Št. 284 (15.386) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ■ maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600__
GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1500 LIR
POSTNNA PlAČANA V GOTOVN SPH). IN AB8.POST.GR. 1/50%
—UL.
CISALPINA GESTIONI
SfvV
investicijski skladi
c
bcTkb banca di cred,t° di trieste
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
J
SREDA, 25. OKTOBRA 1995
Zmeda, M ne obeta dobrega
Vojmir Tavčar
Včerajšnja razprava o nezaupnici v poslanski zbornici je bila svojstvena slika zmede, ki že dalj časa vlada na italijanski pontični sceni.
Nejasnost ni prišla toliko do izraza v ploskanju Kartela svoboščin tajniku Stranke komunistične prenove Faustu Bertinottiju ali v Berlusconijevem zatrjevanju, da se »pred Bertmottijevo intelektualno doslednostjo vselej odkrijemo«.
Ploskanje in izjave so izraz tiste italijanske parlamentarne folklore, ki odraža samo.trenutna čustva in kontineentna zavezništva. Najbrž bi tudi nepozoren raziskovalec v analih parlamenta našel še kopico takih primerov, v katerih je kon-tingentna korist zbližala sili, ki bi sicer sodih na povsem nasprotno stran pohtičnega loka. Zmeda se je odražala bolj v dejstvu, da se je ob usodi Dinijeve vlade vnel spopad, za katerega nihče ne ve, kam lahko vodi.
Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki, ki zahtevajo odstop Dinijeve vlade, pravijo, da želijo razčiščenje in da bi sedanji vladi morala naslediti druga, začasna, ki naj bi vodila državo do volitev in omogočila sprejetje finančnega zakona. Dejansko pa so s svojim ostrim zaviranjem dogovora o pravilih, ki naj bi uravnavala volilno propagando v predvolilnem obdobju, in o zakonu proti monopolom onemogočili Lambertu Diniju, da bi izpolnil svoj program in se nato predstavil parlamentu, ki bi mu povedal, ah naj nadaljuje z novim programom ah se umakne.
Leva sredina, ki je doslej podprla Dinijevo vlado, tudi nima' še jasnega načrta, kako naprej. Severna hga in Oljka na primer še nista našli skupnega jezika, saj Umberto Bossi ob vsaki priložnosti poudarja svojo neodvisnost in s svojimi stališči o federalizmu povzroča sopotnikom veliko za-dreo in težave. In to je dokaz, da Romanu Prodiju Se ni uspelo pripraviti programa in združiti vseh tistih sil, ki naj bi Oljko spremenile v dovolj privlačen simbol za reformistično levico in za zmerne sloje.
Jasne poti iz te težavne situacije ni nakazal še nihče. Gotovo pa je, da bi padec Dinijeve vlade v teh razmerah za Italijo skok v neznano, še zlasti ker ni nobene možnosti, da bi ob morebitni vladni krizi parlamentu uspelo odobriti finančni zakon. Država bi se znašla v primežu politične krize in naraščajočega nezaupanja denarnih in finančnih trgov.
Trezna rešitev bi zahtevala sprejetje finančnega zakopa, pošten dogovor o pravilih igre in šele nato volitve. Toda v sedanjih razmerah je res vprašanje, ah je taka rešitev možna. Tudi zato, ker leva sredina nima zadostne moči, da bi jo omogočila, desnici pa verjetno kaos ustreza.
Srečanje s predstavniki I šolskih oblasfi R Slovenije
TRST - Ravnatelji in drugi pred- venijo na šolskem področju. V tem stavniki slovenskega šolstva na okviru so udeleženci posvetili poseb-Tržaškem so se včeraj sestali s pred- no pozornost permanentnemu izo-stavniki ministrstva in zavoda za šol- braževanju slovenskih šolnikov, če-stvo Republike Slovenije. Srečanje je mur bo posvečen poseben sestanek bilo v prostorih Generalnega konzula- konec novembra v Ljubljani. Se pred ta Republike Slovenije v Trstu, na tem pa bo ministstvo za šolstvo RS njem pa je bil govor predvsem o iz- obiskal Šolski odbor, da bi osvetlil vajanju dogovorov med Itahjo in Slo- splošno problematiko naših šol.
Na 4. strani
■ Odbor za ohranitev Stadiona I 7. maj položil prve račune
TRST - Odbor za ohranitev Stadio- javnostjo. Predstavili so svoje dona 1. maj, ki je nastal pred enim le- sežke, se zahvalili vsem, ki so prispe-tom s ciljem, da pomaga pri zbiranju vali v sklad za obnovo, hkrati pa sredstev za preprečitev popolnega opozorili, da se z usposobitvijo obeh propada slovenskega športnega cen- osrednjih športnih dvoran obnova še tra pri Sv. Ivanu v Trstu in za njego- zdaleč ni končala in da je potrebno vo postopno obnovo, se je sinoči spet zbrati še veliko denarnih sredstev, oglasil. Na tiskovni konferenci so preden bo 1. maj vreden imena člani odbora položili račune pred športnega centra.
Na 5. strani
RIM / ZAČETEK RAZPRAVE O NEZAUPNICI V VZDUŠJU VELIKE NAPETOSTI
Spopad med Kartelom svoboščin in levo sredino O usodi vlade bo odločala peščica glasov
Predstavniki Kartela ploskali Bertinottiju in prekinjali D'Alemo - Dini ne namerava odstopiti
RIM - S posegi vseh najvidnejši protagonistov ita-hjanske politične scene se je včeraj v poslanski zbornici začela razprava o nezaupnici vladi, ki jo je predlagal Kartel svoboščin in ki jo podpira SKR Včerajšnja razprava ni pokazala na bistvene premike v stališčih strank. Kartel svoboščin je pozval premiera Lamberta Dinija naj odstopi že pred glasovanjem, da »omogoči poli-
tično razčiščenje med strankami«, Bertinotti pa je zahteval odstop in takojšnje predčasne volitve.
Proti nezaupnici so se izrekle stranke leve sredine, premiera podpirata tudi južnotirolska SPV in ao-stanska UV. Na papirju imajo nasprotniki sedanje vlade večino, toda razlika v glasovih je tako majhna, da jo lahko spremeni glas peščice poslancev. Odločilen bo najbrž govor pre-
miera Lamberta Dinija, ki bo vsem diskutantom odgovoril jutri po zaključku splošne debate. Dini, ki je včeraj sklical vladno sejo, vsekakor ne namerava odstopiti. Skušal si bo pridobiti zaupanje spodnjega doma parlamenta in zaključiti svoj program. Vprašanje pa je, ah mu bo tokrat uspelo, saj so odnosi med strankami zaostreni do skrajnosti.
Na 3. strani
Inflacija že tretji mesec ustavljena pri 5,8 odstotka
RIM - Po podatkih iz devetih vzorč- primerjavi s septembrom so se življenj-nih mest je inflacijska stopnja že tretji ski stroški v vzorčnih mestih povpreč-mesec zapored enaka in bi morala tudi no zvišati za 0,6 odstotka, v Trstu pa je v oktobru znašati 5,8 odstotka. Podatek prišlo do 0,4-odstotnega povišanja, sam po sebi sicer ne preseneča, saj po- Objava projekcij o gibanju inflacijske trjuje napovedi, pozitven pa je glede na stopnje včeraj ni imela nobenega vpliva dejstvo, da je oktober po tradiciji infla- na tečaj lire, ki ostaja šibak, cijsko najbolj »vroč« mesec v letu. V	Na 12. Strani
_______OZN / SREČANJA__________
Kučanu je španski premier Gonzalez obljubil posredovanje v odnosih z Italijo
NEW YORK - Slovenski predsednik Milan Kučan, ki se je v New Yorku udeleževal slavnostnega zasedanja Generalne skupščine OZN, se je v ponedeljek sestal še s predsedniki Estonije, Madžarske in Bolgarije, z ameriško veleposlanico v ZN Albrightovo, španskim premieram Gonzalezom in z generalnim guvernerjem Avstratije Hay-denom. Zadnji dan obiska v New Yorku se je predsednik Kučan srečal še s kardinalom Angelom Sodanom, državnim sekretarjem svetega sedeža, z izraelskim premieram Rabinom in predsednikom BiH Izetbegovičem. Popoldne pa je nastopil na slavnostnem zasedanju Generalne skupščine. Veleposlanico Albrightovo je seznanil z odnosi z Itahjo in dejal, da bi bilo za Slovenijo zelo pomembno, če bi lahko povedala svoje mnenje v zvezi z odnosi med Ljubljano in Rimom, saj unija slovenskih argumentov pri tej problematiki ne pozna. O odnosih z Itahjo se je pogovarjal tudi s španskim premieram Gonzalezom, ki predseduje Evropski uniji. Gonzalez, ki bo prihodnji mesec obiskal Itahjo, mu je zagotovil, da bo skušal »stvari premakniti z mrtve točke«.
Na 17. strani
Stoltenbergov in Galbraithov mirovni načrt za vzhodno Slavonijo
ERDUT - Mednarodna mirovna posrednika Thorvald Stoltenberg in Peter Galbraith sta za včerajšnja pogajanja med predstavniki hrvaških oblasti in Srbov iz vzhodne Slavonije pripravila dokument v enajstih točkah, ki naj bi poskušal premostiti pogajanja z mrtve točke in ki naj bi preprečil, da bi Hrvaška s silo pridobila izgubljena območja.
Dokument obravnava spoštovanje človekovih pravic vseh prebivalcev vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema ter varno vrnitev beguncev na svoje domove. Izvajanje sporazuma naj bi nadzirali mednarodni opazovalci. Sprti strani še vedno nista dosegli dogovora o trajanju prehodnega obdobja, po katerem naj bi bilo zasedeno ozemlje v sektorju Vzhod spet vključeno v upravno ureditev Republike Hrvaške. Hrvaška zahteva, da prehodno obdobje traja največ leto ali dve, medtem ko Srbi zahtevajo vsaj triletni mednarodni nadzor. (G. G.)
Na 16. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Mnenja tržaške SKP
Kaj menijo tržaški predstavniki SKP o sklepu vsedržavnega vodstva, da podpre nezaupnico Dinijevi vladi? Mnenja Spetiča, Cuffara, Cancianija, Veniera.
Stran 6
Razprava o podjetju ACEGA
V	tržaškem občinskem svetu se nadaljuje razprava o preustroju ACEGA. Dolenc se je zavzel za sodelovanje podjetja z obmejnimi slovenskimi občinami.
Stran?
Po shodu fašistov pretep pri Sv. Justu
Fašisti, zaradi katerih so v soboto morali začasno umakniti protirasistično razstavo, so ponoči pretepli tri osebe: popuščanje je torej obrodilo!
Stran 7
Spopad o financarski šoli
Opozicija v goriškem občinskem svetu je izsihla razpravo o gradnji sporne financarske šole na letališču, večina pa je spet podprla ta načrt.
Stran 11
Dialogi: izjemna razstava
V	tržaški galeriji Studio Tommaseo je na ogled izredna razstava češkega ilustratorja Mikulaša Rachhka.
Stran 13
PRIMORSKI DNEVNIK
Ohraniti vez z mladimi bralci
Redukcija kateregakoli dela Primorskega dnevnika pomeni za nas vse manj informiranosti o samih sebi, manj informiranosti o svetu zunaj nas s specifičnega zornega kota slovenske manjšine, ob tem pa tudi manj priložnosti za stik s slovenskim jezikom.
Ukinitev ponedeljkove številke pa bi pomenila še posebno škodo. Športne strani so namreč izraz udejstvovanja mlade populacije Slovencev v Italiji ne glede na ideološke razlike. Zato tudi nagovarjajo najširši krog mladih bralcev. Z njimi se vzgajajo bodoči bralci Primorskega dnev-
nika, bodoči bralci slovenske besede nasploh, predvsem pa se v teh straneh mladi prepoznavajo - in sicer se prepoznavajo kot Slovenci. Ukinitev te številke in sploh rubrik, ki so namenjene mladim bralcem, bi bila zato tudi ukinitev izjemno učinkovitega narodno identifikacijskega sredstva. Do nje res ne bi smelo priti, nasprotno, po zgledu strani za najmlajše bi moral Primorski dnevnik načrtovati še druge rubrike, s katerimi bi se enako prepričljivo približal tudi starejši mladini.
Majda Kaučič Predsednica Slavističnega društva Trst, Gorica, Videm
Velika pozornost medijev tiskovni konferenci o PD
Ponedeljkova novinarska konferenca sindikalnih odborov novinarjev in tiskarjev Primorskega dnevnika je doživela velik odziv v javnih občilih, tako v Furlaniji-Julijski krajini, kot v matični Sloveniji. Tržaški Piccolo je objavil članek o tiskovni konferenci na vidnem mestu z naslovom "Primorski dnevnik, spet nova kriza", v katerem avtor posreduje informacije o krizi dnevnika, stališča sindikalistov ter tudi razpravo, ki je sledila uvodnim besedam Fulvia Gona, Brede Pahor in Giorgia Vesnaverja.
Videmski Messaggero Veneto je o krizi našega dnevnika poročal na deželni strani, ljubljansko Delo pa je objavilo daljši članek izpod peresa Lojzeta Kanteta. Članek nosi naslov "Primorski dnevnik naj ostane" in se začenja s priporočilom, da je treba zamejskemu dnevniku zagotoviti neokrnjeno izhajanje. O tiskovni konferenci Primorskega dnevnika je poročala 'tudi Slovenska tiskovna agencija STA, v preteklih dneh pa je situaciji na PD posvetil veliko pozornost ljubljanski Dnevnik.
Radio Trst A in slovenska televizija RAI sta dogodku povetila veliko pažnjo. Televizija je ob obširni kroniki tiskovne konference posredovala tudi intervju z Bredo Pahorjevo, ki je "nastopala" tudi v večernem dnevniku TV Slovenije v reportaži tržaške dopisnice Mirjam Muženič. Slednja je pripravila poročilo tudi za Radio Slovenija. V TV dnevniku se je oglasil tudi deželni tajnik novinarskega sindikata Fulvio Gon, ki je obrazložil slovenski javnosti razloge za tridnevno stavko italijanskih novinarjev.
O ponedeljkovem srečanju v tržaškem Novinarskem krožku so obširno poročali slovenski in italijanski Radio Koper (poročili je pripravila Devana Jovan), italijanska in slovenska TV Koper, tržaška zasebna televizija Telequattro in zasebna radijska postaja Radioattivita.
Zahvala dopisnikom in vsem fotografom
Huda kriza, ki jo preživlja Primorski dnevnik, ne prizadene samo vse uslužbence, ki neredno dobivamo plače, ampak tudi dopisnike in sodelavce dnevnika, ki so že od junija brez honorarjev. Dopisniki predstavljajo življenjske vezi Primorskega dnevnika z njegovimi bralci in z njegovim naravnim okoljem. Brez dragocenega doprinosa in sodelovanja dopisnikov bi bil dnevnik gotovo zelo obubožan.
Zato se novinarji javno in toplo zah-
valjujemo vsem našim zvestim dopisnikom, ki tudi v teh težkih trenutkih kažejo veliko navezanost na časopis.
Brez honorarjev sta že dalj časa (več mesecev) tudi fotoagenciji KROMA iz Trsta in Fotostudio Reportage iz Gorice, ki, kljub vsemu, še dalje redno sodelujeta z dnevnikom in ga zalagata s predragocenimi fotografijami. Tudi fotografskima sgencijama gre naša iskrena zahvala.
Novinarji Primorskega dnevnika
Gornjo rubriko je pripravil sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika
PALERMO / PROCES ANDREOTTI
Iskre med obrambo in dižovnim tožilstvom
Jutri se bo v Perugii začela predhodna obravnava zaradi umora Pecorellija
PALERMO - Proces proti dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju ni še prišel v debatno fazo z zasliševanjem prič, toda tudi v tej začetni, zelo tehnični fazi je odnos med državnim tožilstvom in obrambo skrajno napet. Tudi včeraj je prišlo do ostrih sporov, ki so zadevali uvodno poročilo tožilstva. Andreot-tijevim zagovornikom namreč ni všeč način, kako tožilsci podajajo poročilo in povzemajo utemeljitev obtožnice.
»Tožilec se mora omejiti na splošen prikaz dokazov« in se more izogibati »apriorističnim tezam«, so poudarili branilci, medtem ko je tožilstvo mnenja, da »z razširjenim prikazom obogati sodnikovo poznavanje gradiva«. S pikolovskim poročilom je sicer
tožilstvo vznejevoljilo tudi predsednika sodnega senata Francesca Ingargiolo, ki bi rad kar najhitreje prešel v debatno fazo. »Če boste prebrali vse, kar nameravate, poročila ne bo nikoli konec,« je dejal Ingargiola tožilstvu. Predsednik je bo 14. uri prekinil razpravo in jo preložil na 31. oktober. Tedaj naj bi končali z uvodno fazo in proces bi lahko prešel v živo, kar bo najbrž še bolj zaostreno kot uvodni del.
Jutri pa se bo pred sodnikom za predhodni postopek v Perugii začela obravnava zaradi umora novinarja Mina Pecorellija. Tožilstvo, ki je vodilo preiskavo, obtožuje senatorja Giulia Andreottija in njegovega sodelavca, bivšega sodnika in bivšega ministra Claudia Vitaloneja, da
sta zločin naročila, ker sta se hotela znebiti novinarja, ki je vedel preveč o zakulisju marsikatere afere. Po mnenju preiskovalcev iz Perugie so afere Italcasse, čekov, ki jih je podjetnik Nino Rovelli dal Andreot-tijevi struji, zadeva Sindo-na in umor Alda Mora »razlogi«, ki so silili v umor novinarja.
Andreotti je zavrnil vse obtožbe, medtem ko je Vi-talone sodnike iz Perugie obtožil nestrokovnosti.
Sedaj bo na osnovi razprave sodnik za predhodni postopek Sergio Materia, ki ima dolgo izkušnjo kot preiskovalni sodnik, moral presoditi, ali je dokazno gradivo dovolj tehtno za formalno obtožbo dosmrtnega senatorja in za formalni proces pred porotnim sodiščem.
rd
MILAN / KORUPCIJA V VOJSKI
Aretirali 11 visokih častnikov
Obrambni minister zagovarjal »neoporečnost« vojske
MILAN - Preiskave milanskih sodnikov o korupciji so segle do vrhov vojske: včeraj so v raznih krajih Italije aretirali 11 generalov, polkovnikov in drugih častnikov raznih rodov vojske in tudi finančne straže. Prejeli naj bi podkupnine pri dodelitvi dobav za vojsko v vrednosti več milijard lir. Za rešetkami se je znašlo tudi osem lastnikov in zastopnikov podjetij, za katere je sodnik za predhodne preiskave Maurizio Grigo smatral, da jih bremenijo zadostni dokazi.
Obrambni minister Domenico Cor-cione je v senatni komisiji za obrambo komentiral, da sta vsekakor vojaška disciplina in nadzorstvo zagotovila »neoporečnost vojske«. Gre sicer za eklatantni primer, je dejal minister, vendar zadeva samo zelo omejeno število predstavnikov vojske. V letih od 1992
do 1995 so sodniki obtožili zaradi korupcije 388 deželnih, 136 pokrajinskih, 1.706 občinskih upraviteljev, 1.217 podjetnikov, 1.957 javnih funkcionarjev in 2.267 drugih oseb, je navedel Corcione. V istem obdobju je bilo obtoženih 597 vojakov, kar znaša 6,7 odstotkov vseh osumljencev zaradi korupcije (vendar je v Italiji samo nekaj nad stotisoč vojakov na približno 60 milijonov prebivalcev!) in torej skupno 0,5 odstotka vojaškega osebja.
Za predstavnika gibanja oporečnikov Massima Paolicellija je Corcio-nejevo zagovarjanje osumljenih častnikov nesprejemljivo, saj spominja na Crarijevo tezo, po kateri »vsi smo krivi, torej vsi smo nedolžni«. Progresist Luciano Guerzoni je predlagal ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.
RIM / PARLAMENTARCI
Gianni Agnelli najbogatejši, Berlusconi na tretjem mestu
RIM - Predsednik Fiata Gianni Agnelli, ki ga je bivši predsednik Francesco Cossiga imenoval za dosmrtnega senatorja, je najpremož-nejši italijanski parlamentarec. Kot izhaja iz podatkov, ki sta jih objavila senat in poslanska zbornica, je Agnelli lani prijavil veC kot deset milijard lir obdavčljive osnove. Skupaj z Agnellijem presegata v senatu milijardo lir letne obdavčljive osnove samo filmski producent in lastnik televizij Vittorio Cecchi Gori (skoraj poldruga milijarda lir obdavčljive osnove) in bivši podtajnik v pravosodnem ministrstvu Domenico Contestabile (milijarda in 14 milijonov lir davčne osnove).
Poslanci ne dosegajo Agnellijevih dohodkov, zato pa je v spodnjem domu italijanskega parlamenta veliko več članov, ki presega milijardo lir letne obdavčljive osnove. Največ je lani zaslužil podjetnik Francesco Miroglio (ima vrsto tekstilnih obratov s 6.500 uslužbenci), ki je bil izvoljen na listi Severne lige in je nato zapustil Umberta Bossija ter vstopil v skupino li-beralnodemokraticnih federalistov. Prijavil je 8 milijard in 360 milijonov lir obdavčljive osnove. Na drugem mestu je lider Forza Italia Silvio Berlusconi, ki je prijavil »samo« 4 milijarde in 800 milijonov obdavčljive osnove. Za Berlusconija politika očitno ni donosen posel, saj je leto prej prija-
vil skoraj 22 milijard lir obdavčljive osnove in se s tem krepko uvrstil na prvo mesto najpre-možnejših parlamentarcev.
Na tretjem mestu, čeprav precej zaostaja za Mirogliom in Berlusconijem, je umetnostni kritik Vittorio Sgarbi, ki je prijavil krepko poldrugo milijardo lir in za spoznanje prehitel podpredsednika zbornice Lorenza Acquaroneja. Na petem mestu je progresist Giuseppe Peric-cu z milijardo in 200 milijoni, šesti je paktist Diego Masi (1199 milijonov), sedmi pa bivši minister za zunanjo trgovino Giorgio Bemini, ki je prijavil 1.157 milijonov.
Čeprav je v zbornici na drugem mestu in med parlamentarci na tretjem, je Silvio Berlusconi zdaleč najpremož-nejši strankarski lider. Na drugem mestu, čeprav daleč za njim, je voditelj novoustanovljene CDU Rocco Buttiglio-ne z 230 milijoni, Mario Segni je na tretjem mestu s 173 milijoni, medtem ko je laburist Valdo Spini prijavil 163 milijonov. Sledijo predsednik KDC Pierferdinando Casini s 139 milijoni in lider Lige Umberto Bos-si s 135. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianffanco Fini je za milijon lir prehitel tajnika DSL Massima D’Alemno (131 in 130 milijonov lir). Deveti je bil tajnik SI Enrico Bo-selli s 122 milijoni, medtem ko je tajnik SKP Fausto Bertinotti prijavil 116 milijonov.
DEŽELA / PRIZIV DESNICE
VIDEM / KRIZA DEŽELNE VLADE
NZ: zakon za Furlane je v nasprotju z ustavo
TRST - Deželni zakon za zaščito furlanskega jezika in kulture, ki ga je pred nekaj dnevi z zelo široko večino glasov odobril deželni svet, je protiustaven. Tako vsaj menijo deželni svetovalci Nacionalnega zavezništva Dressi, Giacomelli, Contento in Ri-tossa, ki so v ta namen poslali neke vrste priziv vladnemu komisarju in predsedstvu deželnega sveta. Priziva nacionalističnih svetovalcev ni podpisal njihov somišljenik Casula, ki se je že med soočanjem v deželnem svetu javno ogradil od uradnega stališča Fi-nijeve stranke in se na koncu vzdržal glasovanja.
Neofašisti pozivajo rimsko vlado, naj zavrne deželni zakon za furlansko jezikovno skupnost, ker normativ, med drugim, krši
uradno rabo italijanskega jezika v javnih ustanovah in v krajevnih ustanovah. Štirje svetovalci Nacionalnega zavezništva-MSI pa tudi kontestirajo pravico Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, da se sploh ukvarja z zaščito narodnih in jezikovnih manjšin, ki po njihovem mnenju pripada izključno državi oziroma državnemu zakonodajalcu, to se pravi parlamentu.
Predstavniki skrajne desnice (ta stališča potrjujejo tudi v tem prizivu) so vsekakor že med razpravo v deželni skupščini glasno trdili, da zaščitni zakon za Furlane ogroža celovitost Furlanije-Julijske krajine in v bistvu enakopravnost državljanov italijanskega jezika. S Finijevimi pristaši je v deželnem svetu potegnil edinole melonar Gambassini.
Pogajanja se nadaljujejo
Nova vlada naj bi se rodila najkasneje do 7. novembra
VEDEM - V Vidmu so se tudi včeraj nadaljevala pogajanja o novi deželni vladi po odstopu one, ki ji je predsedovala Alessandra Guerra. Pogajanj se udeležujejo predstavniki šestih strank - Severne fige, DSL, Ljudske stranke, Zelenih, SI in PRI -, ki za zdaj snujejo program novega odbora, medtem ko še ni sklepov glede tega, katera od strank naj neposredno vstopi v odbor in katera naj ga podpira od zunaj. Sama Severna liga glede tega vprašanja še ni sprejela dokončnih sklepov, to pa -bo storila vsekakor pred petkom, kot je včeraj zagotovil Sergio Cecotti. Sam Cecotti je tudi povedal, da naj bi se dogovarjanje o programu zaključilo še ta teden, prihodnji teden pa naj bi se pogovarjali o sestavi nove deželne vlade.
Predstavnik DSL in bivši predsednik deželne vlade Renzo Travanut pa je bil včeraj mnenja, da bi v primeru dogovora o pro-
gramu morale vstopiti v odbor vse tiste sile, ki bi programski sporazum podpisale. Glede poteka pogajanj pa je Travanut povedal, da so včeraj razpravljali predvsem o institucionalnih problemih, v prvi vrsti o preureditvi krajevnih avtonomij, pri čemer so po izjavah predstavnika DSL vsi soglašali, da mora Deželi pripadati naloga
splošnega usmerjanja in kontrole, medtem ko naj bi druge pristojnosti prenesli na občine. Posebna tehnična skupina pa medtem preučuje vprašanje možne združitve deželnih finančnih družb Friufia, Medio-credito, Frie in Finest.
Predstavnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo pa je povedal, da pogajanja dobro potekajo, da bo novi odbor imel programski značaj in ga zato ne bo mogoče etiketirati, napovedal pa je tudi, da naj bi se nova vlada rodila najkasneje do 7. novembra, kajti drugače bi utegnile nastati težave s pripravo proračuna.
Glede vprašanja, kdo naj bo novi predsednik Dežele, pa se nihče od udeležencev včerajšnjega srečanja ni hotel izjasniti. Najmočnejša kandidata sta, kot kaže, dosedanja predsednica Alessandra Guerra in sedanji predsednik skupščine, predstavnik Ljudske stranke Gian-carlo Cmder (na sliki).
RIM / V POSLANSKI ZBORNICI ZAČETEK RAZPRAVE O NEZAUPNICI VLADI
Berlusconi poziva Dinija k odstopu Premier ne bo vrgel puške v koruzo
RIM - Spopad se je začel, izid pa ni še znan. Sele po jutrišnjem glasovanju "bo jasno, ali bo vladi Lamberta Dinija uspelo, da ostane v sedlu in do konca uresniči program, s katerim se je februarja predstavila parlamentu.
Včerajšnji začetek razprave, h kateri so prispevali skoraj vsi liderji, ni pokazal premikov. Kartel svoboščin je tokrat po zagotovilih voditeljev vseh komponent strnjen v zahtevi po odstopu Dinijeve vlade in v tem lahko računa na podporo Stranke komunistične prenove. Prav tako strnjena je v zavračanju zahteve po nezaupnici leva sredina. Odločilne bodo v tem spopadu manjše skupine in posamezni poslanci. V teoriji naj bi prevladali podpisniki predloga nezaupnice, toda razlika v glasovih je tako majhna, da se razmerje lahko vsak trenutek spremeni. Tudi zaradi tega vlada veliko pričakovanje za jutrišnji poseg premiera Lamberta Dinija, ki je potrdil, da ne namerava odstopiti. V temu ga je podprl ministrski svet, ki se je včeraj popoldne sestal, da bi sprejel nekaj nujnih ukrepov. Minister za univerzo in znanstveno raziskovanje Gior-gio Salvini je v pogovoru z novinarji povedal, da se bo Dini potegoval za zaupnico. »Ne morem anticipirati, kaj bo povedal premier, toda v vladi smo vsi prepričani, da ima bivši pravosodni minister Filippo Mancuso del krivde za to, kar se je zgodilo, saj ni bil dosleden in ni upošteval smernic vlade,« je povedal Salvini, po katerem bi bila nezaupnica Dinijevi vladi »skok v brezno«.
O negotovosti izida priča dejstvo, da je Silvio Berlusconi, ki je včeraj spregovoril v imeno vseh komponent Kartela svoboščin pozval Dinija k odstopu se pred glasovanjem nezaupnice. Berlusconi in Fini sta na ta način pristala na nekoliko zmernejšo politiko, za katero sta se zavzemala Pierferdinando Ca-
sini in Rocco Buttiglione. Toda vse kaže, da Dinija ni prepričal.
Berlusconi - in z njim Buttiglione ter ostali predstavniki Kartela - so utemeljili svoj predlog nezaupnice s trditvijo, da se Di-nijeva vlada iz tehnične prelevila v politično in k temu je bistveno prispevala nezaupnica pravosodnemu ministru Mancusu, ki jo je izrekel senat. Dinijev odstop bi po Berlusconijevi oceni omogočil »politično razčiščenje« med strankami in odobritev finančnega zakona. Sicer pa je lider Kartela ostro kritiziral premiera, ker ni branil pravosodnega ministra, obenem pa mu je pripisal odgovornost za težave lire na mednarodnih trgih in za nazadovanje borze.
S tem političnim predlogom se je Berlusconi razlikoval od voditelja SKP Fausta Bertinottija, ki je zahteval Dinijev odstop in takojšnje predsčasne volitve. Sicer pa je vodja SKP, kateremu je Kartel svoboščin večkrat ploskal, branil svojo odločitev, da podpre nezaupnico, kot dosledno. »Naš cilj je zrušiti vlado, ki je proti ljudstvu in je nevarna demokraciji,« je dejal. Dodal je, da mu ni všeč glasovati skupaj s Kartelom svoboščin, vsekakor pa dejstvo »da sta desnica in levica skupaj v opoziciji ni škandal. Škandal bi bil, ko bi se znašli skupaj v vladi«.
Ton tistih, ki nasprotujejo nezaupnici je bil prav tako oster. Tajnik Demokratične stranke levice, ki so ga predstavniki Kartela največkrat prekinili, je obtožil desnico, da je nezaupnica vladi »represalija« za nezaupnico pravosodnemu ministru. »Nezaupnica,« je poudaril D’Alema, »ne odpira poti v predčasne volitve, ker je ta pot že nakazana, nezaupnica vodi samo v nered in brezvladje.« Podobnega mnenja je bil tudi Mario Segni, ki je pozval vse demokratične in zmerne ljudi (Giuliano Amato, Carlo Azeglio Ciampi, Antonio
Di Pietro), naj se pridružijo Oljki v bitki za demokracijo izmeničnosti in uravnovesijo težo DSL. Zavzel se je za ustavno reformo, ki bi omogočila neposredno izvolitev premiera, in kritiziral levico, ker je bilo po njegovem mnenju glasovanje o nezaupnici Mancusu preuranjeno. Prednost bi moral imeti finančni zakon.
Ostro je predlog nezaupnice zavrnil predsednik poslancev Ljudske stranke Nino Andreatta, ki je pozval Berlusconija h koraku nazaj, dokler ne bodo razčiščeni njegovi sodni problemi. Lider lige Um-berto Bossi pa je dodal, da skuša Kartel z nezaupnico preprečiti sprejetje zakona proti monopolom in »par condicio«.
Odločitev bo jutri.
Premier Lamberto Dini med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici (telefoto AP)
RIM / PO SKLEPU, DA BO GLASOVALA ZA NEZAUPNICO PINIJU
SKP v vrtincu ostrih polemik: »Opredelila se je za desnico«
Prodi: Možnosti volilnega dogovora s SKP so se izničile
RIM - »Avanti popolo« je za Bertinottija postal »Avanti Polo«, ironizira včerajšnji Manifeste v polemiki s sklepom vodstva SKP, da skupaj z Berlusconijevo desnico voli za nezaupnico Dinijevi vladi. In čeprav se pri SKP trudijo, da bi dokazovali, da nikakor ni prvič, da bi desnica in levica skupaj glasovali proti vladi, se je na sklep Bertinottija in Cossutte vsul plaz kritik z vseh komponent levice, tudi onih, ki so bile tradicionalno blizu stališčem komunistov, in celo iz vrst same SKP. Od sklepa se je na primer ogradil tržaški poslanec SKP Antonino Cuffaro (čemur posvečamo poseben članek na straneh tržaške kronike). Pa tudi stari komunistični lider Pietro Ingrao ni bil mil do SKP: »Ne pomnim, da bi kdaj levica glasovala za nezaupnico desnice,« je dejal in pripomnil, da bo morebitna odobritev Berlusconijeve nezaupnice pomenila hudo in za državo škodljivo dejanje. »Ne ljubim Dinijeve vlade,« je še dejal
Ingrao, »vendar me stališče SKP ne prepriča.«
Olje na ogenj polemik pa je včeraj prilila še druga epizoda, ki se je zgodila zjutraj v poslaski zbornici: z glasovi Pola svoboščin in SKP je namreč bil odobren amandma, ki znižuje od 19 na 10 odstotkov davek IVA za tako imenovane »pay-tv«, se pravi v prvi vrsti za Telepiu. »To je generalka za zavezništvo med Berlusconijem in Bertinot-tijem,« so pikro komentirali v vrstah levega centra. »Možnost volilnega dogovora z vami je danes padla na ničlo,« je član tajništva DSL Fabio Mussi zabičal poslanki SKP Gabrielli Pistone.
V možnost kakršnegakoli dogovarjanja z Bertinottijem ne verjame niti lider leve sredine Romano Prodi: »SKP se je povezala s Polom svoboščin in zato se ne moremo več pogovarjati, to je popoln razdor,« je dejal Prodi. »Začeli smo težaven dialog,« je nadaljeval, »ob številnih in globokih razlikah, toda
s skupno skrbjo za usodo demokracije. Toda zdaj se je ta dialog prekinil. SKP pomaga Berlusconiju in Fininvestu v politični akciji za zrušenje našega demokratičnega sistema.«
Tudi predsednik progresističnih senatorjev Cesare Salvi je ocenil kot »nerealno« možnost volilnega dogovora s SKP, če bo ta glasovala za nezaupnico. »Upam pa,« je dodal, »da se bodo do četrtka premislili.«
Včeraj se je medtem zvedelo, da sta se tajnik DSL Massimo DAlema in tajnik SKP Fausto bertinotti pol ure pogovarjala po telefonu, da pa je lider Hrasta zaman skušal prepričati sogovornika, naj ne vztraja pri svojem stališču. Toda Bertinotti se ni dal prepričati in je pozval D’Alemo, naj skuša prepričati Dinija, da bi sam odstopil. V tem primeru naj bi SKP ne nasprotovala novemu mandatu Lambertu Diniju z omejeno nalogo, da pripravi finančni zakon in zakon o »par condicio«, nakar naj bi sklicali volitve.
Finančni
zakon
nemare
čakati
RIM - Razvoj političnega položaja ne obeta nič dobrega za sprejetje finančnega zakona, kar skrbi posebno gospodarske kroge v državi. Ekonomist Luigi Spaventa, ki je bil proračunski minister v Ciam-pijevi vladi, je včeraj izjavil, da bi bile posledice neodo-britve tega zakona v parlamentu izredno škodljive za trge in tudi za mednarodni ugled Italije; zakon torej mora skozi, je dejal Spaventa, pa čeprav z enim samim glasom razlike. Da je finančni zakon neobhodno potreben ekonomski dokument, je prepričan tudi predsednik združenja trgovcev Confcom-mercio Sergio Bille, za katerega ni mogoče čakati na čas po volitvah za njegovo odobritev.
Drastično poslabšanje politično-institucionalnega položaja v državi in njegov negativen vpliv na gospodarska gibanja skrbi tudi Confindustrio, ki poziva obe politični zavezništvi k hitri odobritvi finančnega zakona, s čemer se strinjajo tudi sindikati. Tajnik CISL D’Antoni meni, da je treba zakon odobriti ne glede na izid glasovanja o nezaupnici Dinijevi vladi.
J?IM / USTAVNO SODISCE RAZPRAVLJALO O VLOGI BIVŽEGA MINISTRA MANCUSA
Jutri odločitev o umestnosti priziva
RIM - Ustavno sodišče je odložilo na četrtek razpravo o prizivih, ki jih je vložil bivši pravosodni minister Filippo Mancuso. Bivši minister je že prejšnji teden vložil priziv, s katerim je oporekal ustavnosti resolucije, s katero mu je senat izrekel nezaupnico. V ponedeljek pa je dodal Se drugi priziv, s katerim je oporekal sklepu premiera Lamberta Dinija in predsednika republike Oscarja Luigi j a Scalfara, da mu odvzameta pravosodno ministrstvo, ki ga je začasno prevzel predsednik vlade.
Ustavno sodišče je sklenilo, da odloži razpravo do četrtka, ker je ocenilo, da sta priziva povezana. O obeh prizivih bo, kot je povedal novi predsednik Mauro Feni, poročal sodnik Massimo Vari.
Postopek o konfliktu med državnimi organi je precej zapleten in se običajno deli na dva dela. V prvi fazi ustavni sodniki preverijo, ali je tisti, ki vloži priziv,
Upravičen, da to stori, nato pa razpravljajo, ali je priziv sploh sprejemljiv. Samo če ocenijo, da je priziv sprejemljiv, preidejo k drugemu delu, ko se poglobijo v vprašanje in razsodijo, potem ko so prisluhnili obema strankama.
Varstvo za vnuka, ki mu »grozijo podnevi in ponoči<
RIM - »Grožnje po telefonu podnevi in ponoči.« Tako je v odgovoru dvema poslankama SKP bivši pravosodni minister Mancuso utemeljil zahtevo po varstvu za svojega 10-letnega vnuka. Poslanki sta ministru naslovili vprašanje na osnovi članka, ki ga je o zadevi objavil tednik L’Espresso.
Mancuso je v svojem odgovoru ostro kritiziral rimski tednik in dejal, da se je proti njemu začela prava ofenziva, ki ne spoštuje ne njegovega zasebnega življenja, predvsem pa ogroža njegovo varnost in varnost njegovih družinskih članov, še zlasti pa desetletnega vnuka.
Po njegovem mnenju je varstvo, ki ga je dosegel (otroka vozijo vsak dan k pouku in k dodatnim dejavnostim z blindiranim avtomobilom in s policijskim spremstvom) nujno prav zaradi ogroženosti otroka. To ogroženost pa Mancuso povezuje z »nesprejemljivo reakcijo na upravno in politično delo pravosodnega ministra«.
Tednik je odgovoril s kratkim sporočilom, v katerem zanika, da bi bil njegov namen »vohunski in škandali-stičen«, Mancusu pa oporeka, da »je večkrat dokazal odklonil odnos do novinarske pravice do poročanja«.
Po mnenju večine Italijanov bi moral Dini ostati na svojem mestu
RIM - Večina Italijanov meni, da bi vlada Lamberta Dinija morala ostati v sedlu. Tako izhaja iz ankete, ki jo je pripravil zavod Cirm na vzorcu 800 odraslih volilcev. Na vprašanje, ali bi vlada morala ohraniti državno krmilo do odobritve finančnega zakona in »par condicio« je 54 odstotkov anketiranih odgovorilo pritrdilno, 37 odstotkov negativno, 9 odstotkov pa je bilo brez mnenja.
Berlusconi ponudil Diniju premiersko mesto
RIM - Silvio Berlusconi je predlagal Lambertu Diniju premiersko mesto. Podobno ponudbo pa je sedanjemu premiera naslovila tudi leva sredina. Tako vsaj trdi v svji knjigi Dvoboj (II duello) novinar Bruno Vespa, ki je v knjigi zbral intervjuje z glavnimi protagonisti na italijanski politični sceni.
Veliko zastrupljenih jabolk
RIM - V zaostreni politični situaciji ne manjka zastrupljenih jabolk. Eno od teh so govorice, da naj bi podtajnik pri predsedstvu vlade Guglielmo Negri ponudil ministrsko mesto Rajfaeleju Costi. »Sramotna so taka podtikanja,« je govorice zavrnil Negri.
ŠOLSTVO / SESTANEK Z ZASTOPNIKI SLOVENSKIH SOL NA TRŽAŠKEM
Predstavniki šolskih oblasti RS pri nas
V ospredju izvajanje dogovorov med državama
Srečanje je bilo v prostorih Generalnega konzulata Slovenije v Trstu (Foto KROMA)
TRST - Izvajanje dogovorov med Italijo in Slovenijo na področju šolstva, še zlasti manjšinskega, permanentno izobraževanje šolnikov in sploh problemi slovenskega šolstva v Italiji so bili včeraj dopoldne predmet daljšega in dokaj poglobljenega sestanka med ravnatelji in drugimi predstavniki slovenskega šolstva na Tržaškem ter predstavniki šolskih oblasti Republike Slovenije. Srečanje je potekalo v prostorih Generalnega konzulata RS v Trstu in uvedla ga je generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan, v imenu Ministrstva RS za šolstvo sta na njem sodelovala podsekretarka in vodja službe za mednarodno sodelovnje Viljana Lukas ter odgovorni za zamejsko šolstvo Roman Gruden, v imenu Zavoda RS za šolstvo pa Mirko Zorman in Jože Žlahtič.
Ce je res, da so globalna dogovarjanja med Italijo in Slovenijo že dalj časa na mrtvi točki, pa je mogoče manj znano, da znata državi marsikdaj dobiti skupni jezik, kadar gre za posamezna področja skupnega interesa. To velja tudi za šolsko in širše kulturno področje. Tako sta Italija in-Slovenija 20. oktobra lani podpisali program kulturnega sodelovanja med vladama v letih 1995-98, ki obsega več pomembnih točk s področja izobraževanja. Program se naslanja na kulturni sporazum, ki sta ga Italija in Jugoslavija sklenih leta 1960 v Rimu, in med drugim izrecno priznava slovensko manjšino v videmski pokrajini, sicer pa v dobršni meri potrjuje že obstoječe stike in sodelovanje. Tako z zado-
voljstvom jemlje na znanje sodelovanje med slovenskima in italijanskimi univerzami, podpira izmenjave infomacij in druge vrste sodelovanja, med temi izpopolnjevalne tečaje za manjšinske šolnike, govori o štipendijah za njihovo izpopolnjevanje itd.
Program kulturnega sodelovanja predvideva tudi ustanovitev mešane delovne skupine ekspertov za podrobno določanje in izvajanje programa. In dejansko se je ta skupine medtem že osnovala ter se sestala 25. maja letos v Ljubljani. Kot je razvidno iz zadevnega zapisnika, so se na seji podrobno dogovori-li o seminarjih za manjšinske šolnike, ki jih bosta odslej financirali matični državi, o štipendijah za izpopolnjevanje šolnikov in še o marsičem.
Nekaj mesecev pozneje, točneje 10. julija letos, 10 pa sta državi sklenili spomenico o soglasju o vzajemnem priznavanju slovenskih in italijanskih diplom in strokovnih naslovov. Spomenica v bistvu predstavlja interpretacijo dogovora, ki sta ga o tem vprašanju skleniti Italija in Jugoslavija leta 1983. V glavnem predvideva priznanje diplom in strokovnih naslovov, ki izpolnjujejo vse pogoje notranje zakonodaje obeh držav za njihovo priznanje, za ostale primere pa določa, da bi se morati državi sproti dogovoriti po diplomatski poti. Ta spomenica bo začela veljati, kakor si bosta državi izmenjali obvestilo o končanih v ta namen predvidenih notranjih postopkih.
Udeleženci včerajšnjega srečanja so posebno pozornost posvetiti problemom permanentnega izobraževanja šolnikov. O tem, kaj lahko Slovenija nudi na tem področju, je govoril Jože Žlahtič. Predstavniki slovenskih šol na Tržaškem so poudarili potrebo, da bi tovrstno izpopolnjevanje italijanske šolske oblasti priznale, sicer pa se bo njihovo predstv-ništvo skupno s predstavništvom slovenskih šolnikov z Goriškega in Videmskega o tem podrobneje dogovorilo na sestanku, ki bo predvidoma 29. novembra v Ljubljani. Se pred tem pa se bo s šolskimi oblastmi RS sestal Šolski odbor, ki poleg šolskih združuje tudi predstavnike političnih in družbenih komponent slovenske manjšine v Italiji. Do tega sestanka bi moralo priti 16. novembra prav tako v Ljubljani, na njem pa bo tekla beseda o splošni problematiki slovenskega šolstva v Italiji.
Zaradi pomanjkanja prostora smo bili danes primorani izpustiti nadaljevanje spominov Olge Petelin z naslovom »Je bila to mladost?«. Bralcem se oproščamo.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-77241B Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
AVSTRIJA / MANJŠINE
Nova videozbirka o narodnih skupinah
DUNAJ - Center avstrijskih narodnosti (CAN) in manjšinska redakcija Avstrijske radiotelevizije (ORF) sta v ponedeljek zvečer v Hrvaškem centru predstavila videozbirko v sedmih delih »Narodnostne skupine v Avstriji«.
Predsednik CAN Karel Smolle in predstavnik ORF-a Helmut Kletzander sta ob predstavitvi edicije poudarila, da se je z naraščanjem nacionalizma in sovražnosti do tujcev močno okrepilo zanimanje za narodnostne skupnosti v Avstriji, predvsem med mladino, dijaki in učitelji. Zdaj dokončani projekt naj bi bil odgovor na ta pojav in hkrati prispevek k boljšemu razumevanju manjšinske problematike v Avstriji.
Center avstrijskih narodnostni in manjšinska redakcija ORF-a sta - ob podpori ministrstva za pouk in kulturne zadeve - producirala približno 15-minutni im-pulzvideo o vsaki avtohtoni narodni skupnosti v Avstriji, vsak video pa naj bil dijakom oz. mladini na avstrijskih šolah olajšal vstop v manjšinsko problematiko. Pod skupnim naslovom »Narodne skupnosti v Avstriji« je nastal informativen video o koroških Slovencih, Slovencih na Štajerskem, gradiščanskih Hrvatih, avstrijskih Romih, o Slovakih na Dunaju, o češki skupnosti na Dunaju ter o gradiščansih Madžarih, vsaki produkciji pa je priložen še priročnik, ki posreduje osnovne podatke (zgodovina, naselitveno ozemlje, šolstvo, kultura, mediji, itd.) o vsaki posemez-ni narodnostni skupnosti.
Videozbirka je nastala pod režijo koroške Slovenke Sabine Zvvitter (ORF) in ob asistenci sorojaka Martina Zvvittra, vlogo svetovalca je prevzel prav tako koroški Slovenec Richard Grilc. Kamero je vodil Dalibor Hy-sek, montažo pa je izvedel Daniel Bogataj. Ivan Lukan
OGLEDALO
Ace Mermoua
Ko sem pričel pisati Ogledala, je bila Italija v nevihti. Milanski sodniki so dokazovali italijanski javnosti korumpiranost najvišjih politikov in mogotcev. Di Pietro je postal zvezdnik,- utelešenje dobrega. Na nagrobni kamen prve republike je stopil Silvio Berlusconi in se imenoval za rešitelja domovine. Mi, ki mu nismo verjeli, smo spregledali, da je prva republika le navidezno umrla. Požrla je magično tabletko, ki je povzročila navidezno smrt. Fini si je z neverjetno naglico prislužil naziv demokrata in se otresel neofašistične etikete z nekaj besedami. Occhetto je pripravljal "veseli bojni stroj”, ki ni zmagal. Desnici je uspelo skriti lastno prevaro in prepričati zmernejše volil-ce, da je veseli stroj v resnici tank z rdečo zvezdo: prehodnica Kozakov, ki bodo prišli pit vodo k fontani pri Sv. Petru.
Kako prav smo imeti tisti, ki smo dvomili v novo. Vrača in vrača se staro z ostrejšimi zobmi. Ne prihaja iz Hamameta ati iz sodne palače v Palermu, ker se nikoli ni odselilo. Odšli so nekateri ljudje, glavnina je ostala. Kaj je bolj starega od bivšega ministra in visokega sodnika Man-cusa? Kot državi zvest funkcionar je končno lahko izrazil svoj pristni gnev nad sodniki, ki so si drznili pripeljati v sodno dvorano mogotce in bogataše. V tem gnevu je bistvo desnice: država nima pravice, da sodi tistim, ki so na vrhu družbene lestvice. To enačijo z boljševizmom. Isto ponavlja Berlusconi. Finančni stražniki in sodniki imajo pravico, da zasačijo tatiča ali majhnega trgovca, ki slepari z bomboni in jih prodaja "na črno”. Nihče pa nima pravice vtikati nos v veliko podjetje in brskati po omarah tistih, ki so se povzpeti na najvišje stopničke družbene lestvice. Fini obtožuje predsednika republike, da se je izneveril ustavi, ker je prelomil nenapisano pravilo, da ima pravica dva obraza: enega za uboge, drugega za mogotce.
Bil je trenutek, ko je "dobra družba” potrebovala žrtve. Padli so Craxi, Andreotti, Forlani in drugi imenitniki. Sedaj meni, da je minil čas "čistih rok”. Življenje mora teči dalje, s svojimi intrigami in oblastniškimi igricami. Zasenčiti in oblatiti je treba pravičnike, ki jih je simboliziral Di Pietro, ker mora ostati soba velikih interesov skrita. To je danes preprosto sporočilo desnice. Pojavlja se z grožnjo, da če ne bo tako, bo vsa družba
plačala visok davek. Cas je, da se državljani pokorimo in uklonimo volji "dobre” družbe. To me spominja na Miloševiče-ve diktate in na njegov ustrahujoči ”aut-aut”: ali Jugoslavija pod Srbijo, ali Velika Srbija nad Jugoslavijo. Stara in predvsem korumpirana nomenklatura je mislila resno in sprožila vojno. V Italiji ne bo vojne, te dni pa smo priča balkanizaciji politike. Mislim na politiko kot vojno in žal mi je, da je postal Balkan metafora za zlo, saj je bil v miru čudovita dežela. Tega je kriva nomenklatura, ki je skuSala ohraniti lastne interese z vsemi sredstvi. Podobno se dogaja danes v Italiji. Srčno upam, da bo na prihodnjih volitvah desnica poražena, čeprav-ne bo lahko razgaliti njene taktike, kijev tem, da prisili levico na trd boj.
V	boj, ki bi ponovno preplašil zmerne in neopredeljene votilce in prikazal levosredinski tabor kot masko rdeče groze.
Logični razmislek bi nam narekoval, da ne more zbrati privoljenja državljanov, kdor postavlja v dvom in ruši najvišje institucije, kdor postavlja na zatožno klop vse tiste sodnike, ki so razkriti rakove rane in smrdljiva zakulisja, kdor nastopa arogantno in se vede v parlamentu kot vaški pretepač. Težko si je zamišljati, da so lahko takšne opcije zmagovite.
V	novem evropskem kotlu pa smo že večkrat videli, kako je norost zameglila razum: norost nacionalizmov, norost nasilja, norost neodgovornosti, ki postane nenadoma mamljiva in se zazdi odrešilna. Včasih je težko meriti usmeritve posameznikov in množic z meriti razuma.
Ko pišem, se dejanja odvijajo in zapletajo. Desnico lahko v Italiji premaga le široka koalicija, ki zbere glasove, ki gredo od najbolj levih pozicij do zmernih volilcev. Pod pritiskom desnice je ponovno nejasno, kako se bodo ti glasovi zbrali v večino. Stranka komunistične prenove je napovedala nezaupnico Diniju, tako imenovani grmički v Prodijevem taboru ne kažejo posebnega zadovoljstva. Zdi se, da DSL kot najmočnejši planet v sistemu privlačuje ostale s svojo gravitacijsko silo in jih hkrati odbija. Prodi se v svojstvu kandidata za premiera premika v prostoru, ki ni do kraja definiran; prodira s težavo. Reflektorji neusmiljeno izpostavljajo D’Alemo. Medijski prostor nam prevečkrat prikazuje levo sredino kot Penelopo, ki tke in potem razdira platno.
Dejstvo je, da so državljani izbrali večinski volilni sistem, ki ga
politika ni osvojila. V tej praznini se za kulisjem pomikajo režiserji močnih interesov, ki jim' je desnica bližja, kljub temu, da so njeni voditelji sumljive osebe. Te kombinacije in nenapisana zavezništva dajajo desnici močna prepričevalna sredstva: denar, časopise, jasno televizijsko premoč, skratka, izjemno propagandno topništvo. Stavka novinarjev je hočeš nočeš pokazala na to, kdo ima orožje in kdo ga nima, saj so "izšli”ča-sopisi in televizijski dnevniki, s katerimi razpolaga desnica. Temu informacijskemu jedru je treba dodati še nekaj pomembnih pristopavcev in slika je jasna. Prav tako jasno je, zakaj desnica noče pravil in niti "par condicio”. Le v popolni deregulaciji lahko zmaga in to navkljub izjavam Di Pietra in političnim pozicijam Dinija, ki sta bila prepričljiva za zmerno in nedorečeno skupino zmernih volilcev, ki se bojijo vsakega pretresa.
Ne morem vedeti, kaj se bo v teh dneh zgodilo, saj opazujem dogodke predvsem v medijskem ogledalu. Moja opozorila pa so na žalost podobna tistim, ki sem jih pisal takrat, ko sem pričel objavljati svoja Ogledala. Tudi to dejstvo ni razveseljivo.
Pred dnevi me je prijatelj in kolega ošvrknil, da sem se pred leti v nekem članku ogreval za pragmatizem. Sam se ne spominjam članka. Spominjam se le, da je bil to čas, ko sem po eni strani čutil instinktivno antipatijo do Craxija in hkrati razmišljal, če nima morda celo prav. Nisem navijal zanj, a mi je ustvarjal dvome, ker je dajal videz, da premika zabetonirano politično sceno. Kmalu se je izkazalo, da so njegovi premiki goli videz. Uveljavil je to, kar je danes povsem očitno: politiko kot golo podobo, videz in iluzijo. Pragmatizma ali praktičnosti pa bi vendarle ne vezal zgolj na Craxija. Levica ni nikoli zmagala, če ni imela jasne, - že kar pragmatične strategije in taktike. To vemo že iz slovenske zgodovine. Komunisti niso prevzeti vodstva OF in NOB, ker bi imeli za hrbtom satana ali večino. V določenem trenutku so biti edini, ki so imeti jasne pojme in organizacijo. Tega se je dobro zavedal sam Edvard Kocbek, kar bi mu težko očitali. Pozneje se je razšel in plačal, vendar v ključnih trenutkih ni mogel mimo sile, ki je dajala vsaj nekaj upanja v zmago nad nacifašizmom. V italijanskem političnem boju ne bo zmagal tabor, ki se bo lomil v razcepu med Idejo ter strategijo in taktiko.

Stadion 1. maj: veliko je bilo narejenega, marsikaj pa je treba še narediti
Pod naslovom obnovljena velika dvorana; spodaj levo: učna ura telesne vzgoje znanstvenega liceja v obnovljeni mali dvorani; v sredini: posnetek z včerajšnje tiskovne konference (Foto KROMA)
Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj v Trstu je natančno pred enim letom sklical tiskovno konferenco, da bi opozoril na dramatičnost stanja, v katerem se je zaradi dotrajanosti znašel svetoivanski Športni center, in ponudil svojo pomoč pri zbiranju sredstev za premostitev težav, zaradi katerih je med lanskim poletjem prišlo do dejanskega zaprtja objektov, ki pa so bili že mnogo pred tem skoraj popolnoma neuporabni. Po enem letu so se člani odbora spet oglasili, da bi predstavili javnosti svoje dosežke'se zahvalili vsem, ki so jim pri tem pomagali, hkrati pa

* h
lilij
' «
center vseh in namenjen vsem, kajti ne gre spregledati dejstva, da v njem poleg vadbe Borovih moštev in posameznikov redno poteka tudi pouk telovadbe za dijake in dijakinje večine naših tržaških višjih srednjih šol.
Toda z usposobitvijo obeh dvoran se dela na 1. maju še niso končala. Člani ohranitvenega odbora z dr. Renatom Stokljem na čelu so opozorili na vrsto nujnih del, ki jih je treba še izvesti (glej okvir) in za katere si bo odbor prizadeval najti nova sredstva. Odbor se pri tem srečuje z zelo razširjenim prepričanjem, da je vse bolj ali manj rešeno,
gočilo začetek obnovitvenih del. Ogromno je bilo tudi prostovoljnega
opozorili, da je potrebno še mnogo truda in sredstev, da se docela uresniči načrt o sanaciji tega prepotrebnega športnega centra.
Rezultati dosedanjih prizadevanj" so lahko pred očmi vsakogar, ki ga pot zanese na Vrdel-sko cesto. Odbor je s številnimi pobudami, zbiranjem sredstev med podjetij in posamezniki (odzvalo se jih je več kot 400) ter še zlasti z izrednim prispevkom iz matične domovine zbral za skoraj 400 milijonov lir sredstev, kar je omo-
Pobude odbora za pridobitev novih finančnih sredstev
-	likovna razstava mlajših slovenskih umetnikov z našega področja;
-	dobrodelni koncert v sodelovanju s številnimi kakovostnimi izvajalci;
-	niz boljših sejmov (starinarski okrasni predmeti, obrtniški izdelki, knjige, plošče);
-	silvestrovanje;
-	pustni ples;
-	obeleženje dneva slovenske kulture v sodelovanju s KD »S. Škamperle«;
-	poletna šagra.
Tekoča računa za prostovoljne prispevke
Morebitnim darovalcem sta na razpolago tekoča računa:
št. 7873/09 pri Tržaški kreditni banki št. 12314 pri Zadružni kraški banki
dela, akcij za čiščenje in drugih pobud, odziv nanje pa je dokazal, da
stnih virov vračati v naslednjih desetih letih. Nekdanji »balon« se je iz komaj za silo uporabnega pokritega prostora spremenil v izredno lep in funkcionalen objekt. Čas bo pokazal, katere so njegove morebitne hibe (vsaka dvorana jih ima), prvi vtis pa je resnično enkraten. Košarkarsko igrišče z lesenim podom meri 28 metrov, kar odgovarja standardom za igranje v naj višjih ligah. Tako velikih igrišč v Trstu ni veliko. Ker je oba koša
mogoče na zelo enostaven način premakniti proti steni, se bistveno poveča tudi prostornina okoli odbojkarskega igrišča, kar olajša igro v obrambi in omogoča normalno serviranje od daleč iz vseh položajev. Predvsem pa so dosedanjo »ohlapno« kritino, izpostavljeno burji in vlagi, zamenjale trdne stene, na katerih so (končno trdno) pritrjene luči in velik semafor za tekme. Skratka, dvorana, na katero so lahko Slovenci v mestu upra-
Kateri gradbeni posegi so še potrebni
popolna obnova zunanjih ometanih površin; nadomestitev vseh dotrajanih oken; popolna prenova slačilnic in sanitarij;
•	prilagoditev celotnega objekta zahtevam evropske zakonodaje s posebnim ozirom na dostopnost vseh prostorov prizadetim obiskovalcem;
•	razdelitev današnjega trim kabineta (odra) na dvoje uporabnih vadbenih prostorov.
vičeno ponosni in bo prav gotovo zelo pozitivno vplivala na vadbo in razpoloženje vseh njenih uporabnikov.
Ponosni na obnovljeni center pa so lahko tudi vsi, ki so vsak po svojih močeh prispevali v njegovo izgradnjo. Prvi maj je torej športni
rišimo
PRVI
je usoda Stadiona pri srcu resnično velikemu številu ljudi, ne samo članom mestnega društva, ki ima pri Sv. Ivanu svoj domicil. Notranjost in streha male dvorane sta bila popolnoma obnovljena, zunanje igrišče je bilo na novo asfaltirano, odbor pa je s prispevkom v vrednosti 100 milijonov lir omogočil dokončanje izgradnje velike dvorane, za katero je Športno združenje Bor najelo 400 milijonov lir posojila, ki ga bo moralo iz la-
Obračun delovanja odbora	
za ohranitev Stadiona L maj	
PREJEMKI	
Posamezniki in podjetja	Lit. 94.555.000.-
Društva	Lit. 2.450.000.-
Pobude in dejavnosti Ministrstvo za zunanje zadeve R. Slovenije -	Lit. 39.079.700,-
Urad za Slovence po svetu	Lit.254.019.538.-
Obresti	Lit. 11.155.084.-
SKUPNO	Lit.399.054.322.-
IZDATKI	
Obnova strehe in akustična izolacija male dvorane	Lit. 64.163.927,-
Popravilo stropa male dvorane	Lit. 17.065.790.-
Čiščenje male dvorane	Lit.	76.450,-
Obnova oken, stopnic za streho	Lit. 33.915.000,-
Zidarska dela v mali dvorani in na zunanjem igrišču Lit. 39.030.810,-	
Obnova vodovoda in gretje v mali telovadnici	Lit. 28.558.810.-
Barvanje male telovadnice	Lit. 8.925.000.-
Nakup železa in barve za zunanje prostore	Lit.	673.513.-
Leseni pod	Lit. 28.141.600,-
Asfaltiranje zunanjega igrišča	Lit. 8.925.000,-
Ureditev zunanjih površin	Lit. 44.030,000.-
Električna napeljava	Lit. 12.847.835.-
Stroški za projekte in za direkcijo gradbenih del	Lit. 10.823.824,-
Stroški za dela kovača	Lit. 2.023.000,-
Prispevek za dela v veliki dvorani	Lit. 101.876.763.-
SKUPNO	Lit. 399.054.322.-
nasprotno pa sam ocenjuje, da je bilo zbranih komaj polovica potrebnih sredstev in opravljena polovica del. Takšno zmotno prepričanje je povzročilo popoln upad prostovoljnih prispevkov in tudi določen padec »napetosti« med elani. Nasprotno, odbor bo vztrajal, vse dokler njegova naloga ne bo popolnoma izčrpana, zato pa še naprej poziva vse člane in prijatelje, ki neposredno želijo pomagati pri sanaciji svetoivanskega športnega centra, naj pristopijo v odbor, tiste posameznike in organizacije, ki tega niso še storile, pa naj po svojih močeh prispevajo v odborov sklad.
Edini cilj odbora za ohranitev, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, je v zbiranju sredstev, zato pa odbor nikakor ni dvojnik SZ Bor in ne deluje proti njemu, kar še najbolje potrjuje dejstvo, da so štirje njegovi dosedanji člani v tem času postali člani glavnega odbora SZ Bor. Odlično je tudi sodelovanje s KD Škamperle, ki ima ravno tako svojo streho na 1. maju.
Dosedanja prizadevanja članov odbora za ohranitev, njihovi dosežki in »prozornost« njihovega delovanja (od tod predstavitev vseh računov) kažejo, da jim je vredno zaupati. Naša »civilna družba« je v primem stadiona 1. maj dokazala, da resnično obstaja.
Aleksander Koren

TRŽAŠKI ODMEVI NA STALIŠČE SKR O DINIJEVI VLADI
Cuffaro ne soglaša, tajnik pa podpira Rim
Tudi Venier je na strani Cossutte in Bertinottija
Sklep vsedržavnega vodstva Stranke komunistične prenove, da podpre nezaupnico vladi Berlusconija in Finija, ki je že povzročil toliko polemik in slabe krvi, je seveda odmeval tudi med tržaškimi komunisti. Na Tržaškem je vode še dodatno razgibal senator Antonino Cuffaro, ki je v intervjujih Corriere della Sera in Unita odkrito nastopil proti sklepu vodstva svoje stranke. Cuffaro je svoje ostro negativno zadržanje do stališč Fausta Bertinottija in Ar-manda Cossutte izpričal že na seji vodstva in skupno z dvema somišljenikoma glasoval proti večinskemu stališču.
Tržaški senator ocenjuje kot hudo napako podporo SKB nezaupnici
Dinijevi vladi, čeprav se strinja z zahtevo po odstopu vlade. »Naša stranka upravičeno ocenjuje, da ima sedanja desnica prevratniško naravo in načrte, sedaj pa se naenkrat pridružujemo njeni nezaupnici, kar bo samo še dodatno zbegalo javno mnenje in tudi naše volilce«, pravi Cuffaro, ki je v svojem intervjuju milanskemu dnevniku ”med vrsticami" najbolj kritičen do Cossutte.
Cuffaro je prepričan, da si Komunistična prenova s takimi napačnimi potezami zapravlja možnost dodatne volilne rasti, v intervjuju pa je kritičen tudi do DSL, kateri očita, da podpira desničarsko vlado. Senator vsekakor upa, da ne bo
Sen, Antonino Cuffaro
prišlo do nepopravljivega razkola med Prodijevo koalicijo in SKP, »s
podporo nezaupnici Kartela svoboščin pa dajemo javnosti tudi vtis, da po odstavitvi pravosodnega ministra Mancusa podpiramo Berlusconijevo politično kampanjo proti milanskim sodnikom«.
Sklep rimskega vodstva pa popolnoma podpirata občinski svetovalec Jacopo Venier in pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Slednji sicer priznava, da je situacija zelo delikatna in po svoje tudi nevarna ter da je poteza direkcije dozorela po težki in mučni debati. Vse to pa potrjuje doslednost komunistov -dodaja Canciani - ki smo se od vsega začetka borili proti Dinijevi vladi in stalno opozarjali, da gre za vlado, ki je brez vsakršne volilne legitimacije in ki dela proti interesom delavcev in šibkejših družbenih slojev.
Pokrajinski tajnik Komunistične prenove poudarja, da gre za popolnoma dosledno stališče Cossutte in Bertinottija. Canciani tudi odločno zavrača obtožbe (ocenjuje jih za sramotna in demagoška podtikanja), po katerih naj bi komunisti v tem primeru sklenili politično zavezništvo s fašisti in z Berlusconijem. »V vseh parlamenti se večkrat dogaja, da desnica in levica skupno podpreta določen zakon in določeno stališče, v tem primeru pa so politične motivacije sklepov SKP popolnoma različne in nasprotne od političnih vzgibov Finija in Berlusconija«.
S.T.
Spetič: Zadeva je neprijetna, politika SKP pa je dosledna
Predstavnik slovenske komponente SKP Stojan Spetič (na sliki) nam je v zvezi z rimskimi dogodki posredoval naslednjo izjavo:
Ni ravno navdušujoče, da je bila SKP prisiljena podpreti nezaupnico Dinijevi vladi, ki jo je predložil Kartel svoboščin. Treba pa je vedeti, da je bila SKP prisiljena v to potezo, ker ni utegnila zbrati dovolj podpisov za svojo nezaupnico.
Prepričan sem vsekakor, da je Dinijeva vlada v vsakem primeru izčrpala svojo vlogo, zato Italija potrebuje, ali novo vlado, ki bo odobrila potrebna ”nova pravila igre", ali pa takojšnje volitve. Zato se mi res ne zdi vredno in potrebno tolmačiti Dinijev kabinet kot zadnji okop levega centra.
Priznam, da je situacija zelo zapletena in da je ne gre ocenjevati manihejsko, kot da je vse dobro in svetlo le na eni strani ali obratno. Zame je vse skupaj skrajno neprijetno in zadnji dogodki bodo nedvomno otežkoCili odnose na levici. SKP je tudi tokrat dosledna pri svoji opozicijski usmeritvi, njenih približno deset odstotkov vo-lilcev pa bo gotovo odločalo o zmagi demokratičnih sil na prihodnjih volitvah.
_______UNIVERZA______
Klub slovenskih študentov že na delu
Stopnišče pred univerzo postaja iz dneva v dan vse bolj živo. Učilnice se polnijo in v čitalnicah so razpoložljivi sedeži že prava redkost. Začenja se novo univerzitetno leto in medtem ko so februarski izpiti še daleC, je Klub slovenskih študentov -Trst, ki so ga ustanovili v minulem akademskem letu, že zasnoval program prvega trimesečja.
Studentsko društvo, ki šteje približno sto članov s te in one strani meje, bo sezono zaCelo z že tradicionalnim žurom, ki se bo odvijal v četrtek, 26. t.m., ob 21. uri v prostorih dijaškega doma Srečko Kosovel. Poleg zabave in plesa, na katerega so povabljeni vsi prijatelji in drugi študenti kluba, bo odbor ob priložnosti porazdelil članom komaj tiskane izkaznice.
Kot prvo točko programa, ki si ga je klub zadal ob ustanovitvi, je bilo
vprašanje društvenega sedeža. Slovensko dobrodelno društvo je odstopilo del lastnih prostorov v Ul. Mazzini študentom, kjer bodo kmalu starejši studenti na razpolago s koristnimi nasveti komaj vpisanim brucom. V sklop nudenja informacij ob začetku univezitetne-ga leta pa spadajo vsi tisti praktični problemi, kot je lahko kupoprodaja rabljenih knjig ter zamenjava zapiskov, kar namerava klub tudi koordinirati.
V kasnejše delovanje slovenskih univerzitetnikov spadajo tudi srečanja s podobnimi klubi iz Hrvaške in Avstrije, kjer ravno tako obiskuje tamkajšnja vseučilišča veliko slovenske mladine. Odborniki kluba pa razmišljajo tudi o pouni-verzitetnih zaposlitvenih možnostih. V ta namen bodo o bodočih delovnih perspektivah priredili okroglo mizo z gospodarstveniki. (m.c.)
HTA MESEC / POBUDA ARIESAh
še en tečaj za delavce v pomorskem prometu
Podjetje ARIES, ki deluje pod okriljem Trgovinske zbornice, je priredilo maja in junija tečaj za vse, ki imajo opraviti s pomorskimi dejavnostmi. Ker je doživel prodoren uspeh, saj je bilo zanimanje zanj veliko, se je podjetje odločilo, da organizira še en - vsebinsko in Časovno razširjen - tečaj.
Začel se bo danes, razdeljen pa bo na dva dela: prvi bo zajemal pregled nad razvojem pomorskih prevozov, v drugem pa bodo obravnavali raznovrstne delovne postopke, ki so povezani s špedi-terskimi storitvami, z logističnim upravljanjem ter z računovodstvom oziroma z uporabo informatike. Tečajni program predvideva nadalje vežbo za voyage plan v okviru jadranske morske poti, vsebuje pa tudi po-
glavje o standardnem pomorskem izrazoslovju v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku.
TeCaj je namenjen še zlasti uslužbencem špediterskih podjetij, pomorskih agencij, ladjarskih družb in družb, ki upravljajo pomorski tovorni promet, a tudi osebju tvrdk, ki vzdržujejo kopne blagovne prevoze ali skrbijo za logi-. stiko. Poleg tega se bodo tečaja lahko udeležili študentje tukajšnje višje pomorske šole (Istituto Nautico) in gospodarske fakultete na tržaški univerzi.
Za vse potrebne informacije se interesenti lahko obrnejo na organizacijsko tajništvo podjetja ARIES, III. nadstropje Trgovinske zbornice, tel. 6701281 ali 362070, faks 365001.
GOSPODARSTVO / STALIŠČE UNIJE ZA TRGOVINO n
Deželna kriza škodi trgovini
Načrt za trgovino že 2 leti stoji
Kriza, v katero je zabredla deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, postavlja v težave tudi uresničevanje Načrta za trgovino, ki ga je deželna uprava odobrila konec osemdesetih let. Načrt dejansko že dve leti stoji na mrtvem tiru, zaradi česar trpi resne negativne posledice ves trgovinski sektor.
Tako beremo v tiskovnem poročilu, ki ga je vCeraj objavila Unija za trgovino, turizem in servise tržaške pokrajine. Unija spominja, da Nacrt za trgovino predvideva vrsto ukrepov za ureditev tega sektorja in spodbujanje dejavnosti v njem. Tako npr. predvideva planianje trgovskih centrov in sploh velikih trgovinskih podjetij, ureditev kreditiranja trgovinskih podjetij po ugodnih pogojih za nove investicije, racionalizacijo in organizacijo prodaje, ureditev obratovalnih urnikov, strokovno izpopolnjevanje zlasti manjših trgovcev itd. Vse to bi moralo bistveno prispevati k izbojšanju tega sektorja, in to v Času, ko preživlja velike spremembe.
Unija za trgovino, turizem in servise tržaške pokrajine posebej opozarja na popoln zastoj, ki je nastal na področju kreditiranja trgovinskih podjetij za nove investicije. Vsaj dve leti se govori o nujnosti, da bi deželni svet odobril nov zakon za ureditev tega vprašanja, saj so stari predpisi dejansko zapadli, tako da je na tem področju praznina. Prav tako ali celo še bolj perece se postavlja potreba po izoblikovanju plana za trgovske centre, saj je vsem na očeh, kako je treba nujno izoblikovati ustreznejše ravnovesje med majhno in veliko distribucijo.
Vse to so vprašanja, ki se seveda neposredno tičejo trgovine v Furlanij i-Julijski krajini, vendar posredno zadevajo celotno gospodarstvo v tej deželi. NereSevanj e te problematike zatorej predstavlja veliko škodo tudi izven trgovine. Zaradi vsega tega Unija za trgovino, turizem in servise tržaške pokrajine izraža upanje, da bo čim prej prišlo do rešitve krize deželne vlade.
KROŽEK MIANI / PREDSTAVITEV PROGRAMA OBISKOV
Med gosti tudi Gorbačov
Prva gosta bosta sarajevska zdravnika Izmed Ceiič in Slobodan Loga
Krožek Miani je včeraj predstavil novo sezono srečanj s protagonisti današnjega političnega in družbenega dogajanja v Italiji in na mednarodnem prizorišču.
Sklop pobud se začenja v ponedeljek, 6. novembra, v konferenčni dvorani tržaškega hotela Savoia. Gosta krožka bosta sarajevska zdravnika Izmed Gerič in Slobodan Loga, ki delujeta na področju psihiatrije. »V Trstu bosta zdravnika predstavila svoj načrt o obnovi in prenovi struktur za mentalno zdravljenje v bosanski prestolnici, ki jo tragično pogojuje večletno vojno stanje in vpliv le-tega na prebivalstvo,« so organizatorji povedali med tiskovno konferenco v kavarni Tommaseo. Krožek Miani sodeluje pri prireditvi tega uvodnega srečanja sezone 1995/96 z združenjem Basaglia.
Niz pobud se nadaljuje tri dni pozneje, 9. novembra 1995, vedno v hotelu Savoia: sociolog Nando Dalla Chiesa, ki v prvi osebi pozna italijansko politično življenje, bo predstavil svojo zadnjo knjigo, ki je izšla pred kratkim pri založbi Ca-stoldi. Naslov je že sam po sebi dovolj zgovoren -I trasformatori - namig na sodobno dogajanje pa je prav tako očiten.
Marsikomu je morda že ušlo iz spomina, da bosta sredi novembra minili natanko dve leti, kar so bile v Trstu prve občinske volitve po novem sistemu, na katerih je pred desničarjem Staf-fierijem zmagal kandidat leve sredine in današnji Zupan Riccardo Illy. Kako ocenjujejo položaj po izteku prve polovice mandatne dobe štirje kandidati, ki so na takratnih volitvah prejeli naj-
več glasov? Na srečanju, ki ga bo 16. novembra vodil novinar Piccola Livio Missio, bodo na to vprašanje odgovorili kandidat SKP Stojan Spetič, predstavnica Severne lige Segantijeva, že omenjeni Staffieri in po vsej verjetnosti (čeprav njegovega odgovora na uradno vabilo organizatorji še niso prejeli) župan Illy.
Do konca novembra -datumov zaenkrat še niso določili - bodo v krožku Miani predstavili še dve knjižni izdaji: La vita xe un bidon, ki govori o liku slavnega tržaškega komika Cicchelina, in delo Grazie Tonino, katerega protagonist pa je ljubljenec italijanskih množic -sodnik Antonio di Pietro, med drugim tudi soavtor knjige.
Prve dni decembra bosta prišla v goste trener italijanske odbojkarske reprezentance Velasco in alpinist Reinhold Messner.
Medtem se nadaljuje kampanija krožka za ureditev socialnih prostorov. Med tiskovno konferenco so odgovorni priznali, da so na prošnje, ki so jih
naslovih na občinske svetovalce, dobili en sam odgovor. »Cas bi bil že, da izkaže Trst, ob upravičenem zanimanju za gospodarski in znanstveni napredek, tudi kanček zanimanja za potrebe prebivalstva.«
Cvetka sezone krožka Miani pa bo prav gotovo tržaški obisk zadnjega sovjetskega veljaka, očeta glasnosti in nobelovega nagrajenca Mihaila Gorbačova. Njegov prihod je predviden za marec, ko bo v našem mestu posvet na temo “Od Sarajeva do Groznega: kakšna je bo; dočnost Evrope? »Kolikšen je pomen prisotnosti nekdanjega predsednika v našem mestu, mi ni treba poudarjati. Toda prav zato upamo, da bodo mestna uprava, javne in zasebne inštitucije ter prebivalstvo podprli našo pobudo. Konkretno: za organizacijo obiska potrebujemo 50.000 dolarjev. Doslej smo vedno avtonomno finansirali vse svoje projekte, tokrat pa sami ne bomo zmogli tolikšnega bremena,« je povedal predsednik krožka Maurizio Fogar. MG
TRST / SEJA OBČINSKEGA SVETA
PO MANIFESTACIJI MSI / UMIK RAZSTAVE PROTI RASIZMU
V ACEGA tudi
okoliške občine?
Dolenc za sodelovanje s Koprom in Sežano
Popuščanje fašistom privedlo do pretepa
Pobude »Macoroni & Vu Cumpra« se nadaljujejo
V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o načrtovanem preustroju mestnega podjetja ACEGA, ki še dalje precej razdvaja politične stranke in svetovalske skupine. Z vprašanjem (načrt uprave predvideva, da bi AGECA postala delniška družba) se je vCeraj dopoldne ukvarjala tudi pristojna svetovalska komisija, v kateri so se nekoliko ugladila razhajanja. Zupan Illy je zato izrazil upanje, da bo razprava potekala v bolj sproščenem vzdušju in da bo na koncu sklep o ACEGA doživel najširše soglasje.
Politična večina, ki podpira zamisel o delniški družbi, se strinja, da bi, poleg tržaške, v novo javno družbo pristopile tudi vse okoliške občine tržaške pokrajine. To lahko naredijo vse do leta 2000, ko bodo lahko v novo delniško družbo, kot manjšinski delničarji, vstopili tudi zasebniki.
Igor Dolenc (DSL), ki podpira naCrt za delniško družbo, je mnenja, da bi tako zastavljeni preustroj tudi olajšal sodelovanje ACEGA z obmejnimi slovenskimi občinami. Tržaško podjetje
dobavlja danes vodo Lipici, v načrtih pa ima poslovno sodelovanje s Koprom in s Sežano. Koper dobiva trenutno vodo iz Hrvaške, pogodba pa zapade Cez leto dni in zato ni izključiti bodočega sodelovanja med Koprom in ACEGA.
Zamisel za ustanovitev delniške družbe podpirajo tri stranken Illyjeve politične koalicije, to se pravi Ljudska stranka, DSL in Zavezništvo za Trst. Podpora sicer ni povsem enotna, saj so se nekateri svetovalci večine med razpravo osebno ogradili od koalicijskih stališč. Delniško družbo ACEGA pa načelno podpirajo svetovalci Severne lige in tudi nekateri zatopniki desničarskega kartela svoboščin. Odločno proti temu načrtu pa sta Komunistična prenova in Nacionalno zavezništvo.
Po županovi izjavi so sejo prekinili, predsedujoči Rosato pa je takoj zatem sklical načelnike svetovalskih skupin. Razprava se je spet začela nekaj pred 21. uro in težko je pričakovati, da se bo, kot napovedano, zaključila v petek. Svetovalec NZ Siulli je namreč napovedal, da bo govoril kar tri ure.
pf	RAJONSKI SVET / PREUREDITEV
Sv. Jakob: »nova« izpostava
Udobnejši /n bolj funkcionalni prostori - Izdajanje vozovnic
V preteklih dneh je začela spet poslovati občinska izpostava v Ul. Caprin 18/1 pri Sv. Jakobu. Poslopje je bilo dalj Časa zaprto zaradi preureditve. Sedaj so njeni prostori bolj udobni in bolj funkcionalni, kar naj bi omogočilo boljše poslovanje občinskih uradov. Na stopnišču je bila vgrajena premična ploskev, s katero so premostili tam obstoječe arhitektonske pregrade. Tudi ljudje s posebnimi težavami bodo lahko odslej koristih usluge izpostave.
- Pred dnevi se je tam-
kajšnji rajonski svet spet vselil v stavbo, v kateri je deloval pred zaprtjem. Okenca urada bodo odprta javnosti od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob četrtkih pa tudi od 14. ure do 16.30. V uradih bodo razdeljevali tudi mesečne vozovnice ACT po znižani ceni za upokojence (doslej so jih začasno dvigovali v izpostavi v Ul. Fosco-lo). Novembrske mesečne vozovnice bodo razdeljevali 30. in 31. oktobra od 16. do 18. ure.
Upokojenci, ki so doslej dvigovali avtobusne
vozovnice v izpostavi v Ul. Cologna 30, jih bodo morah sedaj začasno dvigniti na sedežu svetoi-vanskega rajonskega sveta v Ul. Bonomo 2/4. Izpostavo v Ul. Cologna 30 bodo začasno zaprli zaradi preureditvenih del.
Tržaška občina nadalje obvešča, da bodo tiskovni urad na Trgu Unita preuredili in spremenili v tako imenovani »občanov urad«. Zaradi tega je bil avtomat za potrditev dokumentov začasno izklopljen. Občani se lahko obrnejo na avtomat v Ul. Battisti 16.
Izkazalo se je, da so bili sicer maloštevilni vendar nevarni fašisti, ki so se v soboto zbrali na Borznem trgu in zaradi katerih so morali začasno umakniti fotografsko razstavo proti rasizmu iz bližnje pasaže Tergesteo. Nekaj ur potem, ko so se demonstranti razšli, se je pri Sv. Justu skupinica obritoglavcev v kratkih Crnih suknjičih in z močnim naglasom iz Veneta znesla nad tremi someščani: dvanajsterica jih je »junaško« napadla in jih pretepla do krvi, da so se morali zateči v bolnišnico. Opis napadalcev toCno sovpada s privrženci novofašistic-ne stranke Msi, skrajnežev, ki jih je razočaral Fini, ko je formalno slekel črno srajco in postal Berlusconijev zaveznik. Večji del sobotnih demonstrantov ni bil iz Trsta, pač pa iz Veneta, predvsem iz Vicenze, pa tudi iz Padove in Bergama. Nekaj so jih tudi ustavili na Krasu, ko so se peljali proti mestu, druge pa identificirali med samim shodom. Ravno med temi imeni presikovalci iščejo napadalce.
Dogodek pa je še enkrat potrdil umestnost protesta organizatorjev protirasisticne razstave, ki so po nasvetu sil javnega reda morali začasno umakniti razstavljene fotografije, ker bi lahko »motile« fašistične pretepače, ki so se k nam priklatili iz drugih krajev: do incidentov ni prišlo samo, ker so organizatorji odgovorno u-maknili razstavo, medtem ko so sile javnega
PREDSTAVITEV / ERNESTINA PELLEGR1NI
Knjiga o tržaških književnikih
V zgodovinski kavami Tommaseo je sinoči Skupina 85 poskrbela za predstavitev knjige o »zgodovinskem in književnem spominu,« kot je literarni kritik Idolina Landolfi poimenovala delo Le citta interiori Ernestine Pelle-grini. Gre dejansko za zbirko osmih esejev o tržaških književnikih iz tega stoletja, a obenem tudi za sprehod skozi tržaški čas in kraje, v katerih so umetniki živeli.
Prof. Elvio Guagnini je govoril o knjigi kot kritičnem itinerarju v dveh delih in osmih postajah. Prvi del zadeva pretekli Trst in njegove ustvarjalce. Silvio Benco, Umberto Saba, Giani Stuparich in Bobi Bazlen so postaje, °b katerih se je ustavila avtorica v prvem dejanju. Drugi del obsega eseje o Claudiu Magrisu, Marisi Ivladieri, Fabiu Dopli-cherju in Robertu Dede-naru. To ni le knjiga literarne kritike, pač pa tudi
pripovedno delo, jo je, med dragim, ocenil Guagnini.
Avtorica Ernestina Pel-legrini (na sliki v sredini med Guagninijem, levo, in Idolino Landolfi, de-
sno) poučuje na oddelku za italijanistiko na univerzi v Firencah, a ji je Trst nekakšna druga domovina. Pred desetimi leti je izdala knjigo Trieste dentro Trieste; sledile so
še številne druge; sedaj pripravlja tudi monografijo o Claudiu Magrisu, ki bo izšla pri založniku Moretti & Vitali, izdajatelju sedanje knjige Le citta interiori.
Med sobotnimi fašističnimi demonstranti jih je bilo največ iz Veneta (foto KROMA)
reda v bistvu popustile fašističnim nasilnežem. To bi lahko postal nevaren presedan, zgled za podobna jutrišnja ravnanja, vsekakor pa potuha za morebitna nova rovarjenja črnosrajčnikov - in nočni pretep to nedvomno dokazuje.
Medtem pa seveda nadaljujejo tako z razstavo »Macaroni e Vu Cumpra« v pasaži Tergesteo -na ogled bo do nedelje, kakor tudi z drugimi pobudami proti rasizmu in mržnji do drugačnih, predvsem do priseljencev. Danes bodo ob 18. in 20. uri v kinodvorani Alcione predvajali film Giannija Ameba »Lame-rica« o priseljevanju Albancev, jutri pa bo v dvorani Verdi v Miljah ob 20.30 koncert skupine Afa, ki bo predstavila »folk acid« glasbo. Od nedelje do torka bodo s
Zaradi olja na cestišču padla z motornega kolesa
Okrog 10. ure zjutraj je po Istrski ulici mimo vhoda na pokopališče peljal bager, s katerega se je zaradi okvare zlila na cestišče večja količina motornega olja. Na asfaltu je nastal skoro 100 metrov dolg oljnati madež, po katerem je zapeljala s svojim motornim kolesom 23-let-na Barbara Villanovich iz Ul. Fonda, ki se je peljala proti središCu. Motorno kolo je zdrsnilo na spolzkem cestišču in pri padcu se je Villa-novicheva potolkla po glavi. •
Na kraj je prihitel rešilni avto Rdečega križa in bolničarji so poškodovano žensko z največjo previdnostjo naložili na nosila: bali so se namreč, da si je poškodovala hrbtenico oz. vratna vretena. V ka-tinarski bolnišnici pa so ugotovili, da ni hujšega: ženska se bo morala zdraviti 25 dni.
pričetkom od 20. uri v gledališki dvorani v Ul. Ananian 5 predvajali ciklus treh afriških filmov. V nedeljo pa bo od 15. ure dalje v Dijaškem domu zaključno praznovanje, na katerem bodo nastopile skupine Jarabi (afriška glasba z bobni), Musicanti (istrska tradicionalna glasba) in Alberto Chicayban (brazil-
ska glasba). Na prazniku bodo tudi prodajali proizvode držav Tretjega sveta, ki so jih uvozili mimo običajnih komercialnih uvoznikov: gre za solidarnostno pobudo s proizvajalci revnejših držav, ki na tak naCin lahko iztržijo za svoje proizvode večji zaslužek, obenem pa kupci lahko prihranijo na ceni.
NOVICE
Degano o načrtih Finmare v poslanski zbornici
Včeraj je komisija za prevoze poslanske zbornice zaslišala predstavnike več dežel o načrtu za preustroj javne finančne družbe za pomorske dejavnosti Finmare. O tem so povedali svoja mnenja pristojni zastopniki deželnih uprav Ligurije, Apulije, Toskane, Lacija, Sardinije in Furlanije-Julijske krajine. Slednjo je zastopal deželni odbornik za prevoze Critiano Degano.
Degano je izrazil zadovoljstvo, da novi načrt za preustroj Finmare ne predvideva spojitev Tržaškega Lloyda s plovno družbo Italia naviga-zione iz Genove. Proti temu so predstavniki FJK v preteklosti večkrat nastopili, in to tudi na avdiciji v senatu. Zdaj pa bi morali napeti vse sile, da bi prišlo do uspešne privatizacije. Dežela FJK je že izrazila pripravljenost, da vstopi v lastništvo Tržaškega Lloyda prek finance družbe Friu-lia. Za to je dala na razpolago 5 milijard lir, lahko pa bi svoj delež še povečala. Dežela FJK je namreč prepričana, da predstavlja ta plovna družba bistven element v razvojni strategiji prevozov ne samo za to deželo, marveč za vse območje Jadrana.
Konferenca o načrtu Mi da
Na italijanskem znanstvenem liceju Galilei (Ul. Mameli 4) bo jutri ob 17. uri konferenca o nacrtu Mi da (Noi si), ki ga letos izvajajo na šolah že tretje leto. Dijaki bodo poročali o poletnih izkušnjah, ki so jih imeli na tem področju. Obenem bodo predstavili predloge za nadaljevanje zanimivega projekta v luci povezave med šolskim in delovni svetom.
Minister Cio obiskal Center za raziskave
Minister za industrijo Alberto Cio je konec minulega tedna po udeležbi na konferenci za znanstveno sodelovanje s srednjo in vzhodno Evropo v Trstu obiskal padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave. Ob tej priložnosti je potrdil načrt za ustanovitev Vsedržavne agencije za inovacijo in trženje raziskovanja. Dejal je, da bi sam Center moral postati eden izmed nosilcev nove agencije. V resnici pri Padričah deluje že kopica podjetij in inštitutov, ki se uspešno ukvarja s prenašanjem znanstvenih in tehnoloških dognanj v proizvodne procese.
JUTRI NA OPČINAH	V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
DSI / PREDAVANJE
Srečanje Zanimiva razprava s Tombro ° današnji dntini
^	Govorili so J. Bajzek, S. Stripih in M. Možina
Na Primorskem naj zraste tretja univerza
Srečanje z Darkom Darovcem
Štirje kulturni krožki - »Tabor«, »Finko Tomažič«, »La mpe - Ob pečini« in »Istria«- prirejajo jutri ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s Ful-viom Tomizzo, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Alle spalle di Trieste« (Založba Bompiani); uvodne misli bosta podala Pavel Fonda in Marino Vocci.
Istrsko-tržaSki-evropski pisatelj Fuhdo Tomizza se s svojim zadnjim delom predstavlja kot esejist z zbirko, v kateri obravnava različne aspekte svoje rodne zemlje in mesta, v katerem prebiva že štirideset let: obravnava torej Istro in Trst, ki sta uokvirjena v svojem naravnem kulturnem, socialnem, političnem in humanem kontekstu; le-ta pa se z bližnjo Gorico, Furlanijo in Venetom razširi na države bivše Jugoslavije (predvsem na Slovenijo in Hrvaško), na Avstrijo in na države vzhodne Evrope. V ta okvir se vključuje pisateljevo osebno dočivljanje, tako človeško kot literarno.
Namen srečanja s Tomizzo je skupni razmislek o tem, kako je treba izhajati prav iz kulture, da se omogočijo novi integrativni procesi in da se ovrednoti vloga našega mesta. Pri tem gre tudi podčrtati, da so bistvo evropske kulture prav različnosti, ki so pravo bogastvo in rezultat kontaminacij med dobrinami raznih specifičnosti; prav zaradi tega je našo večkulturno stvarnost treba osvojiti kot vrednoto.
V živo o današnji družini. Pod tem naslovom je v ponedeljek, 23. oktobra, v Finžgarjevem domu na Opčinah steklo večerno srečanje, ki ga je priredila tamkajšnja duhovna skupina. Bila je to tudi prva javna pobuda s strani te skupine. Srečanje je privabilo res veliko število ljudi, kar dokazuje, da je družinska problematika dandanes zelo živa in aktualna, pogovor o njej pa nadvse potreben. Številnemu občinstvu so po krajših uvodnih posegih openskega župnika g. Zvoneta S trublja in predstavnice duhovne skupine Jasne Merku spregovorili sociolog dr. Jože Bajzek, psiholog dr. Bernard S triptih in psihiater dr. Miran Možina.
Dr. Bajzek je spregovo-
FESTIVAL / RAZSTAVE
0 latinskoameriškem filmu
Bogat in pester spored letošnjega 10. festivala
ril o tem, kako se je podoba družine v evropski kulturi spremenila, in to zaradi padca socialnih vlog v družini, zaradi odvzema vsakršne priznane socialne funkcije in zaradi krize oz. pluralizma vrednot: dandanes je veliko število vrednot, med katermi človek lahko izbira. Opažati je premik od bistvenih k funkcionalnim vrednotam. Iz tega sledi, da vse postaja uporabno, tudi človek.
Predavatelj se je tudi dotaknil velikega gibanja iz leta 1968, ki je izražalo protest proti vsemu, zlasti proti družini. Omenil je vlogo t.i. frankfurtske Sole, ki si je zadala cilj spremeniti družbo v njenem bistvu, torej v družini. Nastale so tako alternativne skupine - je še dejal dr. Bajzek - o katerih sociologi trdijo, da so situacijo še poslabšale.
Danes pri mladini opažamo vračanje k družini kot vrednoti, bodisi zaradi premika v desno po padcu Berlinskega zidu (desnica, je dejal dr. Bajzek, je vedno imela družino za posebno vrednoto), bodisi zaradi krize t.i. VVelfare State-ja, socialne države, saj je družina socialni amortizer, ker rešuje socialne probleme. Vendar je ta družina skozi čas doživela nekaj hudih udarcev, ki so pustili svoje posledice: prišlo je tako do padca avtoritete (ne avtoritarizma), kar je privedlo do tolerantnosti, permisivnosti in nekonfliktno sti, nastal je t.i. kulturni antilegalizem, slika žene pa se je popolnoma spremenila. Ce je bila v preteklosti podoba žene istočasno tudi podo-
ba matere, danes tega ni več in je vloga matere le ena izmed številnig vlog, ki jo ima danes žena. Danes tudi nimamo modela družine.
Dr. S triptih in dr. Možina sta predstavila svojo raziskavo z naslovom Notranji dialog v družini in zunajpodpor-ne zveze. Podala sta tudi veliko konkretnih primerov in izkušenj iz svoje službe in iz dejavnosti pri Društvu za prostovoljno delo in psihosocialno pomoč Odmev. Danes ima mlad človek na voljo veliko možnosti in izbir, med katerimi je tudi zakon, za katerega se lahko odloči ali ne. V nadaljevanju sta se S triptih in Možina zaustavila pri problemih in razkolih, ki nastanejo v družini. Pri tem sta omenila vlogo t.i. zunajpodpornih zvez, ki so lahko širše sorodstvo, prijatelji idr. in ki lahko posredujejo med družino in trpečim človekom. Tudi prisotnost otrok je včasih važna, da se kriza ne poglobi. Dr. Možina je pri tem omenil tudi pomen romantične ljubezni v naši kulturi, ki je celo nadomestila religijo. Ta skriva tudi iluzije in protislovja, ki pridejo s časom na dan. Na novo si je treba postaviti - je pristavil dr. S triptih - problem ljubezni: le-ta je ranljiva, zato je treba upoštevati tudi vprašanje odgovornosti. Kar se tiče človeških odnosov, je še dejal S triptih, smo nepismeni. Potrebna je velika kreativnost in felksibilnost. Ko pa najdemo pravo besedo, je le-ta lahko izredno močna in pomembna.
Ivan Žerjal
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo srečanje z raziskovalcem Darkom Darovcem, ki ga je predstavil publicist Milan Gregorič. Namen večera je bil prikaz raziskovalne dejavnosti na Primorskem in možnosti za sodelovanje med raziskovalci, ki delujejo na obeh straneh meje. Velika pozornost je bila posvečena tudi ustanovitvi t.i. tretje slovenske univerze, ki naj bi imela svoj sedež v Kopru oz. Novi Gorici, dopolnjevala pa naj bi Ze obstoječi vseučilišči v Ljubljani in Mariboru.
»Univerza naj nastane postopno, razvije naj se iz že bogato razvejane raziskovalne dejavnosti,« je opomnil predavatelj. Znanstveno-raziskoval-no središče, ki že deluje na Koprskem, je z zamejskimi raziskovalci slovenske narodnosti vzpostavilo plodne stike; med najsodobnejšimi
projekti gre omeniti delo skupine, ki jo koordinira profesor Jože Pirjevec in ki preučuje spremembe politične in etnične slike na Tražaškem v zadnjih dveh stoletjih. »S kakovostjo svojih programov se vključujemo v evropski in svetovni prostor.«
Ustanovitev univerze na Obali je logičen korak na poti napredka raziskovalnih dejavnosti in izobraževanja: »V zadnjem obdobju je na Primorskem odprlo vrata, veliko visokih Sol, kar izpričuje potrebo po visoki izobrazbi domačih kadrov na domačih tleh.« Tematika se je nato razvila še med razpravo, ko je bilo najprej podčrtano dejstvo, da izredno številni slovenski državljani obiskujejo tržaško univerzo, nato pa je bilo izpostavljeno vprašanje mednarodnega priznavanja diplom in Studijskih naslovov. MG
V okviru letošnjega, že desetega festivala latin-skoamariškega filma, ki ga prirejajo v Trstu, so odprli kar tri zanimive razstave. V prostorih gledališča Miela, kjer so tudi filmske in video projekcije, sta na ogled razstava risb Osvalda Rodrigueza Mussa in fotografska razstava o mehiškem režiserju Emiliu »Indiu« Fer-nandezu (na sliki - f. KROMA), kateremu je med drugim na tokratnem festivalu posvečena retrospektiva. Mehiški režiser »Indio« Rodriguez je na razstavi prikazan med snemanjem filmov. Osvaldo Rodruguez Musso, ki se posveča različnim umetniškim zvrstem - med drugim je med najbolj znanimi predstavniki sodobne čilske avtorske popevke -se tokrat predstavlja z grafikami in risbami. V kavarni San Marco pa so razobesili 39 humorističnih stripov, ki jih je v zadnjih desetih letih pripravil duhoviti Quino. Razstavi v gledališču Miela bosta odprti do nedelje, medtem ko bodo stripi z Mafaldo in drugimi Quinovimi posrečenimi liki v kavarni San Marco na ogled do 5. novembra.
BOLJUNEC / KD PREŠEREN
KONCERT / V NEDELJO V REPNU
S Križmanom po Iranu
Zanimiv oris popotovanja od Kaspijskega jezera do Perzijskega zaliva
Kot vsak teden smo se tudi prejšnjo sredo, 11. trn., zbrali v prostorih KD F. Prešeren v Boljuncu. Tokrat smo imeli med nami Bruna Kiržmana, ki ga je pred številnim občinstvom pozdravil predsednik boljunskega društva Igor Coretti.
Bruno Križman nam je dal možnost, da bliže spoznamo deželo, način življenja in zgodovino Irana. Najprej nas je Križman, ki je govoril prosto kar eno uro, v glavnih obrisih seznanil s političnim položajem v tej državi, o islamski veri, o zemljepisnem položaju Irana, tako da nas je kratkomalo pripravil na to, kar je bil naj-lepSi in najbolj pester del celotnega predavanja, ko nam je z bogato zbirko diapozitivov orisal svoje potovanje. Opravil je nič manj kot devet tisoč kilometrov dolgo pot. Njegovo potovanje se je vilo od Kaspijskega jezera do Perzijskega zaliva skozi važnejša mesta in pa čez gorovja in iransko
puščavo. Zelo mu je ostalo v spominu mesto Eshafan, ki ga je označil kot najlepše mesto z zelo znamenitimi islamskimi spomeniki. Pritegnile so ga tudi zelo bogate mošeje, v katerih pa ne najdemo nobenega mozaika ne z živalsko ne s človeško podobo.
Svoje pripovedovanje je Križman spretno obogatil z različnimi anekdotami, svojimi vtisi in dogodivščinami, ki so ga spremljale na njegovem samotnem potovanju. Križman je namreč potoval sam, saj, kot sam pravi, se ne čuti turist marveč popotnik in ha tak način v svojih popotovanjih bolje spozna kraje in pride lažje v stik s tamkajšnjo realnostjo. Tako je tudi tokrat srečanje uspelo in vabimo vas seveda spet prihodnjo sredo, 25. t.m., ko bomo lahko spremljali predavanje domačinke prof. Sonje Grego-ri o njenem zadnjem potovanju po Peruju.
Magda Švara
Štajerskih 7 in Zamejskih 5
Telovadnica v Repnu je bila v nedeljo priča nenavadnemu pobratenju v ritmu narodnozabavne glasbe. Zadruga Ars nova je privabila v zamejstvo ansambel Štajerskih 7, ki je v matični domovini zelo znan in uveljavljen. Pred gosti s Štajerskega pa je prvič javno zaigral domači Zamejski kvintet. Zamejskih pet novincev, kot bi jim lahko tudi rekli, je presenetilo ne le občinstvo, pač pa tudi same Štajerce. Po nastopu jim je njihov vodja Samo Pokorn čestital in jih pohvalil, češ da v Sloveniji ni še shšal tako mladega ansambla, ki bi tako dobro igral. »Veteran« je mladim zamejskim glasbenikom svetoval, naj vključijo v ansambel še pevko in pevca. Tako bi bili priča - dodajamo mi -tukajšnji različici štajerske skupine - Zamejskih 7...
Glavna atrakcija večera je bil gotovo nastop Sš-
tajerskih 7. S svojo temperamentno glasbo, z uspešnicami, ki se jih je v desetih letih nastopanja nabralo za kar 5 audioka-set, 3 videokasete in 2 CD plošči, so dodobra ogreli občinstvo. Za dodatni ščepec soli (in popra) je poskrbel humorist Kopitar, ki je s svojimi heci spravljal ljudi v smeh,
poleg tega pa je tudi povezoval celotni program.
Repenska telovadnica je dala torej Štajerskim 7 lepo popotnico za njihovo skorajšjo turnejo po Avstraliji.
Medtem ko bodo fantje s Štajerskega vandrali na drugi strani oble, bo zadruga Ars nova pripravila nov koncert, saj je tudi
nedeljski potrdil, da so ljudje željni takih prireditev. Predvidoma naj bi bil konec novembra na Kray su: ali spet v Repnu, ali
pa v Sportno-kulturnem
centru v Zgoniku. Zatem bo takoj na vrsti mik' lavževanje, na kar se zadruga tudi pripravlja, da bi zadovoljila naše najmlajše.
Sporočilo KGS gozdnim zadrugam
Kraška gorska skupnosti sporoCa, da predvideva DZ 16/1991 dodelitev finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev in v obliki obrestnega posojila zadrugam in njihovim konzorcijem ter gozdarskim podjetjem, ki imajo pravni sedež na območju KGS in ki so vpisane pri Trgovinski zbornici v Trstu ali Gorici tudi kot gozdarska podjetja; prispevki se dodeljujejo za nakup, prenovo in modernizacijo naprav, strojev in orodja za sečnjo, pripravo in prenos lesa.
Predvideni so prispevki za kmetijske zadruge in njihove konzorcije do največ 50% dopuščene investicije ter prispevki za gozdna podjetja do največ 40% dopuščene investicije.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba sestaviti na podlagi posebnih obrazcev, ki jih je pripravila KGS in jih je treba predložiti najkasneje do 30.11.1995.
Za obrazce in informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradih KGS v Sesljanu št. 54/D.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
25.	oktobra 1995
DARINKA
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 7.53 in zatone ob 18.02.
Jutri, ČETRTEK,
26.	oktobra 1995
LUCIJAN
Filomena Frezza, 86-letni Bruno Favetti, 95-letna Luigia Klun, 73-letna Bruna Kočevar, 76-letni Ro-dolfo Lanza, 86-letna Emi-lia Sturman, 79-letni Marino Tamaro, 83-letni Antonio Smocovich, 69-letni Aurelio De Giorgi, 87-letni Giuseppe Della Rocca, 87-letni Giovanni Usco, 76-letni Luciano Pušpan.
□
LEKARNE
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,5 stopinje, zraCni tlak 1025,1 mb ustaljen, veter 17 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, tempe-, ratura morja 18,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Hribar, Francesco D’Agno-lo, Cristina Leghissa, Fede-rico Scoria, Nicole Cavrini, Adriano Fernetti, Claudia Sirotich, Luisa Picardi, Čarobna Tito, Carlotta Omari.
UMRLI SO: 85-letni Domenico Vuga, 87-letna
Od PONEDELJKA, 23. do NEDELJE, 29. oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ADRIA AIRWAYS
SLOVtNSK! LtlALSKI PREVOZNIK
NOV ZIMSKI VOZNI RED
[od 29.10.1995 do 30.3.1996)
NOVOSTI! NOVOSTI! NOVOSTI!
Redne linije
L novim voznim rednim uvajamo novo redno linijo v Amsterdam i pi vini letom 16. decembra. V nizozemsko prestolnico bomo leteli enkrat tedensko ob sobotah. V Kopenhagen letimo ob sredah namesto ob torkih (sobotni let ostane nespremenjen), v Frankfurt je poleg sobotnega popoldanskega tudi dopoldanski let. V London letimo tudi ob ponedeljkih, v Moskvo dodatno ub torkih, v Tirano pa tudi ob nedeljah.
Čarterske linije
Kot že nekaj zim doslej bomo tudi letos Ljubljano s čarterskimi leti povezuli z uran Canario in Tenerifami, in sicer ob sobotah, puiiuvnu sinu uziveli tudi čarterske polete v Tel Aviv ob petkih.
Prodaja po telefonu
Dobrodošla novost je tudi telefonska prodaja letalskih vozovnic s plačilnimi karticami: eurocard, kmečko kartico in umeiicun ezpiess. roleg tega vam vozovnico lahko na vašo željo dostavimo na zahtevani naslov za minimalno doplačilo.
5 plačilnimi karticami tudi na letalu.
vali tudi brezcarinsko
Izboljšave v potniški kabini letala in postrežbi
Ker si želimo izboljšati kakovost naših storitev, pripravljamo izboljšave puiniškega servisa in potniške kabine na vseh tipih letal.
Uvajamo porcelansko posodo in kovinski pribor. Na določenih rednih linijah bomo potnikom postregli s toplimi obroki. Letala bomo opremili z novimi kuhinjami za pripravo toplih obrokov in garderobno otnuiu Z zmanjšanjem števila sedežev v potniški kabini bomo nudili več piunora za ročno prtljago in obleke ter pridobili večji razmak med sedeži in tako poskrbeli za večje udobje potniku*.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
vabi člane na
OBČNI ZBOR
SEKCUE ZA TRGOVINO NA DROBNO
ki bo nocoj, v sredo, 25. oktobra 1995 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1
Ob statutarnih obveznostih bodo na sporedu aktualne informacije o varnosti na delu (odlok 626), davčnemu konkordatu ter pokojninski reformi.
KDROVTE-K0L0NK0VEC Ul. Monte Semio 27 vabi na
SREČANJE
v soboto, 28. t. m., ob 20. uri.
Ob spremstvu Mariota Uršiča (avtorja in režiserja) se bosta v veselem razpoloženju srečala Miranda Caharija in Livio Bogateč.
Pridite, ne vam bo žal!
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor.
EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«’, i. Tom Hanks.
EKCELSIOR AZZUR-
RA- 17.50, 19.55, 22.00 »L’eta acerba« r. Andre Te-chine.
AMBASCIATORI
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amo-re«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Mow-gli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee.
NAZIONALE 3-16.15,
18.15.	20.15, 22.15 »Da morire«, i. Nicole Kidman, Matt Dillon.
NAZIONALE 4-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Pecca-to che sia femmina«, i. Victoria Abril.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Un gioco perverso in un triangolo erotico«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.30,
22.00	»I ponti di Madison County«, i. Clint Ea-stvvood, Meryl Streep. Zadnji dan.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »L’uomo del-le stelle«, r. Giuseppe Tor-natore, i. Sergio Castellitto, Leo Gullotta, Tiziana Lo-dato.
LUMIERE - AIACE -
16.30,	18.20, 20.10, 22.15 »Limpero dei sensi«, r. N. Oshima, prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri: 17.50, 20.00, 22.15 »L’iso-la dell’ingiustizia«, i Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
bi PRIREDITVE
SKD TABOR -Opčine -Prosvetni dom. Vsak četrtek se ob 20. uri zbiramo ženske in dekleta krožka “OB PLETENJU SE KAJ...“Pridite!
Prosek 551 Tel. 251040
POSEBNA RAZPRODAJA
VSEGA BLAGA
S POPUSTI OD 30% DO 60%
OBČINA TRST
MEDSEKTORSKA URBANISTIČNA UPRAVNA SLUŽBA
Trst, 24. oktobra 1995
Protokol St. S.A.I.U. - 95 - 45/91/10
PREDMET: Splošna revizijska varianta P.O.R.N. in prilagoditev na D.U.N.
Obvestilo o deponiranju.
ŽUPAN
Na podlagi sklepa Občinskega sveta St. 114 z dne, 26. junija 1995, katerega neoporečnost je ugotovil Deželni teritorialni nadzorni odbor v Trstu, dne 20. septembra 1995 St. 755-3377, s katerim je bila sprejeta Generalna varianta Splošnega regulacijskega občinskega načrta in prilagojena Deželnemu urbanističnemu načrtu;
na podlagi člena 32, D.Z., St. 52, z dne, 19.11.1991
obvešča
- da je dokumentacija Generalne variante Splošnega regulacijskega občinskega načrta deponirana v glavnem tajništvu (oglasna deska - ul. Malcanton 2) za 30 (trideset) dni zaporedoma od 26. oktobra 1995 do vključno 24. novembra 1995;
da si ga lahko v omenjenem roku vsi zainteresirani ogledajo od 8. do 14. ure ob delavnikih in od 9. do 12. ure ob praznikih;
da lahko v omenjenem roku lahko vsakdo predloži občini pripombe na P.O.R.N., lastniki vezanih nepremičnin P.O.R.N.-a pa ugovore katerih bo občina obravnavala posebej.
Ugovori in pripombe, naslovljene na župana, morajo biti sestavljene na kolkovanem papirju, ki bodo sprejete v posebnemu občinskimu protokolu.
GLAVNI TAJNIK (Raffaello FABRO)
ZUPAN
(Riccardo ILLY)
KD F. PREŠEREN prireja danes, 25. t. m., ob
20.30	v gledališču v Boljuncu večer diapozitivov; PERU’ - DEŽELA VISOKIH ANDOV. Gost večera Sonja Gregor!.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prirea danes, 25. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 predavane o NASTANKU SLOVENSKE TELEVIZIJE V TRSTU. Predaval bo režiser pri slovenskem radiu in TV v Trstu Igor Tuta. Vljudno vabljeni!
TRŽAŠKA KNIGARNA in SLOVENSKI KLUB vabita jutri, 26. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20/11 na predstavitev knjige SLOVENIJA PODOBA EVROPSKEGA NARODA. O avtorju Jožku Šavliju in njegovemu delu bo spregovoril prof. Janko Jež.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, Kulturni krožek Ob pečini z Opčin in Krožek Istria priredijo jutri, 26. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s pisateljem FULVIOM TO-MIZZO, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo Alle porte di Trieste. Uvodno besedo bosta imela Pavel Fonda in Marino Vocci.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Aishil: SEDMERICA PROTI TEBAM jutri, 26. t. m., ob 16. uri abonma red G in v petek, 27. t. m., ob 20.30 abonma red F ter gostovanje KD Španski borci -Ljubljana Miro Gavran MOŽ MOJE ŽENE - komedija v soboto, 28. t. m., ob
20.30	ter v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo dodatni kupon!
FOTO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave o preteklosti Trsta v Gre-gočicevi dvorani, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 9. do 18. ure. Pobuda se uokvirja v vsedržavno pobudo “Bila je Italija" in je lahko zanimiva tudi za Šolsko mladino: po možnosti skupinski obisk javite na tel. St. 040/635626. Razstava bo odprta do petka, 27. t. m.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na srečanje-razgovor s CIRILOM ZLOBCEM, BORISOM M. GOMBAČEM in MILOŠEM BUDINOM na temo “ POGLED NA POLOŽAJ IN PERSPEKTIVE SLOVENCEV V NARODNO MEŠANEM PROSTORU", ki bo v soboto, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih y Saležu.
KD ROVTE - KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE v soboto, 28. t. m., ob 20. uri. Ob spremstvu Mariota Uršiča (avtorja in režiserja) se bosta v veselem razpoloženju srečala Miranda Caharija in Livio Bogateč; Pridite, ne vam bo žal!
KD in ŽPZ I. GRBEC,
Skedenjska ul. 124 vabita otroke in odrasle na POPOLDAN POSVEČEN MALI NIKI, ki bo nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Marko Kravos bo predstavil svojo najnovejso "otroško knjigo. Sodeloval bo otroški pevski zbor Vigred, ki ga vodi Eva Ciuk.
S	ČESTITKE
Danes naša mala NATAŠA svoj sedmi rojstni dan slavi. Da bi bila vedno tako vesela in pridna ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Egon PiSčanc z družino čestita	VVALTERJU
PISCANCU za uspešno dosežen cilj.
13 OBVESTILA
DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV iz
Slovenije bo predstavilo svoje delovanje na slovenskem Šolskem podočju v soboto, 28. t. m., ob 16. uri na Ul. Donizetti 3. Vsi vljudno vabljeni Se poseb-
no Solniki, ki se zanimajo za stike s svojimi kolegi.
BOOGIE-VVOOGIE, sambo, merenge, pačanko ipd. boš mimogrede osvojil na tečaju latinskoama-riskih plesov v KD S. Škamperle na Stadionu l.maj od 4. novembra dalje, Po dve uri tedensko bo tečaj vodila koreografinja Mojca Horvat. Za informacije in vpis telefonirajte v večernih urah na št. 572595.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo Studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala
2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem	letu
1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/l.nadstr,, tel. St. 631203 ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja. Informacije dobite vsak dan v dopoldanskem času, razen ob sobotah na tel. St. 040/212289.
MePZ F.Venturini vabi na vajo vsako sredo ob
20.30	v Kulturni center A.U.Miro pri Domju.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SK BRDINA sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plasični stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je se v ponedeljek, 30. t. m. na sedežu Kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
126 SSM, svetle barve, maj 1985, v odličnem stanju motor, gume in karoserija, prodam za
1.700.000	lir. Tel. St. 229121.
V SREDISCU mesta prodam prostor za avto po ugodni ceni. Tel. St. 762886 od 19. do 21. ure.
PRODAM Panda dance 900, letnik ’90, v izredno dobrem stanju, nove gume. Tel. na St. 220716 - popoldanske ali večerne ure.
PRODAM star morotni kopač PGS, 12 k.s. ter prikolico. Tel. St. 231704.
PRODAJAMO in dostavljano živalski gnoj v Gorici in okolici vsaj tri tone. Tel. St. 0336/388104.
SAMOJEDO mladiče z rodovnikom “Kla’s“ prodam. Tel. St. 040/229213.
ISCEM delo kot otroška varuška. Tel. St. 228803.
GOS P. TOMAŽIČ v Trebčah potrebuje fotokopirni stroj v dobrem stanju. Tel. v Šolskem urniku na St. 214300.
ETNOLSKASKUPINA PRI NSK prosi lastnike starih voščilnic na božično oz. novoletno temo, da jih posodijo ob priliki razstave v decembru. Tel. St.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
632663 ali pa v Ul. Petro-nio 4 pri odseku za zgodovino.
V NABREŽINI, v neposredni bližini občinske palače, zasebnik daje v najem 42 kv. m velik pritlični prostor, komaj prenovljen, svetel, z zagotovljenim parkirnim prostorom, za urad, ambulanto, obrtniške in trgovske dejavnosti. Za informacije poklicati na tel. St. 040/200740 v popoldanskih in večernih urah.
DAJEM v najem opremljeno sobo v dolini Glinščice (Boljunec 149) starejši osebi, ki bi želela živeti pri družini in ne v domu za ostarele. Tel. St. 228193.
NUDIMO dobro plačano službo- novost v Italiji! Predstaviti se jutri, 26. t. m., ob 21. uri v hotelu Dolina - Sesljan.
NUDIM individualne lekcije za osnovnošolske otroke. Tel. St. 381794.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah v Ul. Fla-via, Foscolo, v Miljah in v Centru Zeleni Market krizanteme po ugodnih cenah.
POHIŠTVO KORŠIČ - V
soboto, 28. oktobra in v nedeljo, 29. oktobra vabimo vse na otvoritev prenovljene trgovine Pohištva Koršič v Ul. S. Cilino 38. V soboto, 28. 10., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Ennia Demarin, nastop pevske skupine "Musiča noster amor” in pozdravni ”Na zdravje”.
GOSPA z izkušnjami nudi pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. St. 0038667/31261.
PODARIMO simpatičnega psička. Tel. St. 200865 ali 200071.
PIVNICA pri Nadji v Boljuncu - vsak petek zvečer vas vabi na pokušnjo naravno točenega piva iz soda (a caduta).
PRISPEVKI
V	spomin na Albina Skerka darujeta Maks in Lidija Kralj (Slivno)
50.000	lir za Sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina.
V	spomin na Marijo Trobec-Grgič daruje Sonja Gornik 20.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Ob priliki izleta v Rezijo daruje Milojka Ota iz Boljunca 20.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
Ob poroki hčerke Rosane daruje Branko Žerjal
50.000	lir za Društvo Slovencev miljske občine.
V	spomin na prijatelja Albina Skerka daruje Renato Doljak 50.000 lir za obnovo spomenika padlim v NOB v SaleZu.
25. 10.1985	25. 10. 1995
Ob deseti obletnici smrti drage
Karoline Žerjal por. Montagna
se je z ljubeznijo spominjajo
Svojci
Boljunec, 25. oktobra 1995
25. 10. 1985	25. 10. 1995
Ob 20. obletnici smrti
Marije Križman por. Purič
se je spominjajo
hčere Olga, Dragica in Zofka s svojci
Veliki Repen, 25. oktobra 1995
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA
4.02	(D)
5.37	(D)
6.04	(IR)
6.13	(R)
7.13	(E)
7.50	(IC)
8.13	(IR)
10.13	(IR)
11.56	(IC)
12.13	(IR)
13.10	(D)
14.13	(IR)
15.13	(D)
15.50	(IC)
16.13	(IR)
17.13	(IC)
17.27	(R)
18.13	(IR)
19.13	(E)
20.25	(E)
21.13	(IR)
22.13	(E)
SMER________________________________________________
Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke (6.04)
Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47)
Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15)
Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih
Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18)
TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46)
Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke
(10.20)
Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20)
Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini
Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)
Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)
Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)
Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)
Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)
Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)
Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)
Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)
Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20)
Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15)
Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva
Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benetke (23.21)
Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini
URA
7.59
8.53
VRSTA
(E)
(E)
SMER___________________________________
Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29)
10.05	(E)
10.42	(IR)
11.42	(IC)
13.42	(IR)
14.12	(D)
15.42	(IR)
16.04	(IC)
16.25	(D)
17.42	(IR)
18.50	(D)
18.57	(D)
19.37	(IR)
20.00	(IC)
20.55	(R)
21.42	(IR)
22.00	(IC)
23.42	(E)
0.42	(IR)
1.42	(IR)
2.35	(D)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03),
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18)
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36)
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31)
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54),
Benetke |21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33),
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33),
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.11)
Proga TRST-VIDEM
ODHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih)	6.46	(R)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih)	7.51	(D)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praznikih)	8.33	(R)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27)	8.40	(D)
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)		
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)	9.56	(IR)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob		
		praznikih)	10.52	(R)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)
		lavnikih)	14.33	(IR)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (1427)	15.18	(R)
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih)	15.53	(R)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih)	16.33	(IR)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	18.18	(R)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob		
		praznikih)	18.33	(IR)
16.56	(R)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih)	19.20	(R)
17.19	(IR)	Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27)	1944	o
17.38	(R)	Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08)	20.22	
17.51	(D)	Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih)		(IR)
			20.33	
18.19	(D)	Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob		
		praznikih)	21.15	(R)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)		
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)		
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)		
PRIHODI
SMER______________________________________________________
Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih)
Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih)
Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih)
Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih)
Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih)
Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih)
Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih)
Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih)
Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih)
Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20)
Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih)
Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09)
Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13 12.02 17.57 0.02	(E 221) (IC 243) (IC265) (E 241)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto	6.52 10.58 16.57 19.51	(E 240) (IC264) (E 242) (E 220)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) DRAVA-prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
GLASBA / JAZZ VEČER V ROMANSU
Vrhunski koncert pevke Betty Carter
Ob spremljavi mladega kvarteta je kraljica jazz petja ponudila poslušalcem nepozabni večer
Kot je bilo pričakovati, je kraljica jazz petja Betty Carter (na sliki - Fotostu-dio Reportage) na nedeljskem koncertu v Roman-su očarala in navdušila poslušalce v nabito polnem avditoriju Galupin.
Ob spremljavi solidnega kvarteta mladih izvajalcev (Xavier Davis pri klavirju, Matt Hughes - kontrabas, VVillie Terril - bobni in Mark Shim - sax) je temnopolta dama, ki velja za najbrž najvecjo živečo jazz pevko, uprizorila res kvaliteten koncert.
V veC kot dveurnem programu je prikazala izjemne zmogljivosti svojega glasu, kakor tudi mojstrsko obvladanje tehnike povezano z velikim smislom za spektakel in komuniciranje z občinstvom. Publika jo je zato nagradila z navdušenim aplavzom in zahtevo po ponovitvah, ki se ji 65-let-na pevka kljub zahtevnemu koncertnemu programu ni izneverila.
Spored kvalitetnih glasbenih srečanj, ki jih pri-
reja krožek Acli v Roman- prihodnjem letu pa naj bi su, napoveduje nov po- bil maja, ko pričakujejo memben dogodek v ja- kotrabasista Daveja Ho-nuarju, ko bo tam nasto- landa v kvartetu, ki ga bo-pil kitarist in pianist do sestavljali še Erič Per-Ralph Towner. Drugi son, Steve Nelson in Gene večji koncert v Jackson.
KINO
GORICA
VmORIA 18.00-20.00-22.00 »Da morire«. Rež. Gus Van S ant. Igrata Nico-le Kidman in Matt Dillon. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.45-22.00 »Apollo 13«. I. Tom Banks in Kevin Bacon.
OBVESTILA
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja danes, 25. t.m., posvet s krajani Sovodenj. Srečanje bo ob 20. uri v domačem Kulturnem domu.
SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva.
DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja tečaj slovenskega jezika in kulture. Trajal bo Sest mesecev, pouk bo na sedežu društva v Romjanu ob torkih med 20. in 22. uro. Prvo srečanje bo v petek, 27. oktobra, ob 20. uri. Interesenti se lahko Se prijavijo pri odbornikih društva (tel. 482015, 776123, 413084).
SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK prireja od 27. oz. 29. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Prijave na sedežu društva (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. in Četrtkih od 19. do 20. ure.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA v sodelovanju s centrom Emil Komel prireja tečaj za pevovodje otroških in mladinskih zborov, ki ga bo vodil prof. Hilarij Lavrenčič. Informacije na tajništvu centra E. Komel vsak dan od 8.30 do 12.30, tel. 532163. Prvo srečanje bo jutri ob 20. uri v Komorni dvorani Kato-liškega doma.
a PRIREDITVE
SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koci na Kre-mancah nad Renčami. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Ob zadostnem številu udeležencev bo zagotovljen prevoz.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallianu pri Čedadu. Vpisovanje ob sredah na sedežu in pri poverjenikih.
MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju v priredbi KD Briški grič. Prijave na sedežu društva od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure.
KD OTON ZUPANČIČ
prireja 4. novembra v Kulturnem domu Andrej Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407).
H	RAZSTAVE
V KULTURNEM DO-
MU v Gorici je do 27. t.m. odprta razstava elanov fotokluba Skupina 75 ob 20-letnici delovanja. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure ter med prireditvami.
S	IZLETi
SPD GORICA vabi v nedeljo, 29. t.m., v Benečijo na B urn jak, praznik kostanja, ki ga prireja Planinska družina Benečije v Črnem vrhu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 9.15 s Travnika. Ob družabnosti v popoldanskem Času bo dopoldne krajši pohod s Črnega vrha na Vogu.
E LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Co-suhch 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.50, Paolo Ora-zietti iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in v Moš; 10.30, Lina Darchi por. Moscarda na glavnem pokopališču; 11.00, Ro-dolfo Mandekich iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 12.00, Luigia elemente vd. Siega v stolnici in na glavno pokopališče; 13.00, Giovanna Castellano vd. Mola iz Korza Italia 182 v Moš; 13.15, Giorgio Buiatti iz splošne bolnišnice v Zagraj; 13.15, Anna Petarin vd. Scime iz splošne bolnišnice v stolnico in v Faro; 13.15, Anna Donda vd. Miani iz splošne bolnišnice v Zagraj.
Slovensko Stalno Gledališče
Gostovanje Kd Španski borci - Ljubljana
MIRO GAVRAN: MOŽ MOJE ŽENE
komedija
Danes, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI
Izven abonmaja - ABONENTI lahko izkoristijo DODATNI KUPON!
OBČINA / ZAČETEK RAZPRAVE O FINANCARSKI SOLI
SSK / SEJA POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA
Prvi kamen spotike je financiranje vojašnice
Opozicijo dosegla umik večinske resolucije za šolo
Ocena upravljanja slovenskih občin
Stranka napoveduje, da se bo zavzemala za sodelovanje med večino in opozicijo
Razprava o financarski Soli, ki se je včeraj.začela v goriskem občinskem svetu, je v bistvu zgolj akademska, saj gre načrt po zaslugi lanskega Berlusconijevega odloka o vojaški tajnosti svojo pot in ga državni organi že uresničujejo, ne da bi se zmenili za to, kaj o njem misli Goriška občina. Ce bodo nasprotniki finan-carske Sole preprečili gradnjo na letališču, bodo to najbrž dosegli po sodnih poteh (mnogi aspekti postopka namreč iz pravnmega vidika niso neoporečni). Kljub temu pa se razprava v občinskem svetu že od začetnih korakov napoveduje kot “epohalni”'spopad, v katerem nameravajo nasprotniki gradnje na letališču uporabiti prav vse svoje argumente. Ker je očitno, da se bo večina, bolj ali manj kompaktno vendar vsekakor krčevito držala stališča v prid gradnji, je torej spopad namenjen predvsem prepričevanju javnega mnenja.
Ko poročamo, po štirih urah razprave, občinski svet sploh še ni začel obravnave resolucije opozicije zoper gradnjo na letališču. Prvi spopad je bil okrog resolucije v prid gradnji, ki jo je večina predložila zadnji dan pred sejo. Bitko je zlahka zmagala opozicija, ki je svojo resolucijo predložila julija 1994 in je 15 mesecev čakala, da pride v razpravo. Večini so očitali nekorektnost, ker je svoj dokument potegnila na dan zadnji hip in mimo pravilnika. Spričo ostre reakcije opozicije je predsednik občinskega
sveta Busolini sklenil, da bo resolucija večina šla v razpravo na eni od naslednjih sej.
Se pred obravnavo dokumenta opozicije je nato razpravo uvedel župan Valenti, ki je pojasnil stališče uprave in nekatere ključne prehode zlasti v spornem postopku za financiranje vojašnice. Valenti je potrdil, da uprava hoče financarsko šolo v Gorici, ker je to bil sestavni del njenega volilnega programa, ki so ga volilci nagradili, in ker gre za priložnost za rast mesta, ki je ne gre zamuditi. Gradnji na letališču ni alternativ, je pojasnil, ker se je svoj čas tako izrekel obrambni minister Previti, ki je zanikal, da bi v Gorici obstajala kaka za to primerna opuščena vojašnica. Zupan je tudi spet napadel predsednico Dežele Guerrovo, češ da se je izrekla proti financarski šoli zato, da bi financiranje prenesla drugam. Valenti pa je v protislovju s prejšnjo trditvijo tudi priznal, da se načrt v
celoti financira iz Osimskih skladov (doslej 113, 5 milijard od skupnih 150) in je torej s tem denarjem uresničljiv samo v Gorici in ne drugje. Zanikal pa je trditve opozicije, da bi denar bil odvzet gradnji cest.
Prav glede tega se je vnela prva ostra polemika s svetovalci opozicije, ki so trdili, da je za gradnjo vojašnice bil žrtvovan prav denar, ki bi sicer bil namenjen cestam ali drugim, koristnejšim strukturam. V dokaz so navedli dokument cestne družbe Anas iz leta 1989, ki se je izrecno odpovedala 94 milijardam v korist financarske šole. Svetovalec Crocetti je s tem v zvezi vprašal, ali je uprava izračunala, kolikšno ekonomsko korist bo vojašnica prinesla Gorici in koliko bi se isti denar (na papirju 150, realneje pa najbrž 200 in več milijard) obrestoval, ko bi ga uporabili v druge namene. Odgovora ni dobil. Že v tem delu so prišli na dan glavni argumen-
ti opozicije: nesprejemljivost vojaške tajnosti za strukturo, ki bi morala biti namenjena izobraževanju; uničenje razvojnih možnosti letališča in morda sploh njegovega obstoja (N. Fornasir je navedel predpise o razdaljah poslopij od letališč, po katerih naj bi na goriskem ob dograditvi financarske vojašnice sploh ne bili več dovoljeni poleti); nedemokratični postopek, saj se Goričanom in njihovim izvoljenim predstavnikom onemogoča, da bi soodločali o vprašanju, ki postavlja hipoteko na bodoči razvoj mesta.
Navedli smo le nekatere glavne argumente, ki naj bi jih svetovalci podrobno razčlenili v nadaljevanju predvidoma izredno dolge razprave: kaže namreč, da nameravajo poseči prav vsi svetovalci opozicije in to z dolgimi posegi. Pričakovati je torej prekinitev seje in njeno nadaljevanje danes in morda celo v naslednjih dneh.
Konec minulega tedna je pokrajinsko tajništvo SSk Gorica sklicalo vse upravitelje in svetovalce stranke v treh slovenskih občinah na Goriškem na temo “Večina in opozicija”. Srečanje na omenjeni ravni, pojasnjuje v sporočilu za tisk tajništvo SSk, je bilo sklicano po šestih mesecih delovanja novih občinskih uprav v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu.
Poročila o tem, kako poteka upravljanje v treh slovenskih občinah, so podali Julijan Ožbot za Sovodnje, Milko Vižintin za Doberdob in Dominik Humar za Ste-verjan. Slovenska skupnost poudarja, da pri upravljanju izpostavlja prizadevanja za večjo demokratizacijo, istočasno pa se zavzema za dosledno in dogovorjeno spoštovanje občinskih statutov, posebno še v tistih točkah, ki urejajo poslovanje v slovenskem jeziku bodisi znotraj delovanja samih občin kakor tudi v stikih z občani. Na ravni delovanja v opoziciji Slovenska skupnost podčrtuje konstruktiven pristop, ki pa seveda ne sme zakrivati morebitne nedelavnosti ali nesposobnosti večine.
V Sovodnjah predstavniki Slovenske skupnosti pogrešajo večjo stopnjo demokratičnega dialoga med večino in opozicijo, saj se jim zdi, kot da bi bila vloga opozicije podcenjena. Poleg tega, trdijo, bi bilo nujno, da so vsi sklepi občinske uprave dvojezični, kar se vedno ne izvaja. V Doberdobu, kjer je Slovenska skupnost tudi v opozi-
EKOLOGIJA / OD 28. T.M.
KMEČKA BANKA / PO OCENAH IN PREDLOGIH
Legambiente bo spet ugotavljala kakovost zraka
Delničarji in lastniki odgovarjajo Žiberni
"Na svobodnem tržišču ni vsiljevanja"
Združenje Legambiente bo tudi letos uresničilo akcijo ugotavljanja stopnje onesnaženosti zraka v večjih in manjših mestih. Akcijo bodo priredili že tretjič, potrebno pa je čimsirše sodelovanje občanov. Za ugotavljanje stopnje onesnaženosti oz. prisotnosti prašnih delcev v zraku se Legambiente poslužuje zelo enostavnega sistema, ki pa daje še kar zanesljive rezultate. Skozi okno ali na balkonu je treba le razgrniti posebno rjuho in po enem mesecu preveriti, ob uporabi Posebne barvne lestvice, kako se je rjuha obarvala. Združenje Legambiente bo letošnjo pobudo ”Mal d’aria” predstavila javnosti v soboto, 28. t.m. popoldne in sicer v pasaži pri Goriški hranilnici na
Korzu. Tu bodo občanom tudi delih rjuhe in posebne kartončke za testiranje ter drugo gradivo H naj bi služilo za ozaveščanje občanov o specifični problematiki onesnaženosti zraka v mestih. Ob tej priložnosti bodo predstavniki združenja sprejemali tudi prostovoljne prispevke za financiranje pobude.
Za podrobnejša pojasnila občani lahko zaprosijo tudi po telefonu in sicer na številko 32273 od torka do sobote med delovnim časom trgovine. Bralce bi radi seznanili, da smo k lanski pobudi pristopili tudi v našem uredništvu. Rjuha je ostala razgrnjena več kakor mesec dni in to v neposredni bližini enega od najbolj prometnih križišč.
Pred približno dvema tednoma (13. oktobra) je nekdanji občinski odbornik Rodolfo Žiberna, ki je iz vrst socialdemokratske stranke presedlal h gibanju Forza Italia, v italijanskem dnevniku objavil daljše razmišljanje o Kmečki banki in mimogrede navedel nekaj ugotovitev in ponudil tudi nekaj rešitev.
Na Zibemove ocene in možne rešitve je te dni, z daljšim pismom, odgovorila skupina delničarjev in klientov Kmečke banke. Med drugim ugotavljajo, da je imelo Zibernovo pisanje jasen izrazit politični namen in tudi jasne cilje.
Žiberna, za katerega je obče znano, da je med najbolj vnetimi zagovorniki "italijanske podobe Gorice” skušal predvsem razvrednotiti pomen protestnega shoda za ohranitev Kmečke banke. Tolikšna udeležba - slovenskih in italijanskih ljudi - je očitno marsikoga motila. Podpisniki opozarjajo tudi na očitno zavzemanje g. Žiberne za vstop Hranilnice iz Verone v Kmečko banko in na tukajšnje tržišče, kjer je omenjena banka pravzaprav že prisotna s svojim
deležem pri videmski in pordenonski hranilnici (GRUP). Poseben pomen za-dobi nadalje, po mnenju podpisnikov, Zibernovo sklicevanje na pravila igre v ” nekakšnem tržnem gospodarstvu”. Vsiljevanje partnerja, oziroma postavljanje dveh možnih alternativ ali Hranilnica iz Verone- ali zaprtje banke v okvir takih pravil iger ne sodi. To je, zelo enostavno povedano, izsiljevanje, navajajo v pismu elani Kmečke banke. In prav takega pogojevanja delničarji in lastniki Kmečke banke ne sprejemajo in opozarjajo na specifično vlogo zavoda Banca d’Italia, ki je v izvajanju nadzorstva, ne pa v vsiljevanju takih ali drugačnih partnerjev.
Podpisniki dajejo g. Žiberni tudi na znanje, da so delničarji in lastniki sprejeli predloge, ki jih je dala Banca d’Italia, to je o preoblikovanju v delniško družbo, o dokapitalizaciji z novimi vložki in o pristopu tudi druge banke. Ob teh pogojih pa želijo sami izbirati partnerja ker je to odločilno glede ohranitve značilnosti banke, ki je vezana na slovensko in goriško stvarnost.
ciji, večina hoče pravilnik, ki bi utegnil po oceni SSk, okrniti pravice svetovalcev. Stranka tudi ugotavlja, da je sodelovanje z županom na osebni strani zadovoljivo, da pa to ne velja za celotni odbor. Seje se odvijajo s pomočjo prevajalca, kar je pozitivno.
V Steverjanu ima Slovenska skupnost večinsko pozicijo, vendar poudarja, da želi imeti stik s celotno občinsko stvarnostjo, zato so že napovedana redna posvetovanja z opozicijo. V okvir demokratizacije upravljanja velja izpostaviti pravilo, da župan redno poroča o vsem, kar se je zgodilo med eno in drugo sejo.
Kar se tiče števerjan-ske uprave, SSk naglasa
dejstvo, da je občina nekaj zadnjih posojil najela pri Zadružni kreditni banki v Sovodnjah in da so predstavniki Slovenske skupnosti v Doberdobu in v Sovodnjah izrazili željo, da bi njihove občine ravnale enako.
Po omenjenih poročilih se je razvila živahna razprava, v katero sta med drugim posegla pokrajinski tajnik Aleš Figelj ter predsednik pokrajinskega sveta Stefan Bukovec. Podčrtan je bil velik pomen kvalitetnega upravljanja dandanes, zato je na koncu obveljal sklep, da bo stranka organizirala podobna srečanja in osvetljevanja aktualnih dogodkov vsakih šest mesecev.
NOVICE
»Mož moje žene« v izvedbi SSG
Nocoj s pričetkom ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici prva letošnja izvenabonmajska gledališka predstava in sicer gostovanje gledališča Kulturnega doma Španskih borcev iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana “Mož moje žene”, v režiji Marjana Bevka. Nastopata priznana slovenska igralca Ivo , Ban in Iztok Valič. Predstava je izvenabonmajska, vsekakor pa sodi v okvir nove letošnje spodbude SSG “7 plus 1”, kar pomeni, da imajo abonenti SSG pravico, poleg rednih sedem predstav abonmajskega repertoarja, še do ene predstave izven abonmaja. V ta namen je dovolj, da se predstavijo pri blagajni Kulturnega doma z abonmajsko izkaznico. Predstavo prireja Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju z upravnim odborom Kulturnega doma v Gorici. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na urad Kulturnega doma tel. 33288.
Novo okence SGZ v Doberdobu
Slovensko gospodarsko združenje Gorica odpira danes svoje okence v Doberdobu in sicer na sedežu tamkajšnje Zadružne kreditne banke. Okence bo delovalo ob sredah od 14. do 15.30. V tem času bo uslužbenec gospodarskega združenja na razpolago članom iz Doberdoba in sosednega območja za vse storitve, ki jih sicer nudijo na glavne sedežu v Gorici.
Občni zbor združenja AGIMUS
Združenje Glasbene mladine (AGIMUS) sklicuje ob koncu tedna redni občni zbor. Prvo sklicanje je napovedano v petek, 27. t.m. ob 22. uri, drugo pa v • soboto, 28. t.m. ob 14.30, na sedežu združenja R. Lipižer. Dnevni red obsega naslednje točke: odobritev obračuna, odobritev proračuna za leto 1996, poročilo o dejavnosti v letu 1995, predlogi za sezono 1996, volitve.
Prva slana opozarja na bližajočo se zimo
Jesen se že krepko pozna, kljub skoraj tri tedne trajajočemu suhemu in lepemu vremenu. Tudi zima ni več daleč. V noči od ponedeljka na torek - v bolj izpostavljenih legah pa že v noči od nedelje na ponedeljek - se je v nižinskem delu Goriške pojavila prva letošnja slana. Temperatura se še ni spustila pod ničlo, vendar pa se je ozračje ohladilo do take stopnje, ki omogoča nastanek slane. Vremenoslovci sicer napovedujejo še nekaj dni suhega in lepega vremena, vendar pa se bo treba slejkoprej sprijazniti z bližajočo se zimo.
Kanal Valentinis naplavil truplo utopljenca
V kanalu Valentinis v Tržiču, v neposredni bližini vojašnice finančne straže, so včeraj zjutraj našli truplo starejšega moškega. Plavajoče truplo je prvi opazil neki ribič. Kasneje so ugotovili, da gre za 60-letnega Giorgia Arazzija iz Tržiča. Arazzi je v zadnjem času bolehal in je bil na zdravljenju pri tržiškem centru za mentalno higieno. Domnevajo, da je možakar naredil samomor.
tKm SRE ČET PET PON TOR						
i K	mniHun is >	03,5 15S	37,5	16(	XI,9	16	11,8 161	03
		■N*,		/		
d:	n M	27,8 n:	28,8 11;	I8,9	116	2,1 116	29 BS
		■HMOB	s*	9®^		
NOVICE
Za borzo je bilo lani izrazito mrko leto
MILAN - Italijanski finančni trgi so postali bolj zapleteni in izbirčni in tako so lani arhivirali težavno leto, ki mu je letos nasledilo Se težje. Borza in državne vrednotnice so se lani izkazale za pravo minirano polje italijanskih varčevalcev, ki so kaj prislužili le z zanesljivimi »evergreeni«, kot so npr. Generali, ali pa sreCno izbiro, kakršna je bila npr. Saes Getters. Celo tržni tehniki in upravljalci skladov so zbrali za kar 3.892 milijard lir izgub, pa Čeprav je prav lov za zaslužkom na finančnih trgih njihov glavni posel. Slika lanskega borznega leta izhaja iz letne raziskave Mediobance, ki je tokrat doživela že 48. izdajo.
Poslovni rezultati družbe Enel v porastu
RIM - V letošnjem prvem polletju so se poslovni rezultati elektriške družbe Enel odločno izboljšali, saj je bruto presežek dosegel 5, 9 odstotka glede na enako obdobje lani. Posebno dobro gibanje je Enel dosegel pri prodaji električne enegije (+3, 8 odstotka) in pri krčenju proizvodnih stroškov (-5 odstotkov), število odjemalcev pa se je povečalo za okrogel odstotek.
Katastrska vrednost za polovico nižja od realne
RIM - Iz raziskave združenja italijanskih občin (ANCI) o plačilu občinskega davka na nepremičnine IG v letu 1993 izhaja, da je bila realna vrednost nepremičnin kljub ovrednotenju količnikov tistega leta za polovico višja od njihove katastrske vrednosti. Realna vrednost je namreč znašala 4,4 milijona milijard lir, obdavčljiva baza italijanskega nepremičninskega premoženja pa je znašala 2,8 milijona milijard. Pri tem gre upoštevati, da je bil položaj pred ovrednotenjem katastrskih količnikov neprimerno slabši, saj je bilo nepremičninsko premoženje podcenjeno glede na njegovo tržno vrednost.
GIBANJA / PO VČERAJŠNJIH PODATKIH IZ DEVETIH MEST STATISTIČNEGA VZORCA
Letna inflacijska stopnja že tretji mesec enaka: 5,8%
V primerjavi s septembrom so se življenjski stroški zvišali za 0,6 od-
RIM - Po podatkih iz devetih vzorčnih mest, ki jih je včeraj objavil statistični zavod Istat, je letna inflacijska stopnja tudi v oktobru enaka kot je bila avgusta in septembra, torej 5,8 odstotka. Glede na september so se življenjski stroški v obravnavanih mestih zvišali za 0,6 odstotka, v desetih mesecih letošnjega leta pa za 5, 3 odstotka.
Najvecje povprečno mesečno zvišanje življenjskih stroškov so izmerili v Milanu (+0,9%), sledijo genova (+0,7%) in Palermo (+0,5%), v Bologni, Turinu, Benetkah in Trstu so se zvišali za 0,4 odstotka, v Neaplju 0,3, v Firencah pa komaj 0,2 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da je oktober že vrsto let inflacijsko najbolj »vroči« mesec v letu, na kar vpliva cel splet okoliščin: zvišanje cen mnogih proizvajalcev, prihod novih zimskih oblačilnih artiklov na trg, trimesečna prilagoditev stanovanjskih najemnin itd. Včeraj objavljeni podatki torej oporekajo tradiciji inflacijsko vroCega oktobra, saj meseCna inflacijska stopnja ni nižja samo v primerjavi s prvimi meseci letošnjega leta, ampak tudi v primerjavi z lanskim oktobrom, ko so bili sicer inflacijski pritiski veliko manj izraziti. Kar zadeva posamezne
sestavine statistične dra-ginjske košarice, so se razmeroma skromno povišali izdatki za prehrano (+0,4%), veliko bolj občutno pa so se podražila oblačila. Izdatki za energijo so v glavnem stabilni ali celo upadajo, povišali pa so se stroški za stanovanje. Do rahlih premikov je prišlo tudi na področju dobrin in storitev za gospodinjstva, izdatki za zdravje pa so se povečali samo v treh mestih (v Genovi, Bologni in Firencah). Razmeroma stabilni so tudi stroški za prevoz in komunikacije (z izjemo Milana) in izdatki za ostale dobrine in storitve, medtem ko so se izdatki za prosti Cas povišali samo v nekaterih mestih zaradi podražitev storitev gotinskih lokalov.
V Trstu se je meseCna inflacijska stopnja povišala za 0,4, v Vidmu pa za 0,3 odstotka. Za Trst velja, da je inflacija najbolj prizadela stanovanje (+3,7%) in nakup obleke (+1,5%), medtem ko so se izdatki za prehrano zvišali za samo 0,3 odstotka. V Vidmu pa morajo za živila ta mesec odriniti 0,7 odstotka več, za 0, 8 odstotka pa so se povečali stroški za stanovanje, obleko in prosti Cas. V letni primerjavi je inflacijska stopnja v Trstu dosegla 6, v Vidmu pa 6,6 odstotka.
Podatki o inflaciji brez vsakega učinka na liro
RIM - Objava projekcije o gibanju oktobrske inflacije včeraj ni imela nobenega učinka na gibanje tečaja lire, pa tudi odmevi na sicer predvideno stabilnost inflacijske krivulje so bili zelo omejeni. Predstavniki Confindustrie poudarjajo, da gre za izbolj-
šanje položaja na tem občutljivem področju, če upoštevamo tradicionalne inflacijske pritiske v tem mesecu. Prav zato industrijci napovedujejo, da se bo inflacijska stopnja v prihodnjih mesecih preusmerila navzdol. Veliko manj optimististiCni pa so
sindikati, ki jih oktobrski podatki ne pomirjajo, saj naj bi dokazovali, da ni pogojev za znižanje inflacije. Glavno krivdo pripisujejo sindikati podjetjem, ki da kar počez navijajo cene, nižanje proizvodnih stroškov pa izrabljajo za večanje profitov.
Vznemirjenje za morebitno podražitev cene denarja
RIM - Novo razvrednotenje lire in politična napetost sta povzročili skokovito zvišanje kratkoročnih obrestnih mer, kar seveda povzroča strah pred morebitnim zvišanjem cene denarja. Že za odstotek višja obrestna mera občutno vpliva na rezultate italijanskega gospodarstva, tako na področju investicij kot gospodarske rasti in zaposlovanja. Banka Italije je o tem izdelala študijo, po kateri omenjeno zvišanje cene denarja v enem letu povzroči v italijanskem gospodarstvu naslednja znižanja realnih spremenljivk: investicije v proizvodne naprave se znižajo za 4,5 odstotka, skupna proizvodnja za 0,6 odstotka in zaposlitev 0,2 odstotka. Monetarne spremenljivke pa se gibljejo takole: cene v široki porabi se znižajo za 0,1
odstotka, nominalne plače pa za 0,2 odstotka. Stopnja rasti potencialnega proizvoda italijanskega gospodarstva presega komaj 2 odstotka letno, opozarjajo tehniki centralne banke, zato da je na dlani, da lahko le rahel premik v ceni denarja potisne gospodarski sistem v kot med stagnacijo in inflacijo, med ekspanzijo in recesijo.
Raziskovalni zavod ISCO, ki vsak mesec sondira razpoloženje italijanskih družin, medtem opozarja, da se to razpoloženje vidno slabša. Pričakovanja za gospodarska gibanja v prihodnjem letu so v primerjavi s septembrom veliko bolj pesimistična, saj 29 odstotkov vprašanih predvideva, da se bodo razmere poslabšale (septembra je bilo pesimistov 24 odstotkov).
BANKE / AFERA V NOVI GORICI
BANKE / V ZAGREBU SE JE RODILA TRŠĆANSKA ŠTEDIONICA
Kaj se skriva za poskusom odstavitve direkloija novogoriške podružnice NKBM?
NOVA GORICA - Protest župana in občinskih svetovalcev, primorskih poslancev in gospodarstvenikov v Novi Gorici je zaenkrat zalegel. Niko Trošt, direktor novogoriške podružnice NKBM (Nove kreditne banke Maribor), ostaja na svojem mestu. Nanj je bil imenovan šele letošnjo pomlad, pred tednom pa ga je Agencija za sanacijo bank odstavila na zahtevo glavne direkcije banke v Maribom. V ponedeljek je Agencija svoj prvi sklep preklicala in tako bo Niko Trošt še naprej vodil novogoriško podružnico NKBM, pod katero sodijo vse ekspoziture te banke na Goriškem.
Ko je vest o Trostovi odstavitvi prišla preteklo sredo v Novo Gorico, je v tem mestu ob meji takoj vzkipelo. Poleg prizadetega so se oglasili politiki in podjetniki, uslužbenci banke pa so prekinili delo in demonstrirali proti tej odločitvi Ljubljane. Poslanec Igor Bavčar je vložil parlamentarno interpelacijo, župan Črtomir Špacapan pa je sklical izredno sejo občinskega sveta.Za kaj je pravzaprav šlo? Pred leti monopolna Komercialna banka v Novi Gorici se je znašla v hudih škripcih, ker ji ni uspelo iztržiti kreditov, ki jih je v prejšnjih letih dala velikim industrijskim in trgovskim kompleksom, zraslih na nekdanjem jugoslovanskem trgu. Prišlo je do poskusov, da bi novi partnerji prispevali nekaj svežega kapitala. Med njimi je bila tudi Cassa di Risparmio di Gorizia, ki je hotela investirali nekaj več kot 11 milijard lir, vendar iz vsega tega ni bilo nič, kajti »luknja« je bila ogromna: približno 200 milijonov mark. Izmerili so jo v državni Agenciji za sanacijo bank, kjer so Komercialno
banko tudi podržavili, odstranili prejšnje vodstvo in na čelo banke postavili svoje ljudi. Se prej je Agencija podržavila Ljubljansko banko in Kreditno banko Maribor, slovenska država pa je prevzela breme sanacije teh treh bank in plačala dolgove z izdajo vrednostnih papirjev.
V začetku leta so novogoriški banki odvzeli avtonomijo in jo pripojili Novi kreditni banki Maribor, vendar naj bi ohranila operativno avtonomijo na severnoprimorskem območju. V načrtih je bilo postopno širjenje iz Maribora in Nove Gorice v druge pokrajine. Letošnjo pomlad je bil za direktorja novogoriškega dela NKBM imenovan Niko Trošt, v goriških krogih znan in očitno priljubljen ekonomist. Uspelo mu je zavreti odliv klientov in banka je ohranila okrog 60 odstotkov klientele, kljub temu, da so medtem prišle v Novo Gorico podružnice bank iz drugih krajev. V Maribora pa so Troštu očitali, da deluje za ponovno osamosvojitev banke, zato od Agencije zahtevali njegovo razrešitev.
Gre samo za nesoglasja med Mariborom in Troštom glede vodenja bančne politike ali se za vsem skriva kaj dragega? Župan Črtomir Špacapan je Ljubljano obtožil, da si je najprej prilastila banko, potem pa z igralniškimi zakoni odvzela Novi Gorici izdatne prispevke Hita; v Ljubljano se odtekajo tudi dobički brezcarinskih poslovalnic Kompasa in bencinskih črpalk Petrola. Visok standard Novogoričanov očitno v Ljubljani marsikoga moti, tako kot tudi politična usmeritev volivcev, ki ne nagrajujejo desnosredinskih strank.
Marko VValtritsch
CRT-Banca - prvi italijanski kreditni zavod na Hrvaškem
TRST - Pretekli petek je bila formalno ustanovljena prva italijanska banka na Hrvaškem, »Tršćanska štedionica Banka d.d.«, kar je dobesedni prevod naziva tržaške hranilnice »Cassa di Risparmio di Trieste -Banca« in katere logo ima enake rdece-sive odtenke kot matična hiša.
Novo banko sta predsednik CRT-Bance Roberto Verginella in generalni direktor Nerio Benelli (na posnetku - foto KROMA) včeraj predstavila tisku in se ob tej priložnosti ustavila tudi pri drugih pobudah tržaškega kreditnega zavoda na trgih srednje in vzhodne Evrope.
CRT-Banca je večinski delničar nove banke v Zagrebu s 65 odstotki kapitalske glavnice, ki znaša za zdaj 20 milijard lir. Po 7,5 odstotka glavnice imata rimska finančna družba Simest in pordenonska Finest, preostalih 20 odstotkov pa je v rokah nekaterih pomembnih hrvaških bančnih in industrijskih grup. Udeležba tržaške hranilnice bi se lahko znižala na 51 odstotkov (pod to mejo CRT ne namerava, da ne bi izgubila nadzora nad novim zavodom), je dejal predsednik Verginella, saj ni izključeno, da bo Svetovna banka iz VVashingtona sprejela predlog, da prek svoje finančne družbe IFC
sko Posta Banko, po katerem bo CRT-Banca za 1,3 milijarde lir odkupila 0,6 odstotka delnic te druge najpomembnejše banke v državi. Generalni direktor Benelli pa je izpostavil tudi izredno plodno sodelovanje s finančnima družbama Simest in Finest in izrazil upanje, da se bodo razmere na Hrvaškem Cimprej uredile.
Nova mešana bančna družba je v petek dobila tudi statut in upravni svet, ki ga vodi Roberto Verginella, sestavljajo pa za CRT še Paolo D Agnolo, Giulio Petrucco, Gianfranco Michieli in Giorgio Kovačič, manjšinske partnerje pa zastopata direktor Simesta Raffaele Gambardella in
predsednik družbe Intercommerce
iz Umaga Milan Travan. (V.B.)
prevzame 14 odstotkov delniškega paketa »Tršćanske štedionice«. Nova zagrebška banka bo začela delovati sredi prihodnjega leta, njena glavna dejavnost pa bo poleg rednega bančnega poslovanja namenjena podpiranju gospodarskega razvoja Hrvaške, ki ima velike potencialne možnosti. Posebno pozornost bo seveda banka posvečala gospodarskim odnosom med hrvaškimi in italijanskimi partnerji, kot tudi podjetjem iz držav članic EU, ki nameravajo investirati na Hrvaškem in potrebujejo storitve po zahodnih standardih.
Predsednik Verginella in direktor Benelli sta posebej podčrtala, da pomeni ustanovitev banke v Zagrebu pomemben nadaljnji korak v politiki CRT-Bance za prodor proti srednje-vzhodnemu delu Evrope, kjer že delujejo njena predstavništva v Kopru, Budimpešti in v Pragi. Prav te dni je budimpeštanska izpostava uresničila pomemben sporazum z madžar-
Izjemna razstava Rachlikovih ilustracij
Razstava v Studiu Tommaseo sodi v okvir široko zasnovane pobude »Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope«
»Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope«, ki jih organizira združenje Trieste Con-temporanea se po četrtkovem otvoritvenem koncertu nadaljujejo v tržaškem v Studiu Tommaseo, kjer so v soboto otvorili izjemno razstavo ilustracij če-
škega umetnika Mikulaša Rachlika. Gre za 60 izvirnih risb, ki so nastale v šestdesetih letih na tekste njegovega očeta Franti-ška Rachlika s skupnim naloslo-vom »Balthy«. Zbirka obsega šest knjig pripovedk, vsaka je posvečena enemu dnevu v tednu. »Petek« je naslov prvega natisa v italijanskem prevodu petega modrega zvezka, izšel je oktobra letos pri založbi MGS Press iz Trsta. Tekste dopolnjujejo edinstvene podobe sina Mikulaša, bogato spodbudne po predstavljivosti in tematsko raznolike, izpovedujejo občutljivost risarske roke, ki se zna z neverjetno prožnotjo in ra-hločunostjo spuščati v pripoved fantastičnih zgodb. Kot se sam umetnik spominja, sta s sestro Majdale-
no kot otroka zaspala ob očetovem pripovedovanju, tako je bila njuna prva jutranja skrb izvedeti za konec zgodbe, za katerega ju je predčasni spanec prikrajšal.
Ilustracije so nastale, ko je Mi-kulaš, mlad študent likovne akademije, prebil nekaj mesecev z očetom v polnem ustvarjalnem zagonu v hiši v Trebanu med gozdovi na Češkem. Listi, na katere je risal, so bili enake velikosti kot oni šolskih zvezkov, ki jih je umetnik skrbno skrival pod odprto knjigo na klopci, da ga ne bi profesorji zalotili in hranijo skrivnostni čar, toplino okolja, v katerem so risbe nastale. Postavitev pričujoče razstave ovrednoti dela in jih oblikovno približuje gledalcu. Zasluga za skrbno opremo gre Emanueli Marassi in Giovanniju Andreju Panizonu. Kljub tesnemu sodelovanju med očetom in sinom, so v omenjeni knjigi prvič objavljene ilustracije, prvič so tudi javno razstavljene, namenjene so še v Prago, Mikulaševo rojstno mesto.
Umetniška pot Mikulaša Rachlika se je s časom spreminjala, zdaj živi umetnik v Toskani, a hrani tesno pravljično vez, ki ga prek razstavljenih risb vodi v neskončni ustvarjalni prostor.
Jasna Merku
JESENSKA SIMFONIČNA SEZONA / GLEDALIŠČE VERDI
V petek je bil v tržaški dvorani Tripcovich prvi koncert običajnega niza jesenske simfonične sezone gledališča Verdi; tokrat je orkester tržaškega gledališča vodil Emilio Pomarico, kot solistka pa je nastopila pianistka Martha Noguera (na sliki). Oba glasbenika sta iz Buenos Airesa in sta večkrat uspešno nastopala na južnoamerških in evropskih odrih. Emilio Pomarico se tudi akivno ukvarja s sodobno glasbo bodisi kot dirigent bodisi kot skladatelj.
Koncert se je pričel z Orkestrskimi variacijami iz 1. 1954 Luigia Dalla-piccole; na tak način je tržaško gledališče počastilo lik istrskega skladatelja, ki je umrl dvajset let od tega. Na sporedu je nato bil Klavirski koncert St. 9 K 271 VVolfanga Amadeusa Mozarta. Kot solistka je nastopila Martha Noguera, ki je bila v svoji koncertni karieri gost številnih orkestrov, kot so npr. Orkester poljske radiotelevizije, orek-ster Pasdeloup iz Pariza, orkester Suisse Romande itd. Noguerova, ki je sicer pred leti že igrala za gledališče Verdi, je v svoji izvedbi poudarila predvsem »galantne« trenutke Mozartove glasbe. Njeno podajanje je temeljilo na
svetli barvi klavirske zvočnosti. V drugem stavku, kjer je pianistka razkrila nežno poetičnost svojega umetniškega sveta, je orkester gledališča Verdi zelo učinkovito podpiral pianistkino podajanje. V živahnem tretjem stavku pa sta bodisi pianistka bodisi orkestrski sestav poudarila igrivost Mozartovega dela. Celotna izvedba koncerta, katerega pozmamo tudi z vzdevkom »Jeune-homme«, je bila na zelo visoki kakovostni ravni,
pri uresničitvi katere sta polnopravno sodelovala orekster - pod taktirko Emilia Pomarica - in pianistka. Dolgotrajnemu ploskanju občinstva se je Noguerova nato odzvala z dodatkom.
V drugem delu sporeda pa je bila na vrsti monumentalna Prva simfonija Antona Brucknerja. Na petkovem koncertu je orkester gledališča izvajal skladbo tako kot jo je Bruckner sestavil v letih 1865 - 66, t.j. v njeni prvotni verziji. Dirigent je
uspešno izrabil dinamične možnosti tako obsežnega orkestra, včasih pa je prišlo do intonančnih neskladnosti predvsem v violinskih delih. Nasplo-šno je celotna izvedba dosegla dobro kakovostno raven; kljub temu pa je bil splošni vtis ta, da dirigent in orkester nista izrabila vseh svojih umetniških in tehničnih potencialov. Koncert so v soboto zvečer ponovili v Vidmu v, v nedeljo popoldne pa v Trstu.
Luisa Antoni
FILM / PASOLINL ITALIJANSKI ZLOČIN
Prepotrebno
pričevanje
Angažiran pristop režiserja in scenaristov
Pasolini, Italijanski zločin. V izvirniku »Pasolini, un delitto italiano«, Italija 1995. Režija: Marc o Tullio Giordana. Predloga: po knjigi Vita di Pasolini Enza Siciliana: Scenarij: Sandro Petra-glia, Stefano Rulli, M.T. Giordana. Fo-togr.: Franco Lecca. Scenograf: Gianni Silvestri. Glasba: Ennio Morricone. Montaža: Cecilia Zanuso. Prod.: Cecchi Gori Group. Igrajo: Carlo de Filippi (P. Pelosi), Nicoletta Braschi, Toni Berto-relli, Andrea Occhipinti, Giulio Scar-pati, Claudio Amendola, Ivano Mare-scotti, Umberto Orsini.
Pier Paolo Pasolini iz Casarse della Delizia je bil ponosen na privlačen toponim materinega rojstnega kraja v Furlaniji, samo lučaj od Pordenona; prav tam, na mirnem podeželju, je preživel kar nekaj let svojega razgibanega obstoja, pisal in gojil dragoceno krajevno Akademiuto. Življenjepisu! podatek pa vsebuje razodetje: med izrazoma Casarsa ("časa arsa”, t.j. sežgana hiša) in Delizia (užitek) je razmerje idejne antiteze in ona je intimni princip, ki označuje Pasolinijevo življenje in delo. Pravi se - če mora biti človek, čigar življenje (zasebni podvigi) in delo (nastopi, besede, poezije, knjižni in kritiški spisi, romani, filmi) sta v radikalnem kontrastu, alternativna in nespravljiva, kolikor je sploh možno tako trditi o nekom - je to seveda Pasolini. Nad tem, kar je bilo razkosano in ločeno, je čas, da se vzpostavi nov red; dovzetno razumevanje vseh Pasolinije-vih izrazov gre lahko danes preko prepoznavanja smisla in smeri njegovega bivanja, ki se je dopolnilo in dokončno izrazilo (po Dantejevem prepričanju) v tragični noči med 1. in 2. novembrom 1975 na plaži v Ostii. Mnogi so njegov konec imenovali z zahtevno besedo žrtvovanje in izmaličeno truplo umazano s krvjo in blatom, žrtev.
K njegovemu liku je treba pristopiti občuteno, vendar je zaradi splošne težnje k zavračanju vsake čustvene in apriorne zanesenosti prav težko podoživljati tudi samo v miselnih podobah Pasolinijevo strastno in drzno zaganjanje - ki ga je izvajal v vsem povojnem času in pogosto v enozvočnem koncertu z nekaterimi sorodnimi furlanskimi izobraženci - proti tistim oligarhičnim grešnikom in uveljavljenim družbenim grehom, ki so trpničili in bremenili po stari navadi preprostega človeka in odvzemali dostojanstvo in perspektivo generacijam na pragu odraslega življenja, za katere si je umetnik še posebej prizadeval, in njega samega preganjali. Pasolini je zaradi nasilne smrti zapustil Italijo z znanimi besedami »Poznam, dobro poznam imena tistih, ki so naročili pokole... jaz vem, toda nimam dokazov.« Idealno ga je ubil ogrožani sistem moči, četudi je materialni umor morda zagrešil le zgrešeni partner s soudeležbo skupine sebi enakih nesrečnežev in je bilo vse skupaj - nedolžnost in pieteta, verodostojnost izjav in moč Pasolinijevega pogleda in glasu - kratkomalo izničeno zaradi krivde v iskanju homoseksualnega odnosa. V isti osebi spoj skrunilca spolne morale in neizprosnega polemika nemoralne politične prakse je sprožil smrtonosno detonacijo. Povrhu je Pino Pelosi, mladi rimski morilec izrazitega južnjaškega videza, odgovarjal Pasolinijevi karakterizaciji mladih nesrečnikov v za časa življenja neobjavljenem izpovednem spisu "I giovani infelici”. Imenoval jih je sinove krivih očetov in zanje imel boleče besede obsodbe: »...Vsaka skupina mladeničev, ki jo srečaš na cesti, bi mogla bi-
ti tolpa zločincev. V očeh nimajo sledu svetlobe: obrazne poteze so ponarejeni obrisi za avtome, iz notranjega življenja se jim ne javlja noben osebni vzgib. Zaradi stereotipije so nezanesljivi. Njihov molk pripravlja boječo prošnjo po pomoči (kateri pomoči?) ali pa zabodljaj z nožem.« Njegov kruti pogled nanje povzema s filološko zvestobo tudi film. Sramotno smrt, ki onesposablja spomin, pa so mu jo v svinčenih sedemdesetih letih zelo številni priželeli. Zato je kakorkoli upravičena teza Marca Tullia Giordane, da je Pasolinija uničila ne ena roka ponižanega Pelosija, ampak številne potuhnjenih, zarotnikov. Naj obračuna s sabo tudi, kdor je nedolžen in anonimen med množico molčal in prisostvoval sodnemu postopku proti le enemu, mladoletniku Pelosiju.
Res nobeno obravnavanje umetnika ni še zmoglo doslej opustiti ob strani njegovega grdega konca in tega še danes ne zmore. Zato Pasolini ni več oseba, temveč je mit, če priznavamo, da je mit tudi to, kar si zaradi lastnosti neznosnega za istodobno družbo zasluzi status skrivnosti. Pasolini je ljubil dobe, v katerih so bili miti aktualni. Verjel je v njihovo učinkovitost in se zato spuščal s toliko miselno in prepričevalno silo v sodobnost, v kateri so
antični miti zadobili nove preobleke. Njegov mit danes prispeva, da se prečiščuje vest italijanskega naroda, ki je v kalni polpreteklosti doživela ustoličenje laži in interesa. Zagonetna uganka Pasolinijeve smrti naj ostaja nerešena, dokler ne bo konca dobi civilnega okrevanja. Bo že prišel čas, ko bo lahko nad njegovim kamnitim grobom v Casarsi della Delizia domača godba zaigrala Requiem.
Pasolini, italijanski zločin je film o mitični smrti, ne da bi poudarjal sakralizacijo in »beatifikacijo« mučenca ali tkal nemogoč življenjepis. Prepotreben film angažiranega Giordane in scenaristične dvojice Rulli in Petraglia nadgrajuje rigorozno in nepristransko iskanje resnice - po Pasolinijevem zgledu in za njegovo poštenost jamči vžgan, toda neenozvočen pristop k dognanemu. Vsaka beseda o Pasoliniju je tudi danes drzno dejanje, o čpmer priča dejstvo, da sta se RAI in Fininvest odrekla filmovi produkciji, kljub začetnem! pristanku. Film ima kompleksno zgradbo zloženke in mu moremo oporekati le kakšno šibkost v slikanju prizorov in izbiri likov, včasih pa televizijski preodrezav slog; zasluga izbranih izrazov čustvenega naboja in registra pripovedi, ki na prvi pogled nevarno meji na reduktivno obravnavanje Pasolinijevega casusa samo znotraj sodnega postopka, pa je, da na poti iz kinodvorane mučno zazija praznota prostora, ki ga je Pier Paolo Pasolini zapustil.
Igor Devetak

GLEDALIŠČE / BORŠTNIKOVO SREČANJE
MARIBOR - Po petem dnevu uradnega odprtja jubilejnega 30. Borštnikovega srečanja se tekmovalni del tega festivala »slovenskega gledališča in kulture« približuje vrhuncu, Id bo v soboto s slavnostnim zaključkom in podelitvijo Borštnikovega prstana in ostalih priznanj. Veliko zanimanje med ljubitelji gledališča in kulture pa so letos zbudile izjemno zanimive spremljevalne prireditve, ki »imajo oči na odru, za njim, pred njim in okoli njega«.
Mednje se uvrščajo letos prvič tudi tako imenovane okrogle mize ali debatni dopoldnevi, kot jih je poimenovala voditeljica Ignacija Fridl. V Času Borštnikovega srečanja bodo ustvarjalci gledaliških predstav, avtorji tekstov, kritiki in občinstvo v Mali dvorani SNG Maribor skušali skupno odgovoriti na vrsto aktualnih vprašanj o sedanji podobi slovenskega gledališča in njegovi primerljivosti s svetovnimi gledališkimi smernicami. Od štirih predvidenih srečanj, ki si sledijo po določenem tematskem sklopu predstav, sta v prvem dopoldnevu sodelovala scenograf Marko Japelj in igralec celjskega gledališča Peter Boštjančič. Taje z dramatizacijo lika Shylocka v Shakespearovem Beneškem trgovcu navdušil sicer zadržano občinstvo na nedeljski tekmovalni predstavi. Kajti »brez poglobljenega odnosa do vloge ni mogoče prav ustvarjati. Nujen je dialog s samim seboj, kajti Shjdock je lik, ki ga mora igralec braniti«. Japelj pa je najbolj izzivalen z uporabo posebnih
elementov gledališke zasnove, ki je po eni strani tehnično izjemno zahtevna in potrebuje izurjeno tehnično ekipo, po drugi strani pa scenska postavitev pri gledalcu neustavljivo izzove različne asociacije. Pogovor je nedvomno zbudil zanimanje pri mlajših udeležencih, ki so prevladovali tudi na včerajšnji predstavitivi dveh dramskih besedil v izdaji založbe Mihelač, in sicer Daneta Zajca GrmaCe in Rudija Sehge Razveze. Obe deli sta pokazali, da je slovenska dramatika živa, čeprav ne posnema slepo trendov tuje dramatike, da ostaja sodobna, primerljiva s tujo, pa vendar slovenska.
2e sedaj pa vlada veliko zanimanje za naslednjo okroglo mizo, ki bo nekakšna bilanca Borštnikovega srečanja. To je pravzaprav podnaslov pogovora Slovenski miti in njihova realizacija. Tako bo v soboto ponovno stekel pogovor o funkciji in smotrnosti nagrajevanja predstav, dileme torej, ki je bila že nekajkrat načeta, a doslej še nedorečena.
Martina Pavšič
NOVO V KINU
Potopljeni svet
VVatervvorld, futuristični. Distribucija: Karantanija film; scenarij: Peter Rader in David Twohy; producenti: Charles Gordon, John Davis, Kevin Costner. Režija: Kevin Rey-nolds. Igrajo: Kevin Costner, Dennis Hopper, Jeanne Trip-plehom, Tina Mojrino. Premiera jutri v kmih Union, Šiška in Domžale.
Svet je v prihodnosti prekrila voda. Ljudje živijo na vodi, bodisi na atolih ah pa na ladjah in čolnih. Ko se. želi Mornar (Costner) na nekem atolu oskrbeti z življenjskimi potrebščinami, ga zaradi spleta okoliščin atolci zaprejo. Naslednje jutro atol napade tolpa Kadilcev, morskih razbojnikov s Pridigarjem (Hopper) na čelu. Iz kletke ga rešita Helen (Tripple-hom) in Enola (Majorino), deklica z vtetovirano skrivnostno risbo na hrbtu. Skupaj se podajo na beg pred Kadilci in v iskanje mitičnega kraja, imenovanega Kopno. (I. P.)
To so bili časi
Grele old Friends, romantična komedija. Distribucija; Fun - Mladina film; scenarij: Andrevv Davies po romanu Maeve Binchy; glasba: Michael Kamen, režija: Pat O’ Connor. Igrajo: Chris O’ Donnell, Minnie Driver, Colin Firth. Premiera jutri v kinu Bežigrad.
Benny (Driver) in Eve (Geraldine O’ Rawe) bežita pred dolgočasnim podeželskim življenjem in se odpravita študirat na velemestno univerzo. Že prvi dan srečata Nan (Safiron Burrovvs), prijateljico iz otroštva, ki jima predstavi čednega Jacka (0’Donnell), zvezdo univerzitetnega ragbijskega moštva. Čeprav se zdi, da je Jack zagledan v Nan, pa se v resnici iskra ljubezni na prvi pogled vžge med njim in Benny. Nan privlačijo starejši moški: ko osvaja priletnega Simona (Firth), se med Benny in Jackom spleta strastna romanca. (I. P.)
FILM / RECENZIJA FILMA POTOPLJENI SVET
LJUBLJANA - Bogata plima filmske jeseni bo ta teden v kinematografe pljusknila Potopljeni svet (VVatervvorld), s 172 milijoni dolarjev najdražji film vseh Časov. Potopljenemu svetu lahko mirne duše prilepimo vsaj Se nekaj najev: najbolj kritizirani, najbolj popljuvani, najbolj pre-
ziram.
Čeprav sta se režiser Kevin Reynolds in glavni igralec ter eden od producentov Kevin Costner na snemanju Potopljenega sveta na smrt skregala, sta si edina vsaj v enem. Potopljeni svet je narejen z namenom zabavati ljudi in ni nikakršen larpulartizem. Umetnost vsake iluzije, in film je iluzija, je ustvariti unikatno laž, ki pa odkriva resnico.Vsaka percepcija predstavlja metafizično povezavo z izbrano iluzijo. Ce ste se torej odločili, da boste Potopljeni svet dojeli kot zabaven in svojevrsten film, z vsemi potrebnimi pritiklinami hollywood-skih izdelkov, vas bo film zabaval. In prav je tako, saj zato je bil posnet. Prav gotovo filmska ekipa ni osem mesecev snemala filma skoraj v celoti na vodi (gre za prvi tovrstni izdelek), kjer so bili odvisni izklju-
čno od vremenskih razmer, da bi jih potem nekdo kritiziral, kako trapast je pravzaprav film.
Filma, kakršen je Potopljeni svet, še niste gledah. Primerjamo ga lahko kvečjemu s Pobesnelim Maksom. V Ameriki so Potopljeni svet pravzaprav kar razglasili (zaradi apokaliptično prikazane prihodnosti in tolpše Kadilcev) za Pobesnelega Maksa na vodi. Še dobro, da je Mel Gibson v času snemanja Potopljenega sveta snemal svoj epski Pogumno srce in mu niso ponudili vloge v Potopljenem svetu.
Da bi razumeli veličino Potopljenega sveta, je treba pogledati samo dva druga filma režiserja Kevina Rey-noldsa: Robin Hood, princ tatov in Rapa Nui. V prvem je Kevin Costner tudi igral, drugega je zgolj produciral. Reynolds, ki je di-
plomiral iz prava in zgodovine, delal nekaj časa kot odvetnik v Teksasu in se šele nato odločil za delo na filmu, nadvse rad snema v naravi in ne v študijih, brez računalniške grafike in če se le da brez posebnih učinkov. Je tako izvrsten režiser, da bi prav gotovo z lahkoto posnel tudi kakšno urbano dramo, a kaj, ko je pravi izziv snemati sredi nepredvidljive narave. Tako je denimo Rapa Nui dejansko posnel na Velikonočnih otokih in ne na kakšnih lažje dostopnih lokacijah. Tudi znamenite kipe na Velikonočnih otokih je dal zgraditi v naravnih velikostih in ni želel pomanjšanih maket. Podobno zahteven je bil na snemanju Robina Hooda. Costner je torej dobro poznal Reynoldsov način dela, zato je čudno, da je prišlo med njima do takega prepira.
Prav zaradi omenjenih lastnosti Kevina Reynoldsa smo zato lahko prepričani, da večina prizorov Potopljenega sveta ni montiranih in posnetih v študijih.
Kevin Costner in Jeanne Tripplehorn na trimaranu
Posneti so dejansko na vodi. Na vodi ni stala samo ladja, domovanje tolpe Kadilcev. Večina naprav, s katerimi Costnerjev junak Mornar šviga po platnu (vrvi, loki, naprave na njegovem trimaranu), je resnično delovala. In da Kevin Reynolds le ni tako slab sodelavec, pač pa zagrizen perfekcionist, morda priča naslednje dejstvo. John Bloomfield je delal kostume za Potopljeni svet, Rapa Nui in Robina Hooda . V vseh treh omenjenih filmih je za montažo skrbel Peter Boyle. Vsi trije - Costner, Bloomfield in Boyle -se pa že niso mogli motiti o sposobnostih Kevina Rey-noldsa. Menda namreč v Reynoldsa, ki ne spada v prvo hollywoodsko figo režiserjev, ni verjel nihče.
Škoda, kajti Potopljeni svet je kljub temu dobro režiran film, in če bi Reynolds ostal pri filmu še po končanem snemanju, ko so ga lepili skupaj, bi mogoče iz Potopljenega sveta nastala nepozabna mojstrovina. A tudi tak, kot ga je sestavil Costner, je čudovit. Ce ste se seveda v kino prišli zabavat. Se prijazno opozorilo: nikar ne verjemite, da je nekaj prizorov v filmu fizikalno nemogočih, kot vas bodo skušali prepričati tisti, ki so imeli v srednji šob popravni izpit iz fizike. Povejte jim: saj je vendarle samo film, in to zelo zabaven film Kevina Reynoldsa. In, da: film je uspel, doma, torej v ZDA, in še bolj v tujini, predvsem na Japonskem in v Veliki Britaniji.
Irena Pirman
IZŠLO JE
Sodobna
slovenska
poezija
(Poesia
Eslovena
Contemporanea)
Izbor poezije. Zbirka Litterae Slovenicae. Izdalo in založilo Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana 1995, mehka vezava, 14 x 20 cm, 137 strani.
Društvo slovenskih pisateljev je izdalo tretjo številko revije, v kateri je izbor slovenske poezije, prevedene v španski jezik. Gre za nadaljevanje predstavljanja slovenske poezije v Španiji, prva zbirka pa je izšla pred dvema letoma. Tokratna antologija predstavlja mlajši rod pesnikov. V zbirki je predstavljenih dvanajst pesnikov: Dane Zajc, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Milan Dekleva, Milan Jesih, Boris A. Novak, Jure Potokar, Brane Mozetič, Alojz Ihan, Aleš Debeljak in Uroš Zupan. Predstavljajo se z dvema do devetimi pesmimi, ki jih je prevajalo osem prevajalcev. Uvod je napisala Tea Stoka, ki je tudi izbrala pesnike in pesmi. Izbor poezije je reprezentativen in razdeljen v štiri generacije: povojna generacija, prvi znanilci modernizma, srednja pesniška generacija in visoki modernizem. Predstavitev poezije bo tudi v živo, in sicer v četrtek v Madridu, kjer jo bo predstavila skupina študentov filozofske fakultete.
(A. Z.)
NOVO NA ODRU
Barbara Novakovič: Lo Scrittore
Drama, koncept, režija in kostumografija Barbara Novakovič, asistenca za likovno umetnost Helena Pivec, scenografija Aljoša Kolenc. Igrajo Ivan Peternelj, Sandi Pavlin, Petra Govc, Janja Majzelj, Sanja NeškoviC, Mateja Rebolj. Produkcija Muzeum v sodelovanju s producentom SNG Dramo in koproducentoma Panoptikum in ŠOU. Premiera danes ob 21.00 uri v SNG Drami na velikem odru.
Predstava Lo Scrittore v produkciji Muzeuma nadaljuje senzibiliteto prejšnje predstave Čriček v pesti in samosvoje avtorstvo Barbare Novakovič. Gre za predstavo, ki se je rodila kot ideja v avtorici in se ne navezuje na literarne ali teoretske tekste. Postavljena je v čas in prostor srednjega veka, iz katerega črpa vire v smislu simbolike in zakonitosti. Glavna oseba, Scrittore, je moški, ki lovi črke in z njimi želi govoriti, njegova manifestacija so ženske, dogajanje pa je ulovljeno v nek drug čas in govori o problemu med ženskami in moškim. Avtorica se nasloni na čas srednjega veka tudi v govorici gest, ki izhajajo iz inicialk srednjeveških spisov in kodeksov. V dogajanju približevanja in oddaljevanja imata močno vlogo neulovljiv in nedefiniran čas ter ogledalo, ki nosi funkcijo posrednega pogleda na Boga. S tem pa tudi zrcaljenje lastnih dejanj in zmožnost pogleda v lastno dušo zavedanja.	(K. Z.)
Sanja Neškovič (Foto: Egon Kaše)
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 16. do 22.10.1995)
Pretekli teden se je v Ljubljanskih kinematografih na prvo mesto povzpelo Pogumno srce, vendar tudi Umri pokončno ne zaostaja dosti za njim. Imeh smo premiero Willyja 2 in predpremiero Potopljenega sveta (760 gledalcev in 442.200 sit na treh predstavah). Med petimi naslovi iz sklopa »Filmskega potepa ob stoletnici filma« so se najbolje izkazali Formanovi Lasje, ki so se z vsega tremi predstavami uvrstili na sedmo mesto. Ostali štirje so se razvrstih takole: Taksist je imel 699 gledalcev, Casablanca 569, Thelma in Louise 467 ter Ameriški grafiti 280. Našteti veterani z naših filmskih platen (edinole film Thelma in Louise pri nas pred tem še ni bil predvajan) so se torej kar dobro obnesli. Ljubljana je trenutno v znamenju Film Art Festa, tako da se je to delno pomalo tudi pri skupnem obisku v Ljubljanskih kinematografih, ki so imeh 29.760 gledalcev ah 2.005 manj kot zadnjič. Legenda: prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.Pogumno srce/Continental 28(44)	6.313(10.780)	3.040.700(5.305.300)
2 .Umri pokončno - brez oklevanja/Trias WTC 37(123)	5.625(25.683)	2.695.800(12.110.400)
3.Willy 2/Lj. kinematografi
24(24)	4.481(4.481)	2.240.500(2.240.500)
4Najini mostovi/Lj. kinematografi
17(115)	2.610(22.052)	1.262.400(10.777.900)
5.Pret-a-porter/Lj. kinematografi
14(54)	2.104(10.345)	1.003.600(5.029.450)
e.Kongo/Karantanija film
18(133)	999(15.679)	468.700(7.628.200)
7.Lasje/Mladina film
3(3)	956(956)	382.400(382.400)
S.Opicje nordje/Fim
16(32)	885(1.840)	431.800(431.800)
9.	Tri barve: bela/Tria WTC
21(54)	847(2.564)	496.500(1.491.000)
10.	Casper/Karantanija film
8(166)	796(42.169)	380.600(20.700.700)
Na mednarodnem tržišču (V.Britanija, Francija,
prišlo do sprememb. Pogumno srce sedaj zavzema najvišje mesto (tako kot v Ljubljani), ponovno se je med prvih pet uvrstil Gašper, z lestvice pa sta se umaknila Apollo 13 in Le Hussard sur le toit. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1.	Pogumno srce	5,83 (11,9)
2.	Potopljeni svet	5,18(40,0)
3.	The Net	3,18(6,0)
4.	Najini mostovi	2,76(15,0)
5.	Gašper	2,45(52,5)
Igor Kemel
'
Združeni narodi
Poslopje eneralnega riata
»Da bi združili naše moči«
Ustanovna listina Organizacije združenih narodov je nastala zadnje dni druge svetovne vojne. Za cilj si je zastavila ustanovitev najširše organizacije za mednarodno sodelovanje.
Petdeset let od svoje ustanovirtve so Združeni narodi trikrat večji, skrbeti pa morajo za vse, od lačnih beguncev v Ruandi do vojaškega nadzora po ulicah Sarajeva. Kljub ogromnim nalogam organizacije je njena odločujoča moč v resnici zelo omejena. Od sklepov šestih glavnih organov organizacije so za članice obvezujoči le sklepi Varnostnega sveta.
Delpvanje Organizacije združenih narodov
Struktura ZN
Organizacija združenih narodov ima šest glavnih organov, ki delujejo samostojno, a se medsebojno obveščajo o svojem delovanju. Ti organi usklajujejo delo specializiranih agencij med kateri so tudi Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija za razvojne programe ZN.
Mg? Število predstavnikov	03 SkuPSa/>>9
Glavni odločujoči organ.
■ Odobri proračun.
■ Daje priporočila
-	■ Vodi \ za mir,	/ ® Glavno
vojaškeakcije\ in varnosti. / upravno O "Poizveduje ^saka'ijržaVa / tel0-
o sporih.	XX enega / ■ Posreduje v


1
3
1
■	Sprejmesankcije.x
■	Predlaganove člane.
I Koordinira ekonomsk^ in socialno politiko.
■ Uresničuje razvojni program ZN.
3
mednarodnih sporih. I Vodi ga generalni sekretar.
Organizira konference.
sodnikć'
• Poglavitni pravni organ ZN ima svoj sedež v Haagu,
|
Mirovne misije ZN
Mirovne misije ZN so se v devetdesetih letih pomnožile.
Leta 1946 je ameriški filantrop | John D.
Rockfeller nakazal-8,5 milijona dolarjev za nakup zemljišča novega sedeža
organizacije ob reki East River v New Vorku.
Sedež ZN se nahaja na površini! 6,48 hektarja med[ 42. in 48. ulico.
%
\
Nizozemska.
■ Nadzor nad upravo ozemelj pred njihovo neodvisnostjo.
NEAKTIVEN
Skrbniški svet


Stroški ZN
Podatki o
namembnosti
sredstev
Združenih
narodov:
Podatki so v odstotkih
Proračun ZN se spreminja glede na svetovna dogajanja.
Bi Upravni g Vojaški Tehnični
General trust fund Programi za podporo in drugo
1990-91
1992-93
Zgodovinski mejniki ZN
Nekateri politični in osebnostni ključni dogodki v 50-letni zgodovini ZN:
gg SUB Hg ggrU* gjg-Hg «68 gHi 1HE ggt HBss HB ses® OT aSBES .®1© UBI HB gg g®*
11 .Usi f § J111 f f f tili 111 i |
Navedeno le prvih 25
Stanje 31. avgusta 1995
■i= £5 i§ en
m ^	”
5	m
1
>
<o K > o
N W
JmUiMiJr	jtoArLokAr	JKrntililUr jitLsiJiJiiJr jimŠltJLSr
j Ustanovit®^
ižN n
BiS
Prva
opazovalna misija je bila v Palestini
Poziv 1 Varnostnega sveta državam članicam, naj pomagajo Južni Koreji zavrniti napad severa.
Vir : Združeni narodi
Generalni ^ sekretar Dag Hammarskjold je umrl v letalski nesreči med misijo v Kongu.

Sankcije B
Varnostnega
sveta proti
Rodeziji
(sedanji
Zimbabve).
Zaradi BB pritiskov Egipta se mirovne sile umaknejo z izraelsko-egip tovske
J razmejitvene črte: nova
Ljudska El repuiblika Kitajska dobi sedež v Generalni skupščini.
Varnostni Uk svet sprejme embargo za dobave orožja Južni Afriki.
Svetovna zdravstvena organizacija napovedal konec epidemj črnih koz.
Kurt
VValdheim,
nekdanji
generalni
sekretar, je
obtožen
nacistične
preteklosti.
Sporazum o varstvu ozonske plasti kot prvi sporazum ZN o varstvu okolja.
Svetovni vrh je največji medvladni posvet v zgodovini.
k I Največja mirovna operacija omogoči volitve v Kambodži.
.
Grafika Wm. Schroeder; besedilo Eiieen Glanton. Associated Press
MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI
HRVAŠKA / POGAJANJA O USODI VZHODNE SLAVONIJE
Pot na zahod je odprta
SARAJEVO, HAAG (Reuter, dpa) - Včeraj so modre Čelade Združenih narodov po večtedenskem odstranjevanju min odprle cesto, ki vodi iz Sarajeva do Kiseljaka. Tako je omogočena najhitrejša cestna povezava med bosansko-hercegov-skim glavnim mestom in osrednjo ter zahodno Bosno.
Takoj po odprtju ceste je iz Kiseljaka v Sarajevo odpeljal konvoj Visokega komisariata ZN za begunce in prispel na cilj brez postankov in vojaških kontrol ob poti. Poveljstvo enot ZN si prizadeva, da bi cesto v prihodnjih dneh odprli tudi za civilni promet, kot predvideva mirovni sporazum med sprtimi stranmi, pri tem pa je največja ovira krajevno poveljstvo sil bosanskih Srbov na Ilidži. Polkovnik Vladimir RadojčiC, poveljnik brigade na Ilidži, vztraja, da Sarajevčani ne bodo smeli uporabljati ceste, dokler Srbom ne bo dovoljeno potovati v mesto.
Modre čelade so pri Stupu že postavile novo nadzorno točko. General Jean Rene Bachelet, poveljnik francoskega bataljona je povedal, da lahko zdaj konvoji s človekoljubno pomočjo neovirano potujejo z jadranske obale prek Mostarja in Sarajeva v Gorazde; cesta Saraje-vo-Goražde je bila odprta prejšnji teden.
Počasneje, kot je bilo predvideno, pa bo potekal proces na mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu. Na zahtevo obrambe je začetek sojenja Dušanu Tadiču, obtoženemu zločinov nad civilisti v srbskem taborišču Omarska, z novembra
letos preložen na 6. maj 1996. Tadičev odvetnik Mic-hail Wladimiroff je preložitev utemeljil z dejstvom, da obramba nima dovolj denarja in ne more stopiti v stik s ključnimi pričami, H so neznano kje v BiH. PriCe obrambe po trditvah VVladimirofia ne morejo priti v Haag pred majem, medtem ko priče tožilstva večinoma živijo v zahodni Evropi, zato jih ni težko najti.
Kljub zločinom nekaterih srbskih vojakov pa Francija meni, da ima ZR Jugoslavija pravico do posebnih stikov z EU, tako kot vsaka druga republika nekdanje Jugoslavije. To je vCeraj ob prihodu predstavnikov 30 največjih francoskih podjetij v Beograd izjavil Jean Bourgeoi, ekonomski ataše francoskega veleposlaništva v srbski prestolnici.
Francoski pripadniki Unproforja so se lotili popravila sarajevskih cest (Telefoto: AP)
Nov načrt za vrnitev zasedenega ozemlja
Srbska stran naj bi načelno privolila v mirno reintegracijo
ZAGREB (G. G. in Reuter) - Za včerajšnje nadaljevanje osjeških mirovnih pogovorov med predstavniki hrvaških oblasti in Srbov iz vzhodne Slavonije, ki je potekalo v Er-dutu, sta mednarodna posrednika Peter Galbraith in Thorvald Stoltenberg pripravila nov dokument, ki vsebuje tudi rešitev vprašanja sektorja Vzhod znotraj mednarodno priznanih meja Republike Hrvaške.
To je bilo mogoCe izvedeti že v ponedeljek iz izjav Galbraitha in Stoltenberga po peturnih pogajanjih sprtih strani v Osijeku. Mirovna posrednika sta pojasnila, da gre za dokument, ki vsebuje enajst toCk, sprejetih 3. oktobra v prvem krogu pogajanj v Erdutu, zadevajo pa spoštovanje človekovih pravic vseh prebivalcev vzhodne Slavonije, Baranje in Srema ter varno vrnitev vseh izgnanih in prebeglih pod nadzorom mednarodne skupnosti.
Prav dolžina oziroma trajanje mandata mednarodne skupnosti, ki naj bi zagotovil nemoteno prehodno obdobje do popolne vzpostavitve hrvaške oblasti, je osnovni kamen spotike na poti do dokončnega sporazuma. Hrvaška namreč zahteva krajše obdobje - leto, najveC dve - Srbi pa temu odloCno nasprotujejo in zahtevajo vsaj triletni nadzor mednarodne skupnosti nad spornimi deli Hrvaške. Po srečanju v Osijeku je Hrvoje Sarinič v imenu Hrvatov izrazil zadovoljstvo, ker so srbski predstavniki sprejeti načela mirne reintegracije, kar je bil nujen pogoj za nadaljnje delo do konca tedna' oziroma do odhoda v ZDA. Američani so namreč sprejeli predlog Hrvatov o vključitvi vprašanja vzhodne Slavonije v mirovni paket za reševanje krize v Bosni in Hercegovini, verjetno pa se bodo
o tem pogovarjati tudi v vojaški bazi v Ohiu.
Medtem je Hrvaška notranjepolitična scena povsem v znamenju predvolilne kampanje. Opozicija sleherni dan opozarja domaCo in mednarodno javnost, da si vladajoča Hrvaška demokratična sku-
pnost precej po svoje predstavlja pravila igre, saj dosledno nadzira predvolilno »obarvano« poročanje medijev, drži roko nad volilnimi komisijami, onemogoča propagandno dejavnost opozicijskih strank.. Kar nekaj trpkih je na račun hrvaške vlade vCeraj
izrekel tudi predstavnik bosanskega zunanjega ministrstva. Ostro protestiral proti odločitvi Zagreba, da dovoli 290 tisoC bosanskim Hrvatom udeležbo na hrvaških parlamentarnih volitvah, in to potezo označil kot kršitev suverenosti BiH.
H	ANALIZA
Je Hrvatom res pogodu mirna rešitev?
ZAGREB - Med govorom v Generalni skupščini je Franjo Tuđman izrazil upanje, da bo kmalu dosežen dogovor o mirni, prostovoljni vključitvi vzhodne Slavonije v ustavnopravni sistem Hrvaške. Vendar je hkrati opozoril mednarodno javnost, da je njegova država za dosego cilja pripravljena uporabiti tudi druga sredstva.
»Ce vprašanje hitre in popolne reintegracije ne bo vključeno v splošni mirovni načrt reševanja krize na območju nekdanje Jugoslavije, bomo prisiljeni ubrati drugo pot,« je bil jasen Tuđman. Dejstvo je, da so »dobronamerna« opozorila Zagreba le v leporečje zavito izsiljevanje: ati rešitev vprašanja vzhodne Slavonije v sklopu načrta za BiH ali pa - vojna. V igri sta obe opciji in zaenkrat ni še nobene mogoCe izključiti. Ni dvoma, katera možnost je bolj pogodu zahodnim diplomatom. Richard Holbrooke je že pred dnevi obljubil, da si bo prizadeval, da vzhodnoslavonsko vprašanje postane del mirovnega paketa.
Pod hudim pritiskom mednarodne skupnosti je Hrvaška vendarle prenehala kopičiti vojaške sile na skrajnem vzhodu države in zaCel se je nov krog pogovorov z vzhodno-slavonskimi Srbi. Vodja hrvaške delegacije Hrvoje SariniC pravi, da bo od nasprotne strani zahteval neprekinjeno pogajalsko zasedanje, saj bo le tako mogoče pravočasno doseči dogovor, oblikovati dokončni načrt za še vedno zasedem del Hrvaške in ga »prilepiti« k mirovnemu sporazumu o BiH.
Seveda pa se zastavlja dvom, ali je res mogoCe v tako kratkem Času najti rešitev za tako zapleteno vprašanje, kot je vzhodnoslavonsko. Poleg tega je, kot ugotavlja komentator New York Timesa, težko biti povsem prepričan, da si Hrvati res želijo mirne rešitve
krize. Nenasilna reintegracija vzhodne Slavonije naj bi bila namreč v nasprotju z načrti Zagreba o etnično Cisti državi. Kot podkrepitev svojih domnev omenjeni komentator navaja izjavo nekega predstavnika svetovne organizacije, H trdi, da hrvaškemu vrhu ustreza le vojna rešitev. Ocena utegne biti verodostojna, a le pod pogojem, da ima Tuđman nesporna zagotovila, da se Beograd tudi tokrat ne bo vpletel, tako kot avgusta, ko je »padala« Krajina.
Ivan Zvonimir Cicak, predsednik Hrvaškega helsinškega odbora, je pred dnevi zagotovil, da bo hrvaška vojska še ta teden krenila nad vzhodno Slavonijo. Hkrati je napovedal, da bo po tej akciji prišlo še do spopada z Muslimani v bihaškem žepu, kar naj bi bilo mogoCe preprečiti le na en naCin - s silovitim ameriškim pritiskom na Zagreb, ki si je vtepel v glavo, da je regionalna velesila. Tudi nekateri zahodni diplomatski krogi trdijo podobno. Hkrati pojasnjujejo, da vojaška pomoč iz Srbije sploh ne bi mogla priti Cez mejo, in to iz povsem praktičnih razlogov: Ce bi hrvaške sile res napadle, bi bili trije mostovi, ki povezujejo vzhodno Slavonijo s Srbijo, v trenutku zatrpani s kolonami beguncev.
Domneve o nepripravljenosti Beograda, da poseže v morebitni vojaški spopad, je posredno potrdil tudi Željko RažnjatoviC - Ar-kan. Razglasil je, da bo s svojimi »tigri« kmalu zapustil ozemlje BiH - kar že nekaj Časa zahteva VVashington - in se »preselil« v vzhodno Slavonijo. Arkanova izjava je neizogibno sprožila dve novi vprašanji: ali to pomeni, da Američani ne nasprotujejo njegovi navzočnosti v vzhodni Slavoniji, in ali ne bo morda Hrvaška izkoristila Arkanove poteze kot povod za začetek nove Nevihte?
Jelena Lovrič
POPOTOVANJE PO SRBIJI
Strah pred mirom, strah pred vojno (2)
Družinske vezi ne morejo nadomestiti socialne mreže države. Obdobje embarga je za vedno Srbov sicer Cas, ko si je treba pomagati med seboj. Toda kaj se bo zgodilo, ko bodo ZN embargo proti Srbiji nekoč umaknili, položaj ljudi pa se ne bo bistveno izboljšal? Številni ljudje bodo tedaj morda doživeli podobno usodo kot tisti, Id že zdaj nimajo sorodnikov na deželi ali na Zahodu. Večina ljudi je namreč obubožala, nekdanji srednji sloj pa nima niti osnovnih sredstev za preživetje. Zmagovito srbsko družbo Caka usoda družbe poražencev.
Prototip poraženca je begunec. Po uradnih podatkih je Srbija od leta 1991 sprejela več kot 700 tisoC beguncev in pregnancev, kar znaša sedem odstotkov vsega prebivalstva. Petar Milobratović je prišel v Srbijo avgusta v zadnjem velikem valu beguncev iz Krajine. Večina beguncev je bila že prej siromašna, toda MilobratoviC je imel več kot le posestvo: »Zapustil sem mlin, vreden osem milijonov mark. V bližini Petrinje sem imel veliko hišo. Kaj pa zdaj?« Dobil je zatočišče pri nekem prijatelju, toda njegovo gostoljubje ne bo trajalo večno. MilobratoviC živi od denarja svoje hčerke, ki se je že pred leti preselila v Srbijo. »Že od prihoda iščem delo, a imam zelo malo možnosti, da ga bom našel,« pra-
vi. Nekdanji zasebnik se vse bolj zaveda, da je postal berač.
Nekateri poraženci pa nasedajo propagandi vojnih dobičkarjev. »Srbija klice,« piše na številnih plakatih v središču Beograda. Na plakatu s protitankovsko raketo pozira vodja srbskih paravojaških enot Arkan. Išče zanesenjake in obupance, ki se želijo pridružiti njegovim prostovoljcem, ki »vnovič osvobajajo« srbske vasi v zahodni Bosni. Nedavno je Arkan od srbskega notranjega ministrstva spet dobil večjo količino orožja. Izredno premožni Arkan v sodobni Srbiji pooseblja lik zmagovalca. Mož z otroškim obrazom in njegovi »tigri« so se že leta 1991 borili na Hrvaškem in leta 1992 v Bosni. Za Arkanom, ki mu je v resnici ime Željko RažnjatoviC, je razpisana mednarodna tiralica zaradi vojnih zločinov, sam pa se ima za »moža, ki izpolnjuje svoje dolžnosti do boga in domovine«. Seveda je v igri tudi njegov žep, saj je eden najpremo-žnejših mož v državi. V Baranji, ki so jo zavzeli Srbi, skupaj z drugimi gospodarskimi kriminalci črpa bogate zaloge hrvaške nafte. Vedno znova ga podpira tudi Slobodan Miloševič, saj se mu zdi, da bi mu Arkan lahko koristil. Nekaj Časa je Arkan s svojo Stranko srbske enotnosti sedel celo v srbskem parlamentu.
Po izobrazbi je sicer slaščičar, kar pa ga ni povsem zadovoljilo. V osemdesetih letih je ustanovil klub navijačev beograjskega nogometnega moštva Crvena zvezda. Njegova kavama je stala nasproti štadiona, tako da so se navijači po uspešnih pretepih na tribunah trumoma valili vanjo. Ko je leta 1991 na Hrvaškem izbruhnila vojna, mu je zlahka uspelo svoje pretepače obleči v uniforme in se z njimi odpraviti na Hrvaško.
Od šefa navijačev do poveljnika paravojaških enot, poslovneža in politika - postju-goslovanska sanjska kariera. Arkan je poročen s slavno srbsko »turbofolk« pevko Ce-co. Z ženo stanujeta v elitni beograjski četrti Dedinje, v bližini rezidence srbskega predsednika. Večina hiš na Dedinjah je skrita za visokuni ograjami; Arkanova ne. »Nimam razloga, da bi se skrival,« pravi. Njegova vila v »grško-arkanskem« domišljijskem slogu se dviga v štirih nadstropjih. Pred njenim vhodom so parkirani prestižni audiji, stavbo pa vamjejo osebni stražarji, ki so seveda »opremljeni« z avtomatskim orožjem. Iz najvišjega nadstropja svoje vile lahko Arkan celo opazuje dogajanje na štadionu Crvene zvezde.
Michael Thumam, Die Zeit
Nadaljevanje jutri
Željko Ražnjatovič-Arkan: v očeh tujine vojni zločinec, doma junak in idol
PETDESETA OBLETNICA ZDRUŽENIH NARODOV
Slavja je konec, resna vsakdanjost pa ostaja
OZN kljub Abrahamu in bankrotu še ne gre v pokoj
NEW YORK, BONN (Reuter) - Na slovesnem zasedanju organizacije ZN, ki se je končalo včeraj, so svetovni voditelji slišali, brali ali ponujali številne predloge za reformiranje 50 let stare organizacije, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na robu bankrota.
Več kot 90 govornikov -od predsednika Kitajske Jian-ga Zemina do monaskega kneza Rainerja - je včeraj skušalo vzbuditi pozornost poslušalstva v čedalje bolj prazni dvorani Generalne skupščine. Njihovi kolegi so se namreč udeleževali številnih dvostranskih pogovorov v prostorih stavbe ZN ali drugih predelih New Yorka.
Po končanih petminutnih predstavitvah, do katere je imel pravico vsak govornik, so predstavniki držav spreje-
li skupno izjavo, ki potrjuje njihovo nadaljnjo zavezanost Ustanovni listini ZN, prvič podpisani pred natanko petdesetimi leti.
V generalni skupščini je bilo slišati veliko obsodb ZDA - te namreč organizaciji ZN dolgujejo kar 1, 25 milijarde dolarjev - pa tudi predlogov za reforme, ki jih OZN nujno potrebuje. Nekatere industrijske države želijo oklestiti OZN ali jo na novo zgraditi, države v razvoju pa se bojijo, da njihov glas
ne bo več prišel do veljave, finančnih sredstev zanje pa bo še manj. »Preseneča nas, da mednarodna skupnost lahko porabi pet milijonov dolarjev na dan za vzdrževanje mirovnih operacij v BiH, na klice iz Liberije pa se ne odziva,« je v poudaril predsednik Gane.
Predsednik države, ki mednarodni skupnosti odvzema toliko dolarjev, Alija Izet-begovič, je OZN označil za najbolj neučinkovito oigani-zacijo v svetovni zgodovini, saj je sprejela številne resolucije, ki se niso nikoli uresničile. Bosanski predsednik je tudi poudaril, da mora mednarodna skupnost kaznovati vojne zločince in odvze-
ti gospodarsko pomoč vsem, ki človekove pravice kršijo.
Nasprotno je predsednik Kitajske, še preden se je sešel s predsednikom Clintonom, poudaril, naj se svet v notranje zadeve Kitajske ne vmešava, zlasti ne pod pretvezo zagotavljanja »človekovih pravic, demokracije in svobode« kitajskemu ljudstvu. Nemški kancler Kohl, čigar država naj bi bila v prihodnje stalna članica Varnostnega sveta ZN, se v New Yorku ni prikazal. Nemškim novinarjem je svojo odsotnost razložil v strnjeni izjavi: »Spoštovanja Združenim narodom ne morem izraziti, če imam za to na voljo samo pet minut«
Lučem Manhattna se je ob počastitvi jubileja svetovne organizacije pridružil še nov simbol
»Za Združene narode je vsak čas čas resnice«
Po vrsti dvostranskih srečanj s številnimi svetovnimi državniki je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (na sliki z Madeline Albright) včeraj zvečer po našem času nastopil tudi pred Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. V nadaljevanju članka vam prinašamo dele njegovega govora.
»Nedvomno je OZN v petdesetih letih upravičila svoj obstoj, vendar naloge, s katerimi so se ZN utemeljili v ustanovni listini, niso uresničene. Nasprotno, na ključnem področju dejavnosti OZN, pri zagotavljanju mednarodnega mim in varnosti, jo bremeni pomanjkanje uspeha, ki zbuja skrb. Naj omenim zgolj BiH in Balkan, kajti že to je dovolj. Nepripravljenost ali nesposobnost prepoznati pravo, agresivno naravo vojne proti tej suvereni državi in članici OZN ter zavlačevanje in nedosledno ravnanje pri nasledstvu nekdanje Jugoslavije so resne napake, ki jih tudi kasnejše politično, vojaško, človekoljubno in finančno angažiranje ni moglo odpraviti, čeprav je hvalevredno blažilo posledice nasilja nad nedolžnim civilnim prebivalstvom.
Želim poudariti, da je prav učinkovitost OZN pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti za prihodnost organizacije ključnega pomena. Svojo pomembnost, kredibilnost in legitimnost mora vselej znova dokazovati, svojo sposobnost potrjevati. Za OZN je vsak čas čas resnice, čas soočanja same s seboj. (...) Moralna verodostojnost ZN, nesporni vtis, da stojijo za svojimi načeli, je podlaga naslednje velike naloge, ki jo svet pričakuje od ZN: preventivne diplomacije. Nihče ni primernejši za opravljanje preventivne diplomatske vloge kot generalni sekretar svetovne organizacije, ki bo več kot samo vsota držav in tudi več kot vsota velikih držav. Sprijazniti se z neučinkovitostjo bi pomenilo odreči se ciljem, zaradi katerih je bila organizacija usta-
novljena. Pomenilo bi samo-ukinitev OZN. Odkrito moramo pogledati tej nevarnosti v obraz. Z vso resnostjo moramo pretehtati razmerje med prostovoljnostjo kot temeljnim načelom ZN in potrebo po odgovornem obnašanju do načel, zapisanih v temeljni listini, ki je pogoj za njihovo učinkovitost in s tem njihov ugled, avtoriteto in verodostojnost. (...) Upam, da so države članice OZN, ki imajo največjo odgovornost za organizacijo, slišale izraze zaskrbljenosti, izrečene na tem zasedanju. Slišale, da morata preventivna diplomacija in politika angažiranja ZN postati realnost, preden nastajajoči konflikti prerastejo v akutne krize.
Seveda je odgovornost za prihodnost OZN naša skupna. Slovenija je dala svoje konkretne predloge za prenovo ZN. Smo del, majhen del te organizacije. Vanjo smo vložili vsa svoja upanja in smo v celoti pripravljeni nositi svoj del odgovornosti za njen uspeh, verodostojnost in učinkovitost.«	(Foto: S. 2.)
NEJASNI IZIDI AMERIŠKO-RUSKEGA SREČANJA NA VRHU
Namen je dosežen ■ ni poslabšanja
NEVV YORK - Ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu je uspelo s srečanjem na vrhu, ki je sicer potekalo v prijetnem ozračju, vendar ni prineslo konkretnejših dogovorov, ohraniti dobre odnose z Združenimi državami, čeprav v svojih zahtevah ni popustil niti za ped.
Jelcin je tridnevni obisk v ZDA končal v ponedeljek, potem ko sta z ameriškim predsednikom Billom Clintonom sklenila načelni dogovor o skupnem prizadevanju za končanje vojne v Bosni in Hercegovini, pri tem pa sta ostali nenačeti vsaj dve jabolki spora. Voditelja velesil se nista dogovorila o pogojih, pod katerimi bi bila Rusija pripravljena sodelovati s svojimi enotami v bosanski mirovni operaciji, in se tudi nista dotaknila vprašanja širitve Severnoatlantske zveze na vzhod Evrope. Po vsem sodeč sta se predsednika dogovorila za začasni status quo, da bi ohranila vezi, takšne kot so, kar ustreza predvsem Jelcinu, ki ga doma zaradi domnevno medle zunanje politike napada nacionalistična opozicija. »To je dogovor dveh predsednikov, ki se pripravljata na volitve,« je komentiral neki vir blizu ruski delegaciji. Tako Jelcinu kot Clintonu namreč naslednje leto
poteče predsedniški mandat, zato si nikakor ne moreta privoščiti zaostrovanja msko-ameriških odnosov. »Glavni namen srečanja je preprečiti ohladitev odnosov med državama,« je dejal Aleksander Golc, politični komentator časnika Krasnaja zvezda, ki ga izdaja rusko obrambno ministrstvo. Neki zahodni diplomat je dodal: »Predsednika želita, da bi
bilo srečanje uspešno. Po vrnitvi domov bi rada o sestanku povedala kaj pozitivnega. Ne smeta si dovohti neuspeha.«
Clinton in Jelcin sta po srečanju odnose med Rusijo in ZDA naslikala v najlepši luči in tako poskušala odgnati strahove o neuspehu. Toda Clinton je moral zato preslišati kritike, ki jih je Jelcin v zadnjih dneh na-
menil Natu, tudi tiste, ki jih je izrekel v govoru ob 50. obletnici Združenih narodov.
Ker je bil ameriški predsednik tiho, si je njegov ruski kolega na doslej največjem srečanju svetovnih državnikov ustvaril podobo trdnega in močnega voditelja. Prav tako podobo pa Kremelj potrebuje, ko se brani pred domačimi nacionalisti. V govoru pred Generalno skupščino je Jelcin znova poudaril, da bodo ruski vojaki v Bosni sodelovali samo, če bo mirovna operacija imela mandat Varnostnega sveta ZN. S tem je odkrito nasprotoval zahtevi VVashingtona, da mora biti bosanska operacija pod poveljstvom zveze Nato. Jelcin ni popustil niti na srečanju s Clintonom.
Ruskemu predsedniku se je samozavest dvignila tudi zaradi obiska v Parizu, kjer se je ustavil na poti v New York. Francoski predsednik Jacques Chirac je namreč Clintona pozval, naj Rusijo dejavneje vključi v diplomatska in vojaška prizadevanja za končanje vojne v Bosni. Predlagal je tudi, da naj bi mirovna konferenca o stabilnosti na Balkanu, napovedana za prihodnje leto, potekala v Moskvi.
Timothy Heritage / Reuter
PO POGOVORIH KUČAN-KLESTIL
Avstrijski mediji namenili srečanju veliko pozornost
CELOVEC - Srečanje predsednikov Avstrije in Slovenije, Thomasa Klestila in Milana Kučana, ki je potekalo v New Yorku v okviru dvostranskih srečanj ob 50. obletnici svetovne organizacije, je močno odmevalo v avstrijskih medijih.
Državna radiotelevizija (ORF) je v poročilu o dogodku poudarila, da je sestanek predsednikov dveh sosednjih držav potekal v prijateljskem vzdušju, koroški časopisi pa so namenili največ pozornosti ugotovitvi predsednika Republike Slovenije, da so ob letošnji 75. obletnici plebiscita prvič upoštevali tudi slovensko narodnostno skupnost na Koroškem.
Socialdemokratski dnevnik Karntner Tages-zeitung, ki prav te dni praznuje svojo 50. obletnico, Kučanovi ugodni oceni praznovanja namenja celo glavni članek
na prvi strani. Kleine Zeitung, največji dnevnik na Koroškem, pa v poročilu o srečanju Klestila in Kučana poudarja izjavo slovenskega predsednika, da so na Koroškem izboljšali odnos do slovenske narodnostne skupnosti.
Po poročilu Avstrijske tiskovne agencije (APA) je Milan Kučan v pogovoru s Thomasom Klesti-lom predlagal novo posebno srečanje obeh državnikov, Klestil pa je menil, da naj bi se predsednika v prihodnosti sestajala vsaj enkrat na leto, da bi skupaj obravnavala aktualna vprašanja.
Naslednje srečanje med Klestilom in Kučanom naj bi bilo že januarja prihodnje leto v Ljubljani. Predsednik Kučan je v pogovoru z avstrijskim kolegom omenil tudi odnose Slovenije z Italijo, ki so še vedno problematični.
Ivan Lukan
NOVICE
Italijanski pariament razpravlja o nezaupnici vladi
RIM (dpa) - V italijanskem parlamentu se je včeraj zvečer začela razprava o nezaupnici vladi premiera Lamberta Dinija. Glasovanje o nezaupnici vladi je predlagal Dinijev predhodnik Silvio Berlusconi v imenu desnega združenja strank Naprej, Italija in Narodno zavezništvo. Glasovanje bo predvidoma potekalo jutri. Razmerje sil je povsem izenačeno, tako da opazovalci pričakujejo izredno tesen izid. »Na papirju« ima namreč Berlusconi na svoji strani 315 od 630 poslancev. Neposredno pred začetkom razprave so stranke desnega tabora pozvale premiera Dinija, naj sam odstopi, finančni minister Agusto Fantozzi pa je to zahtevo odločno zavrnil: »Delah bomo do zadnjega dneva.«
Uspeh alžirskih varnostnih sil
AL2IR (Reuter) - Alžirska sredstva javnega obveščanja so poročala, da so alžirske varnostne sile blizu mesta Chlef na zahodu Alžirije ujele v past enega od voditeljev prepovedane Fronte islamske rešitve Serifa Abdeda in šestdeset njegovih mož. Po nepreverjenih vesteh so alžirske varnostne sile napadle njihovo skrivališče v ponedeljek zvečer, do informacij, ki so omogočile odkritje skrivališča Abdeda in njegovih mož, pa so prišle, ko so aretirale Abdelovega sina. Alžirske oblasti niso hotele potrditi novic o tem dogodku. Časopisi so poročali tudi o dveh ločenih oboroženih napadih v Alžiru in bližnjem mestu Ain Taja. V napadih sta bila ubita neki odvetnik in medicinska sestra. Varnostne sile so v ponedeljek poročale, da so v nekaj dnevih ubili štirinajst muslimanskih gverilcev.
Ranjeni protestniki v Groznem
GROZNI (Reuter) - Najmanj štirje ljudje so bili ranjeni, ko je v Groznem ruska policija streljala na skupino protestnikov. Po nepotrjenih informacijah naj bi ena oseba izgubila življenje. Približno tri tisoč sodelujočih je v bližini predsedniške palače protestiralo proti imenovanju Doka Zavgajeva za predsednika čečenske marionetne vlade in vzklikalo v podporo čečenskemu uporniškemu voditelju Džoharju Dudajevu. Protestniki so prišli iz različnih delov Čečenije. Zavgajev je bil v obdobju Sovjetske zveze predsednik čečenskega parlamenta in naj bi zamenjal Salambeka Kadzijeva, ki mu je ruski predsednik vlade Viktor Čemomirdin ponudil visoko mesto v vladi. Odstopil je tudi predsednik čečenskega komiteja nacionalne sprave Umar Avturkanov. Po čečenskih navedbah naj bi ruska vojska v preteklih dnevih s težkim orožjem obstreljevala več čečenskih naselij.
Izidi volitev na Zanzibarju sprožili nemire
ZANZIBAR (Reuter) - Po prvih večstrankarskih volitvah na Zanzibarju, ki so se končale v nedeljo, še vedno niso znani dokončni volilni izidi. Po včerajšnjih delnih izidih je vladajoča stranka Cha-ma Cha Mapinduzi, ki je na oblasti že enaintrideset let, dobila enaindvajset od petdesetih sedežev v zanzibarskem spodnjem domu, opozicijska Državljanska združena fronta pa štirinajst. Zaradi domnevnih poneverb je fronta od glavne volilne komisije zahtevala vnovično štetje vseh glasov, njen predsedniški kandidat Seif Hamad pa je zagrozil s civilno neposlušnostjo. Predstavnik vladajoče stranke je obtožbe fronte označil kot »nezrele«. Opazovalci Organizacije afriške enotnosti in ZN niso poročali o večjih nepravilnostih. Včeraj so v mestu Zanzibar izbruhnili spopadi med privrženci fronte in policijo, ki so trajali do popoldanskih ur. Zadnji dogodki bi utegnili slabo vplivati na predvidene splošne volitve v Tanzaniji, katere zvezna enota je Zanzibar.
CHIRACOVI JEDRSKI POSKUSI
Franciji ne bo treba pred Evropsko sodišče
CANBERRA, BRUSELJ, PARIZ (Reuter) - Avstralski ministrski predsednik Keating je včeraj narode sveta vnovič pozval, naj se zoperstavijo jedrskim poskusom in jedrski oborožitvi nasploh. V govoru ob praznovanju petdesete obletnice ZN je obsodil jedrske poskuse, ki jih izvaja Francija, ter jih označil za »nezaslišana in nora dejanja«.
Keating se je zavzel za ustanovitev posebne komisije »znanja polnih in ustvarjalnih posameznikov« iz vsega sveta, ki bi ZN poročali o poteh, ki vodijo v svet brez jedrskega orožja. »Ogorčenje zaradi francoskih in kitajskih jedrskih poskusov, ki prihaja iz celotnega sveta, lahko izkoristimo in se v boju proti poskusom bolje organiziramo,« meni Keating. Naslednji teden naj bi Mednarodno sodišče ZN obravnavalo vprašanje legalnosti jedrskega orožja po mednarodnem pravu. »Odločitev sodišča, da je jedrsko orožje legalno, čeprav v omejenih okoliščinah, bi opo-
gumila še več držav, da si jedrsko zalogo preskrbijo,« meni Keating.
Vendar pa ogorčenje nad francoskimi jedrskimi poskusi, ki so ga izrazile tudi številne evropske države, Francije ne bo pripeljalo pred Evropsko sodišče. Evropska komisija, ki bi to lahko storila, je na srečanju v ponedeljek zvečer odločila, da francoski jedrski poskusi po zakonodaji EU niso »posebno nevarni«, zato do obravnave pred Evropskim sodiščem ne bo prišlo.
Predstavnik Evropske komisije je še povedal, da je komisija podatke o nevarnostih pri posku-
Greenpeaceov protestnik na newyor5kem nebu (Telefoto: AP)
sih, ki jih je v preteklih mesecih priskrbela Francija, skrbno pregledala. Ugotovila je, da vzroka za preplah ni in da Francija poskusov ne izvaja v nasprotju z zakoni. Pač pa, kot je dodal omenjeni predstavnik, bo komisija poskusila naložiti Franciji »dodatno breme« s tem, da bo nadaljevanje francoskih poskusov dolgoročno nadzirala.
Komisija je odločitev o nekaznovanju Francije sprejela le dan po tem, ko je francoski predsednik Chirac v New
Yorku izjavil, da bo njegova država do konca naslednje pomladi izvedla še štiri jedrske poskuse, torej manj, kot je prvotno načrtovala. V intervjuju za CNN je Chirac izrazil tudi obžalovanje zaradi »pretiranih avstralskih odzivov« na program poskusov. »Nisem jezen, le žal mi je. Ne vem, zakaj to počnejo. To je demagoške,« je dejal francoski predsednik.
Medtem pa je Chiracovo delovanje obsodila tudi opozicijska socialistična stranka v Franciji.
Po njihovem mnenju, ki ga je posredoval voditelj stranke Jospin, je francoski predsednik napačno presodil odziv držav sveta na nadaljevanje jedrskih poskusov.
Odziv udeležencev mednarodne konference o okolju, ki so se sestali v Sofiji, pa ni bil oster, vsaj kar zadeva jedrsko problematiko. Protijedrska skupina evropskih parlamentarcev je namreč včeraj obtožila ministre, ki so se konference udeležili, da se razpravljanju o jedrskih vprašanjih izogibajo.
___________ŠPANIJA / PREDČASNE VOLITVE_
Gonzalez napoveduje nove zmage
MADRID (Reuter) - Predsednik španske vlade Feli-pe Gonzalez je napovedal, da bodo socialisti kljub napovedim raziskav javnega mnenja zmagali na marčevskih parlamentarnih volitvah. Gonzalez je tudi namignil, da bo vnovič kandidiral kot voditelj socialistične stranke. Vlada je morala privoliti v zahteve po predčasnih volitvah zaradi obtožb, da je Gonzalez vedel za »umazano vojno«, ki so jo državni represivni aparati v osemdesetih letih vodili proti baskovski teroristični organizaciji Eti.
Gonzalez je v New Yorku, kjer se je udeležil slovesne proslave ob petdesetletnici obstoja ZN, le skomignil z rameni, ko so novinarji omenili napovedi parlamentarcev, da bodo zanesljivo zavrnili vladni predlog proračuna za leto 1996. »Dejstvo, da so se nekatere politične skupine zedinile o tem, da bodo zavrnile predlog proračuna, ne da bi pre-
dlagale drugo možnost, še ne pomeni, da mora pasti vlada, pač pa ravno nasprotno,« je dejal Gonzalez. »Zagotavljam vam, da bomo marca predlagali popolnoma isti predlog proračuna in da bomo zmagali na volitvah.«
Raziskave javnega mnenja kažejo, da ima največ možnosti za zmago na marčevskih volitvah desnosredinska Ljudska
stranka (PP), a Gonzalez še vedno ostaja najbolj priljubljena politična osebnost v Španiji. Opozicija je zavrnila napovedi predsednika vlade o izidih marčevskih volitev in ponovila zahtevo po takojšnjih volitvah, do katerih naj bi prišlo že decembra. »Samo zamislite si, da bi Gonzalez napovedal, da bodo socialisti izgubili na volitvah! Saj mu ne bi dovolili, da se vrne iz New Yorka,« je dejal vodja parlamentarcev PP Rodrigo Rato. »To je le del predvolilne kampanje.«
Skorajda zanesljiva zavrnitev predloga'proraču-na za leto 1996 v španskem parlamentu ne bo pretresla zgolj že tako šib-
ke socialistične vlade, pač pa bo zadala tudi težek udarec španskim poskusom, da bi-izpolnili maastrichtske pogoje za vstop v evropsko monetarno unijo. Zavrnitev predloga proračuna napovedujejo tudi nekdanji socialistični koalicijski partnerji Katalonci, tako da bi bilo izredno presenečenje, če bi bil sprejet. Opazovalci poudarjajo, da razlog za zavrnitev predloga proračuna ni nezaupanje Gonzalezovi sposobnosti, da bi še naprej vladal, pač pa »kazen« za premi-erovo domnevno sodelovanje v »umazani vojni« proti baskovskim teroristom. Gospodarstveniki soglašajo, da bo parlament izglasoval nezau-
pnico Gonzalezu kot osebnosti, ne kot upravljalcu španskega gospodarstva. »Če bo Španija ostala brez proračuna, bo ogrožena gospodarska stabilnost države in naši poskusi, da leta 1999 vstopimo v monetarno unijo,« je dejal neki madridski gospodarstvenik. Predlog proračuna naj bi bil naravnan na znižanje inflacije z letošnjih napovedanih 4,3 odstotka na 3,5 odstotka, gospodarska rast pa naj bi z letošnjih treh odstotkov narasla na 3,4 odstotka. »Poleg tega bi Španija zmanjšala proračunski primanjkljaj in tako izpolnila vse maastrichtske pogoje,« je še dodal madridski gospodarstvenik.
STEREOTIPI O SKANDINAVCIH
Vam »alalaueraaljer« zveni tuje?
Sara Henelev / Reuter
HELSINKI - Visoke introvertirane blondinke ali blede pijanke? Po vstopu Švedske in Finske v Evropsko unijo si Za-hodnoevropejci prizadevajo, da bi s pomočjo stereotipov spoznali dejanski značaj Skandinavcev. Kot kaže, to ne bo lahka naloga. »Pogosto sem slišal, da je doseči pristen medčloveški odnos s Švedom tako težka naloga kot izprazniti steklenico kečapa,« je napisal avtor nedavno izdane knjige o nacionalnem značaju novih članic Evropske unije. »Sprva se ne zgodi nič, nato se vsebina razlije na vse strani. Pri Fincih pa moraš najprej ugotoviti, kako odpreti steklenico.«
Knjiga je rešitev za tiste, ki se od preteklih izkušenj z nordijci spomnijo le mirnega druženja v bam s prijetno osebo, ki se je spreminjala v hladno, mrko, čemerno, celo
omrtvelo družbo. Richard Hill in David Havvorth sta napisala knjigo Novi prišleki, ki skuša zrušiti stereotipe in prikazati »objektivno podobo« prišlekov, ne le Švedov in Fincev, pač pa tudi Avstrijcev. »Kljub junaški zgodovini, tekmovalnemu vzdušju in modernosti skandinavske države blaginje imajo Finci zelo nizko raven samospoštovanja,« sta napisala avtorja. Desetletja so živeli v send hladne vojne, še danes so na obrobju Evrope ob razpadajočemu velikanu Rusiji, in nemara je prav to razlog, da so Find molčed in čemerni. So zelo sramežljivi in ne razglašajo svojih uspehov.
Švedi so precej bolj svetovljanski. Njihova osvajalska zgodovina jih je popeljala v oddaljene kraje in je bila osnova za njihovo odprtost. »Niso vsi nordijd potrti, kot se nemara zdi,« vztrajata avtorja. »Ankete so po-
kazale, da se počuti srečne dvakrat več Švedov kot dragih Evropejcev.« Finci, ki ohranjajo videz gozdnega plemena, ki se po dveh generadjah mestnega življenja mežika v siju mestnih luči, so delno odrezani od Evrope zaradi svojega jezika. V knjigi je dti-ran stavek v finSCini »ala lyo aalio«, M se prebere približno »alalueraaljer« in pomeni »ne tepi me, kreten«. »Find so ljudje, ki ne zbudijo usmiljenja pri nikomer,« je zapisal Jan Morris. »Trdi so kot žeblji in dvakrat tako ostri.« Stalin naj bi za Fince dejal, da so »neverjetno zaostali in počasni; človek mora vbiti razum v njihove glave«.
Find naj bi imeh radi hierarhično ureditev, Švedi pa naj bi bili nagonsko nagnjeni k demokraciji. Celo ko so Švedski predniki, krvoločni vikingi, oblegali Pariz, so imeh francoski diplomati precej težav, ko so se z
njimi pogajah, saj so bili vikingi precej svobodni in niso imeh vodje v francoskem pomenu besede. Prikazana je zanimiva razlika med finsko in Švedsko sodobno politično kulturo. Neki Šved naj bi dejal, da je v parlamentu »preveč vernih in takih, ki ne pijejo alkohola, zato ne predstavljajo dejanske ljudske volje«. Finci pa naj bi imeh v politiki »mrežo starih prijateljev«, tako da vsakdo najde koga, ki ga pozna. »To je povsem sprejemljivo in nihče nih ne pomisli, da bi to spremenih.«
Avtorja pa nista zrušila enega stereotipa, to je predstave, da so nordijci pijanci, čeprav so zatrdih, da je poraba alkohola med Finci precej nižja, kot je mednarodno povprečje. »To je nalepka, ki se je nordijci, tako kot tudi hči, ne morejo rešiti,« sta zapisala. »Finci so 'ladijski pivci’. DaljSa obdobja ab-
stinence se končajo z razvratom, v katerem izpraznijo prav vse steklenice, ki so jim v dosegu.« Neki svedski zdravnik pa je izjavil: »Švedi nimajo težav z alkoholizmom, njihova težava je odnos do alkohola. Pijejo samo zato, da bi se napili«
Knjiga pa poudarja, da Evropa Fince podcenjuje, čeprav je njihov izobraževalni sistem zelo razvit. »Na Finskem je precej nadarjenih ljudi obeh spolov,« piše v knjigi. »Imajo znanje, znajo jezike in so dovolj podjetni, da bi se lahko zaposlili v tujini. Evropa lahko s pridom izrabi njihove sposobnosti.« Anketa med evropskimi podjetniki je prikazala, da je Švede težko spoznati, težko je delati z njimi in za njih, poleg tega pa so Se dolgočasni. »V resnici niso takšni,« zaključuje knjiga. »Imajo le težave z imidžem.«
LJUBLJANA / PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Želva vabi na obisk kar za ves teden
Igrače, didaktična igrala, delovne obleke in še marsikaj
V Želvi, podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, do petka, 27. oktobra poteka teden odprtih vrat. Na sedežu podjetja na Trebinjsld 11 za Bežigradom in v njihovi enoti v Zalogu, Kriva pot 13/c obiskovalcem predstavljajo potek usposabljanja invalidov, delo usposobljenih in zaposlenih invalidnih oseb ter njihove izdelke.
Mednje sodijo igrače in didaktična igrala, delovna oblačila za zaposlene v vr-
tcih, zavodih, zdravstvenih domovih ipd. Vse izdelke je na tednu odprtih
vrat mogoCe kupiti po nižjih cenah.
Podjetje Želva Ljubljana je ustanovila Zveza za pomoč društvom duševno prizadetih Slovenije (zdaj Sožitje), delovati pa je začela maja 1991. Do leta 1990 so obstajale tako imenovane invalidske
delavnice, pretežno specializirane za zaposlovanje posebnih kategorij invalidov - slepih, gluhih in podobnih. Želva ni zavod ali podjejtje, ki bi bilo v breme države. Država plačuje stroške dnevnega delovnega varstva in usposabljanje invalidov ter subvencionira delovna mesta za invalide, vendar vse to znese približno 50 odstotkov potrebnih sredstev. Preostalih 50 odstotkov pridobijo s prodajo izdelkov in storitev.
Želva je torej ustanovljena za usposabljanje in zaposlovanje mladostnikov z lažjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Usposabljanje traja od enega do najpogosteje dveh let. Mladostniki prihajajo na usposabljanje v Želvo praviloma iz osnovne šole s prilagojenim poukom ah pa celo iz poklicnih šol s skrajšanim programom. Trenutno nudijo usposabljanje, delo in dnevno delovno varstvo 52 invalidnim osebam.
Do zdaj so v Želvi bolj
Vse izdelke je na tednu odprtih vrat mogoče kupiti po nižjih cenah (Foto: B. Reya)
ali manj uspešno usposobili približno 80 mladostnikov. Številni med njimi so zaposleni v različnih podjetjih, v glavnem v Ljubljani. Kot je dejal direktor Želve Vinko Bilič težijo k temu, da bi pričujoči program verificirali v okviru uCno-vzgojnega sistema v Republiki Sloveniji.
Mladostniki in starši lahko praviloma izbirajo med naslednjimi programi usposabljanja: tekstilnim programom (priučena šivilja), lesnim (priučeni mi-
zar), montažnim (priučeni montažer), zelenim (priučeni vrtnar) in programom usposabljanja vzdrževanja in CišCenja stavb (vzdrževalec stavb). Program je prilagojen psihofizičnim sposobnostim usposabljan-ca, sicer pa usposabljati pomeni motivirati, poučiti in naučiti posameznika delovnega vedenja in mu omogočiti razvoj vseh njegovih potencialov.
Prav tako dajejo velik poudarek socialnim oblikam usposabljanja, pri ka-
terih gre za pridobivanje družbeno sprejemljivega naCina vedenja in različnih drugih socialnih oblik druženja. V ta namen prirejajo občasne obiske gledališč, športnih tekmovanj, prirejajo izlete, družabna srečanja, skupna dopustovanja, taborjenja in podobnega. Od septembra 1994 vzdržujejo tudi Pot prijateljstva, od junija 1995 pa upravljajo, vzdržujejo in Čistijo tudi stanovanjske bloke.
Barbara Sedmak
AJDOVŠČINA / DELITVENA BILANCA
ILIRSKA BISTRICA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Bo delitev premoženja potekala brez zapletov?
Komisiji sto se dogovorili za izhodiščne kriterije razdelitve
Izvoljeni tajnik še ne opravlja svoje funkcije
Svetniki so se uspešno lotili cele vrste novih pobud in problemov, ki tarejo tako občane kot njih same
Nerazdeljeno občinsko premoženje nekdanje ajdovske občine na novi občini Ajdovščina in Vipava ter na upravno enoto države s sedežem v Ajdovščini je povzročalo težave predvsem na finančnem področju in predvsem vipavski občini.
Ponedeljkova, 13. seja sveta občina Ilirska Bistrica je bila dokaj uspešna, saj so svetniki v devetih urah spravili pod streho skoraj vse od dvanajstih predlaganih točk dnevnega reda. Precej Časa in živahne razprave so namenili pobudam, predlogom in vprašanjem, ki tarejo bodisi občane ali njih same.
V tej nekatere občinske funkcije šele v vsej celovitosti oživljajo, finančno poslovanje pa se še odvija preko ajdovske finančne službe. Občini sta zato najprej opravili delitev finančnih sredstev. Za pripravo delitvene bilance sta oblikovali tričlanski komisiji, ki sta se dogovorili, da bosta na podlagi popisa premoženja ob koncu lanskega leta pripravili izhodišča oziroma kriterije za delitev. Kljub nekaterim prejšnjim zadržkom vipavske strani sta se komisiji na zadnjem sestanku odločili uporabiti enostavnejše kriterije ali kombinacijo ključev.
Sporazumni delitvi gre na roko sreCno naključje, da se ključa delitve po številu prebivalstva in na osnovi dohodnine dokaj dobro pokrivata. Razmerje med občinama Vipava in Ajdovščina se giblje v razponu 22, 86 proti 77, 14 odstotkov z manjšimi odstopanji. V Ajdovščini so očitno pripravljeni uporabe kombinacije ključev tudi zaradi pravičnosti delitve, npr. pri delitvi stanovanjskega fonda. Na zadnji skupni seji sta se komisiji 'Sporazumeli v 16 od 22 točk. Povedni so uporabili ključ po številu prebival-
cev (aritmetična sredina) v obdobju med letoma 1988 in 1995, v drugih točkah pa se upošteva kljuC števila prebivalcev v deležih 22, 86 in 77, 14 odstotkov za vipavsko oziroma ajdovsko občino. Uporabili so tudi ključe sedeža stanovanj oziroma poslovnih prostorov, lokacije zemljišča, medtem ko se naložbe
v osnovne šole delijo po sedežu šole. Za druge zavode, ki ostajajo skupni obema občinama, velja lastninski idealni delež glede na število prebivalcev.
Preostale še nedogovorjene zadeve se nanašajo le na to, o čemer ni bilo mogoCe sklepati brez vseh podatkov: na stavbna in kmetijska zemljišča ter gozdove, ki še niso popisani, na nepremično premoženje javnega komunalnega podjetja in na izdane občinske obveznice. Nekdanja občina Ajdovščina je bila
namreč ena redkih, ki je izdala obveznice za investicije v komunalno infrastrukturo. Odprto je tudi še vprašanje delitve preostale opreme, ki je ni prevzela država (njena upravna enota s sedežem v Ajdovščini, geodetska uprava, obrambni oddelek..). Čeprav je za hip kazalo drugače, bo delitev premoženja najbrž potekla brez večjih težav, arbitraže ah dolgoletnih sporov. Naslednji sestanek bo predvidoma do 10. novembra v Vipavi.
Artur Lipovž
Tako je Vladimir Čeligoj izrazil nezadovoljstvo mnogih občanov, ki se ne strinjajo z uvedbo različnih prispevkov za razširitev in obnovo bistriškega pokopališča. Stjepan Miše je vprašal, kdaj bodo v brkinskih vaseh ponovno postavili poštne nabiralnike, ki so jih poštarji pred šestimi meseci odstranili. Sprva so govorili, da jih bodo le opremili z novimi napisi Pošte Slovenije, kasneje pa je bilo slišati, da nabiralnikov sploh ne bodo postavili nazaj, ker da število pošiljk v njih ne zadošča ekonomskim merilom pošte. »Nisem proti komercializaciji pošte po vzoru Telecoma, ki je uvedel vroCe telefonske linije, kljub temu pa bi občani Zeleh vedeti, kdaj bodo nabi-
ralniki spet v vaseh, kjer so pomenili vsaj simbolični status civilizacije,« je dejal Miše. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo občina izpolnila obljubo krajanom Sabonj in Podbež in postavila novo avtobusno Čakalnico, ki so jim jo pred poldrugim letom odstranili zaradi popravila odseka ceste me fr. Bistrico in Podgradom. Teodor Šircelj je opozoril na brezposelnost v občini, ki je najvišja na Primorskem in predlagal izdelavo podrobne analize brezposelnosti in razpravo na to temo v občinskem svetu. Opozoril je tudi na gradnjo neprimernih vikendov na Sviščakih, ki jih urbanistična inšpekcija nikakor ne bi smela dovoliti. Zlatko Jenko je občini predlagal, naj vodi aktivno kadrovsko
politiko, kar pomeni, naj spremlja šolajočo mladino ter podpira njene dejavnosti in organizira srečanja z njo. Predlagal je tudi, naj občina na razpis za program Phare ah Gross Bor-der prijavi projekt revitalizacije reke Reke. Nekaj posmeha in ogorčenja hkrati pa je vzbudilo vprašanje Vojka Tomšiča, ki je vprašal, zakaj svetnik Ivan Barba, ki so ga že pred mesecem dni izvolili za tajnika občine, še vedno ne opravlja te funkcije.
Dejstvo je namreč, da je župan veC mesecev nestrpno Čakal na izvolitev in opozarjal na nevzdržno stanje v občinski upravi prav zaradi pomanjkanja delovnih moči. Kje je torej razlog za tako neodgovorno ravanje, na seji nismo mogli ugotoviti, svetniki pa so ob koncu razprave župana pooblastili, naj Ivanu Barbu izda odločbo o delovnem razmerju, ki se zaCne 10. novembra.
Mateja Godejša
Med Ajdovščino In Vipavo je (tudi) nekaj neporavnanih obveznosti (Foto: A. L.)
Denar botruje ustanovitvi nove občine
SREDISCE OB DRAVI (STA) - Prebivalci Središča ob Dravi si prizadevajo ustanoviti lastno občino. Zaradi tega so na svetu krajevne skupnosti oblikovali iniciativni odbor za ustanovitev nove občine. Občani namreC niso zadovoljni s svojim položajem v občini Ormož, kamor sodijo sedaj. Ugotavljajo, da zberejo v krajevni skupnosti Središče ob Dravi veC denarja, kot ga dobijo nazaj.
V občinskem svetu Ormoža interese omenjene obdravske krajevne skupnosti zastopata le dva svetnika, zato se programi in interesi krajevne skupnosti v Središču bolj redko pojavljajo na dnevnem redu ormoškega sveta. Sredi-šCani svoje razvojne možnosti vidijo v razširitvi turistične dejavnosti in dopolnilni dejavnosti v kmetijstvu, saj bi le tako lahko zaposlih veC ljudi.
® RAI 1	® RETE 4
6.30
9.30
10.00
10.05
10.25
12.25
12.35 13.30
14.00
14.40
15.10 15.45
17.50
18.00
18.10
18.50
19.35
20.40
22.20
22.55
23.00
0.00
Dnevnik, 6,45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik 1
Verdemattina - Nasveti Film: Les girls (glas., ZDA ’57, i. G. Kellv), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala gioehi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala gioehi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Lima Park Vreme, dnevnik in Sport Film: I dannati di Mea-doivbrook (dram., ZDA ’94, i. Jennie Garth) Donne al bivio dossier -Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno iz telefonskih klicev: Lasciate un mes-saggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori

RAI 2
7.00 8.20
8.45
9.30
11.10
11.30
12.00
13.00
14.00
14.25
15.35
15.40
17.20
17.25
18.10
18.35
18.45
19.45
20.20
20.40
22.30
23.30
Variete za najmlajše Nan.: Zanna Bianca Nad.: Paradise Beach Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme
Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Dnevnik
Film: Ti volgio bene, papa (dram., ZDA ’92) Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile Mednarodni pohod za mir (iz Firenc)
Dnevnik in Sport Variete: Go-Cart TV film: Storia di Chiara (dram.. It. ’94, i. B. De Rossi, R. Atzorn, 1. del) Dok.:	Pinzillacchere
(zgodovina varieteja) Dnevnik in vreme, 0.10 Iz Parlamenta
m RAI 3
6.00
8.50
10.30
12.00
12.15
Jutranji dnevnik, vreme Film: La voce del silen-zio (dram., It.-Fr. ’53) Dok.: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, Faust, 11.30 Media/Men-te. Znanstveni dnevnik Dnevnik
Glasba: Orchestra!
12.55
13.00
14.00 14.50 15.20
17.00
19.00
19.50
20.30
22.30 22.55
0.30
Drobci jazza
Kjlub vsemu, moja Italija, 13.35 Gassman sreča Danteja
Deželne vesti, dnevnik Nan.: Vita da strega Športno popoldne,vreme Aktualno:	Davvero,
17.30 Glas gospodarja, 17.55 Svet med vodo in zemljo, 18.20 nan. Dnevnik, deželne vesti Variete: Producer Club, 20.05 BlobCartoon, Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 Niente da perdere Dnevnik, pregled tiska
7.25
12.30 12.50
13.30 14.00 15.15
17.10
18.00
20.30
22.50
1.00
1.20
Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicith, 10.55 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Dnevnik Rubrika o lepoti Film: II magnifico scher-zo (kom., ZDA ’52, i. C. Grant, G. Rogers) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci) Dnevne zanimivosti -Giomo per giomo, vmes (19.00) dnevnik in vreme Variete: Una sera c’ im contrammo
Film: Romanzo popolare (kom., It. '74, i. U. To-gnazzi, O. Muti), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Serpico
|§] CANALE5
	Na prvi strani, vreme
	-Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Nan.: Robinsonovi
	Variete: Časa Castagna
	Otroški variete
	Dnevnik TG5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik in vreme
	Striscia la notizia
	Variete: I magnifici 10 -Čudovitih 10 (vodita G. Scotti, P. Barale)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Striscia la notizia
ITALIA 1
Otroški variete
Nan.: Le strade si San
Francisco (i. K. Malden)
Odprti studio
Fatti e misfatti, 12.50
Šport studio
Otroški variete
Varieteja: Generazione X,
16.15 Appuntamento al
buio, 17.00 Village
Nan.: California Dreams,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Šport studio Nan.: College, 19.50 II principe di Bel Air Film: Una pallottola spuntata 2 1/2 (kom., ZDA '91, i. L. Nielsen) Film: Robocop 2 (fant., ZDA '90, i. P. VVeller) Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 šport
Nan.: Baretta, 3.00 Su-percar
# TELE 4
S 19.30, 22.15, 00.20 Doji godki in odmevi M Film: Fuoco fatuo (’63) Nan.: Evening Shade
(#) MONTECARLO
6.30
11.30
12.25
12.45
13.00
15.00
17.15
18.25
18.50
20.40
22.40
23.40 0.45 2.00
118.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Anna Karenina Film: Amore al cioccola-to (kom., VB-Fr. ’92) Variete: Tappeto volante Film: I leoni dell’aria
Risanka: Popaj 91*81 Dnevnik
BORIS 5.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Telefon: (040) 214867 - 214871^
gjT SLOVENIJA 1
10.20
10.45
11.35
12.00
12.25
13.00
14.45
15.05 15.35
17.00
17.10
18.00
18.30
18.45
19.10
19.30
20.05
20.30 21.40
22.05
22.25
22.45
23.20
Gobi in prijatelji,
7. del risane serije Azijska magistrala,
1. del japonske dokumentarne serije Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 3. del angleške dokumentarne oddaje Alpe-Donava-Jadran Poročila
Borštnikovo srečanje, kronika
Biblija: Pavlovi pismi Korincanom, 32. oddaja Pot v Damask, film po gledališkem delu TV dnevnik 1 Male sive celice, kviz Lahko noč ljubica,
6. del angleške serije Umetniki za svet Kolo sreče, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Prerokbe ognja, dok. film Od kod so vse te rožice?, dokumentarni film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova:
Noro zaljubljena,
5. del ameriške serije Poročevalka s sodišča, 6. del nemške serije
fr* SLOVENIJA 2
13.00
14.40
15.10
16.10
16.40
17.10
18.00
18.45
19.15
20.05
22.20
Euronews Zgodbe iz školjke Tedenski izbor:
Karel Veliki, pon. 3. dela Lahko noč, ljubica, 5. del Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, 3. del nanizanke Poročevalka s sodišča,
5. del nemške serije RPL - studio Luvvigana Odkrivanje zemlje, amer. izobraž. serija, 23. del V vrtincu
Športna sreda: košarka za pokal R. Korača: BVVC Maribor - Asvel, prenos PEP v košarki (Ž): Ježica -Galatasaray, 2. polčas, posnetek iz Ljubljane Omizje
A KANALA
10.10
11.15
17.30
17.50
18.15
18.45
19.00 19.10
20.00
20.50 21.55
22.30 23.05 23.05 00.10
A - shop, Spot tedna Ponovitve
Spot tedna, A - shop Dracula, 16. del serije Zgodovina ameriškega podjetništva, pon.
A -shop
Novice, risanka
Luč svetlobe, 541. del
Sirene, 7. del policijske
nanizanke
Unpato, pogovor v studiu Dance session Beimy Hill, 25. del Novice
Epikurejske zgodbe, pon. Videostrani
IH Koper
Euronews
Dialogi,
vodi Maurizio Bekar Tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika TV dnevnik,
Vsedanes
Tečaj angleškega jezika Nočni sodnik, nanizanka
Piranski glasbeni večeri Vsed&nes -tv dnevnik Ko Adam spi, ameriška komedija, 1964 Igrajo: Ann Margaret, Anthony Franciosa in drugi.
Režija: Jean Negulesco
OMF Avstrija 1
06.00
06.25
09.00
09.45
10.30
11.15
13.00
13.25
13.40
14.05
15.40
16.25 17.10 17.35
18.05
19.30
19.53
20.00 20.15
22.15
22.35
23.35 23.40
01.05
02.05 03.55
05.25
Fantastične zgodbe, Meteor
Otroški program, ponovitev
Umor, je napisala, pon. Baywatch, pon.
Vesoljska ladja Enterprise Columbo: Velika ukana, pon. ameriške tv kriminalke, 1989 Otroški program Peter Pan in gusarji Konfeti
Mila Superstar Am dam des Vesoljska ladja Enterprise: Različna brata Baywatch:
Umazani boji Strašno prijazna družina: Superzvezda Marcy Zlata dekleta:
Grehi velikega očka Iz dobrega gnezda:
Izlet v naravo Čas v sliki Vreme Sport
Lepo dekle,
ameriška komedija, 1989 Režija: Garry Marshall Igrajo: Julia Roberts, Richard Gere in drugi. Nogomet
Faust, 1. del nemške serije
Cas v sliki
Moje najbolj uspešno leto,
ameriška komedija, 1982 Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, pon. Smrtonosne sanje, pon. ameriškega tv trilerja Potovanje v Saharo
mHIPAvstrija 2
09.05
10.05
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00
19.00
19.30
20.00 20.15
22.00
22.30
23.20
00.55
Schiejok, pon.
Angleška poroka, ponovitev nemške komedije, 1934
Na drugi strani puščave: Marsabit, pon.
Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica:
Bil je divjih živalih Umor, je napisala: Na poti v Las Vegas Vsak dan z Schiejokom Cas v sliki
Zvezna dežela danes Čas v sliki Pogledi od strani Nikolajeva cerkev, 1. del nemškega tv filma Čas v sliki Državljanska vojna.
4. del dokumentarne serije: Požar velikih razsežnosti
Dar zemlje, avstrijski tv film, 1986
Bojujem se za sinova, 6. del
ušmm
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slavnostni koncert iz atrija Narodnega doma v Ljubljani; 22.30 Etnoglasba sveta; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.35 Ob-vestila;12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem;22.20 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Koncert; 19.30 Borštnikovo srečanje; 21.30 Ars an-tigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti; •11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.15 20 Modrih, 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj,-povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgo-
\dovi.na Istre; 14.50 Single
tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice;
12.15	Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22,00 Velike radosti;
24.00	New Age.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.00,
15.00	Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica Di-scotegue Gauloises Blon-des; 20.00 Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00. 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio študent
8.00	RoboKak, 11.00 139. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije;
19.00	TB: Lazy Cowgirls;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10,00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik;
9.15	Odprta knjiga: Humor na slovenski način (r. A. Rustja); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 ZPZ Rotovž iz Maribora; 13.20 Orkestri; 12.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: G. Demšar; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik.	.
						
24. oktober 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,70	86,50	12,04	12,29	7,25	7,75
A banka Koper	85,45	86,45	12,00	12,27	7,24	7,71
A banka Nova Gorica	85,70	86,25	12,03	12,26	7,25	7,70
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,60	86,60	12,05	12,35	7,45	8,25
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,70	86,60	12,10	12,30	7,40	7,80
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	86,01	86,38	12,09	12,24	7,25	7,48
Game 2 us	86,20	86,40	12,18	12,28	7,30	7,63
Tel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	85,90	86,50	12,10	12,30	7,40	7,90
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje	86,00	86,45	12,15	12,25	7,20	7,60
Tel: 063/26615, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	85,80	86,20	12,15	12,25	7,20	7,60
Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	86,00	86,45	12,00	12,10	7,20	7,60
Tek 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	86,00	86,45	12,15	12,25	7,20	7,60
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	86,00	86,45	12,15	12,25	7,20	7,60
Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	86,00	86,45	12,15	12,25	7,20	7,60
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	85,70	86,05	12,12	12,20	7,20	7,60
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,75	86,10	11,97	12,25	7,20	7,75
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	86,00	86,70	12,10	12,30	7,30	7,75
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603	85,65	85,95	12,06	12,18	7,50	7,67
Poštna banka'Slovenije	84,65	86,35	10,85	12,25	6,80	7,80
Publikum Ljubljana, t: 312-57	86,16	86,24	12,19	12,22	7,47	7,54
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	86,03	86,26	12,13	12,19	7,41	7,57
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	86,00	86,35	12,19	12,22	7,40	7,75
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,80	86,00	12,15	12,18	7,40	7,72
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,40	86,05	12,14	12,23	7,30	7,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	86,10	86,25	12,15	12,19	7,40	7,48
Publikum NM, t: 068/ 322-490	86,10	86,38	12,15	12,25	7,45	7,72
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	86,00	86,35	12,16	12,29	7,40	7,65
Publikum Portorož, t: 066/747-240	86,00	86,25	12,12	12,19	7,40	7,56
Publikum Ljubljana Miklošičeva	86,18	86,20	12,20	12,23	7,46	7,54
SKB d.d.,***	84,85	86,50	12,01	12,36	7,15	7,65
SHP Kranj, t: 064/331-741	86,25	86,45	12,14	12,20	7,60	7,80
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,90	86,55	12,05	12,28	7,30	7,75
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	85,50	86,45	12,02	12,27	7,30	7,75
Upimo Ljubljana, t: 212-073	-			-	-	
lecaji po poslovnim enoian bKt) oanKe a.a. so lanKO raznem:"""				včerajšnji tečaji		
Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni. Menjalnice lahko sproti						
spreminjajo tečaje po anevm ponuabi m povpraševanju.						
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel, +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
24. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1583,00	1652,00
nemška marka	1142,00	1189,00
francoski frank	324,00	337,00
holandski gulden	1020,00	1062,00
belgijski frank	55,50	57,80
funt šterling	2501,00	2603,00
irski šterling	2564,00	2668,00
danska krona	294,00	306,00
grška drahma	6,80	7,30
kanadski dolar	1155,00	1202,00
japonski jen	15,80	16,50
švicarski frank	1406,00	1463,00
avstrijski šiling	162,30	169,00
norveška krona	257,00	268,00
švedska krona	237,00	247,00
portugalski escudo	10,80	11,20
španska pezeta	13,10	13,80
avstralski dolar	1187,00	1235,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,30
hrvaška kuna	270,00	295,00
		
24. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1590,00	1640,00
nemška marka	1153,00	1188,00
francoski frank	326,00	337,00
holandski gulden	1024,00	1054,00
belgijski frank	55,80	57,60
funt šterling	2512,00	2602,00
irski šterling	2576,00	2671,00
danska krona	295,00	305,00
grška drahma	6,80	7,40
kanadski dolar	1160,00	1200,00
švicarski frank	1419,00	1454,00
avstrijski šiling	163,10	168,10
slovenski tolar	12,80	
			
24, OKTOBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
16. OKTOBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4176	1.4216	1.4256
funt šterling	2.2325	2.2395	2.2456
irski funt	2.2819	2.2889	2,2959
kanadski dolar	1.0565	1.0605	1.0645
nizozemski gulden	89.223	89.333	89.443
švicarski frank	123.50	123.60	123.70
belgijski frank	4.8527	4.8627	4.8727
francoski frank	28.600	28.660	28.720
danska krona	25.730	25.790	25.850
norveška krona	22.698	22.758	22.818
švedska krona	20.394	20.454	20.514
italijanska lira	0,8825	0.8865	0.8905
avstrijski šiling	14.191	14.211	14.231
španska peseta	1.1557	1.1597	1.1637
portugalski escudo	0.9482	0.9512	0.9542
japonski jen	1.4122	1.4137	1.4152
finska marka	32.920	33.000	33.080
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 25.10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM 86.02	86.43
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz 2A tolarje.
.	Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 205 z dne 24. 10. 1995 - Tečaji veljajo od 25. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
franK
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
igo
87,9660
1199,2110
410,1032
85,2191
2168,8757
2790,0011
2395,8903
8439,2049
7,2400
2268,2811 117,0180 7534,9440 1903,0407 79,6999 1755,1015 10381,9099 185,0717 117,0180 153,9185 96,9496
88,2307
1201,5196
411,3372
85,4755
2175.1064 2798,3963 2403,0996 8464,5987
51,0669
190,6989
7,2618
2275.1064 117,3701
7557,6169
1908,7670
79,9397
1760,3826
10413,1493
185,6286
117,3701
154,3816
97,2413
88,4954
1206,4280
412,5712
85,7319 2181,9281 2806,7915 2410,3089 8489,9925 51,2201 191,2710 7,2836 2281,9317 117,7222 7580,2898 1914,4933 80,1795 1765,6637 10444,3887 186,1855 117,7222 154,8447 . 97,5330
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25.10.1995
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečoj zo vpis v %			tekoča nominalna vrednost (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
20.3.96	147	98.8564%	98.1201%	98.4882%	1,700,000 170.000	840,280 84,028	834,021 83,402	1,674,300 167,430
ljubljanska Tečajnica borznega trga
st.: 202 Datum: 24. 10. 1995
utBUAN* srag aoa>ccr«c.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	K. sprem	datum povpias ponudba			Max.	Min.	looosrr
	MT?	■ f.W.T		ilSfifli						
zc	800	(11.5,95)	12.000		20.10.	11.300	12.090			
>8B	665	(13.6.95)	17.676	,13	24.10.	17.560	17.630	17.710	17.520	12,338
>AL	500	(2)(11.9.95)	19.665	,80-	24.10.	19.630	19.790	19.710	19.630	2.136
MR	1000	(24,2.95.)	36.774	,21-	24.10,	36.530	36.640	37.150	36.400	49.240
	M??									
Ml	10,0	2.(1.10.95)	104,1	,04	24.10.	104,0	105,0	104,3	103,0	275
1S01	8,0	5.(30.6.95)	103,0		24.10.	103,0	103,1	103,2	102,8	6.439
1S02	9,5	10.(1.10.95)	113,3	,04-	24.10.	113,3	113,5	113,4	113,3	18.234
(S08	5,0	4.(31.5.95)	95,5		20.10.	92,6	95,5			
(Sil	7,0	5.(15.7.95)	99,1	,62	24.10.	99,1	103,0	99,1	99,1	2.139
(SL1D	8,0	5.(30.6.95)	102,0	,21	24.10.	101,5		102,0	101,9	429
(SL2D	9,5	10.(1.10.95)	113,0		23.10.	111,0	114,5			
Ml	10,0	4.(1.11.94)	103,5	,39	24.10.	103,1	104,0	103,5	103,1	6.005
Ml	5,0	3.(30.6.95)	81,5		24.10.	78,0	83,0	81,5	81,5	352
	ME		23333	2333!						
3TBR	300	[2)(28.7.95.)	14.367A	3,22-	24.10.	14.660	14.890	14.880	14.260	8,692
3AD	10.000	(1.6.94.)	132,911	2,95	24.10.	134,000	134,350	134,850	129,500	78.417
M)	1715	(24.5.95.)	20.282	1,17-	24.10.	20.300	20.800	20.700	20.000	3.955
SPGR		(10)	23,1004	1,22	24.10.	21,000	23.120	23,100	23.100	4.620
MR		(D	17.364	1,54-	24,10.	17.140	17.890	17,550	17.200	3.181
m	218	(30.3.93.)	13.885	1,70-	24.10.	13.930	14.080	14.550	13.860	396.823
m	200	(26.6.95.)	4.432	2,89	24,10.	4.400	4.410	4.448	4.329	20.852
im		(5)	972,2	3,14	24.10.	968,0	973,0	988,0	966,0	12.163
	mr,			TT3T						
KBTP	2750	(22.6.95)	37.582	,97	24.10.	37.300	37.850	37,730	37.310	2.405
M		(D	44.531	6,22	24.10.	44.310	44.790	45.000	43.600	19.326
IMF	720	(25,5.95.)	15.248	8,92	24.10,	14.750		15,400	14.490	1,006
m		(D	43.520	,23	24.10.	43,510	43.750	43.520	43,520	218
	We			mm						
Z2	12,0	4.(1.11.94)	99,5		12.10.	100,0				
DZG	11,0	4.(1.1.95)	103,8		23.10.	103,0	104,5			
M	12,0	7,(1.6.95)	101,5		16.10.	98,5	102,0			
PGO	10,0	2.(1.6.95)	102,6		20.10.	101,8	102,6			
SZil	10,0	2.(15.9.95)	104,6		20.10,	104,6	112,0			
Tečajnica izvenborznega trga
ST. 202/95 - 24. 10. 1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min. |	looo sn|
	ifiia									
m			4.448		19.10.	3.250	4.800			
SRD0	200	7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	2.001	5.300			
HBR0	55	(1.6.95)	3.634	,97	24.10,	3.201	3.699	3.699	3.201	84
ER			2.266	1,95-	24.10.	2.201	2.490	2,300	2.250	385
6DR0		(15,6.95)	10.008	,08	24.10.	10.000	11,800	10.010	10,000	120
(GSR			567,4	1,54	24.10.	571,0	589,0	577,0	565,0	11.917
		Kratiti	mitri n	IUTK«						
HUPO	320	(1.6.95)	3.047	4,63-	24.10.	3.035	3.140	3,050	3,034	168
KEPI						30,000				
KBPP			31.372	,07-	24.10.	30.700	32.300	31.700	31.000	3.765
RGPO		(6)	1,000		19.10.	900,0	1.099			
MG	360	(25.5.95)	7.652	6,02	24.10,	7.420	8.150	8.900	7.100	459
IDUUMIllK	TTera								■	
LOK	10,0	6.(1.10.95)	102,8	,05	24.10.	102,2	102,8	102,8	102,8	8
MLJ0	10,0	6,(1.4.95)	103,8	,49	24.10.	103,0	105,4	103,8	103,8	232
3SM0	10,0	4.(1.9.95)	103,3	,98	24.10.	102,1	105,0	103,3	103,3	1.087
3LS0	10,0	5.(1.10.95)	104,3		23.10.	103,5	105,0			
3NM	11,0	3.(1.9.95)	103,9		23.10.	103,2	105,0			
3P0	10,0	7.jl.8.95)	100,5		13.10.	100,1	103,5			
IM	8,50	3.(15.10.95)	100,0		14.9.	80,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.10.95)	104,1	,09	24.10.	104,2	104,5	104,2	104,0	3.460
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM _
60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT)
19.4.
Tolarski blag. zapisi BS z nakupnim bonom
BSB3breznaLbona(l. 12.95) delna! bona (v SITI NBS2 delnak.bona(vSIl)NBS3
Dvodelni prenosljivi blagi
BMT5
BMD5
BM5
BVT5
BVD5
BV5
BMD6
98,4
650,0
4.636
101,4
100,3
100.9
95.9
96,5
24.10.
23.10.
24.10.
SBEBBTO
4.9.
6.10.
18.8. 4.9.
6.10.
98,2
300,0
4.561
96,0
98,7
1.500
4.634
98,4
4.780
492
1.734
SBI
BIO
24.10.95	prejšnji	d T	d%
T75T37Z2	i .3/4,n	-0,39	-U,Ub
24.10.95	prejšnji	d T	d%
10/,9/	10/,9/	0,00	O,O0
Vse pr^ pricham Op: Obv, law. m	z^ia	v ak(caiwa jo	ddnice toliko v 31; obv’. k^>
’*■" ........ ' iish^S-su^ffidiramtig3V^Z-zadižamtigw.;*-dose^l(>{xlsto
----—-j-— ns4ntezanuiiEtm<x^^
FMD.MKZ.TCIRvBDso
pcsednik je hkrati kpl in predal isti, dnevna sprananba tečap; - dosES.
RS08, RS«, SKB! OZG, PCE, PGO, RJ, RGSl;V SBIsovtijutinn
SKBR,ra,SAUNIKR,DAD,FT
zapadel 1.6.95, niM izplačan; (5}od 12.4.91 delnica kotira brez kupona zb
di ia^ai^ divideaii: (8}dividaxk se nanaša na nedeljaio ddro (10}o divjdmdi bo odlo^ ski^ delnkajev; obr. m. - ofcrstna merapMHiice); div. -dhidaita (delnice) vSTT.Ceni navedeno dregate; nmjniiHiajvišji oz najnižji tečaj delte vrednostne^ papiija;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
24.10.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.3902	1.3912	1.3935	1.3845
JAPONSKA	jen	100.45	t00.55	100.43	99.90
V. BRITANIJA	funt	1.5784	1.5794	1.5828	1.5775
ŠVICA	frank	1.1360	1.1370	1.1350	1.1245
FRANCIJA	frank	4.8900	4.8950	4.9044	4.8700
NIZOZEMSKA	gulden	1.5580	1.5580	1.5610	1.5506
ITALIJA	lira	1615.90	1617.40	1618.00	1612.50
BELGIJA	frank	28.540	28.550	29.650	28.500
AVSTRIJA	Šiling	9.7360	9.7380	9.8075	9.7430
ŠPANIJA	pezeta	120.93	121.00	121.10	120.25
ŠVEDSKA	krona	6.6473	6.6448	6.6920	6.6060
NORVEŠKA	krona	6.1765	6.1795	6.1385	6.1385
DANSKA	krona	5.4030	5.4065	5.4050	5.3880
FINSKA	marka	4.1929	4.1979	4.2090	4.1819
PORTUGALSKA eskudo		146.78	146.88	147.30	146.60
IRSKA	funt	1.6170	1.6190	1.6255	1.6160
GRČIJA	drahma	230.90	231.00	230.90	229.29
KANADA	dolar	1.3721	1.3717	1.3790	1.3670
AVSTRALIJA	dolar	0.7460	0.7465	0.7513	0.7450
EVROPA	ECU	1.3100	1.3110	1.3170	1.3095
zlato		382.30	382.80		
srebro		5.33	5.30		
			
24. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1615,320	—
ECU	—	2122,370	—
nemška marka	—	1162,940	—
francoski frank	—	330,640	—
funt šterling	—	2554,630	—
holandski gulden	—	1038,260	—
belgijski frank	—	56,509	—
španska pezeta	—	13,374	—
danska krona	—	299,110	—
irski funt	— -	2623,120	—
grška drahma	—	7,020	—
portugalski escudo	—	• 10,983	—
kanadski dolar	—	1172,650	—
japonski jen	—	16,145	—
švicarski frank	—	1429,740	—
avstrijski šiling	—	165,250	—
norveška krona	—	262,330	—
švedska krona	—	241,900	—
finska marka	—	384,050	—
avstralski dolar	—	1207,290	—
		
24. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8000	10,3000
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,4000	16,2000
švicarski frank	849,0000	881,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemškd merke	690,6000	716,6000
itdlijenske lira	0,6110	0,6450
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	143,2000	149,8000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6000	10,1000
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
		
SLOVENIJA		
SNG LJUBLJANA
Veliki oder
MUSEUM
LO SCMTTORE
— PREMIERA —
25. oktober ob 22. uri
MU/KUM v sodelovanju s SNG DRAMA produkcija PANOPTIKON koprodukcija ŠOU koprodukcija
Znova na programu - uspešnica iz prejšnje sezone odslej na velikem odru!
Četrtek, 26. oktobra, ob 19.30: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO).
Petek, 27. oktobra, ob 19.30: IVAN CANKAR: HLAPCI. Abonma PETEK in IZVEN (KONTO).
Mala drama
Četrtek, 26. oktobra, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN (KONTO).
Petek, 27. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN (KONTO).
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. in od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Jutri, 26. oktobra, ob 19.30: H. H. Gu-dmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN.
Petek, 27. oktobra: A. P. Cehov: GALEB, za IZVEN in KONTO. Zaradi tehničnih težav predstava odpade.
Mala scena-MGL
L VVilson: ZAŽGI,
Danes, 25. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN,
petek, 27.oktobra, ob 22.30, za IZVEN. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Vpis abonmajev
Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za sezono 1995/96, in sicer:
Vpis bo do 28. oktobra pri blagajni Opere na Župančičevi 1 (tel.: 061/331-950) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18.-ure ter v soboto od 9. do 12. ure.
V četrtek, 26. oktobra, bo vpis neprekinjeno od 9. do 18. ure.
.UPOKOJENCI, STUDENTI IN DIJAKI IMAJO POPUST!
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER
Ljubljana - Dom španskih borcev - 25. oktobra ob 19. uri; Celje, 27. oktobra ob 19.30.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Kulturnica, Zidovska steza 1
Jutri, 26. oktobra, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, IZVEN.
Veliki oder
Petek, 27. oktobra, ob 19.30: Munre Leaf -Milan Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, PREMIERA.
KUD FRANCE PREŠEREN
Sobota, 28. oktobra, ob 20. uri: RUPERT MAROVT, gledališka kriminalka. Igra: Andrej Rozman-Roza.,
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Jutri, 26. oktobra, ob 19.30: F. Sehovič: KURBE, premiera, za abonma RED PREMIERSKI in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija, režija Marjan Bevk. danes, 25. oktobra, ob 19.30, za IZVEN-IZVEN in konto - RAZPRODANO.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Do nedelje bo v tržaškem gledališču Miela 10. festival
latinskoameriškega filma.
Tokratna retrospektiva je namenjena delu mehiškega režiserja Emilia Fernandeza »El India« (na sliki).
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes, 25. oktobra, ob 20. uri: SLAVNOSTNI KONCERT! OD ŠTREKLJEVIH LJUDSKIH PESMI IN ZAPISOV DO SODOBNIH SKLADB NA LJUDSKO TEMO. Nastopajo ljudski pevci in godci, poustvarjalci ljudske glasbe, Komorni orkester Marka Muniha, mešani zbor Canticum, Trio Tratamora Slove-nica, sopranistka Hitomi Akiyama in drugi. Program: ljudske pesmi in krstne izvedbe skladb. Atrij narodnega muzeja.
Danes, 25. oktobra, ob 19. uri: argentinski večer z Ernestom Sabatom. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/ 222-815.
LJUBLJANA
Danes, 25. oktobra, ob 23. uri v ljubljanskem klubu B-51 na Gerbičevi 51, bo koncert igrive punk skupine Harries iz Nizozemske. Vstop je prost.
V četrtek 26. oktobra, ob 21.30, v diskoteki DC-3 Dakota, bo ob petnajsti obletnici svosjega delovanja nastopila skupina LA-IBACH. Poseben gost večera bo PETER PARACELSUS. Koncertu bo sledil celonočni RAVE TO THE GRAVE PARTV.
PORTOROŽ
Danes, 25. oktobra, ob 20.30 bo v portoroškem Avditoriju jazz koncert Tria Re-
nata Chiccoja. Priljubljeni Renato Chic-co iz Izole, sedaj živeč v New Yorku, prihaja tokrat v trio zasedbi.
KUD FRANCE PREŠEREN
Danes, 25. oktobra, ob 20. uri bo koncert skupine ALIČE DO-NUT (New York). Kot predskupina bodo nastopili ULTRABIDE (Japonska).
CAFE TEATER. LJUBLJANA
V petek, 27. oktobra, ob 22. uri bo v kavarni Grand hotela Union nastopil Zijah A. Sokolović s predstavo CABAres, (ca-bare), Peace Fund, International.
ŠKOFJA LOKA
Jutri, 26. oktobra, ob 17.30 bo v kapeli Puštalskega gradu koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka.
	
SLOVENIJA	FJK
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Jutri, 26. t. m., ob 16. uri (red G) in v petek, 27. t. m., ob 20.30 (red F) Aishilova igra »Sedmerica proti Tebam«. Režija Mario Uršič.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri gostuje KD Španski borci iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo Dodatni kupon. Prodaja abonmajev od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 29. t.m., ob 18.00 (red B) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia. Nastopil bo solist Uto Ughi. Na programu Aubertin, Mendelssohn, Bartholdy, Schubert.
Vstopnice pri blagajni gledališča.
Do 31. t.m. lahko potrdite prejšnje abonmaje,
medtem ko se lahko odločite za novi abonma do 2.12.1995 pri blagajni Dvorane Tipcovich ali na univerzi in pri podjetjih.
Gledališče Cristallo - La Gtpitrada: Danes, 25. t.m., ob 20.30 komedija »UnTsotta nel giardino« Nini Perno in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio. Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UTAT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Gledališče Rossetti: Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi.
GORICA
Kulturni dom: jutri, 25. t. m., ob 20.30 gostuje KD Španski borci iz Ljubljane s komedijo Mira Gavrana »Mož moje žene«. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo Dodatni kupon.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 25. t. m., ob 19.30 »Messa die Requiem«.
V četrtek, 26. t.m„ ob 19.30 P. Mascagni »Caval-leria rasticana« in R, Leoncavallo »Baiazzo«; v petek, 27. t.m., ob 19.30 A. Cehov »Tri sestre*.V nedeljo, 29. t.m., ob 19.00 A.Cehov »Tri sestre«. RADIŠE: v Kulturnem domu bo danes, 25. t. m.,
ob 20. uri »Dober večer sosed - Guten Abend, Nachbar« - dvojezična kulturna prireditev. ŠENTJANŽ V ROŽU: k+k center - SPZ:danes, 25. t. m., ob 19. uri Thomas Pluch: D as Dorf an der Grenze (Vas ob meji).
V soboto, 28. t.m., ob 20.00 - Felix Mitterer »Zdrahi v božji hiši. Režija Marjan Bevk.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUB L J A N A
O K O 8 k t J 9 II, : $95
DANES, 25. OKTOBRA Ob 15. uri in 18.30: V JARKU,Shinobu Vaguchi, Japonska, 1993 (Fokus, KD, Kinoteka)
Ob 18. in 22. uri: DVA BRATA ENE SESTRE, Teresa Villaverde, Portugalska, 1994 (Perspektive, LD, Kinoteka) in PISMO EROSU, Joško Petkovič, Avstralija, 1995 (Dokumentarci, Dvorana ZKOS)
Ob 18.30:FRANCOZINJA, Regis VVargnier, Francija, 1995 (Predpremiere, Kinoteka)
Ob 20.15: NEBEŠKA BITJA, Peter Jackson, Nova Zelandija, 1994 (Predpremiere, LD) Ob 21. uri: SANJSKA DEKLETA, Kirn Longi-notto in Jano Wiliams, Vel. Britanija, 1993 (Dokumentarci, KD)
Informacije: recepcija festivala (od 16.30 do 21. ure) in blagajna Cankarjevega doma.
BORŠTNIKOVO SREČANJE, MARIBOR
Današnje prireditve:
Ob 19. uri: H. Barker: LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, tekmovalni program, Velika dvorana.
Ob 20. uri: J. Genet: BALKON. Gledališka skupina študentov francoščine Les Theatreux. Na malem odru.
Ob 20.30 v Narodnem domu: E. Car: PO-
REDUSOV JANOS.
Ob 22. uri na Starem odru: EDIP. Tragična farsa. Gledališče Torikos, Rusija.
Ob 21. uri: M. Muhič: LIZIKA. V domu Lizike Jančar.
Ob 20. uri: TRI VISOKE ŽENE. Gledališče Marina Držiča, Dubrovnik. Režija: Nenni Delmestre. Gostovanje BS v Zagrebu.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gregorčičeva dvorana: jutri, 26. t. m., ob 20.30 vabita Tržaška knjigama in Slovenski klub na predstavitev knjige »Slovenija - podoba evropskega naroda«. O avtorju Jožku Šavliju bo spregovoril prof. Janko Jež.
OPČINE
Prosvetni dom-Knjižnica P. Tomažič m tovariši: jutri, 26. t. m., ob 20. uri vabita Kulturni krožek Ob pečini in Krožek Istria na srečanje s pisateljem Fulviom Tomizzo in predstavitev svojo zadnjo knjigo »Me porte di Trieste«.
CANKARJEV DOM
Samo še danes v Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995.
Danes, 25. oktobra ob 20. uri bo v Mali galeriji otvoritev fotografske razstave avstrijskega umetnika Maxa Aufischerja.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdžiskega Ikone.
Avla Nove ljubljanske banke.-Trg republike 2
V	avli razstavlja akademski slikar Miha Boljka.
MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5
V	galeriji je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto žensk do 26. oktobra na ogled razstava Stereo-Tip.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji je na ogled razstava del slikarja Vladimirja Lamuta.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA. KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA SKUP
V	galeriji je na ogled razstava Ljubljana - Budimpešta: Cas kot struktura, metoda kot pomen.
MODERNA GALERIJA. Tomšičevo 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna -razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja.
GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6
V	galeriji razstavlja svoje fotografije francoski fotograf Jeanloup Sieff. Za ljubljansko razstavo je Sieff pripravil izbor črnobelih fotografij iz cikla Le Pariš des Artistes (Pariz umetnikov). VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
V	galeriji je na ogled razstava papirnih del-IRWIN.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	galeriji je na ogled razstava Antonia Živkoviča BERLIN, GERLITZER PARK.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti, avtorja Jeana Marca Busta-manteja.
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Re-baudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bonavventu-ra in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
8. novembra, ob 21.00 - Koncert pianistov Claudia Mat-tioto in Gnido Scano. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spi-vakova (violina) in I. Tcheto-neva (klavir) iz Moskve. Športna palaca pri Carboli
V	soboto, 28. t. m., ob 20. uri celovečerni koncert skupine I Nomadi. Prodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spi-vakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Čajkovskij.
PORDENON
V	športni palači bo 6. in 7. novembra nastopil Zucchero.
TREVISO
V	športni palači bo 13. in 14. novembra nastopil Anto-nello Venditti.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
PalaCa Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Galerija Art Light Hall: do 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Urnik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00.
Grad sv. Justa -Bastione Fiorito: Do 12. novembra je na ogled skupinska razstava. Urnik: vsak dan od 11.00 do 17.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Galerija Torbandena: danes, 25. t.m., ob 18. uri otvoritev skupinske razstave z naslovom »Italijanske pokrajine«. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
10. Festival latinsko-ameriškega filma: v Kavarni San Marco je na ogled razstava risb iz zasebne zbirke Joaquina Lavada »Quino«; v gledališču Miela pa razstava fotografij o Emiliu Fernandezu »El Indio«.
OPČINE
SKD Tabor: na ogled je razstava umetnika Bruna Canelle.
GORICA
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvor-
cu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t. m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Deželna galerija: do 19.11. razstavlja španski umetnik Mor-quillas »Protocolos Europeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 5.11. razstavlja Gustav Januš.
KOLESARSTVO / V ZASLEDOVALNI VOŽNJI
SMUČANJE / V MILANU
NOVICE
Francozi slavili pred Avstralci
Tretjo je bila Nemčija - Chris Boardman premagal rojaka Graema Obreeja
Dvoboji Koširja, Tombe in drugih asov v dvorani
Tekma bo 3. novembra
PARIZ - Na odprtem dvoranskem prvenstvu v zasledovalni vožnji je francoska kolesarska reprezentanca v športni palači Bercy v Parizu zmagala pred Avstralijo in Nemčijo. V posamičnem sprintu je zmagal Avstralec Darryn Hill, svetovni prvak iz Bogote, pred Spancem Josejem Moreno in Nemcem Jensom Fied-lerjem.
Britanski obračun v zasledovalni vožnji na štiri kilometre med Chrisom Boardmanom (na sliki AP) in svetovnim prvakom v zasledovalni vožnji Grae-mom Obreejem je dobil Boardman, ki je tako prvič po poškodbi gležnja spet zmagal na kaki večji tekmi. Pri tem mu je precej pomagala smola njegovega tekmeca, saj je Obreeju tik pred Startom odpadel pedal. Zato je nastopil s sposojenim kolesom, s katerim pa ni imel možnosti za zmago. Boardman je dosegel cas 4:39.821, Obree pa je zaostal za 1.7 sekunde.
Izidi:	posamezno -
Sprint: 1. Darryn Hill (Avs), 2. Jose Moreno (Spa), 3. Jens Fiedler (Nem); zasledovalna vožnja: 1. Andrea Colinelli (Ita), 2. Philippe Ermenault (Fra), 3. Zach Conrad (ZDA); točkovanje:
1.	Jean-Michel Monin (Fra),
2.	Stuart 0’Grady (Avs), 3.
Erič Magnin (Fra); z motorno vleko: 1. Jimmy Madsen (Dan), 2. Brad McGee (Avs), 3. Erič Magnin (Fra); izločanje: 1. Federico Pariš (Ita), 2. Jacob Storm Piil (Dan), 3. Rod McGee (Avs); ekipno - Sprint: 1. Avstralija, 2. Italija, 3. Francija; zasledovalna vožnja: 1. Francija, 2. ZDA, 3. Avstralija; končni vrstni red reprezentanc: 1. Francija 159 toCk, 2. Avstralija 149,	3.
Nemčija 128, 4. Italija 125, 5. ZDA 122, 6. Španija 103, 7. Danska 87.
MILAN - Teden dni pred uradnim začetkom svetovnega smučarskega pokala v francoskem Tignesu bodo v Milanu organizirali spektakularno predpremiero, na kateri se bodo v slalomu v dvorani pomerili Jure Košir, Alberto Tomba, Marc Girardelli in drugi velemojstri vožnje med količki. Slalomsko progo, ki bo dolga 70 in široka dvanajst metrov in bo imela 16 metrov višinske razlike bodo s pomočjo snežnih topov pripravili v športni dvorani Forum v Milanu.
Smučarski asi se bodo pomerili v petek, 3. novembra, tekma pa bo potekala v več tekih. Na isti progi se bodo nato pomerile tudi italijan-
ske reprezentantke in tekmovalci v snovvboar-du, v soboto in nedeljo pa bodo dvoransko progo skupaj z asi belega cirkusa lahko preizkusili navadni smrtniki. Cena smučanja s Koširjem ali Tombo znaša 20 tisoC lir, izkupiček pa bodo namenili v dobrodelne namene.
Ob smučarskem spektaklu pa organizatorji pripravljajo tudi ekshibicijski tek svetovnega rekorderja v malem maratonu Kenijca Mosesa Tanuija, ki bo na zgornjem delu tribun v »Forumu« tekel na 3000 metrov (10 krogov po 300 m), z njegovim Časom pa se bodo nato lahko primerjali vsi ljubitelji teka.
Na rallyju po Kataloniji vodstvo prevzel Sainz
LORET DE MAR -Po 2. etapi rallyja po Kataloniji je vodstvo prevzel Spanec Carlos Sainz s subarujem. Sainz je izkoristil napako Finca Juhe Kankkunena (toyota), ki je zletel s ceste in je moral odstopiti. Pred tem je Finec dobil prvih šest specialnih preizkušenj in vodil. Za Spancem, ki vodi s Časom 3 ure 43 minut in 56 sekund, je na drugem mestu še en voznik subamja Colin McRae, ki zaostaja 8 sekund, tretji pa je trenutno Francoz Didier Auriol, ki pa zaostaja 52 sekund.
NA SOJENJU ZARADI GOLJUFIJE
Računovodja bremeni Kinga
Joseph Maffia ključna obremenilna priča proti bivšemu šefu
NEW YORK - Joseph Maffia, nekdanji računovodja boksarskega »kralja« Dona Kinga, je na sojenju nekdanjemu šefu zaradi zavarovalniške goljufije nastopil kot ključna priča obtožbe. Maffia je dejal, da njegov nekdanji šef, čeprav je od Časa Tysonovega vnovičnega boksanja zaslužil 60 milijonov ameriških dolarjev, nikoh ni dovolil svojim uslužbencem, da sami podpišejo Cek tudi za tako majhno vsoto, kot je 5 centov.
Maffia je pričal, da je imelo Kingovo podjetje »Don King Productions« pred Tysonovim prihodom leta 1986 povprečni letni dohodek od 10 do 20 milijonov ameriških dolarjev. S Tysono-vim boksanjem je ta zrasel na 60 milijonov dolarjev. King je Maffiji nekoC tudi povedal, da je človek vreden le toliko, kolikor ima denarja. Nekdanji računovodja je dejal, da je King za-
vračal vsakršno podpisovanje Čekov brez njegove odobritve. Maffia je sodišču pokazal 21 Čekov v vrednosti od 5 centov do 62.22 dolarjev in vsi so imeli Kingov podpis. Kinga pa ni skrbelo le za majhne vsote. Najmogočnejši mož svetovnega boksa je skoraj znorel, ko mu po enem od odpovedanih dvobojev zavarovalnica ni v trenutku izplačala 400.000 ameriških dolarjev odškodnine.
Maffia še ni začel pričati o odpovedanem dvoboju med Chavezom in Bra-zierom leta 1991, ki ga je Chavez odpovedal, potem ko si je porezal nos. King je takrat od londonskega Lloyda dobil
350.000	dolarjev. To je osnovna v verigi devetih Kingovih goljufij, ki so navedene v obtožnici in za katere mu preti pet let zapora ter denarna kazen
250.000	za vsako od goljufij.
- SELEKTORJA HRVAŠKE NOGOMETNE REPREZENTANCE ARETIRALI ŽE V PETEK V ŽENEVI h	
V zvezi s podku Čiro Bložević v z ŽENEVA - Že od petka je v je švicarsko reprezentanco, tre-zaporu v Luynesu na jugu nutno pa je selektor hrvaške Francije selektor hrvaške nogo- nogometne reprezentance. Ciro metne reprezentance Miroslav BlaževiC je praktično tudi edini BlaževiC. Vest o njegovi areta- lastnik Croatie (nekdanjega Di-ciji je prišla v javnost šele vCe- nama). raj, ko se je zvedelo, da so hr-	V zaporu so ga že zaslišali, 2. vaškega	nogometnega novembra pa ga bodo v Mar- strokovnjaka, ki ima ob hr- seillu soočili z Bemesom, ki ga vaškem tudi švicarski potni li- je junija tudi neposredno ob-st, aretirali na francoskem delu tožil sodelovanja v 01ympi-ženevskega letališča in takoj queovih podkupninskih aferah, nato odpeljali v Francijo. Za	Včeraj pa je nekdanji lastnik Blaževičem je bil namreč razpi- francoskega nogometnega klu-san mednarodni zaporni nalog, ba 01ympique Marseille Ber-ker naj bi po trditvah Jean-Pier- nard Tapie (na sliki AP ob rea Bemesa, bivšega generalne- prihodu na sodišCe) na žaga direktorja 01ympiquea iz slišanju na prizivnem sodišču Marseilla, BlaževiC v imenu te- priznal, da je na prejšnjih ga francoskega kluba kontakti- sojenjih o škandalu v zvezi z ral igralce nasprotnih klubov in prirejanjem oziroma kupo-se z njimi dogovarjal za laži- vanjem zmag za svoje moštvo ranje tekem.	lagal, ker ga je bilo strah zapo- BlaževiC ima za seboj izred- ra. Tapie je izjavil, da se je ju-no bogato nogometno kariero, ni j a leta 1993 res srečal z Bo-najprej kot igralec nato pa kot rom Primorcem, nekdanjim tre-trener. Tako je bil med drugim nerjem Valencije, in mu ponu-trener zagrebškega Dinama, dil denar, če bi spremenil Nantesa, Grasshopperja, vodil pričanje o škandalu. V	ipninsko afero apom v Franciji prejšnjih izjavah je Tapie to za- se zagovarjajo Se nekdanji igra-nikal. Tapieja je nižje sodišče lec Marseilla Jean Jacques Ey-maja 1993 obsodilo na leto dni delie in nekdanji nogometaš zapora. Propadli podjetnik pa Valencije Christophe Robert, je še zmeraj na prostosti, ker je Prvi je bil kot nogometaš su-vlozil pritožbo, ki jo obravnava spendiran za eno, drugi pa za prizivno sodišče. Poleg Tapieja pol leta.
Še tretji remi Kasparova v Zurichu
ZURICH - Tudi v svoji tretji partiji na turnirju v Horgnu pri Zurichu je 32-letni profesionalni prvak PCA Gari Kasparov remiziral. Po 39 potezah sta se z Američanom Borisom Gulkom odločila za delitev točke. S tem je 48-letni Gulko z 2.5 točke obdržal vodstvo. Rus Vladimir Kramnik,"ki je bil v prvem krogu prost, je proti Nizozemcu Janu Timma-nu s Črnimi figurami iztržil remi. V najdaljši partiji - po 111 potezah - je Ukrajinec Vasilij IvanCuk premagal Francoza Joela Lautierja.
Jalabert vodi na svetovni lestvici profesionalcev
LAUSANNE (STA/APA) - Na svetovni lestvici kolesarskih profesionalcev vodi Francoz Laurent Jalabert s 3162 točkami pred Švicarjem Tonyem Ro-mingerjem (2386.6) in Spancem Miguelom Indu-rainom (2338.4). Lestvica: 1. Laurent Jalabert (Fra) 3162.4 točk, 2. Tony Rominger (Svi) 2386.6, 3. Mi-guel Indurain (Spa) 2338.4, 4. Johan Museeuvv (Bel) 1363.8, 5. Alex Ziille (Svi) 1357.8, 6. Claudio Chiappucci (Ita) 1268.4, 7. Jevgenij Berzin (Rus) 1261.2, 8. Abraham Olano (Spa) 1098.2.
Stich ne bo operiran
BERLIN - Nemški teniški igralec Michael Stich, ki si je na turnirju na Dunaju poškodoval ligamente, ne bo nastopal šest tednov. Dr. VVemer Zimgibl, Stichov zdravnik, pa je povedal, da operacijski poseg ne bo potreben, ker ni nobenih sledi o hujši poškodbi.
»Bikj« v prijateljskem srečanju premagali Seattle
SOUTH BEND - Ameriška NBA košarkarska ekipa Chicago Bulls je v prijateljskem srečanju v South Bendu v ZDA premagala Seattle Supersonics s 101:97. NajveC košev na srečanju je dal Michael Jordan (27).
V atlantski diviziji vodi New Jersey
DENVER - Moštvo ameriške hokejske profesionalne lige (NHL) New Jersey po 7. krogu z 12 točkami vodi v atlantski diviziji. V severovzhodni diviziji vodi Hartford z 9 točkami, v centralni je v vodstvu Chicago z 11, v pacifiški diviziji pa Los Angeles, prav tako z 11 točkami. Izida: Avalanche - Mighty Ducks 3:1, Montreal Canadiens - L. A. Kings 6:3.
Travis Roy ne kaže znakov okrevanja
BOSTON - Hokejist bostonske univerze Travis Roy, ki je po udarcu z glavo v ogrado na petkovem srečanju proti univerzi Severna Dakota ostal paraliziran, tudi po operaciji ne kaže znakov okrevanja. Zdravnik James Reed, ki je operacijo izvedel, je izjavil, da je bil prijetno presenečen, ker Royeva hrbtenjača ni poškodovana, Čeprav se je zdrobilo vratno vretence. Zdravniki upajo, da bo Roy v naslednjih dneh sposoben zadihati sam brez posebne cevi, vstavljene v njegova pljuča.
Prvi primer dopinga v odbojki na mivki
LAUSANNE - Ameriška odbojkarja Scott Friederl-chsen in Mike VVhitmarsh sta prva v zgodovini odbojke na mivki, pri katerih so odkrili jemanje nedovoljenih poživil. Američana sta po turnirju svetovne serije v Hermosa Beachu v Kahfomiji testirala dva neodvisna laboratorija in pri obeh so bili testi pozitivni. Oba igralca sta prišla v Los Angeles na zaslišanje o tem primeru in tudi priznala, da sta pred igranjem na turnirju zaužila prepovedano snov pseudefedrin. Svetovna odbojkarska zveza je oba odbojkarja kaznovala s trimesečno prepovedjo nastopanja, vendar kot vse kaže kazen zaradi pravniških zapletov ne bo obveljala. Ameriška odbojkarska zveza ni upoštevala določenih pravil svetovne zveze in zato se kazen ne bo izvršila. Američana pa bosta kljub temu morala vrniti denar iz nagradnega sklada turnirja v Kahfomiji, poleg tega pa jima bodo zbrisali tudi točke za svetovno serijo, ki sta jih osvojila na tem turnirju. Odbojka na mivki bo na olimpiadi v Atlanti leta 1996 prvič na sporedu kot olimpijski šport, zato so v svetovni odbojkarski zvezi letos tudi uvedli »antidoping« preiskave.
Usoda letošnjega ženskega SP v rokometu še ni znana
BASEL - Predsednik mednarodne rokometne zveze (HTF) Frank Birkenfeld je po sestanku posebne komisije HF v Baslu izjavil, da Madžari niso izpolnili pogojev za organizacijo svetovnega prvenstva (SP) v rokometu za ženske. SP bi naj od 5. do 17. decembra letos skupaj organizirali Avstrija in Madžarska, vendar madžarske športne dvorane, zlasti budimpeštanska, ne izpolnjujejo pogojev za izvedbo prvenstva. Največja pomanjkljivost nove športne dvorane v Budimpešti je pomanjkanje prostora za gledalce. Dvorana sprejme največ 1.500 gledalcev, skandinavske reprezentance pa so za svoje navijače že zdaj rezervirale po 2.000 vstopnic. Avstrijci so zato že izdelali program v sili, po katerem bi prvenstvo v celoti izvedli v Avstriji. Dokončna odločitev o zadevi bo sprejeta v naslednjih dneh.
Obvestila
SKBRDINA
sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SKBRDINA
sporoča, da se bo pričel teCaj smučanja na plasiCni stezi v Nabrežini dne 7. novembra in bo ob torkih in Četrtkih od 18. do 20. ure. Cas vpisovanja je Se v ponedeljek, 30. t. m. na sedežu Kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah od 19. do 20. ure.
OK VAL in SZ OLVMPIA
obveščata, da se pričenja vadba miniodbojke za fante 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Treningi bodo ob torkih od 17.00 do 18.30 v štandreški telovadnici ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici 01ympie na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Poskrbljen je prevoz. Vpis neposredno na treningih.
SPD GORICA
prireja od 27. decembra do 2. januarja zimovanje v Cerknem. Nastanitev bo v hotelu Eta, smučanje na Črnem vrhu, kjer imajo naprave za umetno zasneženje. Prijave na sedežu društva ob sredah, od 11. do 12. ure in v Četrtkih, od 19. do 20. ure (tel. 0481-33029). Rok za prijavo (in vplačilo akontacije) zapade 31. oktobra.
SZ BOR
obvešCa, da sprejema vpise za veCemo moško rekreacijo za odrasle. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377.
SZ BOR in KRUT
obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in Četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, terl. 51377.
BOR MINIB ASKET
Dokončni umiki. Vrtec in 1. razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 14.30. Dragi in tretji razred ob torkih in petkih ob 16.30. Četrti in peti razred pa bo treniral ob ponedeljkih ob 16.00, v sredo ob 16.30 ter ob petkih pa ob 17.30 vsi v Borovem športnem centru.
SD KONTO VEL
obvešCa, da poteka otroška telovadba (za otroke vrtcev in 1. ter 2. razreda OS) v telovadnici na Kontovelu ob torkih in Četrtkih od 15.45 do 16.45.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obvešCa stare in nove elane, da bodo treningi ob ponedeljkih in Četrtkih od 15.30 do 17. ure. Vabljeni so začetniki in stari igralci. Po potrebi je zagotovljen prevoz. Za informacije pokličite v tajništvo štadiona 1. maj (tel. 51377) od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 20.00,
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da se je zaCela vadba minivolleya na Stadionu 1. maja po sledečem umiku: vsak ponedeljek od 16. 30 do 17.30 in vsako sredo od 16. do 17. ure letniki 88, 89 in 90; od 17.00 do 18.30 letniki 85, 86, in 87. Vse informacije v večernih urah po telefonu 569785 (Nadja) in 814212 (Katja).
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi fante, ki želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82,83, 84, da se prijavijo za trening na tel. št. 814212 (Katja) ah v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SK BRDINA, SK DEVIN IN SD MLADINA obveščajo, da bodo potekah skupni suhi treningi za tekmovalce v telovadnici v Nabrežini vsak petek od
17.30	do 19. ure. Prosimo za točnost in stalno prisotnost.
NOGOMETNI KLUB BOR
prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom prof. Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do
16.30	in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na št. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Auron-zu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. št. 571327) ah Marka Prešla (tel. št. 425105) ob uri kosila.
ObvešCa tudi , da 31. t.m. zapade rok za poravnavo prvega obroka za zimovanje v Auronzu, katerega se lahko poravna v uradu ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20.
SK KRAS - Odsek za otroško telovadbo prireja tudi letos popoldansko telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Telovadba se odvija v športno-kultumem centru v Zgoniku vsak petek od 16.30 do 17.30.
PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in SZ SLOGA vabita na enodnevni izlet z osebnimi avtomobih v Slovensko Benečijo v nedeljo, 29. t.m. Informacije do 26. t.m. na tel. 200782 (Francko) in št. 226283 (Viktor).
SK DEVIN
organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe. Možnost smučanja na smučiščih Civette in Val Badie. Informacije po telefonu 220423.
- NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKI POKAL.
Inter po zmagi proti Fiorenzuoli prvi četrtfinalist
Odločilni gol je v drugem polčasu dosegel Festa
Sprejemljiv poraz Smelta Olimpije
Zaostanek 8 točk bodo Ljubljančani skušali nadoknaditi čez teden dni v Ljubljani
Fiorenzuola - Inter 1:2
(1:1)
STRELCI: Carbone v 7,, Scazzola v 24. in Festa v 60. minuti.
FIORENZUOLA: Rubini, Foglio, Oddo, Galletti, Vecchi (Ferronato od 83. min.), Da Rold, Scazzola, Trapella (De Min od 67. min.), Bottazzi (Milanetto od 63. min.), Nitti, elementi.
INTER: Pagliuca, Pe-droni (Bergomi od 79. min.), M.Paganin, Festa, Zanetti, Centofanti, Mani-cone, Cinetti, Orlandini (Bianchi od 76. min.), Carbone, Rambert (Ganz) od 67. min.)
Inter je prvo moštvo, ki se je uvrstilo v Četrtino finala italijanskega nogometnega pokala, kjer se bo pomerilo z zmagoval-
cem dvoboja Udinese -Lazio. Ne brez težav je na nevtralnem igrišču v Piacenzi premagal tretjeli-gaša Fiorenzuolo, ki vodi na lestvici A skupine v Gl ligi. Odločilen gol Fešte je padel bolj po naključju, saj je s strelom od daleč v lobu ugnal negotovega vratarja Rubi-nija, sicer pa je zmaga Milančanov zaslužena, ker so bolj pritiskali. Festa se je malo zatem izkazal tudi v obrambi, ko je prestregel strel Milanetta, enkrat, pa je posegel tudi Pagliuca..
Današnji spored (20.30): Atalanta - fuven-tus, Forll - Milan, Lecce -Fiorentina, Cagliari -Sampdoria, Udinese - Lazio, Palermo - Vicenza. Jutri: Bologna - Reggiana.
Banik Ogel - Smelt Ohmpija 81:73 (44:45)
BANIK CUGEL: Jelačič 12 (3:4), Lovik 12 (5:6), Stefanik 2, Meleščenko 28 (6:8), Jusko 1 (1:2), Jašš 6, Dimavicius 20 (4:4).
SMELT OLIMPIJA: Daneu 4, Reed 10, Hauptman 13 (7:8), Tušek 4, Milic 14 (2:2), Gorenc 18 (1:1), Teheran 10 (2:2), Nestero-vie.
Sodnika Klingbiel (Nemčija) in Roth (Avstrija)
PM: Banik Cigel 19:24, Smelt Olimpija 12:13; TRI TOČKE: Banik Cigel 4 (Me-lešCenko 2, Lovik, Jelačič po 1), Smelt Olimpija 3 (Hauptman 2, Gorenc 1).; ON: Banik Cigel 15, Smelt Olimpija 24PON: Me-lešCenko (36), Gorenc (38); teh, napaka: Di-mavičius (2); 1.500 gledalcev .
Slovenski državni prvaki, košarkarji Smelta Olimpije, so v prvem srečanju 3. kroga kvalifikacij za uvrstitev v evropski pokal v Prievidzi na Slovaškem izgubili z Banik Ci-gelom s 73:81 (45:44) Povratno srečanje v Ljubljani bo 31. oktobra ob 20. uri.
Kljub porazu pa Ljubljančani z igro niso razočarali, tako da laliko v torek v Tivoliju pričakujemo uvrstitev Smelta Olimpije v evropski pokal. Začetek za Ljubljančane ni bil preveč obetaven, saj so domačini v 3. mi-
nuti vodili že s 13:6. Z boljšo obrambo varovancev trenerja Janeza Drvariča in novega pomočnika Žarka Djurišiča so Hauptman, Reed, Milic, Gorenc in Teheran, v dveh minutah znižali prednost Banika na 13:12. Tudi pozneje Ljubljančani niso uspeli zaustaviti odličnih tujcev pri Slovakih, Kazahstanca Meleščenka in Litvanca Dimavičiusa, ki sta spretno polnila koš »zelenili«, tako da se je dve minuti pred polčasom razlika nevarno povišala na devet točk (42:33). V končnici prvega dela je Olimpija kljub temu uspela spremeniti potek sračanja z delnim izidom 12:2 celo odšla na odmor s točko prednosti.
V nadaljevanju je bil izid poravnan vse do polovice polčasa, ko so si domači ponovno priigrali šest točk prednosti (64:58), »prvi polčas« dvoboja pa so Slovaki zaključili z osmimi točkami naskoka.
Janez Drvarič, trener Smelta Olimpije, je po tekmi dejal: »Vse preveč težav smo imeli v napadu, v drugem delu pa smo imeli nekaj časa tudi slabo obrambo. Obramba, ki jo je treba ponoviti doma, je tista na koncu prvega dela, ko smo uspeli nadoknaditi zaostanek 9 točk. Mladi igralci so pri zaključevanju naredili preveč napak. V Ljubljani pa pričakujem uvrstitev v drugi krog.«
TEDENSKI NOGOMETNI KOM E N TA R
Sovodnje iz kola v kolo potrjujejo odlično formo
Poleg njih še nekaj naših ekip napovedalo boj za visoke uvrstitve - Najslabše kaže Trebencem
Brez dvoma je še prezgodaj, da bi opravili obračun slovenskih predstavnikov v amaterskih prvenstvih. Vendar je po nedeljskem kolu že mogoče potegniti nekaj ugotovitev. Sovodnje, Primorje, Breg, Kras in Mladost se bodo v nadaljevanju borili za napredovanje, Juventi-na, Vesna m Zarja imajo še možnoti, da se uvrstijo prav v vrh, Dolina in Gaja nimata velikih ambicij, Primorec pa bo moral paziti, da ne ponovi lanskega prvenstva. Kaj se je torej zgodilo v nedeljo? Za Sovo-denjce (ocena 8) lahko samo ponovimo že izrečene pohvale. Se enkrat so potrdili, da so odlična ekipa, v kateri igralci dajo vse od sebe, prav do končnega sodniškega žvižga. Tokrat so na primer dosegli zmago v 97. minuti. Standrežci(7) pa so proti San Luigiju nadoknadili razliko dveh zadetkov in z odličnim drugim polčasom dosegli tretji neodločen izid na domačih tleh v treh srečanjih. V prvi amaterski ligi je bil na vrsti drugi letošnji derbi. Tudi tokrat so gledalci videli štiri zadetke, vendar kot po predvidevanjih sta Primorje in Zarja (oba 7) igrala neodločeno in tako potrdila, da je ta derbi zelo izenačen. Tudi Križani (6 - 7) so remizirali. Vendar brez zadetov in so se ob koncu tekme precej razburjali nad sodnikom, kateremu so gotovo svetovali pregled pri okulistu. Trebenci
(5) so proti prvouvršče-nemu Comu igrali zadovoljivo, vendar so se vrnili domov brez točk in ostajajo tkao na dnu lestvice. Tudi v tretji amaterski ligi je bil na vrsti derbi in sicer med Krasom (7) in Gajo (5) . Srečanje ni bilo privlačno, vendar so krasovci pokazali več volje do zmage, medtem ko so bili gajevci premalo pozorni v obrambi. Z dvema zadetkoma iz prostih strelov in dvema z glavo so Brežani (7-8) premagali Venus in so med zasledovalci Krasa. Dolina (6) je v malo zanimivem srečanju proti Romani dosegli drugi zaporedni remi. V go-riški skupini pa so Doberdoba (8) proti Az-zurri dosegli prvo letošnjo zmago v gosteh in branijo tako prvo mesto.
Statistični podatki: odigrane tekme 11, od katerih 2 derbija, zbrane točke 17 (4 zmage, 5 remijev, 2 poraza), doseženi zadetki 17, prejeti zadetki 15, 11-rrie-trovke v korist 1, 11-me-trovke proti 1, izključena 2. V prihodnjem kolu bo na vrsti prvi derbi med Gajo in Dolino. Privlačna pa bi morale biti tudi tekme Basaldel-la - Primorje, Primorec -CGS in San Vito - Kras.
Nedeljska protagonista: za Marina Leghisso (Primorje) in Petra Ger-goleta (Mladost) se je letošnja sezona pričela zelo dobro. Oba sta do sedaj dosegla tri zadeteke, dva v nedeljo. S takimi igralci lahko Primorje in Mladost zares ciljata visoko.
Razočaranje: dve odigrani srečanji, 1 zadetek in 2 izključitvi. To je »rekord« Giulia Rebetza (Kras), ki je preveč občutljiv na derbijih, saj je bil izključen bodisi proti Dolini kot progi Gaji.
Zanimivosti: med zanimivi izidi zadnjega kola moramo zabeležiti zmago Manzana z izidom 4:0 v gosteh pri Fiumicellu. Izid ni najbolj nenavaden, vendar naj bo kot opozorilo Ju-ventini, ki bo v prihodnjem kolu gostovala prav v svetovnem centru za proizvodnjo stolov. Mnogi se sprašujejo, kaj se skriva za uspehi Sovodenjcev. Ker je težko verjeti v večletne čudeže, naj omenimo podatek, da so igrači predsednika Mar-sona v dosedanjih petih srečanjih dosegli 11 zadetkov s sedmimi različnimi igralci. Zdaj je samo še vprašanje, kdaj se bo vpisal med strelce tudi vratar Sandi Gergolet.
Za ljubitelje statistik naj omenimo, da je 50. zadetek na derbijih med Krasom in Gajo dosegel Andrej Majcen. Skupni obračun je 29 zadetkov za Gajo in 23 zadetkov za Kras.
Postava tedna: številka 1 Sandi Gergolet (Sovodnje), 2 Tommaso-ne (Juventina), 3 Aleks Majcen (Kras), 4 Leghis-sa (Primorje), 5 Grgič (Zarja), 6 Fajt (Sovodnje), 7 Cotti (Sovodnje), 8 Kalc (Zarja), 9 Businelli (Sovodnje), 10 Naldi (Breg), 11 Peter Gergolet (Mladost).
Edvin Bevk
KOŠARKA / MLADINCI
Jadran TKB pretrd zalogaj za Bor Radensko
Jadran TKB - Bor Radenska 103:39 (57:17)
JADRAN TKB: Brazzani 13, Oberdan 9, Požar 14, Jogan 8, Umek 10, Caser 4, Klabjan 22, Franco 9, Stokelj 6, Starc B. 0, Velinski 3, Gej 7.
Trener: Vremec
3T: Brazzani, Požar in Umek 1; SON: 10.
BOR: Spadoni 12, Jagodic 2, Veni 3, Milkovič 2, Lapelj 11, Kovač 2, Lipovec 3, Del Monaco 4, Galleone 0.
Trener: Tomšič SON: 17
Slovenski derbi drugega kola med Jadranom in Borom je po predvidevanjih pripadel združeni ekipi, ki je uveljavila svojo premoč tako pod košema kot na zunanjih pozu cijah. Poleg tega so borovci nastopih brez Pavla Rustje, ki se je iz še neznanih razlogov odrekel igranjem v mladinski ekipi. Lapelj in Spadoni pa sta odigrala slabo tekmo. Tako je bilo delo jadranovcev še lažje od predvidenega. Domačini so takoj začeli s polno paro, kar je Verrija in ostale spravilo nekoliko v težavo in razlika med ekipama je takoj narasla na 30 točk. Tedaj je trener Tomšič ukazal svojim consko postavitev in s tem spravil v težave Vremčeve fante, ki se proti conski obrambi še ne znajdejo najbolje, kljub temu pa so s koši Klabjana (na sliki) brez težav visoko zmagah.
V prihodnjem kolu bodo borovci bili ponovno pred zelo težko preizkušnjo. V novo telovadnico na 1. maju bo prišel v goste močni Stefanel, medtem ko bodo jadranov-ci v tem kolu prosti. (Mat)
ODBOJKA / ZVEZNI POKAL ZA MOŠKE
Imsa visoko vodila zmagal pa je VBU
Goričani naprej 8:0 (1. set) in 6:1 (2. set), na voljo pa so imeli tudi eno set žogo
Presenečenja v standrežki telovadnici ni bilo. Videmski Bi ligaš VBU je v odločilni tekmi za napredovanje v naslednjo fazo odbojkarskega zveznega pokala gladko premagal goriško Im-so in potrdil, da ostaja vodilna Se-sterka v deželi. Tekma se je za Goričane začela pod sreCno zvezdo. Čeprav so še vedno nastopili v nepopolni postavi (brez kigonata in Cole) so valovci takoj povedli z 8:0. VidemCani pa se niso zmedli. Nadoknadili so zaostanek in povedli z 9:8. Nato sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Gostje so imeli prvo set žogo pri rezultatu 14:13, a Imsa jo je izničila in povedla s 15:14, na koncu pa je VBU zmagal s 17:15. Drugi niz je bil na začetku kopija prvega. Domača sesterka je povedla s 6:1, nato pa so VidemCani dobesedno zmleli »plavo-rdece« in z delnim izidom 14:0 osvojili tudi drugi set. Tretji set je bil izenačen vse do desete točke. Na koncu pa je VBU pokazal večjo zagrizenost in na dan je prišla kakovost njegovih igalcev.
Izjave po tekmi:
Svviderek (trener VBU}: »Zmaga je dobrodošla. To je bila za nas komaj peta letošnja tekma in mislim, da doslej najslabsa predstava. Manjka nam kontinuiteta v igri. Z bolj izkušenimi ekipami bo gotovo težje zmagati.«
Aleš Feri (kapetan Imse): »Tako v prvem kot v drugem setu smo imeli dobre možnosti, da zmagamo, ampak obakrat nismo znali izkoristiti naše prednosti. Zakaj je prišlo do tega, je težko reci. Brez standardnega podajaCa je težko igrati, saj ni Simon Cemic Se kos Rigonatu. Na žalost se na zadnjih tekmah ponavlja napaka, da se nekateri igralci privoščijo zelo dolge odmore v igri.«
Val - VBU 0:3 (15:17, 6:15,12:15)
VAL: L.Populini 3+9, Feri 2+2, Pao-letti 4+4, Florenin 0+0, PrinCiC 1+2, Rigonat, M. Cemic 5+2, G. Populini, Radetti 1+2, S. Cemic 2+1, KorsiC.
Servis (točke/napake) Imsa 3/10, VBU 3/9. Blok: VBU 12, Imsa. Napake: obe ekipi 14. (A&D)
NAMIZNI TENIS / DRŽAVNI TURNIR ZA MLADINSKE KATEGORIJE
Zelo uspešen nastop Krasove ženske vrste
Pri naraščajnicah prva Daša Bresciani pred Martino Milič Ivana Stubelj druga med mladinkami - Tudi ostale uspešne
Na prvem državnem turnirju za mladinske kategorije v Cocagliu, ki šteje za kvalifikacije za uvrstitev na državno prvenstvo, se je Kras predstavil s trinajstimi tekmovalci. Zelo dobro se je odrezala zlasti Krasova ženska vrsta. Med na-rašCajnicami je tako zmagala kra-sovka Daša Bresciani pred klubsko soigralko Martino Milič. Peto do osmo mesto sta zasedli Nina Milic in Jasmin Kralj, med prvo šestnajsterico se je uvrstila Kristina Stubelj, njena starejša sestra Ivana pa je med mladinkami osvojila drugo mesto. Med mlajšimi si je Sara Sardo priborila uvrstitev med prvih osem po tesnem porazu s Ca-prianijevo (20:22, 18:22). V kategoriji dečkov in deklic Sari Sardo in Boštjanu Milicu ni uspel preboj iz skupine. Uroš Fabiani pa se je kot drugouvrščeni v svoji skupini sreCal v prvem krogu s Peerom, s katerim je tesno izgubil v treh nizih (18:21, 21:17, 18:21).
Tekmovanju naraščajnic je dalo
poseben pečat pet Kresovih deklet, ki so prepričljivo premagale tekmice že v kvalifikacijskih skupinah. Daša Bresciani se je na svoji zmagovalni poti v drugem delu tekmovanja srečala z Redolfijevo, Torresanovo' Araldijevo in v finalu z Martino Milic. V drugem krogu sta Nina in Martina Milic dosegli zmago v deželnem derbiju proti Feisi in Blasone, potem pa sta se pomerili med seboj v četrtini finala. V polfinalni tekmi je Martina Milic zatem še slavila nad Parisije-vo. Le-ta pa je premagala Kristino Stubelj v boju za vstop v Četrtino finala. V kvalifikacijski skupini je bila Parisijeva edina ovira za Jasmin Kralj, potem pa je krasovka v izločilnem delu slavila nad Relli-chovo iz Tramina. Se pomembnejša je bila njena zmaga nad 2. nosilko tabele Ricciardellijevo iz Novare (21:13, 18:21, 22:20). V osmini finala je Raldijeva žal preprečila krasovki nadaljnjo pot. V konkurenci naraščajnikov sta na-
stopila tudi Uroš Fabiani in Boštjan Milic ter Bojan Simoneta, ki je v skupini zabeležil zmago nad Galbuserom (21:17, 21:11). Krasova mladinca Andrea Radini in Goraz Milic sta bila druga v svoji skupini. V predkolu je Am-brosin izločil Radinija (21:14, 21:19), Ivaldi pa Gorazda Milica v boju med dvaintrideseterico. Sijajno formo je pokazala mladinka Ivana Stubelj. Z veliko lahkoto je gladko odpravila tri nasprotnice v skupini in se zatem poigrala z Bot-ticchio v osmini finala (21:4, 21:8), zatem je premagala še Parisijevo (21:18, 21:13) in Aliče Bisaccioni (21:11, 19:21, 21:14) ter šele po trdi borbi v finalu podlegla Ciarma-torijevi (17:21, 18:21).
Na prvi preizkušnji si je torej Krasova mladinska vrsta nabrala pomembne kvalifikacijske točke. Druga preizkušnja jih Caka v zaCetku decembra na vsedržavnem turnirju v Terniju, kjer se bo uspehe točkovalo dvojno. J.J.
PRED STARTOM V MOŠKI ODBOJKARSKI C1 LIGI / ZAMEJSKO ODBOJKO BOSTA ZASTOPALI DVE ŠESTERKI
Tudi Koimpex med favoriti za prestop Cilj Soče Sobema je obstanek v ligi
Med glavne favorite prištevajo še Mogliano Veneta, Paese in tudi Pallavolo TS - Slogaši v primerjavi z lansko sezono v drugačni postavi - Pri sočanih ni večjih sprememb
V moški Gl ligi bosta letos nastopali dve naši ekipi: Koimpex in SoCa Sobema. Za socane bo letošnje prvenstvo prav gotovo izredno zahtevno, saj se bo prvič preizkusila v državni Gl ligi, tudi slogašem pa ne bo lahko, saj bo precej težko izboljšati lansko tretje mesto.
Med favorite letošnjega prvenstva poznavalci uvrščajo Mogliano Ve-neto, ki se je letos okrepil z Rossatom (lani najboljši igralec Pordenona) in z Gazzinom, ki je lani igral z Riviero v B2 ligi. Ekipa je torej izredno nevarna, saj je že lani v drugem delu prvenstva bila izredno uspešna, medtem ko je v prvem imela nekaj težav zaradi mladosti igralcev in težav s trenerjem. Odbornik Mo-gliana Biella pa kljub
temu ostaja previden: »Ne ciljamo na napredovanje, Čeprav je letošnja ekipa prav gotovo močnejša od lanske. Naša pomanjkljivost je v tem, da imamo v bistvu le osem igralcev. Ge bo šlo vse po sreči pa se lahko vrinemo med najboljše.«
Drugi resnejši kandidat za prva mesta je Paese Tv, ki je lani izpadel in B2 lige, letos pa se je še okrepil s Fa-varettom, ki je lani uspešno igral v BI ligi. Je pa res, da zaradi službenih in družinskih obveznosti ta igralec trenira nekoliko manj. Med favoriti je prav gotovo tudi Santa Giustina, ki se je okrepila z dvema igralcema Sedica (B2 liga). Prišla sta podajaC Ebone in center Duran-ti, od ekipe Ponte nelle Alpi pa še Urago. Tako
ima zdaj S. Giustina močno prvo šesterko, obenem pa ima tudi dobro pokrito klop, saj so ostali vsi lanski igralci. Prav gotovo pa ne moremo podcenjevati ekipe Pallavolo Ts, ki je po mnenju trenerja Koim-pexa Blahute že lani imela najboljši in najbolj popoln igralski kader v ligi, letos pa je s prihodom trenerja Leva-tina še bolj ambiciozna.
V ligi pa gledajo z velikim spoštovanjem tudi na Koimpex, ki je lani kot novinec z mladim moštvom res presenetil in ga zato letos uvrščajo med favorite. Tega se zaveda tudi trener slogašev Dušan Blahuta, ki je prepričan, da jih letos ne bo nihče podcenjeval. Z odhodom Terpina in Cisolle in prihodom Stabileja in Zuccona se je ekipa precej spremenila, tako da bo še potrebno nekaj Časa za uigravanje. Poleg tega odhaja Riolino novembra na služenje vojaškega roka. Blahuta bo zato verjetno lahko računal nanj le na domačih tekmah. Od osta-
lih enajstih igralcev so kar štirje podajaCi, tako da Blahuta dejansko nima veliko menjav. Kljub temu je Blahuta na vprašanje o letošnjih • ciljih odgovoril v Tanje-viCevem slogu: »Moj cilj je seveda maksimalen, drugače ne bi treniral. Mislim, da tudi igralci želijo doseči CimveC. Zavedam pa se, da bo izredno težko in da je odvisno tudi od sreCe. Vse ekipe imajo v svojih vrstah izkušene igralce, ki so igrali v višjih ligah in ki rešujejo ekipo v težkih trenutkih. Ce bomo zato zgubili z boljšim nasprotnikom, v redu. Nikakor pa nočem z igrišCa s povešeno glavo. Igrati moramo s srcem in vedno dati vse od sebe.«
Koimpex ima sedaj še največje rezerve v bloku in na servisu. Tudi v predprvenstvenih nastopih z močnejšimi ekipami (Imsa, VBU...) so slogaši držali korak z njimi, dokler je deloval blok. Prav zaradi bloka je na zadnji tekmi proti Pallavolu Ts Blahuta
hener Soče Sobema Vojko Jakopič
Koimpex 1995/96			
Mauro Sgubin	1964	187	T
Edi Bosich	1972	196	C
Mario Cac	1970	180	P
David Kralj	1972	192	C/T
Aljoša Kralj	1977	185	T
Igor Strajn	1972	177	P
Danilo Riolino	1973	188	U •
Robert Volčič	1977	180	P
Marco Rovere	1968	186	P
Maurizio Stabile	1957	189	T
Mauro Zuccon	1967	196	C
Trener: Dušan Blahuta			
Pom. trener: Peter De VValderstein			
poskusil na centru podajaCa Rovereja, ki se je v bloku precej izkazal. Med prvenstvom bo zato prišla v poštev tudi ta varianta.
Pri SoCi je v primerjavi z lansko sezono igralski kader ostal v bistvu nespremenjen. Ostali so vsi lanski igralci, s tem da je moral Mitja Feri na služenje vojaškega roka v Pordenon. Društvo se je dogovorilo s tamkajšnjim B2 ligašem, da bo Feri lahko treniral dvakrat na teden s pordenonsko ekipo in bi se v soboto vraCal domov za tekme. Trener Jakopič pa seveda nanj ne more stoodstotno računati, kar se bo seveda še kako poznalo. K SoCi sta poleti prestopila še tolkac Boris Sfiligoj, ki je elan 01ympie, in valoveč Matej Makuc, ki bo pokril do lani prazno mesto drugega podajaCa. K SoCi se je po enem letu vrnil tudi Lucio Battisti.
Edini cilj je seveda obstanek v ligi. Po mnenju trenerja Jakopiča bi moral biti ta rezultat za socane dose-
Trener Koimpexa Dušan Blahuta
gljiv, Čeprav sam ne pozna sedanjega nivoja Gl lige. Med favorite v ligi pa Jakopič uvršča S. Giustino, Pallavolo TS, pa tudi Koimpex, ki se je po njegovem mnenju v primerjavi z lansko sezono še okrepil.
S treningi so soCani začeli 21. avgusta, v glavnem v domači telovadnici. Do polovice septembra so trenirali petkrat na teden po najmanj tri ure dnevno, nakar so nekoliko zmanjšali dolžino treningov. Jakopič je vse
Soča Sobema 1995/96			
Marko Tomšič	1970	178	P
Matej Makuc	1977	182	P
Livio MuCiC	1967	180	U
Damjan Lutman	1969	186	C
Luciano Battisti	1965	188	c
Franco Muscau	1971	188	c
Daniele Braini	1965	183	c
Aleš Klede	1973	187	T
Diego Petejan	1972	184	T
Igor Cotič	1967	183	T
Mitja Feri	1972	184	T
Boris Sfiligoj	1976	180	T
Trenerja: Vojko Jakopič			
Stefan Cotič			
fante pohvalil za njihovo delo. Do sedaj so odigrali že približno petnajst prijateljskih tekem, na katerih je trener iskal udarno šesterko.
Kot pravi Jakopič, so soCani letos spremenili sistem igranja. Da igralci asimilirajo te novosti, pa je seveda potreben čas. Poleg tega je treba upoštevati veliko razliko med C2 in Gl ligo. Lani so se soCani v bistvu med prvenstvom sprehajali, saj je bila večina nasprotnikov prešibka. Letos pa bodo morali vsako tekmo igrati maksimalno in zagrizeno. Da se tega navadijo, je SoCa tudi v pripravljalnem obdobju odigrala precej tekem prav z močnejšimi nasprotniki. Jakopič pa je vsekakor optimist, saj meni, da je v ekipi prava kombinacija izkušenih in mladih igralcev, tako da je motivacija izredno velika, glavna odlika igralcev pa je potem prav izredna bore-nost. Andrej Maver
26
Sreda, 25. oktobra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Z
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Čeprav boste čutili, da vaše telesne in duševne mod občutno slabijo, boste polni novih načrtov. Preden jim prižgete zeleno luč, se posvetite rdeči, ki jo prižiga vaše zdravje.
It*
BIK 21.4-3). 5.: Vašega partnerja bo danes tako zelo razganjalo, da boste komaj dohajali njegove potrebe. Ne tarnajte in ne izmikajte se, kajti na vrsti boste prej. preden bo pozabil.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nikar ne skrbite zaradi zavlačevanja nadrejenih, kajti naloga, ki jo pripravljajo za vas, ni tako preprosta, kot si mislite. Izkoristite čas in se temeljito pripravite.
RAK 22.6. - 22. 7.: Preveval vas bo sumljiv občutek, da je vse na svojem mestu. Saj je res, le da se s to resnico v svojem nenehnem brskanju po tujih in lastnih napakah Se ne morete sprijazniti.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Partner vas bo zvečer skušal zvabiti med rjuhe, vi pa se boste delali, kot da vam posteljnih norčij sploh ni več mar, samo zato, da bi izvelkli iz njega čim več laskavih besed.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Ne bo vam več toliko mar, ali drugi odobravajo vaše življenjske odločitve, kajti spoznali boste, da praviloma odobravajo napačne, v pravilnih pa vas ovirajo. Seme samostojnosti je vzklilo.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Nadrejeni vas bodo pohvalili za dobro opravljeno delo, zato boste izbrskali ostanke svoje energije in delali še bolje. Garajte tudi, ko vas bodo grajali, pa vas bodo še občudovati.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Spomin,tistega tako dolgo odrinjali v pozabo, vas bo naposled dohitel in vas postavil pred preizkušnjo. V njem boste prepoznali oviro prihodnosti in gaz lahkoto sesuli v prah.
STRELEC 23.11.-21.12.: Preplavljala vas bodo nova, nadvse prijetna občutja. Dolgo boste zaman raziskovali, odkod, dokler v objemu drage osebe ne boste ugotovili, da ste spet zaljubljeni.
KOZOROG 22.12. - 20.1 Po napornem dnevu vam bo težko zbrati mod za zakonske dolžnosti, zato boste deležni nekaj grdih očitkov, ki vas bodo dokončno ohladili. Krasno: pridobili boste še izgovor več.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Nadvse se boste trudili, da bi od nadrejenih izvabiti odobravanje in potrditev. Bolj kot vas odobravajo, vas tako ali tako ne morejo. Razmislite: morda pričakujete nekaj drugega.
RIBI M. Z - 20.3.: Vso ljubo noč se boste premetavali in razmišljali o prijetnostih in neprijetnostih življenja. Zbudili se boste iz sanj, ki vas bodo prepričale, da nebesa še zdaleč niso zgolj sanje.
BENJAMIN
Odstrta skrivnost
naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Zamamovana
V vaših odgovorih sem zaznala izjemno poznavanje človeške psihe, medsebojnih odnosov, življenjsko modrost in zavidljivo telepatsko poznavanje usod. Zato se obračam na vas s svojo življenjsko zgodbo. Rojena sem bila v doslej še nepojasnjenih okoliščinah. Nekaj časa sva z materjo preživeli v bolnici, nato me je dala v rejništvo, iz katerega imam veliko lepih spominov. Nato je prišla pome mama, ki je nisem več poznala in me na silo odpeljala proč. Pozneje se je spomin izgubil. Baje so me odpeljali v otroški dom, nakar mi je mati spet poiskala skrbništvo.
Ob vstopu v osnovno šolo mi je povedala, da se bo poročila in da bom dobila novega očeta, ker svojega nimam več. Uredila nam je skupni dom, selitev sem doživljala s tesnobo. Sosedovi otroci so me sprejeli s posmehom in žaljivimi opazkami. Cez čas sem spoznala, da se mati vdaja alkoholu. Mislim, da sem ob tem spoznanju čez noč odrasla. .
Kdo je bil moj oče, mi mati ni nikdar izdala. Po četrtem letniku me je poslala v mesto v šole. Doma se je stanje slabšalo, vladal je alkohol. Nekega dne sem prejela mamin poziv, naj takoj pridem domov. Bila je na smrt bolna. Se zdaj ne vem, zakaj je nisem ob tej zadnji priložnosti vprašala, kdo je moj oče. To skrivnost je odnesla s seboj. Zjutraj sem se morala vrniti; mama je umrla naslednjo noč. Čutila sem se krivo, ker nisem ostala pri njej.
Kmalu sem si ustvarila družino. Pretirano sem skrbela in se razdajala. Zdaj vem, da so me poganjali strahovi iz
otroštva. Letos sem zaprosila za rojstni list. Tam je bil nekdanji materin naslov. Z možem sva ugotovila, da sva bila pred mnogimi leti v tej hiši na obisku pri botri. Botra ni omenila, da bi mati kdaj stanovala in delala tukaj, jaz pa sem iz materinih pripovedi izvedela, da je delala v gostilni. Napotila sva se še k sosednji hiši in od starejšega gospoda izvedala, da je tu nekoč bila res gostilna...
Prosim, odgrnite mi skrivnostno zaveso materine in moje preteklosti. Kdo je bil moj oče? Kaj je mučilo mojo mamo? Kdo in kje so moji ožji sorodniki po očetu? Imam kakšne možnosti dedovanja po očetu in kje in kako naj se lotim te zadeve. Prisrčno se vam zahvaljujem in -vam želim, da vam usoda za vaša dobra dela nameni vse dobro!
Benjamin:
Skoda, da mi prostor, odmerjen pismom, ne dopušča objave celotne vaše pretresljive, na trenutke prav ganljive življenjske zgodbe. Čestitam vam za modrost in pogum, s katerim ste se postavili na svoje noge in se začeli spopadati z izzivi, ki vam jih je naložila mladost. Ampak na vašem mestu se s svojo preteklostjo ne bi ukvarjal na način, ki ga načrtujete. Je mar sploh pomembno, kdo je bil vaš oče? Imam občutek, da svojih korenin ne raziskujete zgolj zaradi možnosti dedovanja, ampak zlasti zato, da bi našli svoje mesto v svetu, kot temu radi pravimo. Ampak vi ste svoje mesto našli že zdavnaj in se zdaleč ne počutite izgubljeni, vsaj ne zaradi neznanega očeta. Če se čutite
izgubljeni, se čutite zaradi odmevov oboških travm, ki pa jih žal ni mogoče razrešiti z obujanjem preteklosti in iskanjem povezav med minulimi dogodki, ampak izključno z iskrenim ukvarjanjem s seboj.
No, pa vendarle nekaj mojih besed o mojem videnju vaše neznane preteklosti. Vaš oče je bil v tistih časih bogat človek, lastnik velike gostilne in v družbenih krogih spoštovana osebnost, bil pa je tudi nepopravljiv, brezsrčen ženskar. Kot z mnogimi se je intimno zapletel tudi z vašo materjo, ki je delala pri njem, vendar je ni imel nikdar namena sprejeti tesneje v svoje življenje. Ko ji je »naredil« otroka, ji je (zaradi zaSčite pred obrekljivo okolico in drugih svojih interesov) strogo zabičal, naj nikdar ne omenja, kdo ji je »dal seme« za otroka. Da bi jo nekoliko potolažil, ji je obljubil poroko, čeprav je že od vsega začetka vedel, da njeni želji ne bo ugodil. Mati se je iz strahu pred njegovim maščevanjem dogovora držala vse svoje življenje. Sorodnike vašega očeta lahko zlahka najdete, vendar dvomim, da bo kdo priznal sorodstvo, saj ime vašega očeta uradno ni nikjer zabeleženo - niti na rojstnem listu niti na župniji. Ne vidim torej nikakršnih možnosti, da bi kdajkoli pravno uredili to vprašanje, zato vam toplo svetujem, da se s tem ne ukvarjate več. To je zgodovina, ki ne vpliva niti na vašo sedanjost niti na vašo prihodnost; kolikor vas Se muči, pa lahko z njo opravite v sebi. Obrnite se v prihodnost, kajti sreča vas čaka v prihodnosti, ne v preteklosti.
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, Id je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Če ne želite Čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in čirnhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Devica
Vašo rubriko vedno z veseljem preberem. Prosim vas, pomagajte mi razvozlati nekaj ugank. Zaposlena sem v poklicu, ki me sicer osrečuje, vendar so odnosi zelo napeti in skrajno hinavski. Napisala sem prošnjo za premestitev, na odgovor Se čakam. Bom kdaj zamenjala to delovno mesto? Bom Se naprej delala v svojem poklicu? Menjavam tudi stanovanje; mož me pri tej odločitvi ne podpira, sama pa še naprej iščem primernejše bivališče. Mi bo uspelo ali mi je staro stanovanje usojeno? Z možem zidava tudi hišo, vendar ugotavljava, da sva se prenaglila. Jaz bi jo prodala in zamenjala za manjšo. Denarja za gradnjo ni, mož pa mi očita, da ne cenim njegovih želja. Bom uspela? Zadnje čase sem precej živčna, v službi imam veliko zahtevnega dela, doma pa šoloobvezna otroka, prostorsko stisko in pogosto odsotnega moža. Je morda kriva tudi moja ščitnica? Rada bi bila srečna, a mi ne uspeva. Kaj pravite na vse to, dragi Benjamin? Imam morda previsoke cilje?
Benjamin:
Morda ste res zaposleni v gnezdu, polnem nagajivcev in hinavcev, kot jim pravite, vendar dvomim, da so spet tako zelo nemogoči, da z njimi ne bi bilo mogoče vzpostaviti znosnih odnosov. Zelo ste občutljivi, v nedolžnih gestah včasih vidite marsikaj, česar ni nihče mislil in nameraval, in ker reagirate obrambno ah celo napadalno, se ljudje čutijo še bolj ogroženi ter stopnjujejo svojo žlehtnobo. Vedite, da so žleht v glavnem tisti, ki jih mučijo raznorazne težave; čutijo se odrinjeni,
manjvredni, pestijo jih ljubezenske in družinske zadeve, skratka tisti, ki so v življenju nezadovoljni in mrakobni. Taki ljudje v prvi vrsti potrebujejo prijateljsko toplino, občutek, da jih nekdo sprejema in razume ter jih podpira v iskanju rešitev. Skušajte torej nekoliko spremeniti odnos do sodelavcev, pa čeprav boste včasih prijaznost tudi zaigrali - boste videli, postali bodo veliko bolj znosni in odprti. Morda se boste tedaj, ko boste poštah »gospodar situacije«, odločili, da v tej službi ostanete. Ce ne, pa vam bo premestitev zagotovo uspela, tudi samostojni projekt bi vam uspel. Vaš mož je precej starokopitne narave in je zadovoljen z malim, zato se mu ne da vlagati napora za spremembe na bolje - zato ga nikar preveč ne poslušajte, ampak vztrajajte pri svojih načrtih. Ko jih boste dosegli, bo zadovoljen tudi mož - ampak nikar mu ne očitajte nedejavnosti, sicer se bo v novem domu počutil kot tujec. Ce sprejmete samostojno odločitev, jo tudi samostojno izpeljite in ne očitajte tistim, ki so se odločili drugače. Ko boste imeli ogledano novo stanovanje, se bo mož brez zadržkov strinjal s prodajo hiše. Ne bi rekel, da je vase živčnosti kriva ščitnica, vsaj ne v omembe vredni meri; »krive« so vase vsakdanje skrbi in občutek utesnjenosti med čermi življenja. Vaši cilji so povsem sprejemljivi, obrnite nekaj svoje »živčne« energije v njihovo uresničevanje, pa jo boste z lahkoto pokurili. Ko boste zunanje cilje dosegli, pa si nikar ne postavljajte novih; najvrednejši cilj se nahaja v vaši notranjosti. Vse najboljše vam želim!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
	NEMŠKI AVTO	ODDELEK ZANALEZ- LJIVE BOLEZNI	PEVEC BELA- MARIC	KONEC ŽIVLJE- NJA	STAR ZLOŽLJIVI CILINDER	MADŽARSKO MESTO (IZ CRK KAJA)	CEUE	GLAVNI STEVNIK	SODNA OBLAST	NARODNI PARK V KENIJI	PRISTOJ- NOST	AVTOR: LUKA PIBER	KAR IZPARI	HALOGENI KEMIČNI ELEMENT	HLOD	ALEŠ VALIČ	POVA- BILO	OSEBNI ZAIMEK	MODEREN PLES	PODLOŽNIK V ATENAH
POT SKOZI VINORODNE KRAJE												OKU- ŽENOST Z IKRAMI								
STANJE PO OZEMLJITVI												OCVRTA JED IZ TESTA								
HRVAŠKI MLADINSKI PISATEU (MATOI							JUDOVSKI MESEC					TEČAJ				MODERNA GLASBA				
							VRSTA SKLADBE					SEME- NIŠČE				POLITIK CRAXI				
PTICA, KI ŽIVI V KLETKI								IZDELOV. SVILE							BISMUT			SPISEK NAPAK V KNJIGI	SLOVENSKA PESNICA (NE2A)	VEZNIK
								GL. MESTO SUDANA												
MOŠKI POTOMEC				ZAČETEK IGRE	OSMR- TNICA	MESEC VINOTOK								REKA V KRANJU	TROPSKA SMOLA					
WILHWLM RAABE			SLAVKO PREGL			MITOLOŠKI KRAJ UMRLIH				UMAK- NITEV					ŠPAN.SAH. IALBERT01					
			PERZIJA							BELG. SANSONJE					PADEC VODE					
IGRALKA EKBERG						DROBNOST											RUTENIJ			/
						ZNIZANA NOTA D											NIKELJ			
FRANCOSKA IGRALKA • (ANNIE)									SL. MINISTRICA											VICTOR HUGO
									ČEHOVA OLGA											
FRANCOSKA IGRANA KARTE							SL. MEJNI PREHOD Z ITALIJO						POVZRO- ČITEV RANE							
MESTO OB LOARIV BRETANJI							JADRANSKI OTOK						FILIPINSKI VULKAN				SLOVENSKA PEVKA (MAJDA)			
'HHV
•OJV
‘IVIOM
‘SaiNVN
'AailNVtf
‘vton ‘3JHVD3 ‘tTVNTDI VMM
‘icravfflD
‘na
isoNMoaa
‘VJ1NV
‘Nvaoi
‘AVN ‘dS ‘HM ‘iKTia ‘aasoDiO - ‘NIS ‘M
‘HVTAS
‘Hvman
‘ivaa
DOd ‘HVOV ‘NVHACn ‘3XNVAnZ ‘dsoNaiTMazo ‘isoAVtca ‘V1S33 VHSNIA :ouAeJopoA
;A3xisua
HET LOO IN HAMPTON
Vrtovi Ludvika XIV. imajo tekmece
Vrtove Viljema Oranskega so obnovili
Vrt Ludvika XIV. v Versajski palači ima dva tekmeca. Prvi je vrt, ki so ga ustvarili pred Čudovito kraljevo podeželsko palačo Het Loo v gozdovih vzhodno od Amsterdama. Het Loo sta Viljem Oranski in njegova žena Marija, hčerka Jakoba H., zgradila leta 1686, tri leta preden sta na angleškem prestolu nado-mestila Marijinega očeta. Francoski arhitekt, ki je zasnoval Het Loo, si je hišo in vrtove zamislil kot eno celoto, tako da so se na morale gredice do popolnosti skladati s štukaturami na zidovih v notranjosti.
Ko je v Het Looju živel Napoleonov brat Ludvik, je popolnoma uničil njegovo prvotno podobo in ga spremenil v angleški romantični vrt. Za vrnitev v stanje, kakršno je bilo v Času Viljema III. Oranskega, so potrebovali kar sedem let.
Tudi drugi vrt so obnovili na podoben naCin, s pomočjo in navdihom iz Het Looja. Gre za Viljemov privatni vrt ob Hamptonski kraljevi palači, vzhodno od
Londona. Letos so po štirih letih mučnih raziskav in težaškega dela končali z njegovo obnovo, za javnost pa ga je odprl valezanski princ.
Simon Thurley, mladi arhitekturni zgodovinar, ki je hkrati tudi upravitelj zgodovinskih kraljevih palac, je med sprehodom med oblikovanimi travnimi gredicami in tisami je pripovedoval nenavadne zgodbe o obnovi vrta, ki so mu vrnili izgubljeno lepoto.
Že v osemnajstem stoletju je upravnik vrtov sklenil, da morajo drevesa pustiti neoblikovana. Tako je imel v osemdesetih letih vrt podobo divjega gozda, z ogromnimi tisami, božičnimi drevesi in platanami, ki so se same posejale. Ko so vrt začeli obnavljati, so ugotovili, da se pod prstjo in rastlinjem še vedno skrivajo vse oblike prvotnega vrta. Nekaj tis in božjih drevesc, ki so bili še iz Časov Viljema IH., so morali zaradi starosti poža-gati, tako jih je od prvotnih ostalo le še devet.
Ko so odstranili vrhnjo plast prsti, se je pojavila skoraj celotna oblika nekdanjega vrta, tako da so bile dobro vidne Črte poti in meja med gredicami. Stare fotografije in raču-
novodske knjige iz takratnega Časa pa pričajo tudi o tem, kako so sadili in vzgajali rože.
Zdaj se lahko sprehajamo tam, kjer so se nekoC sprehajali samo kralj in njegovi gostje, si ogledujemo cvetlične grede in prefinjeno posajena drevesa tako, kot njegovo visoCan-stvo v tistem Času. Vse propadajoče kipe so, zamenjali z marmornimi ponaredki iz Carrare, prav tako pa so obnovili tudi kraljevi apartma v prvem nadstropju, iz katerega je Čudovit pogled na vrt, ki ga ocenjujejo kot izredno umetniško delo.
Prav tako kot vrt, so obnovili tudi palačo Het Loo. Odstranili so nekdanje štukature iz Bonapar-tejevega Časa, tako da se palaca spet blešči v vsem svojem opečnatem sijaju. Iz hiše vodijo na vrt veli-
ka pozlačena vrata, skozi katera se odpre pogled na drevored z vodnjaki in kipi iz takratnega Časa.
V tem vrtu trava sicer ni imela tako pomembne vloge pri oblikovnaju, kot jo je imela v vrtovih ob Hamptonski kraljevi palači, vendar pa vrt pred Het Loojsko palaCo odlikuje večja dovršenost. V njem je veliko prelepih kipov iz vseh obdobij, med najlepšimi pa sta kip boga dveh rek, med katerimi leži Het Loo in Venerin vodnjak. Tragična oseba v tej zgodbi pa je kraljica Marija. Vedno je bila zaljubljena v vrtove. Leta 1688 je zapustila Nizozemsko in se vrnila v Anglijo, kjer je po sedmih letih umrla za posledicami koz, tako da se nikoli več ni vrnila na Nizozemsko da bi videla Het Loo in njegove vrto-
ve. Vrtove je zaCela urejati tudi na Hamptonskem dvoru, vendar pa svojega delanikoli končala, vrt je dokončno uredil šele Viljem III. na prelomu stoletja.
Naporom strokovnjakov in umetnikov se moramo zahvaliti, da danes lahko uživamo v lepotah tistega, kar je Marija tako ljubila, pa ni imela možnosti, da bi videla v končni podobi.
MODRE MISU
Človek nekaj ukroji, Bog nekaj drugega sešije.
bolgarska
Lažje je dva otroka nositi, kakor enega roditi.
ruska
Eno je teci, drugo prispeti.
italijanska
FELJTON
Ob svitu, ko so bile glave že težke, so zapustili zadimljene sobe in se preselili pred hišo, kjer so zakurili kres, ob katerem so peli in plesali. Ko se je zdanilo in so imeli gostitelji svojih gostov dovolj, so jim poskusili obzirno namigniti, da je napočil Cas, ko bo treba iti domov. To so storili tako, da so jim postregli s kislo juho, v vino so dali pelin in starešina je slovesno objavil, da je poroke konec.
To pa ni veljalo za ženina in nevesto, ki sta se iz ene domačije preselila na dom drugega. Tam so ju na pragu sprejeli starši in jima postregli z vinom. Ce je bil poleg vina na pladnju še kljuC, je bil to znak, da sta sprejeta v hišo, in slavje se je ponovilo.
Vsega lepega je enkrat konec
Po vseh poročnih ceremonijah in pojedinah je prišla na vrsto
bala. Ce je bila bogata, so jo vozili v spremstvu muzikanta, da so si jo vaščani lahko ogledali. Po vojni, ko je ljudi pestila splošna kriza in so bile tudi bale dosti revnejše, so jo nekateri vozili kar ponoči.
Teden dni po poroki so se svatje še enkrat zbrali in pojedli hrano, ki je ostala od poroke - to je bila mala poroka. Takrat so za mladoporočenca še zadnjic zbirali denar in s tem je bilo poročnih slovesnosti resnično konec.
Nekoč in danes
Poroke pred drugo svetovno vojno so bile za današnje pojme zelo dolge, na njih se je veliko jedlo, pilo in pelo. Da je Cas hitro minil, so si izmišljevali številne šaljive skeče. Starši mladoporočencev so si stroške poroke navadno razdelili, tudi na poroki so ves Cas zbirali denar, tako da je slavje tudi svate močno udarilo po žepu.
Po vojni, zlasti pa v kriznih letih tik po njej,
Šege in navade na Kozjanskem <4,
so se razmere moCno spremenile: ljudje so se zaceli poročati na matičnih uradih, poročnih gostij ni bilo veC, število udeležencev poroke se je skrčilo - včasih samo na mladoporočenca s svojima pričama. Tudi glede obleke pravila niso bila veC tako stroga. Marika-tera si je rajši kupila obleko, ki jo je nato imela za boljše priložnosti, Čeprav ni bila bela. Ni bilo veC tako pomembno, da je bila nevesta ob poroki nedolžna - to je bila bolj želja njenega moža.
Domačini iz Podsrede opažajo, da se ljudje v zadnjih letih vse bolj vračajo k starim običajem, pri tem pa nekatere stvari paC prilagodijo sodo-
bnemu Času. Tako se namesto s konjsko vprego peljejo k poroki z avtomobili, poročno slavje traja en dan in eno noC, vse neveste so v belem, tudi Ce so noseCe, ne veC rosno mlade ali vdove.
Nova generacija za nadaljevanje rodu
Poleg gospodarskega združevanja moCi je bil namen poroke tudi nadaljevanje rodu. Vsak mlad par si je želel, da bi bil prvorojeni otrok fant, ki bi nadaljeval družinsko ime. Ko je ženska ugotovila, da je noseča, je to najprej zaupala možu, ki je dogodek zalil s prijatelji v vaški gostilni. Za žensko pa se stvari niso veliko spremenile. Do vi-
soke nosečnosti je še vedno morala opravljati vsa domača dela. Zgodilo se je tudi, da je šla domov rodit naravnost z njive.
Seveda pa je bilo marsikaj odvisno tudi od moža. Nekateri so bili v Času nosečnosti zelo pozorni do svoje žene, niso ji pustili delati najtežjih del, večkrat so ji kupili kakšen bonbon.
Pravljice o štorkljah
Nosečnosti navadno niso obešali na veliki zvon. Vaščani so zanjo izvedeli, ko nosečnica ni mogla veC skrivati trebuha. Starši so pred starejšimi otroci nosečnost tajili, dokler je bilo mogoče. Nekateri so otrokom
Poroka R. Ašič pred II. vojno (Foto je last M. Konečnik)
razlagali, da mama otro- otroki včasih dosti laka nosi, štorklja pa ga žje, »ker niso bili tako prinese, drugi so prepro- radovedni, kot so dasta rekli, »da bo sla ma- nes«. ma rodit«. Neki domačin	Nives Špeh
je zatrdil, da je bilo z	(Se nadaljuje)
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
^. SRED
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.32 in zašlo ob 17.00. Dan bo dolg 10 ur in 28 minut. Luna bo vzšla ob 7.51 in zašla ob 17.58.

j	f ONESNAŽENOST ZRAKA				
	24.10		23.10		
	povprečna 6.00-7.00		24-uma	max. uma	
	Ljubljana Figovec	5	41	441	
	Ljubljana Bežigrad	14	36	170	
:	Celje	-	18	87	
I	Trbovlje	11	20	82	
	Hrastnik	0	9	33	
	Mejna imisijska vrednost:	350 mikrogramov/m3			
	^Kritična imisijska vrednost:	700 mikrogramov/m3			1
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.25 najnižje -32 cm,
ob 9.29 najvisje 57 cm, ob 16.08 najnižje -63 cm, (A 2228 najvisje 36 cm
lutri: ob 4.00 najnižje -27 cm, ob 10.00 najvisje 54 cm, ob 16.44 najnižje -61 cm, ob 23.11 najvisje
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
14
10
9
7
5
3
Pod vplivom hladne fronte bodo vremensko občutljivi ljudje imeli manjše težave s počutjem, bolj bodo utrujeni, razdražljivi, nemirni in potrti. Popoldne bo obremenilni ; vpliv oslabel in ponoči bo spanec globok.
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 3 do 6 vozlov
popoldne:
NW 5 do 10 vozlov
V0X POPULI
Ne zna vladati, kdor hoče vsakemu ugajati.
8 8«
Previdnost je bogata, grda in stara devica, ki ji dvori
	—-j V_		J k.	J V	J	1 \ ^		
■ m		M—				
Azijski strah pred sončnim mrkom izginja
a iff
IF
e* I
NEW DELHI - Od Kaspijskega morja do Tihega oceana je včeraj na milijone ljudi z mešanimi občutki opazovalo predzadnji popoln sončni mrk tega stoletja. Za razliko od zadnjega mrka leta 1980 so Azijci včerajšnjega sprejeli z večjo mero razuma.
Oblasti so se namreč že v prejšnjih dneh potrudile, da bi ljudi prepričale o nesmiselnosti prastarih prepričanj. V Iranu so učenci, dijaki in študentje eno uro pozneje prestopili šolski prag, tako da so si lahko ogledali ta nebesni pojav. Za vsak primer so vsi molili obredne verze molitve »ne-maz e ajat«, ki jo šiiti molijo ob naravnih nesrečah.
Brez večjih zapletov je mrk prešel tudi Indijo, kjer so hindujci prepričani, da bo doletela nesreča vsakogar, ki ga oplazi mrkova senca. 2e res, da so številni trgovci iz previdnosti spustili navojnice, a večina si je mrk ogledala. Izjema so bile le nosečnice, ki so tudi tokrat ostale zaprte doma, »da ne bi ogrozile zdravja novoroječkov«.
Na Filipinih pa so bili vsi besni, ker jim je oblačnost skalila enkratni prizor. Včerajšnji sončni mrk si je ogledalo tudi na tisoče zahodnih in japonskih turistov.
Kitajsko
prizadel
potres
PEKING - Potresni sunek 6,5 stopnje po Richterju je včeraj zjutraj prizadel redko naseljena območja sevemoki-tajskega Yunnana, tako da je življenje izgubilo približno 30 oseb, 72 pa jih je bilo ranjenih. Kot so sporočile kitajske oblasti, je bil epicenter v goratem VVudingu, 150 kilometrov severno od glavnega pokrajinskega mesta Kun-minga. Najbolj prizadeto je mesto Fawo, kjer je potresni sunek pomšil 60 odstotkov vseh poslopij. Prizadeto območje je brez električne energije in telefonskih povezav, da bi bila mera polna, pa nad celotnim območjem močno dežuje, tako da je nudenje pomoči izredno težavno.
Kitajski seizmologi navajajo, da so postali od leta 1988 potresi na Kitajskem Številnejši in močnejši. To izredno dejavno potresno obdobje naj bi po njihovem mnenju trajalo do konca tega stoletja, ko naj bi se zemlja na Kitajskem za kako desetletje umirila.
Angleži v vročo sezono spet z »vročo« modo
Udeležence tokratnih londonskih modnih revij za naslednjo »vročo« sezono poleg polemik razburjajo tudi prikazani modeh. Britanski modni ustvarjalci se namreč niso izneverili tradiciji, ki jim določa vlogo predrznežev. Na sliki belo-rdeči izziv Alexandra McQueena (Foto: AP).
Začenja se sodna obravnava proti fanatiku Šoku Asahari
TOKIO - Osebni zdravnik Soka Asahare, voditelja sekte Vzvišene resnice, je včeraj pred sodniki priznal, da je sodeloval pri izdelavi bojnega strupa sarina in ga je celo zavil v plastične vrečke, ki so jih nato uporabili v atentatu na potnike tokijske podzemne železnice, v katerem je 20. marca lani umrlo dvanajst oseb, 5000 pa jih je bilo zastrupljenih. Tomomasa Nagakava, ki zdaj tvega smrtno obsodbo, je prvi voditelj Vzvišene resnice, ki se mora za svoje zločine zagovarjati pred sodniki.
Javnost čaka predvsem na začetek
sodne obravnave proti 40-letnemu Soku Asahari, ki se bo začela jutri. Več kot 4000 novinarjev se je prijavilo, da bi sledilo razpravi, vendar je v dvorani zanje le 50 mest, tako da bo srečneže izbral računalnik. Ob tej priložnosti bo središče Tokia, ki bo seveda zaprto za promet, nadzorovalo več kot deset tisoč policistov. Oblasti se namreč bojijo, da bi pripadniki sekte utegnili povzročiti nerede, zlasti po tem, ko so v nedeljo povzročili prometno nesrečo in ranili Asaharovega odvetnika, da bi tako preložili proces.