, da je v preteklem letu posečalo šolo 50 vajencev in vajenk. Uspeh učenja se more v splošnem označiti kot dober. Tudi na polju izobrazbe in usposabljanju trgov skega naraščaja se zadnja leta do-sezajo vedno lepši uspehi, kar je treba posebno naglasiti. Vsa podana obširna poročila so bila soglasno sprejeta. V nadaljnjem poteku zborovanja je bil sprejet sklep, da se prispev ki za Združenje tudi letos ne spre mene, kar so navzočni z zadovoljstvom vzeli na znanje. Volitev uprave tokrat ni bilo, ker poteče funkcijska doba vodstva šele prihodnje leto. Med slučajnostmi se je razvila zelo živahna debata o nedeljskem počitku na deželi Temelj razprave je bilo neso glasje, ki se v tem važnem vpra' šanju opaža med stališčem podeželskih trgovcev in drugimi trgovci. V debati se je večina govornikov izrekla proti nedeljskemu počitku. Naglasili so, da velik del konsumentov, zlasti kmetje, uteg nejo le ob nedeljah po maši priti v trgovino in kupiti svoje potrebščine, ker so ves teden preveč zaposleni z delom na polju. Precej žolčnih opazk je padlo na rovaš razdeljevanja inoke, s katerim se trgovci in sploh prebival sili. Kvarno vpliva nadalje pomanjkanje soli na deželi. Z več strani se je izrazila zahteva, naj Združenje stori vse, kar je v njego- vi moči, da se razne zapreke, ki ovirajo brezhibno razdeljevanje življenjsko važnih predmetov, v prvi vrsti živil, oimprej odstranijo. Potem bodo utihnili tudi očitki, ki se še tu in tam slišijo na račun trgovstva, posebno na podeželju. Z Željo, da bi tekoče leto bilo bolj uspešno, kar pa je spričo sedanjih razmer kaj dvomljivo, je predsednik Janko Kostanjšek zaključil izvrstno uspeli občni zbor Združenja trgovcev za Maribor-okolico. Manifestacija trgovske zavednosti Občna zbor Združenia trgovcev za celi$ko okolico Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje spada med najbolj agilna trgovska združenja Slovenije. O tem pričajo tudi občni zbori združenja, ki so tako sijajno obiskani, kakor le malokateri drugi občni zbori trgovskih združenj. Tako se je zadnjega občnega zbora združenja v sredo 26. marca udeležilo 230 članov im članic združenja. Člani, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, so se pa opravičili. Občni zbor je bil tako v resnici krasna manifestacija zavednosti trgovstva in mi Združenju k temu lepemu uspehu iskreno čestitamo. Hkrati pa želimo, da bi tudi vsa druga združenja dosegla enako lepe uspehe. Občni zbor je otvoril ob 9. predsednik združenja Ludovik Košir, ki je ugotovil pravilno sklicanje skupščine ter njeno sklepčnost. Po imenovanju zapisnikarja in overo-vateljev gg. Jožeta Aubrechta in Bran k o ta Krašovica je pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TI zbor. svetnika Maksa Cukalo in zastopnika Zveze trg. združenj tajnika dr. Pustiška. Nato se je spominjal umrlih članov Josipa Bcrlisga, Vinkota Brš-nika, Rudolfa Covejška, Ivana Loschnigga. Skupščina je pietetno počastila njih spomin. Nato se je zapisnik zadnje skupščine soglasno odobril. Poročilo predsednika Ludvika Koširia Že 6. leto podajam poročilo o delovanju združenja. Težke boje smo imeli v lanskem letu, ker se je hotelo v trgovini z življenjskimi potrebščinami povsem izriniti trgovcc. Udarjalo se je po trgovcih, češ da so največji povzročitelji draginje. V resnici bi se morali ti iskati ravno v vrstah onih, ki so dolžili trgovce, sami so pa v resnici gnali draginjo na višek. Ustanovile so se razne prehranjevalne ustanove in kontrolni uradi, katerim pa delo ni šlo dobro izpod rok, dokler so odklanjali pomoč praktičnih trgovcev. Končno pa so javnost in oblasti vendar le spoznali, da brez sodelovanja trgovcev vse prehranjevalne ustanove ne bodo mogle zadovoljivo vršiti svojih dolžnosti in radi tega so se tudi praktični trgovski strokovnjaki pritegnili k delu v teh ustanovah. Med drugimi smo dobili tudi občinske prehranjevalne urade, v katerih je zastopana tudi trgovina. Ugotovili smo, da deluje ca 25% teh uradov dobro, ostalih 75% pa uepovoljno, ker se premalo ozirajo na nasvete trgovcev, kako bi se konsuinenti kar najbolj zadovoljivo postregli. Dobili smo karte za oddajo petroleja in moke. Ta oddaja pa v mnogih občinah no funkcionira tako, kakor bi bilo treba. Napačno je, če se silijo odjemalci, da si te življenjske potrebščine morajo nabavljati pri drugih trgovcih in ne pri svojem domačem trgovcu. Načelo, da se bode dodelilo trgovcu moko, petrolej in sladkor v razmerju njegovih nabav iz leta 1939., se ni povsod upoštevalo. V nekaterih občinah so dobili vsi trgovci povsem enake množine teh predme tov v delitev, navzlic temu, da je med njimi po obsegu njih trgovinskih poslov, velika razlika. Radi tega se pripeti, da enemu trgovcu teh potrebščin zmanjka, drugi jih dobi pa preveč. Precej nereda v prehranjevalnih poslih so povzročili tudi trgovci sami, ker so netočno napovedali svoje nabavke v letu 1939. Posebno pri dobavah sladkorja za srez Celje to napako sedaj vsi težko občutimo. Na škodo trgovcev so se dodelile znatne količine življenjskih potrebščin tudi na novo ustanovljenim zadrugam in konsumom, če ravno te praviloma do teh še niso imele pravico, ker jih v letu 1939. še ni bilo. Pred nekaj dnevi sem bral, da so v sosednji Nemčiji odpravili že precejšnje število takih zadrug. Združenja, Zbornice in Zveza bodo imele še v naprej na skrbi, da dosežejo, da se bodo nabavljalnc zadruge obdačevale v isti meri, kakor trgovine in ko borno to dosegli, se ne bomo radi njih nič več pritoževali. V splošnem se je trgovina v naših srezih slabo razvijala. Posebno Savinjska dolina trpi, ker se ni prodal hmelj. Morda je nekaj bolje odrezal srez Gornji grad, ker so cene lesa precej narasle. Seveda lesni trgovci tudi tukaj nimajo večjega dobička, kor je narasla cena lesti v gozdu in na žagah, ne pa toliko v trgovini. O novi hmeljarski organizaciji Včeraj dne 25. t. m. se je vršila v Celju ustanovna skupščina hmeljarjev, ki je bila precej burna. Imeli smo hmeljarsko društvo v Žalcu, ki je že desetletja prav lepo zastopalo koristi hmeljskih producentov in si radi tega prisilnega združenja producentov, ki bo stalo hmeljarje vsako leto težko tisočake, razen par gorečnežev, ni nihče zaželel. Da v tej močni organizaciji nikdar ne bo prave sloge, je pokazala že burna ustanovna skupščina. Sklep, da bo sedež združenja v Celju, dokazuje, da se pri organizaciji na želje članov ne bodo mnogo ozirali, ker je večina hmeljarjev želela, da bodi sedež združenja v Žalcu, metropoli hmeljarstva. V Žalcu je tudi osredotočena vsa hmeljska trgovina, tamkaj so obsežna skladišča, ki imajo tudi vse potrebne naprave za kon-serviranje hmelja itd. Iz teh razlogov bi bilo v interesu hmeljarjev, da bi imela njih organizacija sedež v Žalcu. Končno omenja predsednik, da je združenje opozorilo vse davčne uprave na svojem področju, o težavnih prilikah, ki zadevajo trgovino na podeželju. Zahvaljuje se vsem Članom davčnih odborov, ki so se v tako odlični meri in z vso vnemo potrudili, da so mnogim tovarišem znižali davčne odmere na primeren znesek. Zahvalil se je tudi gosp. Cukalu, ki je v reklamacijskem odboru s svojo znano spretnostjo in odločnostjo dosegel prav dobre uspehe. Nadalje &e je zahvalil tudi odbornikom v upravi združenja, ki so mu z svojimi nasveti pomagali mnogokrat reševati težka vprašanja, ki so zadevala trgovino. Enako se je zahvalil tudi nadzornemu odboru za vestno pregledovanje poslovanja pisarne in blagajniških knjig. Naša ugledna Zbornica nam je nudila vedno vsestransko pomoč in je radi tega skupščina dolžna, da ji izreče najtoplejšo zahvalo. Ravno tako pristoja najlepša zahvala Zvezi in njenemu energičnemu, agilnemu in požrtvovalnemu predsedniku Stanetu Vidmarju in tajniku dr. Pustišku. Zahvaliti se moramo tudi vsem sreskim načelstvom na našem področju, ki so vedno pripravljena nuditi združenju potrebno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni izreči trgovci tudi svojemu stanovskemu glasilu »Trg. listu«, ki vedno z največjo vnemo in energijo brani interese trgovskega stanu. Tukaj pa ne zadostuje samo zahvala, temveč imamo priliko, da se našemu stanovskemu glasilu za njegovo veliko pomoč tudi oddolžimo s tem, da se vsi brez izjeme naročimo na list. To je prva dolžnost zavednega trgovca. Redna izdaja »Trgovskega lista« stane samo din 180‘— letno in ta mali znesek že lahko žrtvuje vsak trgovec, vsaj s tem podpre svoje bojevito stanovsko glasilo, ki nam je doprineslo že nešteto koristi. Burno odobravanje je sledilo predsednikovemu poročilu. Poroiilo tainika Coklina Kritični časi, ki jih preživljamo, donašajo vedno nove oblastvene odredbe, ki zadevajo prav posebno trgovino. Radi tega so imela združenja v preteklem letu mnogo posla, da so vse te uredbe raztolmačila članstvu. S polno pravico lahko trdimo, da ni stanu, ki bi bil od sedanjih razrvanih razmer v taki meri neugodno prizadet, kakor ravno trgovski stan, posebno podeželski. Mnogo očitkov je bilo, da so trgovci krivi draginje in da si prav sedaj služijo ogromne zaslužke. V resnici pa je stvar čisto drugačna. Soproga trgovca mi je pred nekaj dnevi tožila, da prodaja neke vrste platno po 12 din za meter. Informirala pa se je pri nekem veletrgovcu, ki jo je opozoril, da velja danes enako platno že 36 din za meter na debelo, ker so bile tovarne zaradi podražitve surovin primorane svoje izdelke občutno podražiti. Za tri metre platna iz stare zaloge bo dobil torej trgovec en meter novega blaga. Kje je torej dobiček trgovca. Na neki anketi je bilo govora o sličnih prodajah in se je dokazalo, da bi se trgovcu lahko primerilo, če bi prodajal svojo zalogo v vrednosti 100.000 din po starih cenah in po novih nakupoval, da bi mu na vse zadnje od vse zaloge ostala samo ena bala blaga. Zastopnik konsumentov je pri tem omenil, da trgovec tudi v takem primeru še ni nič izgubil na vrednosti, ker je pač ta bala vredna celih 100.000 din zaradi zvišanja con. Navidezno ima zastopnik konsumentov prav. Jasno pa je, da trgovec ‘27)0 do 3'— din in bi stal kg le zelenjave ‘25'— do 30'— din. Za tak znesek se pa lahko kupi že 1‘5 kg sladkorja. Za 100 kg fižola, ki velja danes 800 din, dobi producent že izgotovljeno obleko, če bi pa naletel na trgovca s staro zalogo, bi ga moral ta za 100 kg fižola obleči od nog do glave s perilom vred. V navedbi teli primerov ni osti proti kmetu, temveč le opozorilo, da današnje cene agrarnih proizvodov niso v pravilnem razmerju z drugimi cenami in se zato tudi v normalnih časih ne bodo mogle obdržali. Treba bo zato doseči, da bo kmet več pridelal in s tem nadomestil izgubo zaradi bodočega padca cen. Kmetska zaščita ni prinesla kmetu koristi, čeprav so denarni zavodi in trgovci imeli zaradi nje veliko škodo. Zgrešena je tudi pavšalna oprostitev od plačevanja zemljarine, ker so oproščeni tudi taki kmetje, ki bi pri sedanji konjunkturi zn kmetijske pridelke ta davek lahko plačevali. Znižanje cene soli se tudi ni obneslo. Vsi ti eksperimenti kmetu niso pomagali in prava pomoč je le v dvigu kmetijske proizvodnje. Trgovci so že takoj v pričetku teh kritičnih časov pričeli racioui-rati prodajo, da ne bi bogatejši sloji pokupili vse na škodo revnejših. Oblasti teh ukrepov trgovcev niso pravilno razumele, in so bili mnogi trgovci radi tega kaznovani, češ da kupičijo blago in ga odtegujejo prometu. Končno so pa tudi oblasti spregledale in so tudi same zapovedale racionira-nje, žal šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Če pregledujemo ostre naredbe o mletju pšenice, prodaji moke ter še ugotovimo, da v naši banovini moke že občutno primanjkuje, potem se moramo čuditi, da p majajo iz spodnjih krajev še vedno IKinudbe za ničlarico. Seveda so cene, ki jih |K>nudiiiki zahtevajo, nesprejemljive. (Kg take moke bi veljal 14'— do 15'— din). Maksimalni bruto-dobiček sr. nekatera sreska načelstva določila tako nizko, da ne bi krili niti režijskih stroškov. Skupno prizadevanje vseh organizacij je doseglo, da je izdala banska uprava nove določbe. Uspehi proti šušmarjem Znano je, da se v trgovino vtika vedno več neupravičenih ljudi. Šušmarje najdemo v trgovini z lesom, z živino, z deželnimi pridelki, sadjem in raznim drugim blagom, da že ni skoraj panoge trgovine, v kateri ne bi bilo šušmar-jev. Tem bolj se moramo čuditi, da nekateri legalni trgovci delo šušmarjev mirno gledajo. Mnogo premalo ovadb prihaja na združenje, pa še od teh so mnoge tako površne, da nimajo izgleda na uspeli. Če pa so ovadbe konkretne, imajo tudi uspeh. Tako so bili isti 3 šumarji v trgovini z živino kaznovani, eden od njih z globo din 2.250—. V lesni trgovini smo prijavili ‘22 šušmarjev, katerim smo dokazali nakup oz. prodajo ca 1490 m3 drvi in 2100 m3 okroglega in rezanega lesa. Znano nam je, tla so bili mnogi izmed ovadenih šušmarjev občutno kaznovani. Šušmarstvo, ki povzroča legalni trgovini občutno škodo, se je razpaslo največ radi prizanesljivosti in komodnosli trgovcev samih. Če bi ti vsakega šušmarja, ki se pojavi v njih okolišu energično zasledovali, bi se šušmarstvo v kratkem zatrlo ali vsaj na minimum omejilo. Nujno potrebno je, da se z vso energijo lotimo zatiranja šuš-marstva, ker sicer hod Šuštnarji zatrli legalno trgovino. Tajnik Coklin je nato poročal o krošnjarstvu. Vsi izdani predpisi krošnjarske nadloge niso zatrli, ker se mnogi kro njarji za te predpise sploh ne zmenijo. zadevajo, da bi se ustanovilo na podeželju čim več zadrug. Govore o prednostih zadrug. Ker pa nimajo pravih argumentov o potrebi novih zadrug, so enostavno udarili po trgovcih, katere je treba izriniti od njih posla, da bi njih mesta prevzele zadruge. Napačno sodijo tisti, ki menijo, da se je na teh shodih govorilo o tem, kako bo zadruga skrbela za zboljšanje proizvodnje kmetijskih pridelkov, za večjo uporabo umetnih gnojil itd. ne, o vsem tem ni bilo govora, pač pa o špeliu, moki in petroleju, biksu in žafranu, kakor da bi bilo edino od zadružne prodaje teh predmetov odvisna nadaljnja usoda kmetijstva. Značilno je, da navzlic veliki reklami ne morejo ti propagatorji zadrug pridobiti večine kmetskega ljudstva za svo-'e namene. Pri mnogih so namreč še v spominu neugodni doživljaji pri raznih zadrugah in konsumih. Delo trgovca je povsem različno od dela pri zadrugah. Mnogo noči, ko že vse osebje počiva, sedi trgovec s polno glavo skrbi pri svoji pisalni mizi in pregleduje v knjigah dolžnike, pa tudi upnike ter dela načrte, kako bi dvignil promet, kako bi zmanjšal režijske stroške, kako bi pridobil potrebno gotovino za plačilo davkov itd. Zadružna vodstva vseh teh skrbi nimajo; dolžnikov se ubranijo, kor oddajajo blago le proti gotovini, davki jim ne delajo preglavic, ker so jih v znatni meri oproščeni, tudi drugih skrbi nimajo, ker jim pomaga država. Vrhu vsega pa dobijo še brezobrestna posojila ali celo podpore. Trgovina se ne da voditi s prekrižanimi rokami. Potrebni so skrajni napori, agilnost, strokovno znanje, širokogrudnost in končno tudi riziko. Pri zadrugah vsega tega ne najdemo. Po vpisu v zadrugo postane stranka samo še številka, ki se mora popolnoma podrediti volji vodstva zadruge. Težko vprašanje za trgovca, kako Zbor. svetnik Časi, v katerih živimo, so taki, kakršnih zgodovina naše mlade države še ni doživela. Toda po zaslugi naše slavne dinastije in po modri vladavini naših državnikov smo ostali vse doslej izven vojne. Vojna je rodila pomanjkanje blaga, to pa vedno večje poseganje države v svobodno trgovino. Zbornica za TI si je vedno odločno prizadevala, da prepreči vsako trgovstvu škodljivo odredbo. Ko se je začela gonja proti trgovstvu, je prav naš« zbornica dala pobudo za veliko konferenco vseli zbornic v državi, na kateri je imel glavni referat naš generalni tajnik Ivan Mohorič, ki je v obširni stvarni in utemeljeni spomenici, predloženi vsem ministrstvom, navedel velike težave in krivice, ki jih preživlja trgovski stan ter ovrgel neosnovanost proti trgovstvu naperjenih protidraginj-skih predpisov. Hkrati pa je tudi navedel, kaj bi se moralo storit) za odpravo draginje. Tej konferenci so nasledile še številne slične ankete in zborovanja in smelo trdim, da je povsod s pobudami prednjačila naša slovenska trgovinska zbornica. Najvažnejši je danes problem prehrane. Takoj po izdaji raznih naredi) jn uredb je Zbornica zainteresirala vsa združenja, naj predlagajo v občinske prehranjevalne odbore tudi svoje zastopnike. To se je točno izvedlo. In danes so redki primeri, kjer bi ne bili v korist trgovine zastopani člani združenj. Od ustanovitve teh odborov in vse do danes dalje Zbornica uspešno intervenira v neštevilnih primerih. Zbornični svetnik Cukala je nato omenjal delo Zbornice, da se odpravi nelojalna konkurenca zadrug, navajal njeno delo pri določevanju minimalnih plač ter njene številne intervencije v davčnih’ bo zadovoljil svoje tihe družabnike, državo, banovino in občino, za zadruge ni. Če te razlike pazno premotrimo, moramo naravnost občudovati trgovce, da navzlic tem težkim bremenom, vendarle uspešno konkurirajo zadrugam. Prihaja novi red, ki hoče zajamčili vsakemu primeren zaslužek, še bolj pa poudarja potrebo dela in zopet dela. Trgovec laliko od novega reda pričakuje le dobro, to je da bosta njegov trud in marljivost bolje priznana in upoštevana kakor dosedaj, drugi pa, ki so doslej računali lc s privilegiji, se bodo v prvi vrsti morali poprijeti dela, ker bodo vse zastonjske dajatve morale odpasti. Statistika članstva Koncem leta 1939. je imelo združenje 628 rednih in 6 prostovoljnih članov. Med letom se je na novo prijavilo 19 rednih, odjavilo pa 40 rednih in 2 prostovoljna, da je bilo koncem leta 1940. 607 rednih in 4 prostovoljni člani. Trgovin z mešanim blagom je bilo 298, z lesom 161 in z deželnimi pridelki 60. Pomočnikov je bilo 95, pomočnic 119, vajencev in vajenk pa 146. Z odobravanjem je zbor odobril poročilo tajnika. Računski zaključek za leto 1910. navaja 114.867 din dohodkov in 111.013 din izdatkov. Presežek znaša torej 3.853 din. Poročilo nadzornega odbora je podal njegov predsednik Vizovi-šck. Nadzorni odbor je večkrat med letom pregledal poslovanje pisarne in dvakrat v letu vse knjigo in blagajniško poslovanje. Pri vsakem pregledovanju je nadzorni odbor našel vse v najlepšem redu. Radi tega izrekam predsedniku in upravi združenja najlepšo zahvalo in priznanje ter predlagam, da izreče skupščina upravi razrešnieo. (Soglasno sprejeto.) Maks Cukala zadevah zaradi določitve bruto-dobička. Ni nam neznano koliko truda in dela je položila Zbornica že izza nastanka zadružnega zakona, proti temu pojavu, dobrovedoč, koliko neprilik bo ta zakon prizadejal legalni trgovini. Na tem polju Zbornica stalno izvaja svojo učinkovito protidelavnost in skuša s svojim bogatim vplivom izbijati vsako preostro konico, naperjeno proti stalno ogroženi trgovini ter ohranjati njen obstoj. Zbornica ostane tudi v bodoče na braniku v borbi proti tem ustanovam, kakor tudi ne bode nehala pobijati drugega sovraga trgovine to je šušmarstva in krošnjarstva. Naše združenje je v stalnem kontaktu z našo Zbornico, samo želim, da bi ti lepi od noša ji v bodoče rodili še boljše uspehe, vsaj pa ima tudi naše združenje radi svojih bogatih in stvarnih predlogov pri Zbornici veliko veljavo. Ne le samo združenje, marveč vsak član združenja se more ali naravnost ali po moji osebi, v morebitni stiski obračati na Zbornico za nasvet. Ko še moram v imenu Zbornice čestitati združenju, da ima tako agilnega predsednika in tako vestno upravo, izrekam vam vsem iskrene pozdrave našega predsednika Čeča in predsednika trgovinskega odseka Smerkolja. Želim današnji skupščini združenja prav posrečene uspehe in zadovoljstvo. Vkijub velikim težavam, ki nas tlačijo, pa ostanimo dobri tvorci in trdni stebri naše lepe Jugoslavije in skušajmo po svojih najboljših močeh vse, kar je mogoče doprinašati na oltar domovine. Bodimo ponosni na svoj častni poklic, ki ga hočemo vestno in državni skupnosti koristno izvajati. V teh težkih dneh pa še posebej popolnoma zaupajmo vodstvu na- Obširno uvodno poročilo je podal predsednik Košir, ki je nted drugim omenil, da se je sicer uprava združenja izrekla za nedeljski počitek, da pa daje kljub temu predlog v odločitev občnemu zboru. Številni govorniki so nato navedli svoje pomisleke, vendar pa se je po izvršeni debati izrekla za nedeljski počitek večina članstva. Sprejet je bil predlog g. Počivalnika, da združenje nastopi proti raznim malo premišljenim določbam glede prehranjevalne akcije v naši banovini. Sledile so volitve. Za predsednika združenja se soglasno in zfllHiklm odobravanjem izvoli znova dosedanji predsednik L u d o v i k Košir. Predsednik omenja, da je bil sicer trdno odločen, da tega mesta ne bode več sprejel, vendar se ukloni soglasni želji članstva ter se za zaupanje zahvaljuje. Nadalje sta bila soglasno izvo- Na prošnjo predsednika Koširju , e nato podal naslednje poročilo o stanju trgovine s hmeljem. V Savinjski dolini je vsako leto najbolj pereče vprašanje, kako se bo razvijala trgovina s hmeljem. Današnje težave seveda tudi hmelju niso prizanesle, posebno še radi tega, ker ga ne moremo prištevati med življenjske potrebščine. Amerika bi sicer naš hmelj nujno potrebovala ter ga tudi plačala po prav ugodnih cenah, zaradi vojne pa je čezmorski prevoz hmelja skoraj nemogoč. Trgovci, zbornica in državne oblasti so si prizadevali, da bi dobili za prevoz hmelja po morski poti od Angleške potreben navy-cert, vendar te listine ni bilo mogoče dobiti pravočasno. Sedaj sta sicer dobile navycert dve osebi, ki pa s hmeljem nikdar niste imele nobenega opravka. Dovoljenje za izvoz je s tem prišlo prepozno, ker je prevoz po najkrajši poti prenevaren. Druga, mnogo daljša pot pa, ki dvakrat prečka ekvator, je radi tega nevarna, ker bi se mogel hmelj med potjo pokvariti. Tako leži sedaj dve tretjini hmelja neprodanega pri producentih. Nekaj hmelja je nakupila sicer Rusija in se sedaj pričakuje, da se bo morda odločila še za nadaljnje nakupe. Nemčija ima hmelja dovolj, precej lastnega, nekaj pa v zasedenih državah, ter bo pač z vsemi sredstvi skušala, da plasira v Evropi v prvi vrsti svoj pridelek. Da bi se hmeljarjem pomagalo, je bilo sklenjeno, da bo dal l’ri-zad za nakup hmelja 40 milijonov din na razpolago. Trgovci s hmeljem, so bili obveščeni, da bo kot zastopnik Prizada v Sloveniji deloval Prevod in je uredba, po kateri se prizna Prevodu edina pravica za izvoz hmelja, že v veljavi. Trgovcem je bilo na ljena za I. podpredsednika Josip Tirček, za II. podpredsednika pa Alojz Preaz, za III. podpredsednika (za srez Gornji grad) pa Maks Štiglic. Nadalje »o bili soglasno izvoljeni za odbornike: Anton (Jvenkel, Riko Maršič, Josip Laurič, Filip Šnabl, Franjo Žmavc, Ferdo Remic, Anton Marovt, Edo Losch-nigg in Franjo Pauko; za namestnike pa: Adalbert Sul-zer, Branko Krašovic, Karol Počivalnik, Anton Turnšek, Josip Smeh in Rado Pregrad. V nadzorni odbor: Ivan Vizovi-šok, predsednik, Stanko Šentjure in Štefan Kednak, odbornika; za namestnika: Davo Melavc in Vinko Kveder. V častni odbor: Ivan Vizo višek za predsednika in Riko Maršič ter Karl Klima, odbornika? Za delegate za občni zbor Zveze so bili izvoljeni: Ludovik Košir, Josip Tiršek, Anton Cvcnkel, Karol Družkovič, Franc Bačun. Alojz Preaz, Stanko Šentjure. mestih tudi zagotovljeno, da ne bodo s to uredbo prav nič oškodovani, ker se l>odo pri nakupu hmelja prav gotovo upoštevali. Ce bi tega zagotovila ne bilo, bi se zgodila hmeljskiin trgovcem velika krivica, vsaj so ti največ storili, da se je v Sloveniji izločilo židovstvo iz limeljske trgovine. Nihče ne inore oporekati domačim trgovcem velikih zaslug za hmeljarstvo, vsaj so mnogi od teh izgubili ravno pri luneljskih kupčijah vse svoje premoženje. Radi tega tudi ni bilo na mestu, da so na skupščini hmeljarjev, ki je bila dne 25. marca, padali na račun trgovcev razni povsem neupravičeni očitki, in to od ljudi, ki dosedaj niso storili za hmeljarstvo še prav nič. Trgovci nimajo prav nič proti temu, če bo delovala tudi kaka hmeljarska zadruga; pomerili bodo pač svoje medsebojne moči v odkriti konkurenci, kar bo gotovo v prid limeljskim producentom. Ne bilo bi pa pravilno, da bi se taka zadruga za hrbtom trgovcev favorizirala, ker bi bilo to prav gotovo tudi v škodo hmeljarjev. Končno prosi g. Cukala, naj bi tudi združenje podpiralo stremljenja luneljskih trgovcev, da ne bodo povsem izločeni iz limeljske trgovine, vsaj bi bilo tako ravnanje naravnost krivično. Zborovalci so se z velikim odobravanjem zahvalili g. svetniku za njegovo izčrpno poročilo. Tudi predsednik g. Košir se je zahvalil g. Cukalu ter poudarjal, da smejo hmeljski trgovci vedno računati na pomoč združenja. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik Košir zaključil lepo manifestacijo trgovstva, kar je bil po svoji udeležbi in po svojem poteku občni zbor Zdru-pristojnih j ženja za celjsko okolico. Stanie brneli tke Politične vesti O stališču Italije do novega položaja v Jugoslaviji poroča rimski dopisnik »Politike«, da ni bil dosedaj (do 1. aprila) storjen noben korak, ki bi se mogel negativno tolmačiti. To, še bolj pa splošno ozračje kaže, da Italija nikakor ne želi, da bi se spremenili dosedanji odnošaji, ki so se izrazili v mnogih manifestacijah mednarodnega pomena. V političnih krogih se naglasa, zakaj bi Italija in Nemčija kot prve napravile korake, ki bi neugodno vplivali. Sile asi žele, da se likvidna sedanji konflikt na Balkanu, ne pa da se ta razširi. Vsi, ki žele ureditev razmer na Balkanu, morajo preprečiti vsako vplivanje drugih v balkanske razmere. Vsak nepreviden korak bi mogel zelo resno poslabšati situacijo. Skratka, pričakovati bi sc moglo samo najboljše, če bi vse ostalo, kakor dosedaj brez vseh tujih vplivov. Agencija »Avala« je objavila zelo odločen demanti lažnivih vesti o preganjanju Nemcev v Jugoslaviji. I stopanje ameriških oblasti popol-| noma zakonito. Italijanski listi pišejo o zaplem-I bah nemških in italijanskih ladij ter demonstrativnem in izzivalnem potovanju ameriških vojnih ladij v Tihem oceanu. Listi naglašajo, da bodo zaradi tega države osi prisiljene storiti potrebne protiukrepe, | ki bodo tudi učinkoviti. Mehiška vlada pripravlja enake I ukrepe proti parnikom, ki pripadajo osnim državam, kakor jih je izvedla washingtonska vlada. Tudi države Južne Amerike bodo zaplenile parnike osnih držav. V pristaniščih Argentine, Chile in Urugvaja | je 60 italijanskih, nemških, francoskih in danskih parnikov. General Sikorski je odpotoval v I Kanado in Združene države Sev. Amerike. Sprejet bo tudi od pred- sednika Roosevelta. General Sikorski je odpotoval v Ameriko zaradi organizacije poljske vojske v Ameriki iz vrst poljskih izseljencev, katerih je samo v USA nad 4 milijone. Italijanska admiralitcta zanika potopitev križarke »Giovanni delle Bande Nere«. Admiraliteta nadalje izjavlja, da pričakuje, da bo tudi britanska admiraliteta priznala angleške izgube pri Kreti. Nemci znova poročajo o velikih potopitvah angleških ladij. Nemški motorizirani oddelki so zavzeli Marso Brego v Cirenaiki. Angleži umik svojih čet iz Marše Brega priznavajo. Po zadnjih vesteh so Nemci zavzeli tudi že Age-dabijo. Angleške čete so prodrle v predmestja Masave in prodirajo v me- sto. Nadalje so zavzele Miesso, ki je 280 kilometrov oddaljena od Ad-dis Abebe. Nemške motorizirane čete so zavzele Agedabijo ter prodirajo nadalje proti severu. Ameriške vojne ladje bodo spremljale trgovske ladje do Islanda. Angleška admiraliteta poroča, da sta bila potopljena še dva italijanska rušilca. Gen. Weygand jc izjavil, da niso vozili od britanskih ladij napadeni francoski parniki niti vojnega materiala niti živil, ki bi bila namenjena za kakšno Angliji sovražno državo. Iz Cungkinga javljajo o uspešnih bojih kitajskih čet proti Japoncem v srednji Kitajski. V bojih sta padla dva japonska divizijska generala. Občni zbor Združenja trgovcev v Ptuiu Dne 22. marca je imelo Združenje trgovcev v Ptuju, ki je eno Posebno nekatere tuje radijske po- I najstarejših združenj v Sloveniji, <**"* *» «*> p*- ve, da uživajo člani nemške na- I merni udeležbi. rodne manjšine v Jugoslaviji isto I Občni zbor je otvoril predsed- zakonsko zaščito ko vsi drugi dr-1 nik jVan Snoj, ki je pozdravil vso ^Italijanski gen. konzul v Splitu navzožne, zksti pa Luigi Arduini je obiskal poverje-1 zastopnika /boi mce za 11 nika banske izpostave v Splitu ter I zborničnega svetnika Milka Songe mu zahvalil za pomoč pri od- I hodu Italijanskih državljanov iz| Splita. Gen. konzul Arduini je obžaloval, da so nekatere tuje radijske postaje širile neresnične vesti o postopanju naših ljudi z italijanskimi državljani. Izjavil je, da bo v smislu svoje izjave poročal tudi carja, zastopnika Zveze trg. združenj zbor. svetnika Ferda Pintarja, zastopnika Pomočniškega zbora ter zastopnike tiska. Nato se je predsednik v toplih besedah spominjal umrlih članov. Umrli so: Milan Vuga, ga. Terezija Kaisersbcrger in g. Fran Ne-dog. — Zborovalci so počastili njili spomin. Poročilo predsednika Ivana Snoia Predsednik Snoj je nato podal italijanskemu poslaniku v Beogra-1 naslednje poročilo: du. Voditelj celjskih Nemcev dr. Wal-ter Riebl je podal po radiu naslednjo izjavo: »Z ozirom na vesti, ki jih je danes v sredo 2. aprila dala radijska postaja Graz na podlagi tako imenovanih beguncev iz Celja — izjavljam, da so vse te vesli čisto navadno izmišljene in da so Vojna nenehoma divja in se raz-| širja preko evropske celine. Kljub vsem tegobam, ki zadevajo naš stan, pa srno srečni, da je naša | lepa domovina po zaslugi svoje miroljubne politike, striktne nevtralnosti in odločne volje po obram-neresnične. Pri pristojnih nemških I bi, obvarovana vojnih grozot. Go- oblasteh v Grazu sem interveniral in zaprosil, da se uradno demanti spodarskim posledicam vojne se pa tudi naša država ni mogla i/- rajo te vesti.« Voditelji naših Nemcev po vrsti ogniti. Potrebne so bile m še bo-zanikajo vse vesti tujih radijskih 1 do velike, žrtve, da si ohranimo nnsfni n nekem nreeanianiu nem-i. ... ’ ... postaj o nekem preganjanju nem- I priborjeno svobodo in ne ške manjšine pri nas ter o unice- I 1 1 vanju njih premoženja. Vse te ve sti so gladko izmišljene. Romunski listi zelo toplo pišejo o novem jugoslovanskem kralju. »Universul« poudarja, da bo kralj Peter II. nadaljeval slavno tradL. cijo svoje dinastije in svojega naroda ter se ravnai po geslu pokojnega kralja Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Grški kralj Jurij II. je sprejel v avdienci angleškega zunanjega ministra Edena, ki je torej v Atenah, ne pa v Beogradu. Iz Sofije označujejo vesti o splošni mobilizaciji kot neresnične. Min. predsednik Madžarske grof Teleky je izvršil samomor v noči na četrtek. Smrt je izvršil v stanju velike duševne depresije. Kakor govore nekateri, je bil vzrok te depresije tudi v tem, ker ni mogel več očuvati Madžarski mir. Vest o njegovi smrti je napravila v vsej zelo globok vtis. Ma- odvisnost Vojna je povzročila pomanjkanj© blaga in surovin, pomanjkanje pa draginj«. Država so trudi na vse načine, da temu zlu odporno-re. Prevzela je v svoje roke oskrbo prebivalstva s hrano. Uvaja se deloma v ta namen tudi dirigirano gospodarstvo v vsa gospodarstvo področja. Izdajajo se številne odredbe glede prehrane, surovin in trgovine. Kontrola ven se razširja na vedno več predmetov, maksimirajo se bruto-dobički, kratko, izdani so tako številai predpisi, da jih je težko obvladati. Izdajajo se najobsežnejši protidraginjski ukrepi. Vsi ti ukrepi segajo zelo globoko v gospodarstvo, zlasti v trgovino. Pri tem se je trgovstvu 5E&5r*£ysE£ ««u»<» *>**•. - smrti sejo, na kateri je sklenila, I je dolžilo trgovca, da je on kriv da predloži regentu ostavko vsega Vse draginje. Resnica pa je ta, da kabineta, ki jo jc državni upravitelj Horthy tudi sprejel. Iz Buda-pešte poročajo, da se zaradi smrti grofa Telekyja madžarska zunanja politika ne bo spremenila. Japonski zun. minister Macuoka, ki je katoličan, je bil sprejet od papeža Pij a XII. v avdienci. Iz Berlina poročajo, da ni izključeno, da se bo Macuoka na povratku iz Rima še enkrat ustavil v Berlinu, kjer bo imel še nekaj konferenc. Japonski zun. minister Macuoka je zapustil Rim in se skozi Berlin I onieu[ij (]a so vrne na Japonsko. Italijanski listi' zatrjujejo, da so bili razgovori z Macuoko izredno pomembni. Ameriške oblasti so dosedaj zaplenile 66 nemških, italijanskih in danskih parnikov. Poleg tega pa Je bilo zaseženih v argentinskih, čilenskih in urugvajskih pristani-Jčih še 60 ladij. Posadke so zažgale v Venezueli 2, v Ekvadorju, Mehiki ter Nicaragui pa po eno je tudi trgovec proti draginji, ker mu je ta samo v škodo, ker mu manjša promet. Sicer pa je slovenski. trgovec s svojo solidnostjo tudi dokazal, da so bili vsi ii očitki brez podlago. Posebno pa taro trgovca pomanjkanje blaga. Ker pa ima slovenski trgovec odločno in krepko voljo, gleda vendarle z optimizmom v bodočnost. V zvezi z draginjo moram še bile dekretirane višje mezde za nameščence in da so ti dosegli tudi pokojninsko zavarovanje, čigar velik del pri spevkov nosi trgovstvo. Socialni položaj nameščencev se je tako znatno zboljšal, položaj trgovcev pa poslabšal. Za obrambo pred napadi na tr-Zveza trgovskih ladjo Zaradi teh zažiganj ladij so govski stan je Zv« eačeli tudi v drugih ameriških dr- združenj v Ljubljani ustanovila Savah internirati posadke ncmškihl p0Sf'ljni obrambni sklad, za to j« in italijanskih ladij. prispevalo tudi naše združenje. Agenzia United Press objavlja, u,u da je bil odkrit načrt, po katerem I Obrambna akcija je dala zelo bi morali vsi kapitani nemških in Italijanskih ladij svoje ladje potopiti, če se ne bi mogli prebiti skozi obroč angleške blokade. Washingtonska vlada ni vzela Bernskega in italijanskega protesta Mradi zasega nemških in italijanskih ladij ns znanje. Državni odvetnik Jackson Je Izjavil, da Je po- lj re uspehe. Lanska letina v splošnem zaradi slabih vremenskih razmer ni bila ugodna. Vinski pridelek je zdrknil kvalitativno, še bolj pa kvantitativno daleč pod normalo. Žito tudi ni dalo zaželene žetve. Edino koruza in krompir sta zadovoljivo obrodila. Kljub temu, da je izvoz izvzemši nekaj sadja izostal, so se zvišale cene vsem deželnim pridelkom. Zaradi slabe letine so se morale življenjske potrebščine racionirati. S tem v zvezi je bila izdana uredba o mletju pšenice, določila se je tudi enotna cena za moko v prodaji na debelo in malo. V zadnjem času so se izdale tudi nakaznice za moko. V občinski prehranjevalni urad je združenje predlagalo dva trgovca. Prehranjevalni urad pa našega predloga ni upošteval ter odredil mesto samo enemu trgovcu, kar pa ni pravilno, ker le trgovec more pravilno zastopati interese trgovcev kakor tudi potrošnikov. Davki so se na podlagi davčne novele iz hita 1939 občutno zvišali. Davčna ocena za leto 1940 je mnogo višja od ocene za leto 19119. Ta pretirani skok pa ni v nikakršnem skladu s pravim stanjem trgovine. Naši trgovci so gotovo ti zadnji, ki bi odklanjali žrtve, ki so potrebne zaradi državne obrambe. Ne moremo pa iti preko svojih sil, zlasti pa v teh časih ko so odpovedani vsi krediti, ko je zaradi naraščanja nabavnih cen obnova zaloge nemogoča. Mi vsi bomo v kratkem stali v prazni prodajalni; z denarjem pa, ki smo ga za staro zalogo izkupili, ne bomo mogli nabaviti novega blaga.^ Ali pomislijo odločujoči faktorji kaj bo, če bo trgovina, ki je naj-vofji vir državnih dohodkov, po poluoma usahnila?? Kakor slišimo, se naša industrija radi prenapetosti davčnega vijaka že seli vedno bolj na jug. 1 r-govina se sicer ne more seliti, ker jo navezana na svoj kraj, toda tu di trgovina bo propadla, če ne bo uvidevnosti za njene potrebe, •Že sedaj je naša revna Slovenija obdarjena z dajatvami, ki jih drugod v državi sploh ne poznajo Ce pa izgubi Slovenija še industrijo, mora trgovina popolnoma opešati. Zveza trgovskih združenj opravlja v teh težkih časili veliko delo za naše trgovstvo. Tega dela, ki ga opravlja, si niti predstavljati ne moremo. Njeno delo se je po desetorilo in vsemu trgovstvu je priborila velike uspehe. Zato na ša iskrena zahvala njenemu neumornemu predsedniku Stanetu Vidmarju in tajniku dr. Pustišku Najtoplejša zahvala Pa Zbornici za TI, zlasti pa gen. taj niku Ivanu Mohoriču, tajniku dr Plessu ter zborničnemu konzulen tu Žagarju, ki so združenju kakor ludj trgovcem vedno pomagali z dobrimi nasveti. Zahvaljujem se tudi zbor. svet. g. Milku Senčarju, ki je bil združenju z dobrimi nasveti vsak čas na razpolago. Posebno zahvalo pa izrekam gg. zastopnikom davčnega odbora, in to gg. Franju Lenartu, Antonu Brenčiču in g. Milkotu Senčarju. Zahvaljujem se tudi obrtnemu referentu magistratnemu ravnatelju Zavadlalu, ki je j>ri vsaki priložnosti šel nam na roko. Združenje izreka zahvalo učiteljskemu zboru Trg. nad. šole. Zahvaljujem se tudi vsej upravi združenja za njeno podporo pri izvrševanju naših nalog. Glede »Trgovskega lista« bi omenil, da je ta list za nas tako važen, da brez njega trgovec sploh ne more biti. List je odlično urejen in prinaša vse aktualnosti današnjega časa. Dolžnost nas vseh je, da list z vsemi močmi podpiramo in da se naročimo na vse tri številke, ne samo na sobotno. Končno apeliram na Vas, dragi tovariši, da se tudi v sedanjem težkem času, ko se mora trgovstvo boriti za svoj obstanek, strnemo okrog našega združenja ter v medsebojnem soglasju sodelujemo za blagor in napredek našega stanu in za dobro bodočnost naše Jugoslavije in za srečo našega mladega kralja Petra II., kateremu služimo z vsem našim bitjem. Predsednik Snoj je nadalje sporočil, da je posebna deputacija združenja izročila častnemu predsedniku Franju Lenartu spomenico o imenovanju za častnega predsednika. Hkrati mu je poklonila sliko mesta Ptuja, delo akad. slikarja prof. Franceta Miheliča, ki ima na srebrni ploščici posvetilo -izvolitve za častnega predsednika. Ganjen in prijetno iznenaden zaradi spomenice in dragocene slike s posvetilom, sc je častni predsednik iskreno zahvalil s posebnim pismom ter daroval 5000 din kot prvi temeljni kamen za zgraditev Trgovskega doma v Ptuju, ki naj bi bil središče vsega trgovstva Ptuja in okolice. Z velikim odobravanjem je zbor sprejel to lepo misel častnega predsednika, prav tako pa tildi poročilo predsednika Snoja. Iz poročila tainika Osen/aka posnemamo: Lani so bili na novo prijavljeni 4 obrati, odjavljenih pa 7. Koncem leta 1940 je štelo združenje: 1 častnega predsednika in 152 članov trgovcev, 91 pomočnikov, 73 pomočnic, 33 vajencev in 15 vajenk. Združenje je imelo 30. marca 19-10 svojo redno letno skupščino, med letom pa 9 rednih, 3 izredne in 1 žalno sejo. Združenje je bilo zastopano na občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Novem mestu, zasto-ino je bilo tudi na vseh zveznih sejah. Pisarna vodi tudi poslovalnico Trg. bolniškega in podpornega društva. Ob koncu šolskega leta 1940 je bilo na Trg. nad. šoli v II. in III. razredu po 19 vajencev in vajenk, skupno torej 38. Osnutke proračunov mestne občine in okrajnega cestnega odbora je združenje natančno proučilo ter podalo svoje pripombe. Zaradi slabe letine je nastopilo pomanjkanje življenjskih potrebščin, kar je povzročilo maksimiranje cen nekaterim predmetom. Ko e bila v mesecu juniju maksimirana cena za koruzo za din 170-—, ni bilo koruze več za dobiti. V bližnji llrvatski je bilo koruze dovolj, ampak po ceni 250 do 270 din za 100 kg. Združenje jo zaprosilo sresko načelstvo naj s pomočjo kr. banske uprave izposluje pri Prizadu 10 vagonov koruze za preskrbo našega okoliškega prebivalstva jio določeni ceni. Ta ko ruza pa še do danes ni prišla. V začetku meseca avgusta je zmanjkalo pšenične moke. Združenje se- je ponovno obrnilo na sr' ’u> na-elštvo, naj izposluje pri kr. banski upravi staro pšenico, ki jo banska uprava hrani v svoji rezervi. Dobili smo uredbo o kontroli jen in o kontroli blaga. Določen je bil bruto-dobiček, ki je pa bil tako minimalen, da ni bilo mogoče izhiijati. Proti prenizko odmer-eneniti bruto-dobičku je združenje predložilo pritožbo na kraljevsko bansko upravo. Uvedena je bila kontrolna knjiga za predmete, ki so pod kontrolo cen. K uvedbi kontrolne knjige je združenje predložilo svoje pomisleke. 0 številnih uredbah in odredbah, ki so jih izdala oblastva, smo vedno obveščali z okrožnicami članstvo. Kljub vsem ukrepom, ki so jih izdala oblastva, so draginja ni ustavila, marveč raste naprej in pomanjkanje najpotrebnejšega blaga pa nastaja vsak dan občutnejše. Zvišana je bila pridobnina, zvišana je bila tudi železniška tarifa, zvišane so bile nekatere poštne pristojbine, zvišan je bil poslovni davek in trošarine, občutno pa je bil zvišan tudi prispevek za bolniško zavarovanje. Združenje je tudi lansko leto izvedlo nabiralno akcijo za revno šolske otroke v Halozah. Nabralo se jc gotovine 1400 din, blaga pa v vrednosti 2400-— din. Obdarovani so bili otroci na šolah: Sv. Duh v Halozah, Žetale, Sv. Barbara v Halozah, Podlehnik in okoliška šola. Ko je omenil g. tajnik še nekatere druge predpise, je zaključil svoje poročilo. Podpredsednik Zveze g. Ferdo Pinter je nato pozdravil občni zbor v imenu Zveze. Želi občnemu zboru obilo uspeha. Izčrpno jc poročal o velikem delu Zveze ter podal glavne smernice njenega delovanja. Zaradi večjih poslov so se morali ustanovili novi odseki, in sicer odsek veletrgovcev in trgovcev z živili, odsek trgovcev s kožami itd. Zveza je borbena organizacija in se tega dobro zaveda ter se bori za pravice trgovstva. Na žalost »e pristojni krogi ne Zalo so marsikateri predpisi slabo izdelani in nerabni. Protidraginj-ska uredba velja za vse, samo ne za kmetijsko predmete in za živila, za katere bi bila ravno najbolj potrebna. Omeni obrambno akcijo proti napadom na trgovstvo. Priporoča »Trgovski list« kot edino stanovsko glasilo, na katerega mora biti naročen vsak trgovee. Končno poziva Ilanstvo, da «• čimbolj oklene svoje organizacijo zavedajo, da bi moralo iti gospo- j v zaščito svojih interesov. (Odo-darstvo in politika roko v roki. | bravanje.) Zbornični svetnik g. Milko Seniar pozdravlja zbor v imenu Zbornice. Oineni, da je bila Zbornica za TOI razpuSčena ter sta se ustanovili dve zbornici, in sicer Trgovinsko-industrijska ter Obrtniška zbornica. Mi trgovci le čestitamo obrtnikom, če bodo našli v svoji zbornici vse, kar potrebujejo. Naloga naše bodoče zbornice pa je, da dvigne svoj glas v obrambo trgovcev in da skrbi za boljšo bodočnost. Omeni prehranjevalne težko-če, priporoča naj si trgovci nabavijo koruze, kolikor morejo, ker bo pšenične moke do nove žetve premalo. Zato se bo višja cena za koruzo morala dovoliti. Omeni še dodeljevanje sladkorja in marsikatere druge pereče zadeve. (Odobravanje.) Blagajnik združenja gospod Franjo Vrabci jo nato poročal o blagajniškem stanju združenja. Računski zaključek za leto 1940. izkazuje din 39.742-— dohodkov in 37.174— din izdatkov. Podporni sklad znaša 2.233 din. Vse premoženje Združenja znaša din 62.040'—. V imenu nadzornega odbora je porofal Arnuš Ignac, ki je predlagal, da se izreče vsem članom uprave, posebno pa blagajniku g. Franju Vrablu, priznanje in zahvala ter razrešnica. (Soglasno sprejeto.) Blagajnik gospod Vrabel je nato prečital proračunski predlog za leto 1941, ki predvideva 44.815 din izdatkov. Predlaga, da se članarina določi z ozirom na davčno moč članov v višini: 1600, 1200, 600, 360, 240, 180, 120 in 35 din. Na ta način bi dala članarina din 44.815'— z legitimacijo za nakupovalce. Proračun za leto 1941 kakor tudi določitev članarine za leto 1941 je skupščina soglasno sprejela. Volitev namestnika. Po smrti člana uprave g. Vuge, je prišel prvi namestnik g. Brenčič Miha. Za namestnika se je nato soglasno izvolil g. Klemenčič Martin. Predlogi uprave Soglasno so bili sprejeti naslednji predlogi uprave: 1. Za bodoče je pod kaznijo prepovedano razdeljevanje v kakršni koli obliki ali vrednosti reklamnih koledarjev kot novoletno darilo svojim odjemalcem. To velja za vse člane tudi za one, ki se današnje skupščine niso udeležili. Skupščina pooblašča upravo združenja, da lahko naloži članom, ki se pregreše 7x>per ta sklep denarno globo do din 1000-—. 2. Najmanj enkrat na mesec naj bo sestanek trgovcev vseh strok. V teh nevšečnih časih je to nujno potrebno, da je trgovstvo pravilno Informirano in medsebojno trdno povezano. 3. V zvezi z željo častnega predsednika gospoda Franja Lenarta, da bi se ustanovil v Ptuju Trgovski dom, naj skupščina sklene, da tudi združenje naloži od svoje ima. vine k temeljnemu kamnu za Trgovski dom din 25.000—. 4. Vsak nakupovalec mora pla-iati za legitimacijo, ki jo izda »druženje, din 50-—. 5. Uprava se pooblašča, da dolo-8i članarino za poedine člane po njih gospodarski moči. Slučajnosti G. Kreft Hinko omeni, da smo pred velikonočnimi prazniki, nimamo pa moke. G. Rosenfeld Robert: Mi trgovci na periferiji imamo tudi stranke izven občine, ki kupujejo na knjižice, ne smemo jim pa prodajati moke, petroleja itd. Kako si naj te stranke nabavijo pri drugem trgovcu moko, če nimajo denarja. V takih primerih bi morali dobiti trgovci, ki imajo svoje prodajalne na periferiji občine, za te stranke dodeljene potrebne količine moke. K predstavkam gg. Krefta in Rosenfelda omeni zbor. svet. Senčar, da mu je to nepravilno stali- Sče oblasli znano. Ni prav, da se na ta način stranke odbijajo od trgovcev. Sresko načelstvo je to tudi upoštevalo, pa kaj pomaga, če je premalo moke na razpolago. Na deželi je še manj moke ko v mestu in zaradi tega silijo stranke v mesto, da bi si nabavile moko, ki jim pripada. Na vsak način bi se moralo gledati, da tudi te stranke dobijo moke ker ne gre, da si na ta način odbijamo stranke. Omeni tudi, da odslej naprej ne bo več bele moke razen za bolnike. G. Kreft Hinko predlaga, da se v prihodnje vsem onim članom, ki se brez predhodne tehtne opra-vičbe ne bi udeležili letne skupščine, naloži globa din 100'—. (Soglasno sprejeto.) V imenu Pomočniškega zbora se je zahvalil za pozdrav g. Petek. Predsednik Snoj predlaga, naj skupščina sklene, da se ponovno zaprosi poštno ministrstvo, da z*r-pet uvede poštno potniški avtobusni promet v Slovenske gorice. Predlog predsednika je bil z velikim odobravanjem sprejet. Ker je bil dnevni red izčrpan, je zaključil predsednik Snoj dobro uspelo skupščino. Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. Tuiski promet Slovenije Tuiskoprometna zveza v Liubliani polaga obračun svoiega 36. poslovnega leta Danes dopoldne je bil v dvorani Zbornice za TI letni občni zbor Tujskoprometne zveze v Ljubljani. Poročilo o poteku bo objavljeno prihodnjič, danes pa navajamo nekaj podatkov iz poročila načelstva za trgovino, obrt in industrijo banske uprave ter iz poročila, ki ga je Tujskoprometna zveza pripravila za svoj občni zbor. Zaradi vojne je v primerjavi z letom 1939. število tujcev padlo za 18.5%, prenočnine pa za 25.8%. Da ta padec ni večji, je pripisati okolnosti, da je obisk tuzemcev številčno celo narasel in njih nočnine niso preobčutno nazadovale. Potemtakem je domači (notranji) turizem pripomogel do doseženega, vsekakor še vedno zadovoljivega uspeha. To nam kaže smer, v kateri bo treba prvenstveno razvijati bodoča prizadevanja turistične propagandne delavnosti, vse dotlej, dokler bodo trajale sedanje izjemne razmere. Banska uprava je v minulem letu nadaljevala zbiranje gradiva, potrebnega za ocenitev občinskih in za sestavo banovinskih delovnih načrtov za pospeševanje turizma v enoletnih in večletnih razdobjih. To delo je pred zaključkom. Že zbrano gradivo izpričuje med drugim, da večina turističnih krajev ne izpolnjuje vseh pogojev ki jih zahtevajo zakoniti predpisi glede splošne in posebne ureditve. Značilno pri tem je, da so izkazale turistične občine po stanju z dne 1. X. 1940 kljub temu 309,959.335*42 dinarjev skupnega dolga. Pri takem stanju je naravno, da bodo potrebna izredna sredstva za ureditev turističnih krajev, za amortizacijo z razvijajočim se turizmom povezanih dolgov in za sanacijo gostinstva v turističnih krajih. Turistični kraji Slovenije imajo 10.377 razpoložljivih tujskih sob in 17.811 tujskih postelj. V teh številkah, ki obsegajo gostišča iu zasebne stanodajalce, je izražena turistična nastanitvena moč banovine, ki pa v splošnem ni zadostno izrabljena: povprečna zasedba vsake postelje je znašala namreč v letu 1940. samo okrog 44 dni ali 12 %. Ta izraba nastanitvene moči pa tudi v normalnih letih ni dosti boljša, iz česar izhaja, da bo morala turistična delavnost v bodoče napeti vso sile, da doseže številčni porast gostov, zlasti pa, da podaljša njih bivanje (poleg poletne naj bo tudi zimska turistična sezona, katero pa bo po večini treba šele ustvarjati), in podaljšanje sezon sploli, da bo tako z večjo izrabo dane kapacitete zagotovljena tudi večja donosnost turizma, oziroma primerno obrestovan je vanj vložene milijonske glavnice. Iz tega sledi, da povečavanje na- stanitvene moči z novimi stavbami za sedaj ni umestno, razen tam, kjer Bedanja krajevna nastanitvena moč zaostaja za resnično potrebo. Tujskoprometna zveza naglasa v svojem poročilu, da je našla pri banski upravi ter upravi za turizem ministrstva za trgovino in industrijo vedno razumevanje za potrebe tujskega prometa. Zaradi nastalih razmer sicer banovinski turistični svet lani ni zasedal, vendar je trgovinski oddelek banske uprave vedno budno spremljal vse važnejše dogodke na polju tujskega prometa ter tesno sodeloval v odboru za zadeve obeh tujsko-prometnih zvez. Z Zbornico za trgovino in industrijo je zveza tudi obsežno sodelovala. Zbornica se v okviru gostinskega odseka bavi tudi z raznimi problemi tujskega prometa in se je Tujskoprometna zveza priključila vlogi Zbornice za TI na bansko upravo, da se v polnem obsegu izvajajo določila §§ 126 iu 127 obrtnega zakona prav posebno v mestih in turističnih krajih in se s tem dosežejo sodobnejše urejena gostinska podjetja. Vzajemno se je razpravljalo tudi o merah, ki jih je treba podvzeti, da se obvaruje Slovenija večjih izgub zaradi izpada inozemskih gostov. Propagandno delovanje zveze je Zbornica za TI podprla z izdatno podporo v znesku 30.000 din. Tujskoprometna zveza ima 107 članov, ki so razdeljeni tako-le: Tujskoprometna in olepševalna društva 37 Zdraviliška komisija, kopališča, zdravilišča 9 Osrednje društvo in podružnice Slovenskega planinskega društva 16 Zveza in združenja gostilniških podjetij 20 Občine 8 Krajevni občiuski turistični odbori 4 Ostala združenja in ustanove 13 Kakor se vidi, naše občine niso baš zavzete za tujski promet. Članice zveze so občine Bled, Bohinjska Bistrica, Celje, Kamnik, Kranjska gora, Laško, Ljubljana in Žiri. Med članicami niso občine Maribor, Kranj, Jesenice, Novo mesto itd. Razveseljivo tudi ni, da niso niti vsa zdravilišča včlanjena ‘ v Zvezi. Zlasti se mora čuditi, da eno naših najbogatejših zdravilišč ni včlanjeno. Ce se ne bodo na tujskem prometu najbolj zainteresirani kraji brigali za glavno turistično organizacijo, potem se pač ne smejo pritoževati, da ne dosegajo onih uspehov v tujskem prometu, ki bi jih mogle in morale. Zopet vesti o dobavi tulega bombaža Zadnja številka »Jugoslov. tekstilnega glasnika* z dne 31. marca je objavila naslednjo vest o nabavi in dovozu tujega bombaža: Časopisi so v zadnjem času poročali o velikih količinah surovega bombaža, ki da so že prišle v našo državo. Kakor smo obveščeni, so bile te vesti deloma zelo prezgodnje. Od prvega zaključka s Turčijo za okoli 3 milijone kg bombaža so sedaj približno štiri petine tega bombaža v naši državi, večinoma pa še na Donavi. Od vse te količine je prišel le majhen del v Beograd. Vendar pa so nekatere predilnice že prejele 30 do 40 odstotkov njim dodeljenih kontingentov. Od druge nabave v Turčiji v višini 8 milijonov kg je sedaj v Carigradu 2450 ton. To blago se sedaj naklada na romunske parnike, ki bodo bombaž odpelja- li v našo državo. Poleg tega pluje sedaj ena ladja s 1000 tonami bombaža iz Mersine v Carigrad, druga ladja bo v kratkem krenila na isto pot. Nasprotno vestem raznih dnevnih listov, smo dobili dosedaj iz Rusije samo določene količine bombažnih odpadkov, ki so bile prej na Dunaju oz. na Švedskem. Te količine so že prišle na slovensko mejo. Skupno smo v Rusiji kupili okoli 4 milijone kg surovega bombaža in bombažnih odpadkov. Odbor za kompenzacijo se sedaj pogaja za nabavo 800.000 kg egiplskega bombaža, ki bi ga dobili za našo konopljo oziroma za naš les. Do zaključka o tej kupčiji pa še ni prišlo. Izgledi, da bi dobili bombaž iz Iraka ali iz Irana niso posebno dobri. »Jugoslovanski tekstilni glasnik« pravi, da sc je položaj vendarle znatno zboljšal, ker moremo z gotovostjo računati, da bomo do- w bar Ta, plasira in Ze v 24 arah ssras: itd. Škrabi in srellulika srajce, »vratnike in maaSete. Pen, raii, manga ia lika doma#« perila tovarna JOS. REICH Peljanski nasip 4-8. Seleuburgora ul. 3 Telefon St. 22-72. bili skupno 15 milijonov kilogramov bombaža, deloma iz Turčije deloma pa iz Sovjetske Rusije. Žalibog pa so transportne težkoče zelo velike, ravno tako pa je velik riziko transporta. Zanimivo je, da industrialci sploh niso mogli zavarovati blaga proti vojnemu riziku proti še kolikor toliko znosnim premijam. Občni zbor Društva absolventov drž. trg. šol v Celju je zaradi nepredvidenih zaprek preložen na nedoločen čas. Davčni svetovalec Taksa za poslovne knjige L. N. v K. — Vprašanje: Poslovni prijatelj iz Srbije mi je ob priliki, ko sem slučajno omenil: kolkovanje poslovnih knjig, izjavil, da v bivši Srbiji kolkujejo samo dvoje knjig, to je dnevnik in inventar, dočim drugih knjig ne kolkujejo. Vsekakor bi bilo zani-, mivo, na podlagi katerega zakonitega določila niso pri njih zavezane kolkovini vse poslovne knjige brez razlike, saj velja, kakor sem se iz taksnega zakona prepričal, tar. post. 167. /ji vso kraljevino. Odgovor: Taksa za poslovne knjige se plačuje za poslovne knjige, katere se morajo voditi po trgovskem zakonu kot obvezne. Po trgovskem zakonu iz 1.1860., ki je v Srbiji še danes v veljavi, se morajo obvezno voditi in torej tudi taksirati samo dnevnik in inventar. Ce vodi poleg teh knjig še kake druge knjige, mu teh drugih knjig ni treba kolkovati. Drugače je pa pri nas. Pri nas še slej kot prej velja bivši avstrijski trgovski zakon, ki v čl. 28. določa obveznost voditi knjige, ko pravi: iVsak trgovec je dolžan voditi knjige, iz katerih morajo biti celotno razvidni njegovi trgovski (Kisli in stanje njegovega premože-nja.« Pri nas veljavni zakon torej ne omejuje dolžnosti vojen ja poslovnih knjig samo na določene knjige, ampak nasprotno določa, da mora trgovec voditi tolik« knjig, kolikor jih je potrebnih, da ugotovi svoje premoženjsko stanje, oz. da napravi koncem leta bilanco. Zato so pri nas zavezane kolku vse knjige, ki se vodijo, dočim se morajo v Srbiji taksirati res le dnevnik in inventar. To razliko pa povzroča edino to, da je v Srbiji veljaven drug trgovski zakon, kakor pri nas. Pri nas velja dolžnost voditi poslovne knjige po trgovskem zakonu samo za protokolirane trgovce. Potemtakem so po zakonu samo ti dolžni voditi knjige in jih taksirati, dočim so mali trgovci, kolikor niso sodno protokolirani v obče oproščeni kolkovati svoje knjige. Ta razlika, ki je utemeljena v besedilu tarifne postavke 167. pri nas še vedno ni dovolj znana in je važno, da na njo ob vsaki priliki opozarjamo. LJUDSKA. POSOJILNICA v LJUBLJANI z. z neom.!., Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, v lastni palaii nasproti hotela „Union“ Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4®/#, proti odpovedi po 57, Vprašanje, na katero prosimo odgovor Nekaj državljanov tujo n a rodnosti je v zadnjem času zapustilo Jugoslavijo, čeprav jih mi nisnio podili iz države in čeprav so živeli med nami desetletja srečno in zadovoljno. Nekateri so pustili tudi razne premičnine kakor tudi pohištvo in druge predmete. Seveda pa je ostalo tudi nekaj neporavnanih računov. Zaradi teh pa postavljamo prizadeti svoje vprašanje, ker bi radi znali, kaj naj ukrenemo v zaščito naših terjatev? Koliko znašajo te terjatve, bi bilo treba šele ugotoviti. Naj nam kdo pojasni, kaj naj ukrenemo! Nevšečne in mučne razmere so postale v zadnjem času za trgovino. Nekateri dobavitelji so zahtevali za naročeno blago denar v naprej in so ga večinoma tudi dobili. Niso se zadovoljili niti s povzetjem. Sedaj pa ni ne denarja, ne plačanega blaga in v mnogih primerih tudi ne odgovora na tozadevna vprašanja. Tako ne gre stvar naprej! So predmeti, ki so nujno potrebni in če se ti predmeti ne dobe morajo posli zaostati. Seveda je sedaj kritičen čas, toda vseeno ne hi bilo treba tako postopali! Uvozniki surovih kož in suhih kož, usnja in usnjenih izdelkov, krzna in krznenih izdelkov, lubadi za strojenje kož ter izvlečkov (ekstraktov) in snovi za strojenje kož, ki nameravajo še nadalje uvažati to blago in ki še niso registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino ali pri od nje pooblaščenih organih, morajo najdalj do 15. aprila 1041. predložiti prošnjo za registracijo direkciji ali od nje pooblaščenim organom. Srednji borzni mesečni tečaji za obračunavanje pri carinarnicah Fin. minister je izdal odlok, s katerim so določeni za mesec april naslednji tečaji, po katerih bodo preračunavale carinarnice pri določevanju osnove za plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka na dinarsko vrednost fakture, ki se glase na drugo valulo, a ne na deželo izvora: 1 angleški funt je din 17G'I7 1 ameriški dolar „ 44'55 1 kanadski dolar „ , 44'— 100 švicarskih frankov „ 1033'C5 Ti tečaji se bodo uporabljali samo v primerih, ko se blago uvozi iz klirinških držav. Ti tečaji pa se ne bodo uporabljali v primerih, ko se blago, ki se uvozi iz klirinških držav in se fakture glase na druge valute in ne na valuto dežele izvora, plača v devizah, a ne po kliringu. V tem primeru se fakture preračunavajo na dinarsko veljavo po uradnih mesečnih obračunskih tečajih. Ptiiava drv Zvev.a trgovskih združenj je prejela od Centrale za kurivo naslednje obvestilo: Centrala za kurivo je v skladu s čl. ?>. odst. .1. uredbe o centrali za kurivo odredila popis vseh zalo" drv, ki presegajo pri posamezniku 50 kub. metrov. Prosimo, da opozorite vse člane, da pravilno prijavijo vse zaloge drv do najkasneje 10. aprila s stanjem zalog dne 31. marca. Nadalje se mora prijaviti vsaka nova produkcija ali nakup od kmeta, kakor hitro znaša več ko 50 kub. metrov. Nadalje se opozarjajo interesenti, da je. bila v »Službenih novi-nah« z dne 20. marca objavljena dopolnitev odločba o postavitvi prevoza drv pod kontrolo. S to določbo se je dopolnila določba trg. ministra ter se je v točki 1. dodala naslednja določba: Za drva po tej določbi se šteje bukov, gabrov, cerov, jesenov, brestov, hrastov, mešani trdi les ostalih trdih listovcev ter lesnik in drob-nic, lipov, vrbov, topolov, jelšev in ostali les mehkih listovcev, izdelan v polena, kroglice, sečnice, klade (panje) ali razžagan in scep-ljen, kakor tudi bukov olupljen les (za izdelavo celuloze) in odpadki u;t žagah, trdi in mehki, vezani in nevezani kakor tudi lesno oglje. Oglje je torej sedaj tudi pod kontrolo. Nadalje vas prosimo, da opozorite člane, da se drže maksimiranih paritetnih cen za postaje, na katerih nakladajo, ker bo centrala za kurivo po sreskih načelstvih slrogo kontrolirala te cene. Doma in po svetu Predsednik turške republike Izmet Ineni je brzojavno čestital Nj. Vel. kralju Petru II. k zasedbi prestola. Nj. Vel. kralj Peter II. je izrekel svojo zahvalo kraljevi gardi za njene izredne zasluge za kralja in domovino v noči od 20. na 27. marec. Za vrhovnega inšpektorja naše vojske je imenovan zmagovalec iz svetovne vojne vojvoda Peter Bo-jovič. Senat je razpuščen z ukazom Nj. Vel. kralja. Poseben kraljev ukaz bo določil dan volitev novega senata in dan njegovega sklicanja. Po dvodnevnem bivanju v Beogradu se je naš berlinski poslanik dr. Ivo Andric vrnil v Beriin. Minister dvora Iladoje Kneževič je ; 3slal predsedniku demokratske stranke Milanu Grolu pismo, v katerem mu sporoča, da z ozirom ni svoj novi položaj izstopa iz demokratske stranke, ker bi bilo pri-padništvo stranki neskladno z njegovim novim položajem. Uredba o vojaški disciplini je bila objavljena v »Službenih novinah«. Vojaška disciplina velja tudi za vse, ki delajo v vojski. Ljubljana, Zagreb in Beograd bodo proglašena kot odprta in nebranjena mesta, če bi se vendarle zgodilo kljub vsem miroljubnim prizadevanjem naše vlade, da bi bila naša država v vojnem stanju. Razglas predsednika vlade o zatiranju vznemirljivih vesti je ban dr. šubašič objavil tudi za banovino Hrvatsko. Vest, da bi se italijanski institut v Zagrebu začasno zaprl, ni resnična, temveč deluje institut v polnem obsegu dalje. Prepovedano je zapustiti svoje stalno bivališče. Pač pa so dovoljena potovanja po opravkih. Za bana moravske banovine je imenovan Božidar Krstič, bivši ban zetske banovine, za bana vrbaske banovine pa dr. Nikola Stojanovič. Dosedanji ban moravske banovine Krasojevic je bil upokojen. Za predsednika beograjske občine je bil postavljen trgovec Do-brivoje Lazarevič, pristaš Davido-vičeve demokratske stranke. Za podpredsednika beograjske občine pa je imenovan upokojeni inšpektor fin. ministrstva Ivan M. Miličevič, ki je pristaš radikalne stranke. Za upravnika mesta Beograda je imenovan načelnik Dušan Ri- Priprave za praženie kave od 1 'U kg vsebine in vet električni mlinčki tlP za mletje kave, orehov, maka, sladkorja, zafilnib i. t. d. VICTORIAVVERK OTTO SWADLO WlEN,XII/< bar. Vodja nemške manjšine v Jugoslaviji dr. Sepp Janko je v spremstvu voditelja političnega urada Kulturbunda dr. Hamma na povabilo predsednika vlade prišel v Beograd. Finančno ministrstvo je zvišalo proračun vrbaske banovine od 37 na 40 milijonov din ter je dalo ministrstvo samo sredstva za zvišanje proračuna. Proračun drinske banovine v višini 74,5 milijona din je finančni minister potrdil. Gospa Marija Bonač, vdova pred 10 leti umrlega ustanovitelja naše ugledne in velike domače ljubljanske tvrdke Ivan Bonač, je umrla v Ljubljani v visoki starosti. Pokojnica je slovela v Ljubljani po svoji izredni delavnosti, srčni dobroti in svojem lepem značaju. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v nepozabnem spominu, žalujočim naše iskreno sožalje! Kot četrta tekstilna tovarna v Mariboru je ustavila obratovanje tovarna »Atama« v Košakih. VVestfalski premogovniki so sklenili, da bodo dajali rudarjem, katerih ro^oine žive v tujini in ki so prišli na delo v Nemčijo na poziv premogovnikov, dnevni dodatek 1,50 RM kot odškodnino, ker morajo živeti ločeno od rodbine (Trennungs-geld). Nemško kmetijsko ministrstva je odobrilo, da morejo naši kmetijski delav i še nadalje pošiljati po 60 RM mesečno demov. Naši industrijski delavci pa smejo pošiljati po UM mesečno. Bolgarski pravosodni minister Ontakov je predložil sobranju zakonski načrt o splošni amnestiji političnih krivcev. Novi transporti italijanskih delavcev so prišli v Nemčijo. Iz Slovaške bo odšlo na delo v Nemčijo 3500 slovaških lesnih delavcev. ^ . . An Kruli se podraži v Švici od 48 na 52 santimov za kg, ker se je žito, ki ga je uvozila Švica, zelo podražilo. . - ,i , Vojni stroški Anglije so znašali v ravnokar končanem fiskalnem letu 3,80 milijarde funtov, redni dohodki pa 1,4 milijarde funtov Ameriški finančni minister Mor-genthau je odredil zvišanje sladkornega davka ter se bodo na ta način zvišali državni dohodki za 12 milijonov dolarjev. Angleški časopisi bodo veljali v bodoče po 3 penije namesto 2 pe nija, ko dosedaj. . _ . Obvezno obdelovanje svobodne zemlje v mestih in vaseh je odredila romunska vlada. Na vsaki par- celi. ki ima najmanj 100 kvadratnih metrov se mora pase j ati povrtnina. Lastniki zemljišč morajo javiti, katere rastline bodo zasadili. Egiptska vlada je odvzela nemškim iu italijanskim državljanom, ki so lastniki delnic eglptskih delniških družb, vse pravice, ki izvirajo iz posesti teh delnic. španska vlada je izdala ob drugi obletnici konca španske državljanske vojne obsežno amnesUjo, s katero so bili pomiloščeni vsi politični kaznenci, ki so bili obsojeni na ječo do 12 let. Naseliti pa se smejo samo v krajih, ki so vsaj 250 km oddaljeni od njih prejšnjega stalnega bivališča. V vsem je bilo pomiloščenih nad 40.000 ljudi. Na Japonskem se je začelo obvezno z’ iranje železnih in kovinskih odpadkov. Zbiranje vodi načrtno ravnateljstvo. Sovjetska unija je odpravila svoje poslaništvo in svoj gen. konzulat v Norveški, kakor poroča stockholmski list »Tidningen«. Sarajevski trgovci proti zasebnim potrošniškim zadrugam Sarajevski trgovci so sprejeli na svoji skupščini resolucijo, v kateri zahtevajo, da minister za trgovino in industrijo energično nastopi za odpravo zasebnih nabavi ja! nih in kousumnili zadrug in podobnih ustanov, ki uživajo razne olajšave glede plačevanja taks in tudi razne železniške ugodnosti. Vse te ustanove delajo s svojimi privilegiji škodo trgovcem. Trgovci so se nadalje izjavili proti industrijskim konsumnih prodajalnicam. Trgovci so nadalje zahtevali, da rešuje banska uprava prošnje trgovcev za določevanje cen v predpisanih rokih. Končno so zahtevali, da se s posebno uredbo določi, da se morajo vsi ovaditelji, ki so vložili lažnive ali neresnične ovadbe, kaznovati s tem, da morajo plačati vse sodne stroške in pa odškodnino prizadetim trgovcem za izgubljeni čas. Potrebno bi bilo, da bi bili takšni nepošteni ovaditelji še bolj ostro kaznovani. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr. z o. za*. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenali: Salda konte. Sfra-ce, lournalc, šolske zvezke, mape, o d i e m a 1 n c knjižice, risalne bloke itd. Zunanja trgovina V Italiji se je začela velika propaganda za okrepitev sviloprejstva. V 1500 občinah bodo zasadili na tisoče mladih murv. Proizvodnja bub je znašala v Italiji 1. 1940, 34,7 milijona kg. Francoska industrija svile j« zaradi pomanjkanja surovin popolnoma paralizirana. Sedaj se vodijo pogajanja, da bi dobile tvor-nice surovo svilo iz Italije. Stavka v velikanskih ameriških jeklarnah v Betlehemu je prenehala. Stavkalo je nad 100.000 delavcev. V Habarovsku v Sibiriji bodo začeli gojiti riž. Letos bodo obdelali za gojitev riža 1000 ha. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilu je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. JGMMim MILIftSKIfi BAB* flV KCniČMN IZPELKOV Cel^e Priporoča svoje specijalne izJelle barve za obleko v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barv« za tla v zavitkih, barvo za pirbo v zavitkih, Vllbra barvo za usnje. Anilinske barve za Vreče vseli vrst kupujem, kakor razne odpadke in cunje - Plačani po najvišjih dnevnih cenah Zavržen Jože Ljubljana. Pražakova ul. 2 Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1 2e/0tl Vsi drugi pa se mu Sl jo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC (■»tega at rdečimi srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1 obrinišLe potrebe barve za volno, barve za botnba2, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljivo v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive ▼ špirit«. Razne kemične izdelke za gospo« dinistvo in obri Zahtevajte cenike! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je na j več j i slovenski pupilarnovarni denarni zavod. .Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice ia 111 (j-)^ ObCIW3 l|Ublj3WSSC9 Izdajatelj »Konzorcij Trgovakega lista<, njen predalčnik dr. Ivan Pie««, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. 4., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Lj«l>ljaai.