Leto LXVI
foštnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, v KetrteK, 'dne 27. oktobra 1938
iftev. 248 i
flena 1.50 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« etvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SCOVENEjC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
L prava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Slišala sem ptičho pel, zapela je ku-hu!
Že deset let nam poje ljubljanska kukavica in nam krati čas in vedri duha in veže našo osamljenost z vesoljnim svetom. ».Ku-ku! Kunkul...« Moderna tehnika je premagala oddaljenost m osamelost. V najbolj zapuščeni gorati vasi, kamor je redkokdaj zašel časopis in nqtfica šele po tednih in tednih, te ujame najnovejša novost v hipu, ko se je zgodila, in kukavica, ki ti jo je javila, te je tako postavila v središče dogajanj. Vas, toliko stoletij odmaknjena svetu, je po zračni niti zvezana s središčem svojega naroda in s svetovnimi mesti sploh, in človek, zakoreninjen le v zemljo in delo, lovi z aparatom kot z rokami dogodke po vsem svetu, naslanja uho na besedo, ki mu jo dam za dnem govori kukavica iz srca naroda; spremlja z mislimi misel učenjaka, ki je iz svoje mrke celice in izmed knjig stopil pred nevidino občinstvo s svojimi odkritji in spoznanji; pleše po godbi nevidnih sviračev, po nrfclodiji, ki je šele pred dnevom pritekla iz v.stvarjajočega srca. dočim je bil prej navezan aia melodijo »šlagerjev« izpred desetletij. Moderna tehnika je spremenila pojem podeželja in pomnožila tempo razvoja. Človek, ki še ni videl opere od znotraj iin še ni bil v Ljubljani, se lahko udeležuje opernih predstav, največjih koncertov, posluša zvočno dramo, h kateri si v bujni domišljiji lahko misli obraze. Spremlja pogrebe velikih mož, posluša govore svojih voditeljev, sedi kot učenec v šoli in slovkuje za novimi besedami iz tujih jezikov, ki mu jih polaga na jezik učitelj, ki ga ne pozna; okoristi se z načinom umnega kmetovanja in si uri duha iin srce — vse iz središča in po najboljših posrednikih znamstva in vsakterih umetnosti. Nebo, ki je viselo nemo nad vasjo, Jnrko v viharju in jasno v zvezdni noči, je podeželca samo navdajalo z občutkom majhnosti, oddaljenosti, osamelosti, neskončnosti, v kateri sta samo Bog in zemlja in on sam; to mebo ga zdaj veže z vsemi ljudmi in svetovi, navdaja ga s čustvom bratstva in sožitja množic, zaveda se, d.a je on samo eden izmed mnogih, preko katerih gre ko blisk novo porojena misel daljnega človeka, ki ti uteši srce in te dvigne v skupnost, narodno in človeško, i'.er te zveze v sozvok neba, zemlje, mest 111 ljudi v intenzivno družno življenje. Zapoje ptička »kunku!« v našem gaju, in tisoči in tisoči ji prisluhnejo istočasno, tisoči doma in tisoči tam za morji v Ameriki, Avstraliji, kjer nam izginjajo in jim nobena druga pesem ne poje po taktu njihovega srca. In vsi tisoči in tisoči so samo eno, so en narod, ki govori našo lepo besedo, se zbira oh njej in se da oblikovati po mjenilh globokih mislih. »Ku-ku! Ku-ku!« vabi naša ptica po svetu raztreseni plod naše zemlje k sebi, mu baja o lepoti in bohotnem življenju domačije, mu zapoje našo pesem, mu prinaša pozdrave naših gora in dolin in naših mož ter jih kliče pod rodni krov. In prav tako domači kotlini prinaša dih daljin, glas iz tujine in ves svet stisne v tvojo sobo, kjer z družino poslušaš ptičko pet, zapoje ti »:kuJku!«
Vse to je lepota in moč radio-postaje in Se mnogo več. Radio je ljudska univerza in glavno sredstvo ljudske prosvete. In po tej svoji nalogi je izrazito kulturna ustanova prav tako potrebna našemu narodu kot univerza in ljudske šole, kajti radio je eno in drugo. Resda rad io-p red a vanj a gredo vsa v zrak, toda to, kar ostaine v ušesih poslušalcev in najde trden dom v njihovih srcih, to ni zastonjsko in brezpomembno delo, to je kultura duha in srca, ki plemeniti ljudstvo v vseh smereh in ga dviga v vseh panogah. In glasba, ki zavzema največ ur programa, je tudi na jplememitejše isredistvo za lepotno vzgojo, za čustveno bogatenje naše notranjosti. Danes je že prišel čas, ko si težko mislimo družino, ki bi ne hotela biti v zvezi s to narodno šolo, s to nadaljevalno šolo in kulturnimi središčem slovenskega življenja. V desetih letih, odkar nam poje ljubljanska kukavica, se je tudi pri nas radio priljubil in dokazal, da je postal nujen in sestaven del slovenske kulturne rasti, prav tako kot šola ali kot časopisje, in da on bistveno pomaga oblikovati današnje obličje slovenskega udejstvovanja. In pokazalo se je, da je to narodna ustanova, ki se zaveda, da mora vsa ljudska prosveta, glasba, igra pognati iz narodnega duha, če hoče, da bo plodna in narodu koristna. Zato je povsem pravilno, če ima radio postajo v rokah Prosvetna zveza, najširša ljudsko prosvetna organizacija pri nas, ki je v radio veliko svojega premoženja vložila brez upanja na dohodek, samo iz edinega nagiba, da bi ustanova bila do dna slovenska, kulturna in narodna, kakor tako podjetje in njena vsebina biti morata. In prav zrcito ji ob desetletnici moramo biti vsi hvaležni ter njej in voditeljem radio-postaje izreči največje priznanje za delo in trud, ki nista majhna.
Veliko žrtev je pretrpela Prosvetna zveza dn voditelji, da ob tako majhnem področju, kakor ga obsega naša banovina, morejo toliko nuditi poslušalcem kakor mnogo večji postaji v Zagrebu ali Belgradu, ki lahko računata na ogromno naročnino. In čeprav je področje, ki ga lahko z naročnino eksploatiTa naša postaja, razmeroma majhno, pa tudi še v Mariboru in Prekmurju naša kukavica ni slišna, ker ta mesta leže v tako imenovanem »mrtvem« zračnem pasu. In prav tu bi imela naša lepa domača beseda in naša slovenska učenost in (glasba posebno poslanstvo, kajti meja je blizu
Berlin: Kolonije nazaj!
Nemško uradno glasilo jasno postavlja kolonialno vprašanje
»Krivica se mora popravili, krivično odvzela lastnina vrniti lastnika"
Berlin, 26. okt. 1. Nemška uradna agencija »D i p I o 111 a t i s c h e u n d p o 1 i t i s c h e K o r -r e s p o 11 d e n z« je objavila naslednji članek, v katerem je prikazano stališče, ki ga zavzema nemška uradna politika v kolonialnem vprašanju.
»Ko smo končno rešili češkoslovaški problem na miren način, se nekateri angleški krogi tako obnašajo, kakor da bi imeli povod za novo razburjenje. Očitno vodi delovanje teh krogov ena in ista roka. Ne da bi Nemčija dala kakršenkoli povod, se na vseh koncih in krajih britanskega imperija uprizarjajo manifestacije, v katerih se kolonialno vprašanje prikazuje na takšen način, kakor da je treba z vseini sredstvi pobijati nemške zahteve.
Vsak del imperija steguje roke predse in že v naprej odklanja sleherni izhod, ki bi mogel pasti njemu v breme. Na drugi slrani pa je očiten namen, vleči vprašanje naprej toliko časa, da bi nastopile kake razmere, v katerih bi Nemčija težko rešila kolonialno vprašanje v svoj prid. — Toda takšni poskusi, pa naj prihajajo od odgovornih krogov ali od kogarkoli, ne morejo imeti niti najmanjšega vpliva na delovanje Nemčije.
Sicer pa je že ta nemir, ki se pojavlja, dokaz, da se prizadeti krogi zavedajo, da sedanji položaj ni več vzdržljiv. Vsak od njih (mišljeni so dominioni), ki vleče sedaj profit od kolonij, bi samo hotel, da bi žrtev prevalil na drugega in da bi ohranil svojo korist.
V Nemčiji vse to vznemirjenje ne napravlja nobenega vtisa. Nemčija ne zahteva zase ničesar drugega, kakor kar ji po pravici pripada. To na-ziranje jc Hitler in državni kancler neštetokrat pojasnil. Rajli uveljavlja svoje zahteve po oni posesti, ki 11111 je bila v svojem času odvzeta na osnovi lažnivih trditev. Komu je bila nemška posest izročena, je za nas malo važno in tudi nas ne zanima, če sedanji posestniki smatrajo, da so jim nemške kolonije koristne in da bi jih le težko pogrešali, ko hi jih morali zopet vrniti.
Nemške kolonije so bile pred 20 leti izročene v izkoriščanje drugim. Zdravo nemško naziranje pa je mišljenja, da postaja rešitev tega vprašanja tem nujnejša, čim dalje obstoječe stanje traja. Rešitev nemškega kolonialnega vprašanja je treba smatrati kot popravo stare krivice in kot povrnitev lastnine lastniku, kateremu je krivično bila odvzeta. To nemško naziranje je znano vsemu svetu in ne potrebuje nobenih nadaljnjih razlag. Tudi izključuje vsako napačno razlago. Tudi ni treba, da bi pobudo za rešitev problema dajala Nemčija, marveč je to naloga vseh tistih, ki so odgovorni, da se je krivica zgodila.«
Italija:
„Vprašanje kolonij - pereče"
Milan, 26. okt. 1. »Corriere dela Sera« objavlja nemško zahtevo po kolonijah in pravi, da je nemški korak vreden največje pozornosti. Nemčija je že večkrat zahtevala nazaj kolonije, toda 1. 1938 je za Nemčijo posebno pomembno. V tem letu, ki je pravo revolucionarno leto, je Nemčija po svoji želji rešila še vsa vprašanja, ki jih je spravila na površje. Zato je tudi kolonialno vprašanje treba danes motriti z novimi očmi. L. 15)38 je silno oddaljeno od 1. 1937. Zgodovina se danes vrti okrog novo osi. Zato jc malokomu mar ono početje, na katerega opozarja nemška uradna agencija. Vso to, kar se počenja na oni strani, jc majhnega pomena in je predvsem mnogo manj učinkovito, kakor pa bi bilo še lani. Zato je tudi kolonialno vprašanje, ki je včeraj še spalo, danes postalo pereče.
Nemčija in Trst
Glasovi o nemški iežnji proti Sredozemshemu morju
Pariz, 26. okt. TG. Tukajšnje časopisje je že yečkrat namignilo, da bo Nemčija, odkar si je priključila Avstrijo in sudetsko ozemlje, potrebovala tudi na južnem delu države izhodišča na '.morje. Severnomorska pristanišča so za južne kraje nemške države preoddaljena, da bi mogla trajno prihajati v poštev za vedno večji obseg nemške zunanje trgovine. V nemških gospodarskih krogih v Parizu so celo izrekli mnenje, da bo Italija sama v duhu trdnega zavezništva in prijateljstva, ki jo prešinja do narodnosocialistične Nemčije, predložila pogajanja za pametno rešitev tega vprašanja. Zanimivo je, kar o tem objavlja tukajšnji »T e m p s«, ki pravi tole:
V gotovih nemških krogih, ki so običajno dobro in pravilno poučeni, izražajo mnenje, dn bosta Nemčija in Italija skupno proučili možnost, da hi se pospešila izvozna trgovina kolonialnega blaga iz italijanskega imperija v Nemčijo. Za (n pa prihajata v poštev samo dve severnoitalijanski pristanišči, to sta Trst in Genova. V tej zvezi je bilo tako na italijanski kakor na nemški strani izraženo mnenje, da hi bilo najbolje, če hi se v teh dveh severnoitalijanskih pristaniščih, ali vsaj v enem izmed njiju, uredila posebna 11 e 111 š k a svobodna cona. O prilagoditvi italijanskih železniških tarifov še za. enkrat ni govora.
K temu pripominjajo nekateri drugi francoski listi, da se je nekaj zdelo, da Italija ne bi rada gledala razmah nemškega gospodarstva v
ff
smeri proti Sredozemskemu morju. Ta obzir sedaj, odkar obtoji tesno sodelovanje obeh imperijev, seveda odpade in bo Nemčija smela računati na dobrohoten odmev v Italiji, če ho izrazila željo po lastni svobodni coni v enem ali drugem severnoitalijanskem pristanišču, ker ho s tem postregla tudi Italiji, od katere ho v veliki meri kupovala kolonialne pridelke iz Afrike. Razume pa se, da bi Nemčija rajši videla, če bi ji bil na razpolago Trst, ki je od nemške meje oddaljen samo kakšnih 100 km, in s katerim ima mnogo boljše železniške zveze kakor z Genovo.
Nemškega imperializma proti Balkanu ni"
Berlin, 26. okt. TG. Nemška revija »W t r t -s c h a f t s d i e 11 s t«, ki izha ja v Hamburgu in ki se podrobnostim bavi z vprašanji nemške zunanje trgovine, objavlja članek, v katerem želi dokazati, kako brezpredmeten je strah, ki so ga izrazili ponekod na Balkanu, češ da bo Nemčija tja doli razvila svoj gospodarski imperializem. »Dokaz za to, da ne more hiti govora o kakšnem nemškem imperializmu.« tako piše revija, »je dejstvo, da Nemčija nikakor ni navezana na uvoz iz teh krajev. Nemški gospodarski štiriletni načrt jo je od to odvisnosti osvobodil. Iz južnovzhodne Evrope ho Nemčija uvažala samo zaželjono stvari, a nc neobhodno potrebnih. Na drugi strani pa je največja želja Nemčije, da hi se južnovzhodne evropske države čim lepše razvijale, kajti Nemčija se mnogo zanima, da hi tamkaj nastopil položaj, ki jo bo popolnoma obvaroval vsake propagando Kominterne.
Rihbentrop v Rim
w
Pogajanja med CSR in Madžari obtičala
Pariz, 26. oktobra, b. V Londonu in Parizu so se pozno ponoči razširile vesti, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop že danes popoldne prispel v Rim. Ta vest je povzročila veliko senzacijo in jc potisnila v ozadje obisk poljskega zunanjega ministra Becka pri Hitlerju v Bcrchtes-gadenu. »L'Ocuvre« je mnenja, da bo von Ribbentrop z Mussolinijem predvsem razpravljal o zmagi Japoncev in se posvetoval z njim, kako diplomatsko izkoristiti to zmago za okrepitev položaja avtoritativnih držav proti komunizmu. Razen tega bosta oba državnika razpravljala tudi o predlogih, ki jih je Nemčija izročila Poljski v zadevi Pod-karpatske Rusije, končno pa se bosta razgovar-jala tudi o, vojno-političnem osišču med Rimom in Berlinom. Nemčija se je končno-veljavno odločila, da ne bo dovolila skupne polj-sko-madžarske meje, ki jo želi Italija, je pa pripravljena svoji italijanski zaveznici iti na roko v nekem drugem področju. Za katero področje gre, zaenkrat še ni prodrlo v javnost. Nemška vlada smatra, da se mora madžarsko-češko-slovaški spor rešiti na narodnostni podlagi, pač pa plebiscit, ki ga zahteva Madžarska v posameznih krajih, ni v nasprotju s stališčem Nemčije.
Pariz, 28. oktobra. DNB. Potovanje nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v Rim je^ izzvalo velikansko presenečenje v francoskem javnem mnenju. Pariški današnji tisk posveča temu
m
Končna sprava med Italijo in Anglijo — sredi novembra
London, 26. okt. TG. Angleška vlada je sklenila, da bo v začetku novembra, ko se zbere parlament k rednemu zasedanju, predložila v odobritev italijansko-angleški sredozemski sporazum, ki je bil podpisan v Rimu letos spomladi. Angleška vlada je naziranja, da je odhod 10.000 italijanskih prostovoljcev iz Francove armade zadosten
in z njo tuja kultura. Tako ta obmejna mesta ne morejo slediti Ljubljani v radiu, temveč se namesto nje zatekajo po novice in razvedrilo k tujim rodio-posta jam. kar je za naše narodno telo neizmerna škoda, rana, ki jo je treba zaceliti. Ali ne slišite, kako toži kukavica: »Kuku! Zakaj vas še ni tu?« Na tem mestu smo že pred kratkim ojKizorili noše oblasti na nu jnost in na narodno potrebo in dolžnost, tudi te kraje pritegniti v kulturno sfero slovenskega radio - programa, toda do zda j še vse brezuspešno, kljub temu, dn bi bila ljubljanska radio - postaja sama pripravl jena graditi relejno postajo v Mariboru, ki bi bila potrebna, da so vsi kraji Slovenije tudi v radiu osredotočeni okrog enega središča. Zato pa, ko praznujemo jutri desetletnico radio-postaje v Ljubljani, želimo in pribijamo samo to, naj se čimprej ljubljanska postaja razširi za nujno potrebno relejno postajo v Mariboru, da se bo tako ljubek glas ljubljanske knikaviep razlegal po vseh slovenskih logih in klieal vse k sebi v krog ene družine: »Ku-ku! Ste tu?« in bi j mogli odgovoriti vsi brez izjeme: Smo tu I
dokaz italijanske dobre volje, da se ta sporazum uveljavi. Angleška vlada meni nadalje, da je sedaj, ko se je Italija umaknila iz Francove Španije, špansko vprašanje nehalo hiti nevarnost za svetovni mir in tudi neposredna nevarnost za angleške interese. Na drugi strani pa je mednarodni položaj danes takšen, da je za Anglijo iu njen Imperij neobhodno potrebno, da se popolnoma pomiri sredozemsko področje, kajti Anglija bo svojo oboroženo silo morala uporabiti drugod, kjer so njeni interesi ogroženi, kot na primer na Daljnem vzhodu in po arabskih deželah. Angležka vlada je prepričana, da bo njen položaj mnogo lažji, kakor hitro bo po uveljavljen ju sporazuma z Italijo ta država postala dobrohotno razpoložena napram Angliji. Kakor hitro bo angleški parlament ta sporazum odobril — listi pravijo da so bo lo zgodilo nekako sredi meseca novembra — bo sedanji angleški poslanik v Rimu lord Perth odpoklican in bo na njegovo mesto prišel nov poslanik, ki se bo v Rimu predstavil pot poslanik, poslan na dvor italijanskega kralja in cesarja. S tem bo tudi od angleške strani vprašanje priznanja zasedbe Abesinije rešeno v prid Italije.
Ni pa še rečeno, da bo Anglija takoj po uve-ljavljenjti sporazuma z Italijo tudi gen. Francu v Španiji priznala pravice vojskujoče se stranke. V krogih angleške vlado so namreč mnenja, da bi se v leni primeru vojna v Španiji zopet zaostrila, da bi obe sovražni si stranki skušali priti do čim večje moči na morju, da bi druga drugo oblegali in da bi v ta namen zopet letali okrog raznih držav ter si pri njih »izposojali« bojne ladje, kar bi imelo za poslediro ponovno mednarodno napetost, ki pa je sedaj ni treba.
potovanju največjo pozornost, pri čemer ugotavlja, da primanjkuje še stvarnih podatkov, da bi mogli ta dogodek točno presoditi.
Praška vlada sprejme razsodišče Italije in Nemčije
Praga, 26. okto.bra. AA. DNB: Ministrski svet je končal svojo sejo, snoči ob 21.30 po osemurnem zasedanju. Na seji, ki ji jc predsedoval general Syrovy, so bili tudi slovaški in karpatsko-ruski ministri, kako,r tudi skoraj vsi načelniki političnih strank, med katerimi je bil tudi general Gayda. Na seji je bilo tudi več višjih uradnikov,
Na seji so izključno obravnavali samo obmejna vprašanja, v prvi vrsti po predloge, ki jih obsega zadnja madžarska nota. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da so člani vlade silno rezervirani glede novih madžarskih predlogov. Po seji vlade so karpatsko-ruski politiki izjavili, da bodo zaradi trenutnega političnega položaja pokrajino okoli Bereševa odstopili Madžarski, sporni okraji kakor Sevlus, Mukačevo in Užhorod pa ostanejo na meji Podkarpatske Rusije. Ministrski svet je sklenil, da to stališče podpre s protidokazi, celotno vprašanje pa bo predložil razsodišču._ Člane tega razsodišča bi naj imenovale Nemč/ja in Italija. Če bi Madžarska zahtevala, da naj bo tudi Poljska zastopana v tem razsodišču, tedaj bosta Slovaška in Podkarpatska Rusija zahtevali, da naj tudi Romunija imenuje svojega zastopnika v to razsodišče. Takšen odgovor je češkosl. vlada izročila madžarskemu poslaniku v Pragi,
Rusini so med seboj ze sprli
Praga, 26. okto,bra. o. Dopoldne so se razširili glasovi, da sta dva podkarpatska ministra sklenila odstopiti. Odstopiti sta hotela notranji minister Bačinski in prometni minister Revaj. Oba ministra sla hotela to storiti iz protesta proti predsedniku po,dkarpatskc vlade Brodiju, ki se je izrekel za izvedbo plebiscita v Podkarpatski Rusiji.
Kmalu nato pa je češkoslovaška vlada objavila uradno izjavo, v kateri pravi, da je vlada izvršujoč oblast predsednika republike odstavila predsednika podkarpatske vlade Brodija in imenovala za predsednika vlade Vološina. Vološin in notranji minister Baczinski sta pooblaščena nadaljevati pogajanja z Madžarsko pri prihodnjih češkoslovaških in madžarskih sestankih.
Nemška manjšina
hoče k pogajanjem
Bratislava, 26. oktobra. AA. ČTK: Državni tajnik za nemške zadeve pri slovaški vladi Gar-masehin je poslal slovaškemu ministrskemu predsedniku dr. Tisu brzojavko, v kateri ga pro^i, naj eden izmed predstavnikov nemškega življa na Slovaškem pride v delegacijo, ki se bo z Madžarsko pogajala o novih mejah. V brzojavki stoji med drugim to, »da sc o usodi Nemcev nc more reševati, nc da bi bil zaslišan zastopnik nemške manjšine«.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo.
Zcnitinska vremenska napoved: Občuten dvig temperature v vsej državi. Oblačno in deževno bo v vsej kraljevini. Na planinah ulegne snežili. Prevladoval bo precej močan veter v jugovzhodni in južni smeri.
Parnik gm sredi morja
Velika nentška potniška ladja »Deutschland« je komaj ušla nevarnosti, da zgori s potniki in posadko vred
Nevjork, 26. oktobra. AA. llavas: Preko-oeeanska ladja »D e u t b c li 1 a m dc . ki je odplula iz Bremena 20. oktobra v smeri proti Newyorku. jc včeraj ob 23.22 dala znak SOS. Ta radiogram je javljal, da je v četrtem ladijskem skladišču izbruhnil požar. Več ladij je sprejelo vest, da se »Deutschland« nahaja v nevarnosti, ter so takoj krenile na pomoč. Ladje, ki sc jim je posrečilo na sprejemnih aparatih sprejeti običajni mednarodni signal, ki je javljal, da se nemška ladja nahaja v nevarnosti, in ki so takoj po sprejemu teh vesti krenile na pomoč, so bile ameriška ladja »Man ha t an«, »F a r m e r«, norveški »A moro ca n< in »Europa«. Ta zadnja ladja se je nahajala 12(1 km od kraja nesreče. Ameriška ladja »Lo na me rs« sc je takrat nahajala 1-10- km, a ameriška ladja »T r a v e I e r« 200 km.
Francoska prekooceanska ladja »C a m p 1li n«, ki jc prav tako sprejela vest o nesreči, .ie takoj stopila v radijsko zvezo s ponesrečeno ladjo. Ladja »Deutschland« je nekoliko pozneje sporočila. da je požar, ki jc izbriihuil, zelo nevaren iu da je potrebna nagla pomoč. Na ladji se nahaja 91 potnikov in 400 članov posadk c. Radijska postaja v Chatenu je nato sprejela vest. ki pravi, da prosi »Deutschland« vse ladje, ki hite na pomoč, naj se pripravijo na morebitno izkrca-
Japonci
Tokio. 26. okt. AA. llavas: Agencija Domej poroča, da je japonski motorizirani oddelek ob 19 zavzel severovzhodni del llankova in da napreduje v tem odseku. Prav tako so japonske čete, ki so včeraj krenile iz Kotijena na južni obali Jangceja, preteklo noč s pospešenimi marši napredovale v smeri proti Učangu ter danes popoldne ob petih vkorakale v to mesto. — Dopisnik agencije Domej poroča z bojišča, da so se po vdoru japonskih čet v Hankov in Učang številni kitajski vojaki umaknili v smeri proti jugu vzdolž železniške proge Kanton—Hankov. Da bi zakrili ta umik, so Kitajci ojačili svoje postojanke vzdolž obale in se ogorčeno upirali japonskim četam. Japonski oddelki so podvojili svoje sile ter razbili kitajski odpor, nakar bodo zasedli železniško progo Kanton—Hankov.
Tokio, 20. okt. AA. Havas: Predstavnik štaba vrhovnega poveljstva japonskih čet je po padcu Hankova izjavil sledeče: Znan je star pregovor, da tisti, ki nadzira pokrajino Vuhan, gospodari nad Jangcejem in vso Kitajsko. Mi smo že zavzeli Ičangcunbung. Sedaj je čas, da zberemo vse svoje sile. Podvojili bomo svoje napore, da dosežemo zadnji cilj svoje vojne.
Honkong, 26. okt. b. Vojni dopisnik INS poroča, da je predsednik kitajske vlade izjavil časnikarjem, da je maršal Čankajšek odšel iz llankova, da bi v jugozapadni Kitajski organiziral novo fronto proti Japoncem. Maršal Čankajšek namerava voditi tako dolgo vojno, dokler ne bo vzpostavit kitajski" suverenosti. Veliki poriizi;' ki so jih morali Kitajci pretrpeti zaradi tehnične premoči sovražnika, po hodo vplivali, do Kitajci vodijo nadaljnjo borbo. Izročitev Hankova je sledila načrtno, o čemer so kitajski uradni krogi že v marcu mesecu podali izjavo. S kitajske strani se tudi poudarja, da Kitajska ne bo sprejela sodelovanja kake tretje sile, ker ta sila tako dolgo ne more najti temeljev za svoje posredovalno dovoljenje, dokler Japonska načelno ne spremeni svojega stališča do Kitajske.
lanjc potnikov in posadke. V trenutku, ko je nastal požar, se je ladja nahajala 320 km jugovzhodno od rtiča Rase na New Fundland.
Sii i nt Jean (New Fundlyand), 26! oktobra. AA. llavas: Po poslednjih sporočilih, ki so prišla od treh ladij, ki hite na pomoč j-Deutschlandu«, so te ladje prispele okrog osmih zjutraj v bližino Deutschland?.. f'e bo potrebno, bodo takoj začeli vkrcavati potnike in posadko.
Berlin. 26. okt. A A. llavas: "Ponoči ob 3.15 so prispele v Berlin prve vesti o ognju na »Deutsch-landu«, toda vse te vesti še niso bile obširne. Po nekih sporočilih je prišlo na ladji do eksplozije. Kasneje se je posadki posrečilo omejiti ogenj. Druge vesti pa javljajo, tla se nahaja sedem ladij na poti proti Deutsclilandu«.
Prekoocennska ladja »Deutschland« je bila zgrajena 1923. leta, ter ima 4 propelerje tipa Hamburg. Ladja ima 22.000 brutto; ton. Za pogon ima turbine s 28.000 konjskimi silami. Povprečna brzina znaša 29 vozlov na uro.
Kapitan »Deutschlanda« Steinke poroča, da je spet vzpostavljena brezžična zveza, ki je bila prekinjena tri ure po prvem znaku SOS. Nevarnosti za ladjo in potnike ni več. Potniki so mogli že pred zoro mirno zaspati.
Nemci so končali trdnjavski pas na zapadni meji
Berlin, 26. okt. Poročevalec »Angriffa« je obiskal nemška utrjevalna dela na zapadu in poroča, da je utrjen pas, ki ga Nemci imenujejo Siegfriedova obrambna linija, nekaj neprekoslji-vega, kar do sedaj še ni zgradila nobena država za svojo obrambo. Glavna lastnost obrambne črte je v tem, da popolnoma onemogoči napredovanje motoriziranih čet oziroma motoriziranega orožja. V polju pred utrdbami so namreč postavljene v široki črti nekakšne kopice iz cementa in železa, skozi katere bi se tanki ne mogli preriti in bi bili takoj od topništva, ki je nameščeno v bojni črti, uničeni. Velik del utrjenega pasu je že zaseden od čet. Utrdlie so skoraj vse pod zemljo in dobro oskrbljene, celo s toplo tekočo vodo. Omembe vredni so tudi položaji za strojnice, ki so,, nameščene v betoniranih zakloniščih, zvezanih s telefonom. Strelivo za ta gnezdišča strojnic dohaja s pomočjo posebnih električnih naprav..
Nogomet Anglija : evropska celina
London-, 26. okt. c. Današnja nogometna tekma med reprezentancama Anglije in evropske celine se je končala s > : 0 za Anglijo.
London, 26. okt. c. Na današnji nogometni
tekmi med Anglijo in ostalo Evropo je bilo tisoč gledalcev. Prva dva gola je dalo angleško moštvo že v prvih 25. minutah prvega polčasa, tretji pol pa je padel v drugem polčasft. .Evropsko moštvo je, bilo za en razred za Angleži in je bila napadalna vrsta evropskega moštva posebno slaba.
Seja mariborskega občinskega sveta
Maribor, 26. oktobra. Nocoj je bila na mestnem magistratu šesta seja mestnega sveta mariborskega mestnega odbora. Seji je prisostvoval tudi zastopnik g. bana, okrajni načelnik g. Šiška. Uvodoma je g. župan pozdravil tri nove občinske svetnike, ki jih je imenoval g. ban, in sicer gg. Senico, Kovačiča in Loosa. Vsi trije so danes dopoldne g. županu prisegli. G. Kovačič je prideljen v odbor, mestnih podjetij, g. Loos pride kot član v četrti odsek in kot namestnik v prvi odsek, g. Senica pa v peti odsek kot član. Namesto umrlega obč. svetnika Ošlaka so izvolili v odbor Olepševalnega društva g. Sabothyja, v odbor za prehrano mesta pa podžupana g Zebota. G. župan je nato poročal, da je odobreno posojilo v znesku 2 milijonov din za prezidavo mestne plinarne.
Zupan dr. Juvan o agilnem poslovanju mestne občine
Ker so se v zadnjem času v nekaterih časopisih pojavili neresnični napadi in razni predlogi glede občinskega poslovanja, je podal župan dr. Juvan nekatera, tozadevna pojasnila. Glede carinarnice je izjavil, da je bila licitacija že pred tremi meseci zaključena in od vseh instanc, razen državnega vrhovnega pravobranilstva, odobrena, da bi lahko začeli to delo že pred tremi meseci. Pri vrhovnem drž. pravobranilstvu pa je odobritev zastala zaradi majhne formalne napake. G. župan je sedaj tudi to uredil in začelo se je z zidanjem.
Glede tržnice je izjavil: Načrti tržnice bodo ta mcsec gotovi in na prihodnji občinski seji se bo o njih že sklepalo. Drugo leto pa bomo, če Bog da, začeli že zidati. To naj gg. občinski svetniki pojasnijo vsakemu, če jih ho kaj vprašal o tem.
Nato je g. župan poročal o proračunu za meščanske in osnovne šole. Proračun za osnovne šole znaša 1,255.077 din ter je za 138.000 d?n manjši o.d lanskega. Proračun za meščanske šole pa znaša 288.776 din ter je za 32.963 din manjši od lanskega. Poudaril je, da bi morala prav za prav del proračuna za meščanske šole nositi okolica in bi po številu učencev odpadlo na mesto le 45%. Novo šolo v Magdalcnskem predmestju je morala občina zidati 6amo zaradi okolice ter investirati 9 milijonov din.
Poročila odsekov
Za prvi odsek je poročal dr. M ii 11 e r. Župni urad stolne in mesitne župnije prosi, da se vnese v zemljiške knjige služnostna pravica za mestno župnijo za opravljanje bogoslužja v loretski kapelici v mestnem gradu. Občinski svet to dovoli pod pogojem, da pravica ugasne sama, če bi bila občina primorana ta tlel gradu porušiti ali pa ga tako spremeniti, da ne bi bil več primeren za bogoslužne namene.
Drugi odsek, za katerega je poročal g. Aljančič, je predložil mestnemu svetu v odobritev razne ubožne zadeve, kakor podpore, reintniine itd. Poročal je tudi, da bodo zasilne stanovanjske hišice v Pregljevi ulici gotove ter se bo vanje preselilo 80 strank iz Dajnkovih barak in vagonov. Te barake bodo potem sežgali. Mestna ljudska kuhinja dobi poseben pravilnik ter kopipetenco kuratorija ..mesene oskrbnišnice. Mestni svet je v proračunu do-ločil za mestuo ubožnico 4,153.000 din. V mestni
ZKD in JNS
Voj¥dda Kentski guverner
London, 26. okt. AA. Reuter: Imenovanje kentskega vojvode za avstralskega guvernerja je izzvalo največje veselje v vsej Avstraliji. Ministrski predsednik Lavons je v Camberi imel včeraj govor, v katerem je poudarjal, da bo bivanje vojvode in vojvodinje Kcntskc v Avstraliji še v večji meri ojačilo zvezo med Veliko Britanijo in Avstralijo.
(Vojvoda Kentski in njegova žena vojvodinja Marina sla bila večkrat gosta našega kneza-na-mestnika na Brdu in sta prepotovala vso Slovenijo, kjer sta tudi praznovala svojo zaroko. Op. ur.)
Libija ni več kolonija
Rim. 26. oktobra. AA. Štefani: Včeraj je iinel veliki fašistični svet svoje zasedanje pod predsedstvom Mussolinija. Sprejete so bile tri resolucije. V prvi resoluciji pošilja fašistični svet pozdrav borcem, ki se bodo zbrali pred oltarjem domovine in proslavili 20 letnico zmage obnovljenega rimskega cesarstva. V drugi resoluciji pozdravlja veliki fašistični svet 20.000 kolonistov, ki bodo na prvi dan 17. letnice fašistične revolucije odšli iz italijanskih Ink na obale Libije. V tretji resoluciji pa veliki fašistični svet ob zmagah japonskih čet v Kantonu in Hankovu izraža najlepše želje japonskemu narodu, s katerim vežejo Italijo globoka, iskrena čustva solidarnosti ter skupnosti duhovnih in političnih ideologij, ki so našle v italijansko- nemško -japonske m paktu svoj najbolj stvarni izraz. Nato je veliki fašistični svet, čim je proučil položaj v Libiji, izglasoval resolucijo, s katero proglaša, da so prišle štiri libijske pok raji i ne v sestiv domovine in narodnega ozemlja, ter oillnfa. da se izda zakonska odredba, ki lin dokončno uredila novi statut libijskega prebivalstva. Libija neha biti kolonija.
★
Tavent. 26. okt. AA. (Štefani) Italijanska podmornica »Mocenito* je včeraj poskušala, kako globoko se lahko podmornice spuste v morje. Podmornici se je posrečilo spusti ti se v globino 125 metrov, kjer je nato oslala celo uro. — Uspehi poskusa so sijajni.
Komunisti se selijo iz Prage v Moskvo
Praga, 26. okt. A A. Pat: Vodja češkoslovaške komunistične stranke poslanec Gottvvald odpotuje kmalu v Moskvo, kjer bo prevzel vodstvo srednjeevropskega oddeika pri Kominlerni. V zadnjih tednih mu je bilo popolnoma onemogočeno sleherno politično delovanje.
V nedeljo 30. oktobra bo v mali dvorani Kazine v Ljubljani občni zbor Zveze kulturnih društev. Samo po sebi je razumljivo, da so na občni zbor povabljeni vsi zastopniki društev, včlanjenih v Zvezi. Toda Zveza je izrazito kulturna, z zgolj prosvetnim |H)dročjem, in Bog obvaruj, da bi ji kdo očital kako zvezo s politiko ali celo določeno politično stranko. V času JNS režima bi si s tem nakopal vse križe zlorabljane oblasti, v dobi JNS,. opozicije pa javno vprašanje v »Jutru«, kaj pravj., na to katoliška moralka.
Toda la strah pred pred stikom s politiko pri Zvezi kulturnih društev očividno ni tako natančen, ker vabilo na njen nedeljski občni zbor jc med drugimi prejela tudi občinska organizacija J X S v N. Prejela ga je čisto običajno, v odprli ovojnici, kot tiskovino. Na šapirografu raz-t ninoženemu vabilu s sjioredom pa je priložen tudt obrazec pooblastila za zastopnika organizacije, da bo imel volivno pravico »polnomočje«, pravijo pri ZKD, ob katerem je v opombi na kon-iu izrecno rečeno: »Glasom pravil ima na občnem zboru vsako društvo pravico do enega delegata i glasovalno, pravico. Polnomočje je treba izročiti osebno pri prihodu na občni zbor Zvezinemu Iu nkcionarju«.
Vabilo pa izrecno poudarja: »Ponovno vabimo
vsa društva, da zanesljivo pošljejo na občni ibor svojega delegata. Občni zbor Zveze kulturnih društev mora biti prava manilestacija nacionalnih kulturnih delavcev in sejalcev narodne prosvete«. Občinska organizacija J N S v N. je torej uradno, z žigom Zveze kulturnih društev v Ljubljani in podpisi tajnika in predsednika, povabljena na občni zbor ZKD in ji ni treba drugega kot izpolniti vabilu priloženi obrazec »polnoinočja«, pa bo po svojem delegatu imela volivno pravico na občnem zboru ZKD in s tem vpliv na vse njeno delovanje.
Če torej ZKD tako mirno, pod običajno tiskovino, vatii zastopnike JNS po njenih občinskih organizacijah na svoje občne zbore: Katere njene sklepe izglasujejo zastopniki društev ZKD. katere pa zastopniki JNS? Za javnost, ki je videla zapečatene domove katoliških prosvetnih društev zgolj zato, ker so se njihovi člani smatrali zu državljane, ki imajo, tudi politične pravice,, pa nastane vprašanje: Kakšna je razlika med Z K D in J N S ? Kdo je uprizarjal ta nasilja nad katoliškimi prosvetnimi društvi in njihovimi člani: ZKD ali J N S ? In čemu dve firmi, že pa imajo zastopniki ZKD in zastopniki JNS še volivno pravico na podlagi istega obrazca? — Ta vprašanja pa že zahtevajo odgovora!
Socialni teden v Zagrebu
Zagreb. 26. oktobra.
Pred polno dvorano je prvi nastopil prof. zagrebške teološke fakultete dr. Amdrija Živ-kovič, ki je govoril o osnovah in idejah kršč, socialne filozofije v družabnem redu. Iz zgodovine Cerkve, i/, zgodovine človeštva in kulturnih narodov vidimo neizmerne uspehe, ki jih je aktivna krščanska ljubezen dosegla v delu /a blagor človeštva. Temeljne moralne resnice so pri vseli narodih enake. Pri rod ni in pozi-tivni božji zakon je podlaga zdravega družabnega reda. Vse družabno zlo izvira od tod, ker se je človeštvo oddaljilo od prirodnega in pozitivnega božjega zakona. Krščanska socialna filozofija oznanja in poudarja zlasti najpotrebnejše socialne čednosti, ki rastejo iz duha evan-geljsko ljubezni in pravičnosti. Najvažnejše socialne čednosti so: I. preligija, to je zveza med človekom in Bogom. Zato trdimo, da ni mogoče prinesti zboljšanja družabnega reda narmhun na podlagi brezboštva. 2. Ljubezen do naroda in domovine. Religija ne nasprotuje zdravemu in pravičnemu nacionalizmu, marveč ga nasprotno krepi in plemeniti. Tretja socialna čednost je pravičnost, ki da vsakomur, kar mu gre. Četrta socialna čednost je karitas, to je usmiljena ljubezen d" človeka brata. Ta ljubezen je močnejša od pravičnosti in pomaga tam, kjer pravičnost odpove. Peta čednost je velikodušnost in širokogrudmost. šesta socialna čednost jo hvaležnost, ki zahteva od vsakega mnogo duhovne kulture. Cerkev je izdelala svoj sociului sistem, ki je utemeljen v naravnem in pozitivnem božjem zakonu. Pri rodno pravo ni fikcija, kot ugovarjajo moralisti, te.m-mt izhaja in utemeljuje najosnovnejše človeške pravice. Take človeške pravice so — njegova pravica do življenja, do svobode, do ne* dotakljivusti in do dobivanja potrebnega imetka.
Po prvem predavanju je predsednik Socialnega tedna dr. Ščetinac prebral obširno papeževo pismo, ki ga je sv. oče poslal po hrvaškem metropolitu dr. Al. Stepincu Socialnemu tednu. V tem pismu sv. oče pozdravlja letošnji Socialni teden in mu želi uspeh ter pošilja vsem apostolski blagoslov.
Ravno tako je prejel predsednik tudi brzojavko apostolskega nuncija iz Belgrada, ki prav tako pošilja svoje j>ozdrave in blagoslov. Nazadnje pa je pgzdravil še skupino kmetov, ki so se iz raznih krajev hrvaške domovine udeležili tega hrvaškega Socialnega tedna, kar je med poslušalci izzvalo Veliko odobravanje.
Drugi govornik današnjega večera je bil odvetnik dr. Štefan 1'odolšak, ki je govoril o reformi družtie v duhu krščanskih socialnih načel. Novemu družabnemu redu v duhu krščanskih načel bi bilo treba sprejeti vse pozitivne pridobitve, ki so jih dosedanja družabna gibanja ustvarila. Eno izmed teh pridobitev je osebna človeška pravica in pravica dela do družinske plače, svoboda v izberi dela in poklica. Nadalje je govornik obširno razpravljal o velikem pomenu zadružništva in o samoupravljanju gospodarskih enot. Problem pravilne razdelitve dobrin je danes eden izmed najbolj perečih. Zasebna lastnina mora ostati, toda na smemo pozabiti socialnih dolžnosti, ki so združene z zasebno lastnino. Drugo silno pereče vprašanje je danes razdelitev dobička, prav tako ureditev pravične plače. Marksistični nauk, da je delo edini izvor dobička, je enostranski in ga katoliška socialna filozofija zatuelava. Papež Pij XI. je v svoji encikliki »Quadragesitno anno* poudaril, da bi bilo treba delavce pritegniti k upravi podjetja. Nadaljnje poreče vprašanje je vprašanje o dobičku brez dela. Tu je vprašanje zlasti obresti, ki ne smejo nikdar prekoračiti meje. katero jim dovoljuje pravičnost. Drugo vprašanje so dividende.
osk rib niš niči se bodo v bodoče nameščale samo železne postelje.
Za tretji odsek je poročal g. S t a b e j. št'U-< dijsfci knjižnici se odobri prepustitev velike kazinske dvorane ter jo študijska knjižnica prevzame s 1. novembrom.
Sledilo je poročilo četrtega odseka, ki ga je podal ravnatelj Hraste lj. Svet, na katerem sloji podružnica sv. Barbare na Kalva-riji, ki je last mestne občine, se prepušča v zemljoknjižno last cerkvice sv. Barbare. Kupnina za ta svet znaša 520 din. V primeru, da se cerkev podre, ima občina pravico do stavbnega materiala in zemljišče preide v last mestne občine za isto vsoto. Zemljišče meri samo 100 kv. metrov, — Votivne slike, ki so v grajski kapeli, preidejo v last Muzejskega društva. Nabav-ljalni zadrugi državnih uslužbencev se dovolj naprava železniškega dovlačilnega tira skozi Trdinovo ulico do njenih skladišč.
Sledilo je poročilo tržnega odseka, ki ga je podal podžupan Z e b o t. Na novo se uredi vprašanje živilskega trga, ker so mesarji vložili prošnjo, da bi se jim dovolila spet prodaja na Glavnem trgu. Te dni je bil na Glavnem trgu komisijski ogled ter se je ugotovilo, da sedaj po regulaciji ne more Glavni trg več sprejeti živilskega trga. Ker pa Strossmayerjev drevored ni primeren za stalno namestitev mesarskih stojnic zaradi preslabe razsvetljave in kostanjev, se premestijo mesarji v Orožnovo ulico in po potrebi na Slomškov trg ob palači Mestne hranilnice. Prodajalci gredo iz Vodnikovega trga v Strossmayerjevo, Smetanovo in Orožnovo ulico. Vozovi s sadjem ostanejo v Slrossmayerjevi ulici. Zelje, krompir in drugo se bo prodajalo na Vodnikovem trgu. Špeharji ostanejo na Vojašniškem trgu. Orožnova ulica se bo dopoldne zaprla za vozni promet. Kostanji v Strossmayerjevem drevoredu se bo močno oklestilo. Branjevci z južnim sadjem se premestijo s Trga svobode na Glavni trg pred Marijin spomenik. Morajo si pa nabaviti lične stojnice, za katere jim bo napravil gradbeni odbor potrebni načrt. Ker so se danes javili pri županu zastopniki mesarjev ter ga prosili, naj ostanejo raje v Strossmayerjevem drevoredu, kakor da b; se selili v Orožnovo ulico, je občinski svet dat tržnemu odseku predlog, naj se Strossmaverjev drevored primerno razsvetli in naj se cestišče na-suje z gramozom.
Dovoli se gostilniška obrt Antonu Faj-digi, Nikoli Sklelinu, Ivanu Vraliju, Mariji Wein-gerl, bufet pa Adolfu Pesku.
Za zaključek so se obravnavali predlogi mestnih podjetij. Poročal je g. Stabej, da je ponudila tvrdka Didien iz Berlina izvršitev nabave potrebnih aparatov za zidanje mestne plinarne. Dela pa bo izvršila Splošna stavbna družba v Mariboru. Obnovitev plinarne se bo izvršila v 8—9 mesecih ter se bodo dela v kratkem pričela. Ker je za mestno občino, ki hoče razširiti svoje avtomobilsko omrežje, potrebno še več modernih avtomobilov, je nabavila zopet nov avtomobil na Dieselov pogon pod istimi pogoji, kakor prejšnje štiri avtomobile, ki so nedavno prispeli. Kupnina se bo krila iz rednih dohodkov avtobusnega prometa.
Vlomi In tatvine v Mariboru

Maribor, 26. oktobra.
V teku današnjega dneva sta se izvršila vf Mariboru pri belem :dnevu dva drzna vloma, eden v najprometnejši ulici, v Tattenbachovi ulici, drugi pa v Magdalenskem predmestju V. Stritarjevi ulici.
Danes med 2. in 4. uro popoldne je bil izvršen drzen vlom v stanovanje gostilničarke Frančiške Filipič v Tattenbachovi ulici 24. Fili-pičeva je najemnica znane gostilne »Pri Pr-leku«. Storilci, moralo jih je biti več kakor eden, so najprej s ponarejenim ključem odprli vrata, dočim ostale sobe niso bile zaklenjene. V spalnici so odprli z dletom dve omari, kjer so našli dve kaseti. Eno kaseto so vzeli s seboj, drugo pa izpraznili. V kaseti, ki so jo vzeli s seboj, so hile razne police zavarovalnih družb in več zlatnine, tako zlata moška ura, verižica, zlat prstan z briljantom, ženske verižice in broše ter 900 din. V drugi kaseti, ki so jo samo izpraznili, je bilo 8000 din in ena polica ter hranilna knjižica Spodnještajerske hranilnice. Škoda znaša okrog 20.000 din.
Drug drzen vlom pa je bil izvršen danes v stanovanje tovarniškega delavca Antona Kav-ška v Stritarjevi ulici 29. Mož in žena sta oba zaposlena v tekstilni tovarni. Ko sta se danes okrog 5 popoldne vrnila domov, sta bila vsa preplašena. Stanovanje sta namreč našla odprto in vse premeteno, omare pa prazne. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl vrata v stanovanje. V kuhinji je našel dleto, s pomočjo katerega je odprl potem vrata v spalnico, snel iz omare kovčeg ter nabasal dva moška plašča in pet moških oblek. Škoda znaša skupaj okrog 5000 din. Najbrž je bilo tudi tukaj več vlomilcev, kajti opoldne so sosedi videli dva moška, ki sta nesla težak kovčeg. Tudi vse ostale predale in omare sta prebrskala, denarja pa na srečo nista našla.
Drzna tatvina se je danes izvršila pri trgovcu Jakobu Lahu na Glavnem trgu. V trgovino sta prišla dva mlajša moška, ki sta zahtevala popelin za srajce. Bila sta zelo izbirčna in ker v trgovini nista našla nič primernega, ju je pomočnik povabil v skladišče, kjer ima trgovec večjo zalogo in izbiro. Medtem ko si jo eden od njiju ogledoval blago, je drugi ogledoval police in izmaknil dve bali, skupno 70 m popelina v vrednosti okrog 1500 din. Kupila sta 4 m in pol popelina za "5 din ter odšla. Pomočnik pa je pravočasno opazil tatvino ter jima je sledil. Ko sta opazila, da ju zasleduje, je eden pričel teči proti mestu, drugi pa se je zatekel naravnost na dvorišče policijskih zaporov. Oba je policija hitro ujela. Ugotovili so, da sta to dva brezposelna, in siccr krojaški pomočnik Tavželj iz Logatca in brezposelni natakar Razinger z Jesenic. Oba priznavata, da sta danes okrog tri četrt na 9 prispela v Maribor z namenom, da izvršita kako tatvino ali vlom. Oba sta bila zelo elegantna in lepo oblečena in nihče bi jima ne prisodil, da sta s takim namenom prišla v Maribor. Oba sta bila oddana sodišču. Vlomilcem pa je policija tudi že na sledi.
Kandidati JRZ
Okrajna organizacija JRZ za kočevski okraj je za svojega kandidata izbrala g. Alojzija Rig-lerja, višjega veterinarskega svetnika, doma iz Sv. Gregorja, občina Vel. Lašče. Za njegovega namestnika pa Jožeta Strnada, župana iz Dobre-polj.
Belgrad, 26. oktobra, m. V Zemunu je umrl odvetnik in bivši poslanec dr. Živko Bertič,
Stara in nova cerkev na Rakeku
Nova cerkev na Rakeku
Pred 333 leti ie tržaški škof U r s i n posvetil staro cerkvico, podružnico župnije Cerknice. Dotična listina pravi: »Mi Ursin de Bertis, po milosti božji in apostolskega sedeža škof in knez tržaški, voščimo vsem vernim, sedanjim in prihodnjim, ki bodo to pismo brali ali poslušali, srečo in vse dobro v Gospodu, ter jim dajemo na znanje, da smo s privoljenjem pre-častitega gospoda Frančiška, oglejskega patrijarha, škofa tega kraja, s pomočjo sv. Duha z lastnima rokama posvetili po šegi in navadi rimske cerkve v ponedeljek, 4. julija preteklega leta v cerkvi sv. Urlia na Rakeku, ki je cerkniška podružnica, v čast imenovanega svetnika veliki oltar, in da Frao vanj položili svetinje sv. Blaža, škofa in mučenca; sv. Krizogona, mučenca; sv. Marka, papeža; in sv. Antona, opata; un da smo podelili odpustke vsem omenjenemu posvečenju pričujočim. Tudi podelimo odpustke 40 dni vsem obojega spola, ki bodo to cerkev in oltar obiskali na obletnico njenega posvečcnja. Ravno isti dan smo blagoslovili tudi ondotno pokopališče. Dano v Trstu v škofijski palači 4. februarja 1606. Ursin, škof tržaški 1. r.«
Stara cerkvica sv. Urha na Rakeku je bila dolga 16 m in 6.5 m široka, zidana iz kamenja kakor tudi zvonik.
V teku časa so cerkvico nekoliko spremenili, tako da so stranska vrata na južni strani spremenili v
Stara cerkev na Rakeku
Za povzdigo tujskega prometa na Pragerskem
Pragersko je eno najvažnejših železniških križišč v Sloveniji. Zato so dani tu vsi pogoji za lep razvoj tujskega prometa. Tu je razen tega tudi izhodišče na razne planinske ture, kakor na pohorske postojanke in na Boč. Kljub temu pa je tujski promet v Pragerskem v zastoju. Nihče ne zna izrabiti dobrin, ki bi koristile kraju in tamkajšnjemu gospodarskemu napredku. Za tujce tam doslej ni bilo poskrbljeno. Zato je treba pozdraviti iniciativnost in podjetnost mariborskega kolodvorskega restavraterja g. Majcena, ki je v Pragerskem uredil prvi hotel in tako ustregel potujočemu občinstvu, ki mora zaradi ugodnejših zvez na vse strani v Pragerskem prenočiti. Ustreženo pa je tudi našim turistom, ki bodo dobili v tem vzorno urejenem hotelu cenena in čista prenočišča. G. Majcen se ni ustrašil velikih investicij, ki jih je imel pri moderni ureditvi hotela tik kolodvora, ker je vedel, da s tem koristi kraju in tujskemu prometu. Hotel ima 14 krasnih sob z vsem komfortom, vodovod, krasen vrt, senčno verando in vse, kar zahteva sodoben turist.
Pohorski dan v Mariboru
Za prireditev Pohorskega dne, ki bo v nedeljo, dne 30. t. m., se vršijo zadnje tehnične priprave. Celo pohorsko podeželje se vestno pripravlja za svoj veliki pohorski praznik. Najbolj bodo zanimive drvarske tekme, na katere se ruški, framski in selniški drvarji že pridno pripravljajo. Ruški in selniški drvarji imajo v nedeljo, dne 23. t. m, ob 8 zjutraj v gostilni Črnko v Rušah sestanek zaradi sestave tekmovalne liste. Prav tako naj se hočki tekmovalci zberejo to nedeljo v gostilni Visočni, dočim se framski drvarji in dekleta sestanejo v nedeljo ob 14 pri posestniku Juriju Freglu v Framu. Na vseh teh sestankih bo tekmovalcem praktično prikazan in obrazložen način tekmovanja na Pohorskem dnevu. Propagandno vodstvo je založilo krasne speminske plakete, ki predstavljajo umetniško vrednost. Te plakete dobe vsi podporniki pohorske akcije, poleg tega pa pridejo njihova imena v zlate pohorske bukve. Izdali bodo v lastni režiji tudi nove razglednice z najnovejšimi pohorskimi motivi. Zelo pester bo tudi »Pohorski list«, ki ga bodo tiskali v 20.000 izvodih.
majhno kapelico in notri postavili oltarček sv. Družine. Ob nasprotni severni notranji steni pa so pozidali ol-tarček sv. Antona. Ta mala cerkvica, ki je bila zidana ob času, ko je Rakek štel kakih 35 hiš, za sedanji čas in razmere — Rakek imi danes čez 200 hiš in okrog 1300 prebivalcev — ni več zadostovala. Saj so že sami otroci meščanske in ljudske šole na Rakeku cerkvico napolnili. Zato so v 1. 1934 začeli na iniciativo g. župnika Štrajharja mislili na novo cerkev, v kateri pa bi ostala stara cerkvica in tudi zvonik. G. arhitekt prof. Plečnik in njegov asistent g. inž. arh. V a 1 e n t i n č i č sta ustvarila novo svojevrstno moderno cerkev, ki bo posvečena Srcu Jezusove-m u. 22. julija 1935 so po sv. maši Rakovčani zabili prve količke in zavihali rokave, pljunili v roke in zapeli so krampi in lopate, vozili so kamenje in pesek na vse pretege, tako da je v septembru 1935 že blagoslovil temeljni kamen prevzv. g. škof dr. R o ž m a n. V letu 1936 se ni nič zidalo. Zaradi tega je ta in oni blek-nil, češ da bo ta obilica kamenja segnila in se bodo gadje razmnožili. Seve — brez denarja ni niči V avgustu 1937 se je začelo znova in z novo vnemo. Glavno breme so nosili g. župnik Štrajhar, posestnik Godeša, oba ključarja gg. Gabrenja in trgovec Oblak. Večina Rakovcev je obilo prispevala, tako da je za Vse svete 1. 1937 bila cerkev dodelana in po dobroti božji čez 14 dni tudi pokrita.
Nova cerkev je dolga 28 metrov, široka 16 m in prereže staro od jega na sever. Zunaj je iz samega rezanega kamenja, notranjost iz opeke. Zvonik so lepo očistili vsega ometa in razpoke med kamni lepo s cementom zalili, da je videti kot nov. Okna so betonska. Vsa gradbena dela je izvršila stavbna tvrdka Curk iz Ljubljane izredno solidno in lepo. Streha iz pločevine. V notranjosti bodo trije novi oltarji iz podpeške-ga kamenja, delo g. Vodnika in Tomana, kakor tudi svojevrstna obhajilna miza. Tabernakelj, svečniki, obh. vratca, pa je delo bratov Žmuc iz Ljubljane. Nekaj posebnega je kor — stara cerkev sredi nove. Pročelje krasi lepo veliko Katarinino kolo.
Med dobrotniki moramo omeniti prevzv. škofa dr. Rozmana in kneza Windischgraetza in banovino. Vsi domačini so pa po svojih močeh dali v denarju in lesu ali so pa pomagali z živino in rokami. Pozabiti ne smemo g. Hmelaka, ki je vso veliko množino lesa zastonj sežagal. G. župan Modic se je posebno izkazal pri lesu. Pripomniti ie treba še, da bo strop v novi cerkvi kasetiran — lesen.
Reči moramo, da so Rakovci lahko ponosni na svojo novo cerkev in jim ni žal za obilno delo in žrtve. Bog daj, da bi kmalu dobili v svojo sredo tudi duhovnega očeta, ki so ga tako potrebni! Posvetil bo cerkev 30. oktobra 1938 škof g. dr. Rozman. Pridite in poglejte in tudi dajte kaj Bogu na obresti! Bog bo obilo plačal, Vsem skupaj: Bog v svoji dobroti bodi plačniki
Suh sobni zrak škoduje koži!
Skrbite zato vedno za živo m zdravo barvo lic!
%
IDEAL
KREMA
___——, homo l
Kaj bo z mariborsko Glasbeno Matico?
Doživela je hudo krizo, sedaj ji je še Sokol odpovedal njene prostorb
v Unionu
Maribor, 26. okt.
Snoči je bil v društvenih prostorih v Unionu občni zbor Glasbene Matice v Mariboru, ki ga je vodil predsednik dr. Rudolf Ravnik. Občni zbor je bil srednje obiskan. Poleg predsednika, ki je podal v splošnih obrisih jx>ložaj Glasbene Matice, so poročali še tajnik Bertonceij, blagajnik Maks Merčun, gosfiodar Drago Gračner. arhivarka Marija Rozmanova, načelnik pevskega zbora Faga-neli, načelnik orkestra inž. Rane, za glasbeno šolo in šolski kuratorij dr. Ravnik, o poslovanju koncertnega biroja pa je pismeno poročal oboleli Janko Arnuš.
Iz vseh poročil se je zrcalilo veliko delo, ki ga je opravljala ta važna kulturna ustanova na severni meji v pretečenem letu, videla pa se je
V Ljubljani bo 24.000 volivcev
Reklamacijskih predlogov je bilo vloženih 2432
Ljubljana, 26. oktobra.
Največje delo z volitvami v Ljubljani je doslej gotovo imel mestni domovinski urad, ki je volivni imenik izpopolnil do skrajnosti in do največje možnosti. Od 11. oktobra dalje so uradniki in uslužbenci domovinskega urada delali v dveh partijah, ko so vsak dan prihajali v pisamo ob 730 in delali do 12, popoldne pa spet od 14 pa do 21, drugi so pa delali od 7.30 do 14 in od 17 do 22, večkrat pa tudi do 23 in štiri noči celo do 1 po polnoči. Niti nedelje niso imeli proste, ker so delali od 8 do 13 in od 17 do 23, Še v torek, zadnji dan za reklamacije, so podaljšali rok do 20 in delali čez 1 po polnoči. S tem podaljšanjem roka so omogočili mestni uslužbenci strankam, da so se lahko poslužile svoje pravice in izpopolnile volivni imenik do skrajnih meja. Prvotno je bilo v volivnem imeniku vpisanih 22.659 oseb. Najprej so bili izločeni vsi mrtvi, da je odpadlo 200 volivnih upravičencev. Popraviti je bilo treba tudi druge napake prejšnjih let in je bilo zato izločenih blizu 30 imen, ki so bila v volivnem imeniku vpisana po dvakrat. Zaradi reklamacij je prišlo v domovinski urad 6494 oseb, ki je bilo treba zanje ugotoviti najrazličnejše podatke in opraviti najrazno-vrstnejše poizvedbe. Poleg tega je pa domovinski urad dobil od 103 ljubljanskih državnih in samoupravnih uradov sezname uslužbencev s 6491 imeni, da je torej domovinski urad pregledal in poiskal razne podatke vsaj za 13.000 oseb! Kdor pozna natančno delo pri reklamacijah, ta bo znal tudi ceniti delo mestnih uslužbencev, ki so tako velikansko delo opravili v tako kratkem času. Pri tem pa moramo pomisliti tudi na to,
da se je pri prejšnjih volitvah priglasilo za informacije največ 4000 oseb.
Vseh reklamacij je bilo vloženih 2432 in je bilo med temi 1749 predlogov za vpis, 379 predlogov za izbris in 304 popravki imen in naslovov ter podobnih podatkov. Pri vsakem imenu je bilo treba pregledali rajrazličnejše listine in jih primerjati z vpisi v starem volivnem imeniku ter naposled seveda tudi vse vpise pravilno popraviti in dopolniti. Vrh vsega tega so bili pregledani podatki vseh moških, starih nad 21 let, ki so se izselili iz Ljubljane. Poleg te priprave je pa domovinski urad hkrati obvladal tudi vse delo nove volivne kartoteke, ki je sestavljena po najmodernejših načelih in nudi mnogo večje jamstvo za pravilnost vpisov, nego so jih nudili dosedanji evidenčni listki. V kartoteko so bile sproti vpisane vse spremembe, ki so bile uradno ugotovljene. Pri sestavljanju kartoteke in volivnega imenika je bilo vodilno načelo največje popolnosti, hkrati je pa vodila pri tem napornem delu mestne uslužbence predvsem pravičnost in uslužnost napram strankam, kar je domovinski urad dokazal tudi s tem, da je podaljšal rok za vlaganje reklamacij. Pri tem delu je domovinski urad med drugim izdal n. pr. tudi 454 potrdil o domovinstvu. Ker je domovinski urad že prej pripravljal kartoteko, je bilo samo z njo stroškov okrog 30.000 din, toda denar ni izgubljen, saj je naše mesto tako z velikimi žrtvami pridobilo v resnici vzorno popoln volivni imenik in popolnoma zanesljivo kartoteko.
Če bodo vse reklamacije potrjene, bomo imeli v Ljubljani 24,029 volivcev.
Vozni red v Ljubljani o Vseh svetih
Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče:
1.	Dne 30. X., 31. X., 1. XI. in 2. XI. 193« je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme, vključno tudi kolesarje, samo enosmerni vozni promet.
D o v o 7, je dovoljen po šmartinski cesti, Savski cesti in Med hmeljniki.
Oitvoi izpred pokopališča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo, Linhartovi cesti v smeri proti Tj-rSevi cesti. Za voz/ove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše, Pokopališki ulici, mimo Kemične tovarne in dalje skozi Predovičevo ulio proti mestu.
2.	Eelektrična cestna železnica, ki ho vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in posebno postajališče za vstop potnikov.
3.	K pokopališču Sv. Križa J>osta vozila te dni tudi dva avtobusa, ki bosta obratovala na sledeči krožni poti: Krekov trg, Kopitarjeva ulica, Zmajski most, Reslieva cesta, Komenskega ulica, Vidovdanska cesta, Vrliovčeva ulica, Jeglifeva cesta, Šmnrtinska cesta, Savska cesta, Med hmeljniki. Pot v Tomačevo, Linhartova ulica. Tyrševa cesta, Prešernova ulica, Marijin trg, Stritarjeva ulica. Pred Škofijo. Krekov trg. Kakor tramvaj, bosta imela tudi avtobusa pred pokopališčem. v hližinl tramvajskega postajališča, posebno postajališče za iZAStop ir. posebna za vstop potnikov. Razen tega bosta postajala in sprejemala potnike na Krekovem trgu, nn Taboril, pri kavarni Evropa, pri nebotičniku in pred magistratom. Za enosmerno vožnjo do pokopntiSča, odnosno od pokopališča nazaj v mesto se bo plačalo 2 din, tja in nazaj, odnosno za vso krožno pot pa 3 din.
4.	Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno in imajo sprevodniki, odnosno Šoferji, sprejeti le ono Število potnikov, kolikor je komisionelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi hiln pre-nntrpana. izločijo ir, prometa ter Jim rnhranljo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega »e tudi občinstvo opozarja, naj ne »iti v vozove, ki so že i nnjviSje dopustnim številom potnikov zasedeni.
5.	Zh privatne avtomobile in avtoizvoičke je določen pred pokopališčem poseben park, poseben park tudi za konjsko vprego; kolesarjem pn je dovoz koles pred pokopališče prepovedan. Vsi kolesarji bodo morali pustiti svoj* kolesa na za to določenem prostoru,
Film, ki ga mora videti vsaka ženska — vsak moški!
Na letoSnii Bienali v Benetkah odlikovana češka filmska umetnina po romanu Marije
Majerjeve. Danes premiera ob 16.. 19. in 21. uril
»Panenstvi«
Nedolžnost
Film čistosti in lepote ženske duše, film ljubezni in erotike . . . Udi B a« reva A4ltiiMaMlovi,lidlilavB«hie
Kino Union
Tel. 33-91
to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta.
G. Glede parkiranja vozil, kakor tudi glede vožnje same, se morajo vsi vozači, brez izjemo, strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
7.	Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča).
8.	Občinstvo, posebno starSi z otroki so opozarjajo, naj se tam, kjer ni hodnikov, strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne ovirajo po nepotrebnem prometa.
-"'9. Občinstvo se ponovno, kakor vsako leto, opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedana. Varnostni organi imajo strog nalog, da vse take osebe lgitimirajo in prijavijo, ker se ho proti njim postopalo zaradi poSkolbe tujega imetja.
1(1. Končno se opozarja občinstvo, da se bo nahajala stojnica mestne socialne akcije na vzvišenem prostoru pred pokopališčem, to je na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki. S tem bo vsakemu ibiskn. valcu grobov omogočeno, da počasti spoarn svojih rajnkih z malenkostno odkunnino v prid m stnih ubogih. — Upravnik policije: Dr. Haoin I.ovro c. r.
— Dvodnevni avtobusni izlet v Benetke od
13. do 14. novembra za znižano ceno 240 din. Prijave sprejema do 6 novembra Izletna pisarna M. Okom, Ljubljana, hotel >Slon<, telefon 26-45.
tudi prikrita skrb, kaj bo z Glasbeno Matico v bodoče. Društvo je preživelo letos že notranjo krizo, sedaj pa ga je zadel nov, še mnogo hujši udarec, odpovedani so um dosedanji učili in poslovni prostori v Unionski dvorani. Društveno vodstvo se je v preteklem letu z veliko energijo zagrizlo v razne pereče probleme, ki so ovirali delo društva. Tako se je predvsem začela borba proli pretirani birokraciji poslovanja, ki se ho poenostavilo z izpremembo pravil. S tem bo podana večja samostojnost in iniciativnost posameznim odsekom za njihov delokrog. Težke naloge je predstavljalo vpraša.nje ureditve učiteljskih prejemkov. Rešitev tega vprašanja je jx>vzročila v društvu dirigentsko krizo, ker ravnatelj šole in dirigent zbora Marijan Kozina ni pristal na nove pogoje, ki mu jih je društvo stavilo, ter je odstopil. Glasbeni Matici se še ni posrečilo dobiti nadomestila. Dirigent radioorkestra ljubljanske oddajne postaje prof. Šijanec ni mogel sprejeti mesta stalnega dirigenta. Vodstvo društva je letos sklenilo ločiti vodstvo šole od dirigentskega vprašanja, da se tako obvaruje šola neprijetnih pre-tresljajev, ki jih povzročajo take krize. Pevskemu in orkestralnemu odseku bo na prosto dano, da si sama vsak zase, ali pa skupno izbereta dirigenta. Društvo je imelo 188.373 din prejemkov in 194.858 din izdatkov. Pevski zbor zelo čuti dirigentsko krizo ter število pevcev pada. Šele, ko se je zvedelo, da jo zbor povabljen na turnejo v Švici, so se začeli pevci zopet živahno oglašati. Za dolgoletno delovanje v zboru je JPS odlikoval pet članov zbora. Razveseljiv napredek kaže društveni orkester, ne sicer tako po številu članov, kakor po številu in kvaliteti koncertov. Vsi koncertni nastopi orkestra so lani odlično uspeli. Najvažnejša društvena ustanova je glasbena šola, ki deluje že 20 let. Šola uživa v Mariboru splošno zaupanje. I-ansko leto je imela ob zaključku 194 učencev. To število od leta do leta narašča. Učiteljski zbor se je letos skrčil na 6 rednih in 1 honorarnega učitelja. Novi proračun predvideva za prihodnje leto 163.000 din dohodkov in 139.500 din izdatkov. Članarina bo ostala ista kot dosedaj — 25 din. Sledile so volitve ter so bili izvoljeni: za predsednika dr. Rudolf Ravnik; v vodstvu pevskega odseka so: dr. Crnek, Rozmanova, Bertonceij, Severjeva (namestnik Jarr); orkestralni odsek: inž. Rane, prof. Sterniša, Dragica Nežič (na-mest. Drago Gračner); zastopniki staršev: Maks Merčun, dr. ŠnuderI, Franjo Martine (namestnik Simončič); v šolski kuratorij se določi kot zastopnik staršev veterinar Škofic. V nadzornem odboru sta Jaka Novak in mag. uradnik Leskovšek.
Velike tatvine usnja pred sodiščem
Ljubljana, 26. oktobra.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha je danes razpravljal o velikih tatvinah usnja in usnjenih izdelkov, ki segajo že tja v leto 1935 nazaj in je bil oškodovan sedlarski mojster Fran Požar za najmanj 55.000 din. Pri njem sta bila kot sedlarska pomočnika zaposlena Janez Kupec, doma iz Rogatca-Slatine, in Antan Mertcl z Dovjega na Gorenjskem. Sprva sta oba sporazumno jemala usnje in razne torbice ter jih dalje prodajala. Pozneje, ko je bil Kupec odslov-ljen, je pa kradel Mertelj in blago izročal prvemu. Na sled tem tatvinam je prišel Poiar šele letos Pred senatom sta oba tatvine v bistvu priznala, sporno je le nekatero blago, za katero trdita, da sta ga kupila pri raznih ljubljanskih in drugih trgovcih. Razprava je bila preložena, da sodišče zasliši še strokovnjaka glede vrednosti blaga.
Mali senat je obsodil nepoboljšljivega tatu, vlačugarja in delomržneža Jožeta Gojšnika, rodom iz Gradca, ki je letos 17. julija ponoči odnesel iz gostilne Terezije Lukeževe v Kranju večji zavoj perila in obleke v vrednosti 272 din na škoda dclavca Koširja. Gojšnik, ki se izdaja tudi za »malega Bcneša«, je tatvino tajil. Bil je obsojen na 6 mesecev strogega zapora. 1
Po neprevidnosti ustrelil prijatelja
Maribor, 26. oktobra.
V »Slovencu« smo svoječasno obširneje poročali o tragičnem dogodku, ki se je pripetil dne 19. avgusta t. 1. v Darnavi. Tam je po nesreči ustrelil mladi akademik Ludvik Ostcrc iz Ljubljane 6vojcga prijatelja, gimnazijca Maria Bolallia, sina znanega ljubljanskega vcletrgovca z vinom. Dogodek se je takrat pripetil na sledeč način:
V	Moškajncih sta bivala več časa na Bolaffijevcm posestvu domači sin Mario ter akademik Ludvik Osterc Mario je študiral privatno na ptujski gimnaziji, Osterc pa ga je instruiral. Ob koncu šolskega leta je napravil Mario izpit čez šesti gimnazijski razred v Ptuju ter je dobil kot nagrado zato od svoje tete 1000 din. S tem denarjem sta hotela mlada fanta napraviti izlet na kolesih po Italiji.
V	ta namen sta si dala napraviti pri krojaču Toplaku v Dornavi športne hlače. Dne 19. avgusta sta šla h krojaču, da hlače pomerita. Maria je vzel s seboj tudi pištolo znamke Steyer, ki jo je imel
vedno pri sebi nabito. Takrat sta namreč strašila po ptujskem polju znana razbojnika Koder in Pintarič, pa sta se fanta bala, da ne bi rokov-njači obiskali tudi Balaffijeve domačije. Po navadi je imel Bolaffijev v pištoli le en naboj, usodnega dne pa jc vtaknil vanjo tri patrone, česar pa Osterc nI vedel. Ko sta prišla h krojaču, je Bolaf-fio položil pištolo na mizo, Osterc pa jo je vzel ter izpraznil naboj, nato pa je meril za šalo okrog ter sprožil. Tedajci pa je odjeknil strel, Mario «e jc prijel za glavo ter se brez besede sesedel na tla. Iz luknje sredi čela mu je curljala kri; bil je v nekaj sekundah mrtev.
Za radi tega nesrečnega strela je prišel Ludvik Osterc danes pred okrožno sodišče v Mariboru ter se je zagovarjal pred sodnikom poedin-ccm. Ker Osterc še ni polnoleten, je bila razprava tajna, sodbo pa je sodnik javno razglasil. Ostcrc je bil obsoien na 900 din denarne kazni ali 15 dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 27. okt.: Frumenci], škof; Apolo-nija, devica.
Petek, 28. okt.: Simon in Juda, apostola; Cirila, d»-* a.
Novi grobovi
-f- Prevalje. Umrl je g. Ž a k Rudolf v
starosti 80 let v Winkleimu na Koroškem. Bil je žo za časa Avstrije zaveden Slovenec in večkratni predsednik kat. izolhr. društva v Pre-valjah. Naj mu bo zemlja lahka!
Osebne novice
—	Poroka. Včeraj sta sc v novi cerkvi sv. Male Tcrezike na Kodeljevem poročila g. dr. Jože Ilerfort, šef zdravstvenega doma v Ponikvah pri Doprepoljah in priznani lovski pisatelj. ki je znan tudi čitateljem »Slovenca«, ter gdč. Bistra Pavletičeva, hči sodnika v p. iz Nove vasi pri Rakeku. Poročil ju je bloški župnik g. Anton Hren, priči pa sta bila g. Ivan šteh, veleposestnik iz Dobrepolj, in g. Ivan Čarnpa, pesnik in naš sotrudni.k. Mlademu paru iskreno čestitamo iu želimo obilo božjega blagoslova!
------_ v Kadar žena plašč kupuje
vse zaloge obleti; prcdno peč
si novo kupiš, si oglej vsaj LUTZ-peči!
_ Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja, da je bil s sklepom češkoslovaške vlade letošnji čsl. narodni praznik 28. oktober razglašen za delavnik in se zaradi tega ne bo proslavljal.
_ Prevzem odvetniške pisarne. Odvetniška
zbornica v Ljubljani je iemnovala odvetnika Ludvika Florijančiča, stanujočega v Ljubljani, Tyrše-va cesta št. la-II., za prevzemnika odvetniške pisarne po 23. t. m. umrlem odvetniku dr. Ivanu Šlih»rju.
—	Igre za Miklavža. Najlepše Igre za miklav-ževanje dobite v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani: »Nebeška storja« (socialna igra) in »Rebo-ljon v peklu« (vesela igra). Vsaki igri je priložen tudi Miklavžev nagovor in avtorsko dovoljenje. Conn izvodu je 32 din (všteta tudi tantiema).
—	Prostovoljne šoferko Rdečega križa. Vse rodoljubne žene in dekleta iz Ljubljane in okolice, katero znajo voziti (šofirati) z avtomobili ter imajo dovoljenje za to vožnjo, prosimo, da se prijavijo dravskemu banovinskemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2-II., pismeno ali tefelonsko na št. 40-31. Poslovne ure od po) 8 do 14. V izjavi naj navedejo ime in priimek, svoj naslov in pa, če so v primeru vojne pripravljene za prostovoljno službo pri društvu Rdečega križa za vožnjo sanitetnih avtomobilov tega društva.
—	V Belgrad in na Oplenac za 198 din in
k motornim dirkam za veliko nagrado mesta Belgrada in državno prvenstvo v soboto zve-čer ob 20 z brzovlakom. Informacije in prijave do petka zvečer Tourex - Slovenija, Ljubljana, Masarykova 12.
KINO SLOGA telefon 27-30
Borit Karlo* v senzaoijonalnem in napetem filmu
Nočna pošast
V borbi proti zakonu In nezakonitosti, oilkrlva vse tajnosti, odpira vsn vrata ln razitalja vse Krene vezi.	Dane« ob tli.. Ji), in 21. uri.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče pridige: S e j a v o c. Nedeljsko, branje, pouk, zgodovina, legenda. 9. zvezek te zbirke je ravnokar izšel in obsega pridige od 17—19. nedelje po binkoštih ter govore za Angelsko nedeljo. Nedeljo sv. Rožnega venca ter na praznik Posve-čevanja cerkva. Ima 205 strani in stane 16 din. Ob tej priliki ojiozarjaino gg. pridigarje še na druge zvezke to zbirke. Pisani so vsi v lahko umljivem slogu, preprosto in poučno ter jih bodo s pridom uporabljali naši cerkveni govorniki, ki jim primernega gradiva za nedelje in praznike primanjkuje. Veliko utehe in srčne zadovoljnosti pa bodo imeli z branjem teh beril tudi oni, ki zaradi bolezni in podobnih ovir ne morejo k pridigam in krščanskemu nauku v cerkev in bodo lahko doma prebirali zlate nauke, nasvete teh knjižic. Vsebina zvezkov je sledečo: I. zvezek: Od prve adventne nedelje do razglašenja Gospo-dovega s pripadajočimi prazniki; 11. zvezek: Razglašenje Gospodovo do šeste nedelje po Raz-glašenju. Praznik sv. Družine, Svečnica; od prve do tretje predpcpelnične nedelje, Prva nedelja do tretje nedelje v postu. 111. zvezek: četrta, peta nedelja v postu, Cvetna nedelja, Veliki petek, prva in druga nedelja po veliki noči, praznik sv. Jožefa, praznik Oznanjenja Device Marije. — IV. zvezek: od tretje do šeste nedelje po veli ik noči, Kristusov vnebohod. Nadaljnji zvezki od 5—8 obdelavajo dobo od 7. nedelje po veliki noči do vštete KI. nedelje po binkoštih z vsemi prazniki in raznimi jubileji. V zvezkih 5—8 so pridige od binkošti dalje do petnajste nedelje po binkoštih z vsemi prazniki, jubileji in druge cerkvene slavnosti. Vsak zvezek stane 16 din!
—	Dobitnik oljnate slike (Bled), darilo akademika Jame, jo sporočil osrednjemu odboru društva »Bran-i-bor«, da za,radi težkega socialnega položaja sliko proda. Od izkupička pa se obvezuje darovati društvu »Bran-i-bor«, ki naj prodajo posreduje, 'it) odstotkov. Ker ima društveni odbor že nekaj ponudb za odkup slike, smo naprošeni, da opozorimo tudi ostale interesente in ljubitelje slovenskih likovnih umetnikov, da pošljejo svoje ponudbe v zapečateni kuverti najkasneje do 3. novembra 1018 na naslov: Osrednje društvo Bran-i-bor«, Ljubljana, Tyrševa cesta I a-IV. »Ponudba za odkup slike akademika Jame.« Slika bo prodana najvišjemu ponudniku.
—	Baržune, deftine, barhente za domače halje imamo v veliki zalogi. Kakovost dobra, cene nizke. Manufuktunia trgovina Janko Češ-nik, Ljubljana, Lingarjeva.
—	Mladinsko zaščitna razstava v Belgradu je zaključena in bo gradivo v kratkem dospelo v Ljubljano, nakar ga bo Unija /a zaščito dece razposlala lastnikom. — Unija za zaščito dece v Ljubljani.
—	V Službenem listu kr. baneke uprave dravske banovine od 2(>. t. 111. jc objavljena »Uredba o spremembi uredbe o odlogu«, dalje »Pravilnik o hitri pomoči pasivnim krajem«, »Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov za hranilnice javnopravnih teles«. Sprememba odločbe ministra zu finance glede potrdil 11 zavarovanju valute«, »Pojasnilo k odločbi min. za fina/nce glede potrdil o zavarovanju valute« in »Odredba o imenovanju komisije za izpit linlitničarjev«.
—	Konfcrenca ravnateljev higienskih zavodov
iz vse države, ki je trajala dva dni na Sušaku, je končana. Na zadnji seji so razpravljali o delovanju raznih serumov in bioloških proizvodov.
—	Skozi okno tretjega nadstropja je skočila
v Zagrebu 86-letna šivilja Marija Biškupovič iz Splita. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrla.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčieo.
—	Smrtna nesreča se je pripetila v Zagrebu tla kolodvoru Sava. Delavec Josip Ivšič je prišel med odbijače dvah vagonov, ki so ga zmečkali.
—	Eksplozija v garaži. V garaži »Krka« v Ši-beniku je eksplodiral aparat za vulkaniziranje gumija. Eksplozija je bila tako močna, da je na dveh mestih porušila streho stavbe. Kosci železa so na mestu ubili 25 letnega šoferja Vilka Baila, dva delavca pa nevarno ranili.
—	Tihotapski čoln zajet. V Splitu so finančni stražniki na motornem čolnu zapazili nek čoln, ki je plul proti Splitu. Ker se čoln na poziv ni ustavil, so stražniki večkrat ustrelili. Šele na to je čoln obstal. Finančni stražniki so ugotovili, da je to znani tihotapski čoln, ki so ga že dolgo iskali. Tihotapce so spravili na motorni čoln. Eden od njih je bil ranjen v pisa. V čolnu so finančni stražniki zaplenili 105 kg tobaka, deset posod špirita in 5300 cigaret.
—	Alkohol, kvartanje. prepir, kri. V Retkov-cih pri Vinkovcih je preteklo nedeljo pijančevalo več moških. Začeli so kvartati, pa so se kmalu sprli. Prepiru je sledil pretep. Neki Tomašek je zgrabil velik kuhinjski nož in z dvema sunkonia razparal trebuh Lovru Krznariču, ki je kmalu nato v bolnišnici umrl. Druga žrtev je bil 18 letni brivski pomočnik Ivankovič, ki ga je Tomašek zabodel z nožem in ga hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, Tomaška so pa orožniki zaprli.
kopališči. Na vseh stojnicah bodo dobrosrčne dame in gos|H)djo za te odkupnine delili sveče z napisom »Za mestne reveže« in vence z napisom »Rajnim v spomin — revnim v podporo«. Žo danes pa lahko dobite sveče in vence v skladišču vsesvet-ske akcije v Mahrovi hiši, pritličje, desno, sveče pa tudi pri Kolodvorskem misijonu v pisarni na glavnem kolodvoru ter pred |>okopališčeni Svetega Križa.
I Predplačila za vsesvetsko akcijo in odkupnine, kadar darovalec ne želi vencev ali sveč, plačajte samo proti potrdilu!
1 Promenadni koncert. Turistični odbor za Ljubljano priredi v četrtek, dne 27. oktobra t. 1., ob 18.30 promenadni koncert v Zvezdi. Koncert ho izvajala godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja.
I Uprava »Naše Zvezde« prosi vse one gg. poverjenike v Ljubljani, ki še niso poslali naslove skupnih naročnikov, da to nemudoma store.
1 Posestne spremembe. Višji kontrolor drž. železnic v Ljubljani Stanko Trček je prodal na Privozu stanujoči zasebnici Ani Šarovi pare. št. 350-3 k. o. Trnovsko predmestje v zmeri 716 kv. metrov za 26.942 din. — Poštni služitelj v Mokronogu Josip Kranjc je prodal Alojziju Fischer-ju, oskrbniku Thurnove graščine v Radovljici, hišo št. 286 v Zgornji Šiški, spadajočo pod vi. št, 1090 k. o. Zgornja Šiška z vrtom za 150.000 din. Mestna o.bčina ljubljanska je kupila od 9 posestnikov v Zgornji Šiški 1.897 kv. metrov sveta, ležečega ob Celovški cesti v svrho razširjenja ceste in naprave hodnikov. Svet je občina plačala od 30 do 75 din za kv. meter. Za ves svet je občina 9 posestnikom plačala 143.540 din. — Inž. Dedek Fran, stavbenik, je prodal ge. Mariji De-deko.vi, stanujoči v Žibcrtovi ulici št. 7 polovico parcele št. 100-2 za 190.000 din.
1 Slab živilski trg. Ker se bližamo zadnjemu v mesecu in zaradi slabega vremena, je bil včerajšnji tržni dan zelo slab. Dovoz jabolk z dežele je bil srednji. Na trgu je prav malo hrušk, ki 60
Film družine in morja, ki ga je publika in krilika navdušeno sprejelal Harry Baur kot
Hapctan Molenar
KINO MATICA tel. 2l-?4 Ob 16,19 in in 21. 2 tednika
Ljubljana
1 Prosvetni večer za praznik našega osvoho-jenja. V petek, 28. oktobra, bo govoril na prosvetnem večeru, kakor jih prireja Prosvetna zveza skozi vso jesen in zimo vsak petek, pisatelj Finžgar o našem osvobojenju pred 20. leti. Prikazal bo dogodke pred svetovno vojno in med njo, ki so vodili Slovence do želje, da se odcepijo od Avstrije in se združijo z brati na jugu. Orisal ram bo prekipevajočo veselje in navdušenje, ki se je polastilo naroda ob prelomu dveh dob, opozoril l)o pa tudi na manj razveseljive pojave ob tem dogodku. V zvezi s tem bo prebral kot literarni dokument te dobe svojo črtico »Prelom«, napisano v dneh zmagoslavja in trenutnega popuščanja javne oblasti ob času, ko je na mesto stare oblasti stopala nova. Pred predavanjem bo pevski kvartet zapel dve proslavi primerni pesmi. Vabimo k udeležbi vse, zlasti pa našo mladino, ki osvobo-jenja ni satna doživela, da pride k predavanju našega odličnega kulturnega delavca, ki je pozorno sledil takratnim dogodkom z razumom in s srcem. Priporoča se nnbava vstopnic v predprodaji v Prosvetni zvezi (Miklošičeva cesta 7), ker je verjetno, dn bo vstopnic zmanjkalo. Cene so navadne: sedeži po 3 din, stojišča po 2 din, za dijake 1 din. Zlasti dijakom, ki teh dogodkov ne morejo poznati iz lastnega doživetja, ne moremo dovolj priporo-čnti, dn obiščejo predavanje, ki jim bo nudilo obilno pouka in užitka po vsebini in obliki.
1 Seja zaradi vsesvetske akcije. V torek zvečer je bila v magistratni dvorani seja Vrhovnega socialnega sveta zaradi čimbolj uspešne izvedbe akcije za reveže ob Vseh svetih. Seje so se udeležili številni zastopniki raznih organizacij. V lepem številu so se udeležili zborovanja tudi zastopniki ljubljanskih gasilskih čet pod vodstvom gg. starešino P r i s t o v š k a in poveljnika Zupančiča, ki je zastopal tudi bojevnike, dalje zastopniki skavtov, skavtinj in gozdovnikov ter drugih društev. Sejo je vodil župan g. dr. Adle1-šič, ki je naglasi!, da akcija že sedaj lepo uspeva in že kaže ugodne rezultate, saj je dobrosrčnost Ljubljančanov znana. Zahvalil se je vsem organizacijam za dosedanje marljivo sodelovanje ter je izrazil upanje, da se bo ta akcija uveljavila kot trajna ob vsakoletnih Vseh svetili. Toplo zahvalo je izrekel tudi časnikarjem za njihovo vsestransko pomoč. Nato je bil na podlagi poročil g. ravnatelja socialnega urada svet. S v e t e 1 a in tiskovnega referenta g. Gabra določen razpored, kje bodo prodajali člani in članice vence in sveče v korist mestnim revežem in kako naj se nabiralna akcija izvede. Svojo pomoč so zagotovili tudi bojevniki, gasilci, skavti in skavtinje ter gozdovniki. Upati je, da se bo Ljubljana v dne-vih, ko se bo poklonila spominu mrtvih, tudi res velikodušno spomnila ljubljanskih revežev.
Specf/al/st za kirurgi/o
M. U. dr. Peršič Ivan
je otvoril privatno prakso.
Ordinira za splošno in otroško kirurgijo od 2—4.
LJUBLJANA, LINGARJEVA 2 (pri Magistratu) Telefon 44-23
1 Pokojnine za november bo pošta Ljubljana I dostavljala in izplačevala dne 2. novembra t. L, to pa samo iz razloga, ker je 1. novembra praznik Vseli svetnikov ter ljudi ta dan zaradi obiskovanja grobov na pokopališčih ne bo doma.
1 Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani priredi v nedeljo, 30. t. m., ob pol 10 dopoldne v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti kot uvod k proslavi 20 letnice Jugoslavije za svoje članstvo slavnostno zborovanje. Udeležba za vse člane strosro obvezna.
1 Ker so se pojavili sleparji, ki pobirajo vsesvetske odkupnine, ne dajle nikomur niti pare brez uradnega potrdila!
1 Skladišče vsesvetske akcije je že pričelo poslovali v Mahrovi hiši, pritličje, levo, v nekdanjih prostorih Slovenske bnnke. Tam lahko takoj dobite sveče in male vence kot odkupnino za mestnim revežem darovane vsote. Telefonska številka 10-21 do 40-30. inler. št. 28. Skladišče posluje vse dni od 8 do 18.
I Na grobu prof. dr. Debevca prižgo njegovi nečaki o Vseh svetih 10 sveč vsesvetske akcije okrog velikega venca s svilenimi helozeletiinii trakovi, ki ga je naročil lastnik tvrdke »Ventts« gospod Jerala s Tyrševe ceste 9.
1 Vso ljubljanske dobrodelne organizacijo bodo v soboto zjutraj pričelo pobirati vsesvetske odkupnie na blizu 30 stojnirah pred vsemi župni-ini cerkvami in na najvažnejših križiščih ljubljanskih cest in ulic, v ponedeljek in na praznik Vseh svetih pa tudi pred vsemi ljubljanskimi po-
od 5 do 12 din, Prav zanimiv je pojav, da so še vedno kljub že pozni jeseni naprodaj jurčki, ki druga leta izginejo takole v začetku oktobra. Jurčki so bili 5 din merica, kg pa 14 din. Mnogo je sivk ali mraznic, kakor jih imenujejo ponekod na Notranjskem. Sivke so bile po 2 din. Krompir se je včeraj podražil za 5 par pri kg. Na Sv. Petra nasipu ga je bilo včeraj vsega okoji 15 voz. Sprva je bil krompir po 0.70, kmalu 6e je cena dvignila na 0.75 in proti koncu že 0.80 din kg na deblo.
1 Nepojasnjena tatvina 1200 din. V torek opoldne je prišel k trafiki pred glavnim kolodvorom trgovec s sadjem Mihajlo Nikolič, doma iz okolice Požarevca. Kupil je nekaj tobaka ter odšel. Čez nekaj hipov pa se je spomnil, da je na pultu pred trafiko pozabil denarnico, v kateri je bilo 1200 din. Mož je hitro skočil nazaj, toda denarnice že ni bilo nikjer in tudi trafikantinja ni vedela nič natančnega povedati, ker denarnice sploh ni opazila izza kupa škatel. Pač pa je pristopila neka gospa, ki je povedala, kako je naglo skočil k pultu majhen deček, pograbil nekaj temnega, kar je bila najbrž denarnica, skočil hitro čez Masarykovo cesto ter stekel v Kolodvorsko ulico. Za njim pa je tekla starejša ženska. Povedali so lo najbližjemu stražniku, ki se je s kolesom pognal v Kolodvorsko ulico. Sumljivega bežečega dečka je dohitel tik pred ČeŠnovarjevo gostilno, toda deček je naglo smuknil na ČeŠnovarjevo dvorišče ter nato zopet prišel ven. Stražnik je prijel dečka in žensko. Ženska je okoli 50 let stara »artistin ja« Jera B., deček pa je 12 letni potepušček Jože K., ki pravi, da stanuje nekje v ljubljanski okolici, ne ve pa točno povedati kje. Policija je preiskala oba ter je pri Jeri res našla manjši znesek denarja, nikakor pn ne denarnice s 1200 din. Stražniki so preiskali vse ČeŠnovarjevo dvorišče, pa tudi tam niso našli denarnice. Policija je sednj pred uganko, ali je deček res tako spretno skril denar, da ga še pri tako natančni preiskavi niso mogli najti, ali pa sploh ni prijela pravega tatiča.
1 Tatvino in vlomi v Ljubljani. Francu Novaku je bila v Gledališki ulici te dni ukradena sivomodra suknja, vredna 650 din. — V delavnico Franca Pliberška na Jernejevi cesti se je splazil neznan tat in tam izmaknil revolver sistema »Frommer«, bajonet in 250 din gotovine. Pliber-šek trpi 700 din škode. — Ivani Cerarjevi na Sv. Petra cesti 58 je bilo ukradenih 1000 din gotovine. — Neznan tat je skušal pred dnevi vlomiti v dvoje stanovanj v Čopovi ulici ter je pri obeh stanovanjih pokvaril ključavnice. Stranki sta ga pravočasno opazili ter zapodili. Najbrž je to isti tat, ki je poskušal v noči, ko je bila Ljubljana zatemnjena, vlomiti v troje stanovanj v bližnji Pražakovi ulici.
1 20.000 din je odnesel. Dne 21. t. m. je bila
na Gosposvetski cesti, nasproti Knezovega skladišča, izgubljena rdeča usnjata torba z belo podlago. V torbi je bila kuverta z 20.000 din denarja (20 bankovcev po 1000 din). V torbi so bila tudi razna pisma in naslovi, glaseči so na itne dj- Gerharta Guhlerja, ki je sedaj trenutno na Bledu. Komaj se je izgubitelj zavedel, kaj mu jo padlo na tla, je že torba izginila. Ljudje so mu povedali, dn je torbo naglo pobral neki kolesar, ki je izginil po Tyrševi cesti navzdol proti glavni posti. Policija ni mogla za njitn najti nobene sledi več.
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 27. okt.: »Žene na Niskavuoriju«, Red Četrtek. — Petek, 28. oktobra: Zaprto. — Sobota, 29, oktobra: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. — Nedelja, 30. oktobra ob 15: »Veriga«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Izsiljena ženitev«. »Ljubezen zdravnik«. Izven. Znižane cene,
Opera. Čelrtck, 27. oktobra: »Poljub«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 28. oktobra ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj. Cene od 16 din navzdol. — Sobota, 29. okt.: »hro z onega sveta«. Red A. — Nedelja, 30. okt. ob 15: »Na sinjem Jadranu«. Opereta, Izven. Znižane cene. Ob 20: »Poljub«, Izven. Znižane cene.
Prireditve in zabave
Od danes naprej so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu vstopnice za slavnostni koncert Glasbene Matice ljubljanske v proslavo 20 letnice osvobojen ja in /edinjenjn, ki bo v ponedeljek, dne 7. novembra t. I. ob 20 v veliki dvorani Union a. Na tem koncertu se bo izvajala skerjančeva skladba Zedinjenje za soli, žlior in orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča.
Koncert Zlatka Balokoviča. ki je bil napovedan za minuli ponedel jek. 5e bo vršil v drugi polovici meseca novembra.
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 29. oktobra 1938 ob 6 zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi svoje prvo predavanje v novem letu. Predaval bo g. univ. profesor dr. Evgen Spektorski o temi: Kaj je normativna veda? Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost.
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj drugi prosvetni večer v četrtek, dne 27. okiobra 1938 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cestd). Na sporedu je domača fantovska pesem, deiklamacija in zanimivo predavanje g. R. Pečjaka: Po starih sledovih naše narodne samobitnosti.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek. Udeležba obvezna, prosimo točnost.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Maribor
m Blagoslovitev zvona za novo cerkev v Magdalenskem predmestju. Cerkev presv, Reš-njega Telesa v Magdalenskem predmestju je dobila zvon. Prve zneske za nabavo zvona so že prispevali nekateri dobrotniki, ki jim bodo gotovo sledili posnemovalci. Zvon bo blagoslovil v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, ob 16 zastopnik prevzv. g. škofa. Boter zvona bo mariborski župan dr. Juvan. Slavnost bo v novi cerkvi. Verniki se vabijo k tej lepi slovesnosti.
m Otvorite.v in blagoslovitev novega mostu čez Pesnico. Prihodnjo nedeljo popoldne ob 2 bo (9ri Zg. Sv. Kungoti slovesna otvoritev in blagoslovitev novega železobetonskega mostu čez Pesnico. Most, ki leži pod cerkvijo pri Zg. Kungoti, je moderno zgrajen pod vodstvom tehničnega voditelja okraj, cestnega odbora inž. Adolfa Šo-berla. Zgradila ga je občina Zg. Kungota s podporo okr. cest. odbora v Mariboru.
m Kongregacija za gospe ima jutri v petek sv. mašo za pokojno članico go. Slavko Urbanija v Marijini kapelici ob 6 zjutraj.
m Misterij Vatikana. Krasen film o življenju v vatikanskem mestu, o velikih cerkvenih slavno-stih, ki se vršijo v prisotnosti 6v. očeta z vsem sijajem, se predvaja v kinu Union danes in jutri.
m Opozarjamo na akademijo, ki jo priredi fantovski odsek Maribor I. v nedeljo zvečer V dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
m Članom fantovskega odseka Maribor II. Opozarjamo člane na tri prireditve, in sicer: v petek ob 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi 6 proslava 20 letnice osvobojenja slovenskih krajev. V nedeljo 30. t. m. na praznik Kristusa Kralja se udeležimo društvene cerkvene pobožnosti v frančiškanski župnijski cerkvi ob pol 7 zjutraj s skupnim sv. obhajilom, Ob 8 zvečer vsi na akademijo bratskega odseka Maribor 1.
m V Ljudski univerzi bo predaval jutri, v petek, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani Filip Uratnik o temi: »Dvajsetletno delo Jugoslavije na socialnem polju«.
m Odvetnik obsojen na zapor. Prejeli smo: Ni res, da je imel dr. Reisman v Dolnji Lendavi neko hagatelno razpravo, ki jo je za svojega kli-enta izgubil, pač pa je res, da sem vložil za delavca proti madžarski grofici Zichy Mariji iz Beltincev tožbo zaradi plačila mesečne mezde 1200 dinarjev in zaradi plačila neizplačanega zaslužka za nadure v znesku 21.040.52 din ter da je prvi znesek toženka plačala že pred razpravo po vloženi tožbi, dočim glede drugega zneska pravda se teče. Ni res, da sem v prizivu silovito napadel sodnika, češ da je postopni pristransko, ter mu očital, da ne pozna zakonov, pač pa je res, da sodniku česa takega nisem očital in da sem le s posebno vlogo odklonil sodnika v drugi zadevi zaradi pristranosti, ne da bi bil v tej vlogi sodnika kakorkoli napadal. Tudi ni res, da bi bil v prizivu trdil, da sem poleg dr. Bajiča edini, ki pozna delavsko zakonodajo itd. Ni res, da sem bil v kazenski razpravi obsojen na 20 dni zapora, temveč je res, da sem bil obsojen na 20 dni strogega zapora in 4000 din denarne kazni nepogojno. Ni res, da se izvrši poleg tega zaporna kazen 10 dni, ampak je res, da se glasom sodbe izvrši i>oleg tega zaporna kazen 10 dni in 1000 din denarne kazni. Ni res, da bom sedaj moral odsedeti 30 dni v zaporu, ampak je res, da bom moral odsedeti 30 dni v zaporu le tedaj, če bi postala sodba pravo-močna. Dr. Avg. Reisman. — G. dr. Reismanu smo hvaležni za poprav;k, ker je ž njim izpopolnil naše poročilo z^ ugotovitvijo, da je bil obsojen na strogi zapor in poleg tega še na denarno globo 4000+1000 din.
m Priporočljiva nečakinja. Včeraj smo že poročali o veliki tatvini, ki so jo odkrili v Rad-vanju. Posestnici Amaliji Ledinekovi je odnesla v številnih »obrokih« njena 16 letna nečakinja 13.000 din. Orožniki v Studencih so dekle prijeli ter jim je tatvino priznala. Na sled 60 ji prišli na ta način, ker je postala vsa okolica pozorna na njeno razsipnost. Kupila si je kolo, obleko, razne igrače ter je na vse mogoče načine razmetavala denar. Svoji prijateljici je podarila 8000 din, s katerimi si je kupila potem kolo in razno obleko. Neki sorodnici jc dala denar za popravilo zobovja. Nekaj denarja so pri njej in pri njeni prijateljici še našli, večji del pa je izgubljen.
m Cfrkularko je ukradel nepoznan tat mizarju pivovarne Union Ivanu Kropeju. Cirkularka je vredna 600 din.
m Požar je uničil v Brdlnjah vlničarijo ln hlev posestnika Ivana Metarnika. V viničariji sta stanovala preužitkarica Elizabeta Pečolar in dninar Rebernik Boštjan. Oba sta si rešila le to, kar sta imela na sebi. Škode je 8000 din,
m Od doma je pobegnil 7 letni učenec I. razreda ljudske šole Vampi Albin, Izginil je že v nedeljo ter se še dosedaj ni vrnil. Njegova mati je prosilo policijo, da ji ubeglega sinka poišče.
m Carinska skladišča in uradno poslopje stare carinarnice v Einspielerjevi ulici so začeli včeraj podirati. Na tem terenu se bodo gradila nova skladišča in nova carinarnica.
m 20 koles ukradli. Sedaj je končno razkrinkana nevarna tatinska družba, ki se je pečala v Mariboru s tatvinami koles. Kakor smo že svoje-časno poročali, jc spravila policija za zapahe raznašalca kruha Adolfa Pinterja, delavca Bruna Gajška in delavca Feliksa Germa. Prijeli so jih zaradi vlomov v pralnicc v Magdalenskem predmestju. Ko pa so napravili pri njih preiskavo, so prišli na dan razni deli koles, nakradeno orodje in cele <<o«-e ukradenega perila. Ta triperesna deteljica je zagrešila 9 vlomov in tatvin. Glavni posel so jim bile tatvine koles. Dosedaj so jim dokazali 20 takih tatvin.
Gledališče
Četrtek, 27. oktobra, ob 20: Pokojnin, Red C. — Petek, 28. oktobra: zaprto. — SoboU. 29. oktobra, ob 20: Boccaccio, Premiera.
Zmanjšanje obtoka bankovcev
NajnovejSi izkaz Narodne banke za 22. oktober kaže naslednjo sliko (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. oktober):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.834.44 (+ 0.71), zlato v inozemstvu 58.65, skupna podlaga 1.893.09 (+ 0.71), devize izven podlage 467.94 (— 8.58), kovani denar 381.53 (— 3.59), posojila: menična 1.866.77 (— 12.79), lombardna 42.88 (+ 0.21), skupna posojila 1.909.65 (— 12.58), vrednostni papirji 233.39 (— 1.2), prejšnji predujmi državi 1.642,fe2 (+ 0.1), razna aktiva 2.447.45 (— 14.69).
Pasiva: bankovci v obtoku 6.904.99 (— 159.59), drž. terjatve 62.92 (+ 28.44), žirov. računi 1.193.19 (+ 86.47), razni računi 91.81 (+ 44.94), skupno obveznosti po vidu 2.160.92 ( + 159.85), obveznosti z rokom 230.0 (— 50.0), razna pasiva 292.67 (— 10.17).
Obtok bankovcev ln obvezn. po vidu 9.065.91 (+ 0.25), skupna podlaga s premijo 2.432.63 (+ 0.9), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.357.25 (+ 0.9) milij. din, skupno kritja 26.83 (26.82)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.0 (25.99)%.
Izkaz kaže nadaljnjo razbremenitev banke. Predvsem so se zmanjšala posojila banke (eskontna) za 12.8 milij. din, dočim so lombardna malenkostno narasla. Zmanjšala so se tudi razna aktiva. Drugih znatnejših sprememb v aktivi ni. Večje so izpremembe v pasivi. Predvsem se vrača denar na žiroračune pri banki, ki so od 15. do 22. oktobra narasli za 86.5 milij. din, nadalje so narasle naložbe države pri banki in pa razni računi, da so se skupne obveznosti banke po vidu povečale za skoraj 160 milij. din, kar odgovarja tudi zmanjšanju obtoka za skoraj isto vsoto. Tako je obtok bankovcev padel pod vsoto 6 milijard, kjer se je nahajal tudi pred septembersko krizo. Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 50 na 230 milij. din (pred krizo so znašale 50 milij. din).
Naslednja tabela nam kaže obtok bankovcev ter obtok kovancev ter skupni obtok denarja v zadnjih dveh mesecih (v milij. din):
obtok bank. kovancev skupno 15. oktobra 1937 5.659.8 831.9 6.491.7 31. avgusta 1938 6.246.2 798.6 7.044.6
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 22. oktobra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 15. oktober):
Aktivni kliringi; Italija 77,968.000 (— 2,545.000) din, Nemčija 19,338.000 (— 450.000) mark, Bolgarija (redni) 1,669.000 (— 96.000) din, Bolgarija (turizem) 560.000 (+ 24.000) din, Poljska 814.000 (— 357.000) din, Turčija 18,678.000 (— 158,000) din in Španija 2,903.000 pezet.
Pasivni kliringi: Belgija 2,626.000 (+" 44.000) belg, Madžarska 38,658.000 (+ 1,151.000) din, Romunija 7,526.000 (+ 2,283.000 din, Češkoslovaška 164,752.000 (+ 2,505,000) kron in Švica 4,873.000 (-— 114.000) švic. frankov.
Iz pregleda vidimo, da so narasla naša klirinška pasiva skoraj z vsemi državami, ker nismo zabeležili tudi v oktobru znatnega izvoza, ki je drugače običajen v tcjfi, letnem, .ča^u, Tudi naša aktivna 6alda se zmanišujejo, kar je v zvezi z razvojem naše trgovinske bilance, ki je s klirinškimi državami za nas neugodna, ker presega uvoz iz teh držav naš izvoz v te države. Največje izpremembe izkazujeta italijanski kliring, ki je v saldu zopet padel, in češkoslovaški kliring, katerega pasivni saldo se je za nas povečal.
Izvoz lesa
V	septembru letos smo izvozili za 67,7 milij. din lesa (lani v septembru 107.0 milij. din). Največ smo izvažali septembra letos (v oklepajih podatki za september 1937): v Nemčijo z Avstrijo 21.2 (13,35), Italijo 13.5 (30.16), Anglijo 9.45 (18.9), Grčijo 4.7 (5,1),'in Madžarsko 3,26 (8.43) milij.
V	prvih 9 mesecih je znašal izvoz lesa (v oklepajih podatki za prvih 9 mesecev lani): Nemčija 140,164 (127.785)) ton za 152.8 (153.95) milij. din, Italija 197.720 (226.420) ton za 137.2 (136.2) milij. din, Anglija 80.723 (154.733) ton za 95,2 (178.76) milij. din, Madžarska 74.877 (99.866) ton za 43.6 (60.4) milij. din in Grčija 46.209 (45.758) ton za 32.9 (33.2) milij. din.
Iz teh podatkov je razvidno izredno znatno nazadovanje našega izvoza lesa v Anglijo, nadalje sa je znatno zmanjšal tudi naš izvo.z v Italijo in Madžarsko, dočim je izvoz v Nemčijo in Grčijo ostal približno na lanski višini (zmanjšala 6e je nekoliko vrednost radi padca cen, dočim je bilo po količini več izvoženo).
	obtok bank. kovancev		skupno
8. septembra 1938	6.282.1	804.4	7.086.5
15. septembra 1938	6.327.0	798.5	7.125.5
22. septembra 1038	6.452.3	794.9	7.257.2
30. septembra 1938	7.404.0	814.2	8.218.2
8. oktobra 1938	7.241.1	814.0	8.255.1
15. oktobra 1938	7.064.6	814.9	7.879.5
22. oktobra 1038	6.905.0	818.4	7.723.4
Iz razpredelnice razvidimo, da se je ves obtok denarja v septembru zvišal zn 1.173.6 milij. din, v prvih 22 dneh meseca oktobra pa se je zmanjšal že za 494.8 milij. din ali skoraj pol milijarde din, tako da je velik del denarnega obtoka zopet prišel nazaj v razmeroma kratkem času. Sam obtok bankovcev se je v septembru zvišal zu 1.157.8 milij. din, v oktobru pa se je že zmanjšal za 499 milij. din, kar je skoraj polovica vsega povečanja. Ultimo oktobra bo sicer bržkone izkazoval povečanje obtoka bankovcev zaradi običajnih potreb za konec meseca, tako da je še nadaljnjega zmanjšanja obtoka pričakovati šele v prihodnjem mesecu.
Za presojo položaja .je značilno navesti še gibanje skupnih posojil banke in naložb gospodarstva na žiru pri njej (v milij. din):
	posojila	žiro
22. oktobra 1937	1.595.2	1.558.3
31. avgusta 1938	1.593.0	1.021.24
8. septembra 1938	1.618.24	1.047.04
15. septembra 1938	1.653.5	1.100.2
22. septembra 1938	1.694.7	1.112.4
30. septembra 1938	1.947.6	824.1
18. oktobra 1938	1.052.6	1.013.0
15. oktobra 1938	1.922.2	1.106.7
22. oktobra 1938	1.909.6	1.193.2
Posojila banke so se	v septembru povečala za	
354.6 milij. din in so narasla tudi še prvi teden oktobra. V naslednjih dveh tednih pa so se posojila banke zopet zmanjšala za 43.0 milij. din, tako da so še vedno znatna. Naložbe na žiru so narasle že dne 15. oktobra na viSino, kot so jo dosegle v mesecu septembru. Dne 22. oktobra so bile znatno višje kot dne 22. septembra 1938
Mednarodna trg. zbornica o zlatu
Te dni je zasedal upravni odbor mednarodne
trgovinske zbornice v Parizu, ki je glede valutnih vprašanj izdelala naslednje resolucije:
1. Vkljub povečanju produkcije zlata in zbiranju velikih rezerv zlata v številnih državah smatra mednarodna trgovinska zbornica, da bo zlato prišlo zopet do veljave kot mednarodno merilo vrednosti in da bo zlasti standard imel na važnejše gospodarske funkcije.
Zbornica priznava pomen valutnega sporazuma treh držav in želi, da te države še nadalje ožje sodelujejo, zlasti naj se uveljavijo relativne vrednosti treh najvažnejših valut s ciljem, da se uredi stabilnost med njimi in končno upostavi pariteta z z lato,m.
Zbornica ne smatra, da je potreben umetno pocenjen denar za gospodarstvo in da denarni trgi ne smejo pristopiti k zvišanju obrestne mere. Obrestna mera za denar naj kaže dejanski položaj z ozirom na povpraševanje in ponudbe kapitala. Zbornica razume pod primerno ponudbo kapitala velike količine prihranjenega premoženja zasebnih in javnih denarodajalcev.
X. kongres mednarodne trgovinske zbornice od 26, junija do 1. julija 1939 v Kodanju (Danska).
¥
Dopolnilni protokol k pogodbi s Švico ]e objavljen v »Službenih novinah« z dne 25. okt. 1938.
Norme okroglega jekla za armirani beton so
objavljene v »Službenih novinah« z dne 25. oktobra 1938.
Toleranca pokvarjenih in nezrelih orehov pri izvozu. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je za letošnjo izvozno sezono dovoljena toleranca 10% kvarnih in nedozorelih orehov.
Podaljšanje razkladalnih rokov na postajah Sušak in Split. S 1. novembrom se podaljšuje razkladalni rok na postajah Sušak in Split od 24 na 72 ur za večje število predmetov.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Zidar Alojzija, neprot. trgovke v Litiji 32, narok za sklepanje poravnave 25. novembra, oglasiti sc je do 12. novembra.
Tovarna dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi. Bilanca za 1937-1938 (30 junij 1938) izkazuje pri glavnici 1.0 in bilančni vsoti 2.8 (2.6) milij. din čistega dobička 214.064 (200.642) din. — Občni zbor delničarjev 10. novembra.
Odprava konkurza. Zapuščina po pok. dr. Ko-betu Ernestu, sodniku okrožnega sodišča v Ljub-
ljani (po razdelitvi Izkuplla za prodane nepremičnine med ločitvene upnike ni kritja za stroške postopanja).
Konec poravnav«! Beranič Jožko, trgovec v Litiji.
Odlog plačil je dovoljen Zadružni hranilnici in posojilnici v Dolnji Lendavi, za 6 let od 31. avgusta 1938, odlog velja za dolgove nastale do 19. februarja 1938, obrestna mera znaša 2% brutto od 19. februarja 1938 dalje.
Likvidacija: Riba, družba z omej. zavezo v Ljubljani, trgovina z ribami, divjačino in perutnino, Hranilnica in posojilnica v Kočevju, r. z. z n. z. (Spar- und Darlchenskassenverein in Kočevje, r. G. m. u. H.).
Zmanjšanje obtoka bankovcev v Nemčiji. Obtok bankovcev nemške Reichsbanke se je zmanjšal od 15. do 23. oktobra za 197 na 9266 milij, mark (lani dne 23. oktobra je znašal obtok bankovcev samo 6616 milij. mark).
Obtok bankovcev v Švici sc je od 15. do 23. septembra zmanjšal za 32 na 1.701.7 milij. frankov, ker so narasle naložbe na žiru ter so se zmanjšala posojila banke. Zlati zaklad Švicarske narodne banke se jc zmanjšal za 0.16 na 2.873,2 devizni pa za 4.0 na 304,07 milij. frankov.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg, S. br. 30474/35
Borza
Dne 26. oktobra 1938.
Denar
V zasebnem ikliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.230—238.80.
Nemški čeki so danes v Zagrebu popustili na 14.1150—14.3150, v Belgradu na 14.1780 do 14.5780. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo novembra 14.0650—14.2630, za konec novembra 14.07—14.27.
Grški boni so nadalje popustili v Zagrebu na 35.06—55.76, v Belgradu na 53.65—54.55.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.957.006 din, v Belgradu 7.084.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 929.000 din.
Ljubljana — Tečaji s prime m. Amsterdam, 100 hol. gold. , , 2587.65—2-192.25
Berlin, 100 mark...... 1756.78—1770.66
Bruselj, 100 belg...... 742.20— 747.26
Curih, 100 frankov . , , , . 996.45—1005.52
London, 1 funt...... 208.76— 210.81
Newyork, 100 dolarjev ■ . ■ 4358.51—4594.82 Pariz, 100 frankov . . . , , 116.67— 1(8.11 Praga, 100 kron . . . > > . 150.69— 15.179 Trst, 100 lir ....... . 230,19— 235.27
Ziirich, 26, okt. Belgrad 10, Pariz 11.755, London 21.01, Ncw York 440.375, Bruselj 74 50, Milan 23.17, Amsterdam 239.65, Berlin 176.45, Stockholm 108.275, Oslo 105.625, Kopenhagen 93.825, Praga 15.15, Varšava 82,75, Budimpešta 87,50, Atene
3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.24—9.27, Buenos-Aires 110.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% in vest ic. posojilo 97.50—98.50, ugrarji 60—62, voj. škoda prompt. -((>4—470, begi. obveznice 88.50—89.50, dalm. agrarji 87.50—88.50, 8% Bler. posojilo 96.50—97.50, 7% Bler. posojilo 90.50—91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 97—100, 7% stab. posojilo 96—'98. — Delnico: Narodna banka 7.500—Trboveljska 180—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 blago, agrarji 60 blago, vojna škoda • promptna 469—471, begluške obveznice 89.50—89.75, dalm. agrarji 88.50—89, \% sev. agrarji 59 blago, 8% Blerovo po.sojilo 97.75—99, 7% Blerovo posojilo 91—91.50 (91.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 97.25—98.50. — Delnice: Narodna banka 7350 denar, Priv. agrarna banka 222 blago, Trboveljska 185 blago, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 50—60, Isis 25.61 denar, Osjcška livarna 230 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Drž a v. papirji: vojna škoda prompt. 471.73—472.50, begi. obveznice 90.25 do 90.50,. dalm. agrarji 89.50—89.75, 8% Blerovo posojilo 97—98.25, 7% Blerovo posojilo 91.50 do 92.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 den. — Delnice: Narodna banka (7.380), Priv. agrar. banka 224 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza : bačka, sremska in slavonska 139—141. Ostalo neizpremenjeno.
Sombor. Pšenica: srem. 149—151, slavon. 150—152. Ostalo Prizadovc cene. Oves: srem. in slav. 132.50—135. Ječmen: bački in srem. 63—64 kg 146—148. Koruza: bačka 117.50 do 120; lisus 98—100. Moka in otrobi: neizpre-menjeno. Fižol: bački beli 235—295. Tcndenca neizpremenjena. Promet 41 vag.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Živinski sejem v Kranju dne 24. oktobra t. 1.
Dogon: 52 volov, 24 krav, 6 telet, 4 junicc, 6 ovac, 116 svinj in 75 prašičev. Prodanih: 37 volov, 12 krav, 6 telet, 3 junice, 35 svinj in 39 prašičev. — Na sejmu so bile cene žitu in moki ne-izpremenjene, dočim kažejo cene pri goveji živini in prašičih odločno tendcnco padanja. Cene: Voli I. 6.25, voli II. 6, III 5,25 din; telicc I. 6.25,
11	6, III. 5 din; krave I. 5.50, II. 5, III. 4.50, teleta I. 7, II. 6.50; prašiči špeharji 9—10, prašiči pršutarji 8.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 140—200 din za komad. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del
12	din, goveje meso II. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din, goveje meso III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14—16 din, slanina suha 24—26 din, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din; neoprana volna 24—26 din, oprana volna 34—36 din, goveje surove kože 8 do 10 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 4 do 8 din za 1 kg. — Pšenica 195 din, ječmen 190 din, rž 185 din, oves 160 din, koruza 150 din, fižol 200 do 250 din, kromipr 75 din, lu-cerna 1950 din, seno 75 din, slama 45 din, jabolka I. vrste 600 din, II. 400, III. 250 din, suhe čc.šplje 1000—1200 din, pšenična moka 290—330, koruzna moka 25 din, ržena moka 300 din, ajdo.va moka 450 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg.
... i Na meščanskih šolali v SIcraiji j® 3465 mrnv
Podatki o meščanskih šolah v Sloveniji, kakor jih je sestavil prosvetni oddelek bnnske uprave, navajajo, da je bilo letos vpisanih nn vseh meščanskih šolah 3465 učencev in učenk. V Sloveniji imamo sedaj 42 drž. meščanskih šol, ki lepo napredujejo, in 8 zasebnih, ki so prav dobro obiskane. Na državnih šolah je bilo vpisnnih 1086 učencev in 1003 učenke. Na zasebnih šolah pa 1376 učenk. Očitno je, da je na meščanske šole večji naval učenk, ko je bil drugače na gimnazije hujši naval dijakov.
Objavili smo že podatke o državnih in zasebnih meščanskih šolah v Ljubljani. Podajamo še nekatere številčno podatke z drugih meščanskih šol. Tako je bilo vpisanih: deška meščanska šola v Celju 283 učencev (110 v I. razred), dekliška v Celju 303 (103). Močna je mešana meščanska šola na Jesenicah, skupno 448, od teli 222 učenk, v prvi razred 170. Krško šteje 212, od teli 100 učenk, prvi razred skupaj 65. V Mariboru šteje deška meščanska šola I skupaj 409 (165), II. deška šola 414 (145), I. dekliška šola 412 (172), II. dekliška šola 315 (104). Mešana meščanska šola v Novem meslu 240, od teh 122 učenk (89). Dobro je obiskana mešana meščanska šola v Ptuju, ki šteje 271 učencev in učenk (101), Slovenj Gradec ima 205 učencev in
učenk (71), Tržič 262 učencev in učenk (I. razred 111), Trbovlje 235 (97), St. Vid nad Ljubljano 270 učencev in učenk (1. razred skupno 101), Žalec 232 (I.razred 87). Najmanj učencev in učenk šteje meščanska šola v Senovem, namreč skupaj 62, od teh 35 učenk (L razred 5 dečkov in 10 deklic).
Letos so bile na novo ustanovljene in jeseni otvorjene 4 državne meščanske šole, 2 obrtnoindu-strijskega tipa v Domžalah in Kranju, 2 kmetijskega tipa v Slov. Konjicah in Gor. Radgoni. V domžalsko šolo jo bilo v I. razred vpisanih 67 dečkov in 58 deklic, v kranjsko pa v I. razred 69 dečkov in 63 deklic. Šola v Slov. Konjicah šteje v I. razr. (19 učencev in 68 učenk. Šola v Gor. Radgoni za enkrat še ni otvorjena.
V vseh državnih meščanskih šolah je bilo v I. razred vpisanih 443 dečkov in 403 deklice.
Podatke o ljubljanskih zasebnih šolah smo že navedli. Na ostaiih zasebnih šolali je bilo vpisanih: Celje — šolske sestre 217 učenk, Kočevje — Narodni dom 113, Maribor — šolske sestre 200, Mekinje — uršulinke 135, Škofja Loka — uršulinke 132 in Šmihel pri Novem meslu 105.
Prav tako kakor na gimnazijah je letos opažati tudi velik prirastek učencev in učenk ua vseli meščanskih šolah.
KULTURNI OBZORNIK
K današnji premieri opere »Poljub«
Ta opera spada med zrela Smetanova dela; ustvarjena je že po usodnem datumu 19. oktobra 1874 leta, ko je komponist popolnoma izgubil svoj sluh. In vendar je tudi on, kakor Beethoven, po izgubi sluha ustvaril še celo vrsto pomembnih glasbenih del, preden se mu je za vedno omračil razum in je popolnoma odmrl nadaljnjemu delovanju na glasbenem polju. Tudi opera »Poljub« je nastala v dobi, ko ni več slišal. — Po noveli K a r o 1 i n e S v č 11 6 je priredila operni libreto Eliška Krasnohorska. Smetana se je lotil vglasbitve v februarju leta 1876, partituro pa je dovršil že v juliju istega leta. Krstna predstava se je vršila 7. novembra. Njegovi prijatelji so se bali, da opera ne bo dosegla uspeha, kajti dvomili so, če je gluhi komponist še zmožen polnovrednega ustvarjanja. Toda predstava je doživela izreden uspeh ter potrdila vse Smetanove že ponovno izpričane zmožnosti. — Smetano smemo po pravici imenovati očeta češke opere, kajti ne glede na poizkuse njegovih predhodnikov je bil 011 prvi, ki je pod vplivom Wngnerja (ki je ustvarjal in gradil nemško nacionalno opero) sezidal temelje češki narodni operi. Važno je vedeti, dn se ni posluževal pri tem folklornih motivov, temveč sta se njegova glasbena plodovitost in iznajdljivost izkazali v tem, da je ustvaril sintezo če-čkega duha, ker .je komponiral glasbo v svojem narodnem duhu. Morda bi postal bolj samorasel in aparten glasbenik, če bi hodil pri svojem ustvarjanju po tistih potih, kamor so ga vodile njegove želje; toda spoznal je nujnost, da mora dati svojemu narodu to, kar najbolj potrebuje: narodno opero, in dal mu jo je, ker je vedel. do mora v to svrho komponirati tako glasbo, ki bo postala resnično narodova last, zato mu je morala biti predvsem razumljiva in taka, da je ostala v spominu. In tako je zatrl v sebi svoje
osebne želje po muzikalnih izpovedih individualnega okusa.
Tudi »Poljub« je opera, ki jo preveva češki duh, njegova iirična zasanjanost, razigranost, še-gavost in temperament. Edini folklorni citat v tem delu je »Uspavanka« v prvem dejanju. Opera vsebuje resnične glasbene vrednote, ob katerih uživa uho slehernega poslušalca. Vsebina opere je sledeča: Mladi kmet Lukaš (Banovec), ki mu je umrla žena, pride snubit dekle Vendulko (IIey-balova). Nekdaj jo je zapustil, da se je lahko oženil z zdaj pokojno ženo. Vendulkin oče (Lupša) mu je sprva noče dati, češ da se ne skladata, ker sta oba preveč trmoglava. Šele s posredovanjem Lukaševega strica Tomeša (Janko) se posreči dobiti njegov pristanek. Ko pa hoče vročekrvni ženin poljubiti dekle, mu ta odreče poljub. — Med omembe vredne speve prvega dejanja spada duet zaročencev in očetova arija: Vse je prišlo, kot sem dejal... V nastroju čudovita in prav tako podana je Uspavanka, ki jo poje Vendulka ob zibki Lukaševega otroka iz prvega zakona. S posrečeno menjavo liričnih in komičnih motivov je glasbeni kakor igralski del opere harmonično uravnovešen. — Razjarjeni Lukaš so v krčmi opi-jo in pride z vaškimi dekleti izzivat pod Ven-dtilkino okno. Vendulka uide k teti Martinki (Španovn), ki ima zveze s tihotnpci. Drugo dejanje se godi v gozdu, kjer so skrivnjo tihotapci in odnašajo pod vodstvom glavarja (Zupan) vtiho-tnpljeno blago. Muzikalno izvrstno orisani nnstroj prekine prihod skesanega Lukašo, ki obžaluje, da je užalil Vendulko. Za njim pribiti njegov ujec Totneš in ga pregovori, naj so vrne v vas in se pobota z Vendulko. Solo Lukeša in duet med obema sta dve muzikalno jako lepi točki, ki raz-krivata invencijo komponista. Odhod skritih tihotapcev se konča z motivom njihovega prihoda. V gozd prideta Martinka in Vendulka. Glavar tihotapcev izroči Martinki blago in odide. Ostalima pa prekriža stražnik pot. Izredno humorna je scena s stražnikom (Sanc.in), ki ju zaloti, toda premetena Mnrtinka ga zna premotiti in obe odideta. Tretja slika se godi pred Martinkino kočo. Pastirica Barča (Ribičeva) ju čaka in poje
pesem o škrjancu. Ta arija spada med najlepše točke opere. Iz vasi pridejo: Lukaš, Tomeš, Vendulkin oče in vaščani in ko pričakajo Vendulko in Martinko, se sprta zaročenca pomirila in si dasta spravni poljub.
Besedilo opere je na novo prevedel v odgovarjajočem narodnem preprostonaivnem slogu, v gladko rimanih stihih in zvočnih asonancah naš mojster besede Oton Župančič, tako da je že samo besedilo vrednota zase, ki so je veseli pevci, ker jim daje možnost lahke in razumljive dikcije in ki jo bo znalo ceniti tudi občinstvo. Vsi solisti kakor tudi zbor in orkester kažejo vso prizadevnost, pripomoči delu do uspeha. Opero je zrežiral režiser Drago Zupan, muzikalni part je naštudiral in bo dirigiral dirigent Dimitrij Žebre, prikupno in slikovito inscenacijo pn jc izdelala gledališka slikama po načrtih mojstra
Skružnyja.	Maša SI.
*
Književni glasnik, št. 3. Izdaja Družba sv. Mohorja v Celju. Vsebina: Jakob Šolar: Kaj jo z našo ljudsko povestjo? Je to nadaljevanje problema, ki ga je pisatelj začel žo v prejšnji številki ter obravnava glavno črte ljudsko povesti (poučnost, vzgojnost, ganljivost, idealističen nazor) in potrebo ljudsko povesti v današnjem času. članek se bo Se nadaljeval. — I. V.: Mohorjeva družba na rnzstavi slovenske knjige v I. 11)18— 1938 v Ljubljani. — Poleg ocen nekaterih knjig, ki so v zadnjem čnsu izšle v založbi Mohorjeve družbe, navaja tudi svoj knjižni program, ki bo izšel v najkrajšem času, namreč prevod inšpektorja Sovreta — A. J. Lippla: Mrtvaški ples, mi-sterij na način srednjeveških misterijev, s katerim hoče zbirka »Cvetje« uvesti našega dijaka v pojmovanje srednjeveške igre in duha. Zato bo skrbel tudi uvod, ki bo knjigi dodan. Prav lako bo izšla v kratkem Sovretova zgodovina starih Grkov kot II. zvezek Mohorjeve občno zgodovine. — Albin Breznik pa je napisal svoje doživljaje v »plamenih rdečega pekla«, to jo v jetnišnicl, kamor je prišel kot komunistični agilnlor, pa jo spoznal svojo zmoto in postal odpadnik od ko-
munizma. — Obenem s temi knjigami bo izšel tudi drugi natis lepe Meškovo knjige: Mladini srcem, ki jo je pisatelj za to izdajo posebej priredil.
Vestnik Prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru, št. 10-11. — To glasilo slovenskih Prosvetnih zvez prinaša v tej dvojni številki svojo letno bilanco v vseh odsekih, kar naj bo priprava za občni zbor, ki bo dne 27. t. ni. Posebne pozornosti pa jo vredna ta številka po tem, da na prvem meslu prinaša pomembno predavanje ravnatelja dr. Mala: Našo državnopravne starine, ki zasluži najširšo popularizacijo. Vestnik prosvetnili društev je za to najprimernejši, saj nudi gradivo za predavanja v podeželju ier bo prav s tem predavanjem mogel podeželski prosvetni voditelj vzbudili v poslušalcih domovinsko zavest ter ponos na svojo zgodovino, iz katere imamo važne in slavne državopravno starine.
J. Zumbulov: Svečenlčka žrtva — 7vonko Benzijn. — Zagreb 1038, izdaja založbe »Istinn«, str. 143. — Katoliško založba »Istinn« v Zagrebu ima v svoji izdaji tudi zbirko vzoror, »Uzori«, v kateri je dozdaj izdala življenjepisa bi. Imelde Loniheriini, Alberta Velikega, sv. Katarine Sien-ske, Maritainov opis sv. Tomaža Akvinskega ild. Zdaj je v to,j zbirki izšel Jarka Zumhulova življenjepis mladega duhovnika Zvonka Bemije, ki jo komaj dovršil bogoslovje ter se je pripravljal v Rimu zn doktorat, pa je za majhno rano umrl 14. septembra 1037. Zvonko Benzijn jo bil rojen v Scnju I. 1013 ter je umrl torej v 24. letu starosti, toda njegovo življenje, predvsem pa njegova pismo in dnevniki, ki jih je pisal, pričajo o njegovi veliki pobožnosti in duhovnosti. Zalo ga njegov vzgojitelj stnvljn za zgled mladeničem in vsem, ki žele postali duhovniki. Pri nas Slovencih bo knjiga vzbujala zanimanje tudi zalo, ker jo pokojni Benzijn študiral bogoslovjo dve leti tudi v ljubljanskem semenišču ler krasi knjigo več fotografij iz družabnega okolja ljubljanskih bogoslovcev in našo prirode. Vsem vzgojiteljem in prijateljem pokojnega vzornika kniigo toplo priporočamo.
Pretresljiv papežev govor
Papež o preganjanju katoličanov po nekaterih državah
Pretekli teden je papež v Castel Gandojfo .-prejel člane mednarodnega kongresa za cerkveno arheologijo. Papež je sprejete člane (bilo jih je nad *'IM») nagovoril v daljšem govoru, ki je v njem med drugim dejal tudi tole:
Najprej je označil velik pomen zgodovine v življenju narodov, že sveto pismo pravi, kaj je zgodovina, da jo tisto, kar je bilo in tisto, kar bo. Toda narodi in posamezni ljudje se malo brigajo za nauke zgodovine, zlasti pa ji/m ni mar krščanska zgodovina. Nato je papež dalj časa govoril o važnosti krščanske arheologije, nakar je prešel nu današnje razmere Pravi: .Nekateri bi radi znova oživeli Julijana Odpadnika z njegovimi nad vse žalostnimi preganjanji. Ta julijanova preganjanja bi bila mogla biti najbolj krvava in najbolj divja. Niso pa bila taka zgolj zaradi tega, ker Julijan prav takih preganjanj ni hotel in se jim je hotel izogniti. Tisti, ki so ta preganjanja v < m I i l i zoper krščansko cerkev, so bili silno oprezni, zvijačni in dvolični, ln to vrste preganjanja hočejo sedaj ponoviti. Današnji preganjalci gredo po Julijanovih in Judovih stopinjah.
Nato je papež navzočne opozoril na stvari, ki so bile predmet pisanja v listih, in na objavljene govore odgovornih činiteljeV. To je silno pretreslo pošteni svet, ki je vajen poštenih stvari. Ta preganjanja, ki pa jih kljub vsakodnevnim dejstvom tuje, more papež dokazati vsak dan na podlagi popolnih dokazov. Ta preganjanja in vsak (lan nove, silne grožnje more papež le globoko obžalovati, lega ne trdim le kot papež in oče krščanstva, marveč tudi kot človek, zlasti še kot človek, je zuikli-cal papež. »Res slabo služi človeškemu dostojanstvu, kdor je dopustil, da smo prišli do tja, ilo koder je prišel Julijan Apostnt, čeprav tudi on ni bil jirvi. ki je kristjane same krive delal za svoja preganjanja, s katerimi je kristjane tepel. Isto je pred njim delal že Neron, ki je zažgal Rim, da je potem sledilo preganjanje kristjanov.
'j o se tudi dandanes neprestano in venomer dogaja, kristjanom hočejo naprtiti odgovornost za pregan janja, ki naj jih bodo deležni. I o je res čudna stvar in smo daleč zašli. Moram pa povedati, da vsakršno preganjanje, ki zadeva samo enega sina, ki nam je bil zaupan od Jezusa krista, udarja tudi papeža. Vendar naj se verniki ne plaše. Papež je optimist, a ni pesimist. Treba pa je to besedo dobro razumeti. Papež je optimist za prihodnost, ker je dandanes stvar taka, kakršno je dovolil Bog. A Bog dovoljuje, da tudi ljudjo postavl jajo svojo roko tjakaj, kamor je On dal svojo. To je smisel zgodovine siromašnega človeštva in bede človeške nesreče. Prihodnost pa je v rokah Stvarnika. Te roke pa so dobre. In velike stvari slušajo Boga, ne pa ljudi.
V tolažbo vernikov daje sv. oče poseben blagoslov, ki je blagoslov 80 let. 80 let je v zgodovini narodov malo, mnogo pa je v zgodovini posameznega človeka, z 1 a st i pa dandanašnji.«
Nato omenja papež, da je v teku svojih 80 let videl vstajati in pasti hegemonije Napoleona III., Bismarcka in Viljema. »Vidimo vstajati pred svojimi očmi tudi druge nove stvari, vidimo njihov razvoj, moramo pa samo to vprašati, kaj bo naposled ukrenila Previdnost božja. Vsi ti dogodki so pač takšni, da skušn ja in nauk iz vsega tega more le tako govoriti: Velike stvari so v božjih rokah in ne v človeških.*
Težki in polni opominov sn dogodki, ki jih je papež opisal poslušalcem. Ljudje in dogodki vseh narodov, prestolov in republik, dvignjenih oltarjev in izbrisan prah, vojske in mir, ki niti ni bil mir. Vse to se je vrstilo pred očmi poslušalcev ter potrdilo resnico, da dogodki ne slede vodstvu človeških rok, marveč da so ti dogodki znamenje božjih rok. Sveti oče bi bil Bogu hvaležen za skorajšnjo smrt. Če pa ga Bog še lioce ohraniti živega, naj mu dovoli storiti kaj za splošno blaginjo.
»Za splošno blaginjo!« glejte, to je politika svetega očeta! Toda laž je, laž je. laž. je, ki je nikdar ne moremo dovolj pobijati, kadar kdo sveti stolici. to je papežu, pripisuje, da vodi drugo politiko, razen časti božje in blagra člo-
veških duš. Papež ima samo eno politiko, od katere ga nobena sila sveta ne more odvezali ali razbremeniti: čim več storiti za splošni blagor. Tako politiko je papež vedno vodil in jo bo vodil, dokler mu lx> Bog dopustil možnost, moč in milost za to. »V resnici je milost, če se v tej starosti in po tolikem trpljenju, ki je vsem znano, čutimo še tako močne, da moremo še kaj storiti za to veliko družino, ki se razprostira po vsem svetu ter obsega vse sinove, ki nam jih je Bog dal!«
Proti salzburškemu škofu
Salzburg, 25. oktobra. V salzburškem gledališču jc bilo veliko zborovanje narodno-socialistič-
ne stranke proti nadškofu Waitzu. Glavni govornik Springenschmid je izjavil, da naslov salzbur-škega nadškofa »primas Germaniae« škofu služi samo za uveljavljanje srednjeveške nadoblasti rimskih papežev nad Nemci, namesto da bi se škof čutil zaradi svojega naslova tembolj odgovoren pred nemškim rajhom. Po uničenju marksizma je ostala, tako ie izvajal govornik, sedaj samo šc katoliška Cerkev, ki seje razdor v nemški narod ki ga je zedinil Adolf Hitler. Treba je s Cerkvijo poravnati račune za vse zločine, katere je napravila krščanska korporativna država, namreč Avstrija pod cerkveno patronanco. Tudi po 11. marcu avstrijski škofje intrigirajo proti nemški enotnosti in so se v septembrski krizi pokazali kot izdajalci domovine.
Na železniški progi blizu Kalkufe v Indiji je skočil s tira ekspresni vlak. Ranjenih je bilo 50 ljudi. Slika nam kaže, kako je bilo vse drobno in je le čudno, da ni noben človek mrtev
Pilot je zbežal iz letala:
Letalo samo brez pilota letelo 500 kilometrov
»Gospod ravnatelj se je < lijo. Ali ga želite počakati?«
odpeljal v Avstra-
Nad malo severnoameriško vasjo blizu lu-ke Boston so te dni tamkajšnji vaščani videli razburljive akrobacije neznanega letala, ki se je prekopicevalo po zraku Naenkrat je letalo z bliskovito naglico začelo padati na zemljo in vsi prebivalci so bili trdi od groze, da bo sedaj letalo s pilotom vred na tleh razbito. Alarmirana je bila medtem že gasilska straža, ki je v silnem diru hitela na kraj, kjer naj bi letalo padlo Toda letalo se je tik nad zcuil.jo znova dvignilo ter letelo naprej. Nato je znova kazalo, da pada, nakar je gasilska straža v svojem avtu hitela tjakaj na pomoč. Pa se je letalo znova dvignilo. Tako jc letalo gasilce imelo za norca še precej časa Vsi ljudje so bili prepričani, da vodi letalo pilot, ki je znorel. Cele pol ure je trajal ta lov gasilcev za norim letalom. Nazadnje se je gledalcem zazdelo, da je molor v zraku zastal. Ka<kor da bi bilo letalo v zraku res obstalo, nato pa se je sunkovito obrnilo ter začelo padati. lin je treščilo z vso silo na zemljo, kjer se jc razbilo. Padlo je naravnost na vaško pokopališče.
Takoj je bila na kraju nesreče požarna hramba, ki je začela razgrebati razvaline ter iskati nesrečnega letalca, ki je bil seveda ubit. V svojo veliko začudenje pa so vaščani ugotovili, da letalčevega trupla ni nikjer, torej tudi letalca in pilota v letalu ni bilo, ko je padlo in ko se je premetavalo po zraku. Letalo je torej •brez pilota letelo nad vasjo ter prevračalo kozolce. Kmalu nato je o tem skrivnostnem letalu poročalo vse ameriško časopisje.
Šele potem, ko je časopisje razbofonalo vso zadevo, je prišla resnica na dan. Časopisi so kajpada iz te skrivnostne zadeve naredili, kakor je tudi umevno, šc večjo senzacijo. Poročali so namreč, da jc bilo razbito letalo tiste vrste, ki se da voditi s tal ter da zato ni bilo pilota v letalu. Kmalu pa se je razvedelo. da je tisto letalo sicer imelo pilota, da pa je tisti pilot še precej poprej s padalom skočil iz letala, nakar je letalo samo letelo naprej. Tisti letalec se je bil namreč sam zglasil ter povedal, da je skočil i:7, letala, ko je letel nekako nad letališčem v Washingtonu. Ko je v časopisih bral, kaj se je zgodilo z njegovim letalom in kje je padlo, je imel za svojo dolžnost, da javnosti sporoči vse okoliščine. Takole jc pripovedoval:
Ko je nekaj časa letel, se mu je naenkrat zazdelo, da njegovo krmilo nc deluje v redu. Bil je prepričam, da se je utrgala vrv. ki vodi krmilo. Ko je v istem trenutku še velik sunek vetra pretresel letalo, je bil prepričan, da se bo zgodila nesreča, naikar je planil iz letala in se s padalom srečno rešil na tla.
Ko pa je bil enkrat na tleh in je gledal, kaj se je zgodilo z letalom, je bil strašno presenečen, ko je videl, da letalo brez njega mirno plove naprej. O tem je takoj obvestil svoje nadrejene oblasti na svojem letališču, ne da bi se bil še dalje zanimal, kaj je bilo z letalom, šele, ko je sedaj v časopisih bral, kaj sodijo o letalu, ki je delalo take kolobocije v zraku, je imel za svojo dolžnost to javno povedati. S tem je dognano, da je letalo brez pilota preletelo v 5 in pol urah celih 500 kilometrov. Kaj takega se še ni nikdar zgodilo.
Na podlagi pilotovega pripovedovanja je takoj odšla k razvalinam letala posebna komisija, ki naj bi dognala, kako in ka j je s pripovedovanjem tistega pilota. Natančno so preiskali razvaline tistega letala in dognali nekaj, zaradi česar se sedaj tistemu pilotu smeje vsa Amerika. Komisija je ugotovila, da je bilo kr-
Nov ameriški protiletalski top, ki je dobro skrit
sodeloval pri zadnjih ameriških manevrih
V	skladišču pozabljeni okostnjaki
Zadnje dni preteklega tedna so listi iz Trsta poročali, tla so tamkaj našli v ondotni luki več mrličev, ki so bili najbrž mornarji potopljene avstrijske bojne ladje >Wiem«, katero je bil leta 1917 potopil italijanski podmorski čoln. V tej obliki je bila tista novica še precej nerazumljiva. Stvar je bila namreč taka:
V zapuščenem skladišču luškega poveljstva so nekje v kotu našli star zaboj, ki je bil poln in zabit. Ko so tisti stari zaboj odprli, so našli v njem človeške kosti. Nato so oblasti zadevo natančno preiskale ter dognale, da so to okostnjaki tistih nesrečnih mornarjev, ki so bili z ladjo »Wien« vred utonili leta 1917. Tistega leta se je bilo namreč italijanskemu br-zemu bojnemu čolnu posrečilo, da je vdrl v tržaško luko ter tamkaj potopil avstrijsko bojno ladjo. Prav od blizu je namreč spustil svoj torpedo v veliko oklopnico, ki se je pri priči potopila. Moštvo avstrijske oklopnice je takrat po veliki večini spalo, zato je večidel moštva utonilo. Siromaki, ki so spali v svojih kajutah, niso namreč mogli pravočasno prihiteti do reševalnih čolnov. Mnogo mornarjev pa je voda v kabinah zalila prej, preden so mogli sploh vrata odpreti.
Italijani so potem leta 1924 dali potopljeno avstrijsko oklopnico dvigniti ter so v njenih kabinah našli mnogo človeških trupel, katere so potem pokopali na tržaškn.m pokopališču.
V	dvignjeni ladji zbrane človeške kosti so spravili v posebne zaboje, nakar so jih pokopali. Kdo ve, kako se je moglo zgoditi, da je en zaboj ostal v skladišču luškega poveljstva, kjer je ostal pozabljen. Sedaj so tisti zaboj po naključju našli, nakar so kosti pokopali.
milo docela v redu in da ni bilo na njem prav nobene napake. Pač pa je razburjeni pilot prezrl, da se je avtomatično krmilo malce zaskočilo, kar bi bil s pritiskom enega prsta lahko popravil. Pa je mož pozabil pogledati, mairveč se mu je bolj mudilo skočiti iz letala. Zaradi tega se bo n es reč n o -smešni pilot moral še pred sodniki zagovarjati.
črni sultan in podarjeni avto
V sredini črne Afrike v severni Rodeziji, ki spada pod angleško oblast, imajo Zamorci še svojega sultana, ki so ga Angleži pustili na njegovem mestu, ker je mož že precej star, drugače pa pri rojakih priljubljen. Torej so mu pustili senco nekdanje veljave ter mu priznavajo nekako vladarsko čast. Sultanu je ime Sabi in je drugače premožen človek. Ker že toliko časa vlada svoj narod, mu je angleška kolonialna oblast hotela dati nekako svoje priznanje Podarili so mu avtomobil. Toda, ker so Angleži silno varčni ljudje, se jim je škoda zdelo, da bi temu zamorskemu sultanu podarili nov avtomobil. Zato so od nekod dobili prastar Fordov avto, ki je menda prvi prišel iz Fordovih tovarn. To se je Sabi ju, ki se zaveda, da jc mož, kraljevske krvi, za malo zdelo. Najrajši bi bil stari zaboj vrnil. Vendar ni hotel biti nevljuden, zlasti ker se ni hotel zameriti.
Izmislil si je drugo stvar. Avtomobil je najprej treba preizkusiti, ali je varno na njem se voziti. Že drugi dan je velel svojim Zamorcem, naj avto rinejo visoko v hrib, odkoder vodi še precej ravna cesta naravnost v dolino. Ko so Zamorci avto pri rinili na vrh hriba, so ga tamkaj obrnili nazaj proti dolini, nakar so mil trdno privezali krmilo in ga porinili navzdol.
Dasi pa je cesta navzdol še precej ravna, vendar le ni tako ravna kakor šolsko ravnilo. Zato se je avto kmalu znašel pod cesto, naikar se je nekaj stokratov prekucnil in razbit obležal v prepadu.
Nato pa je Sabi odšel v mesto, kjeT si je za svoj denar kupil nov moderen avto Ko je ob prihodnji slovesni priliki angleški okrožni komisar videl Sabija v novem avtomobilu, se mu je začudil in ga močno občdoval. Seveda si ni upal vprašati, kje ima staro ropotijo. Sabi pa je prijazno pojasnil, zakaj nI starega avtomobila: »Da, gospod, tvoj voz je bil že prestar, je že prevč bencina požrl in je zato dobil slabe oči. Ni videl ceste in je padel v prepad. Še dobro, da nisem v njem sedel.«
Debelušna gospa je stala na avtomatični tehtnici, v naročju pa držala svojega majhnega, drobnega možička, ko je baš prišla mimo gospa Ro-zalija, ki je začudena obstala:
»Ja, kaj pa počenjate, gospa Marta?«
»Veste, dandanes je treba povsod varčevati. Moža vzamem v naročje, stopim na tehtnico, vržem dinar v odprtino, potem pa število kilogramov delim na polovico.«
Iz bojev v Palestini: Člani domočinskega policijskega zbora odnašajo truplo svojega ustreljenega tovariša z bojišča
Angleške straže v Palestini gonijo ujete Arabce v ječo
Deset let »Radia Ljubljana«
28. oktober 1928 — 28. oktober 1938
Ljubljanska radijska postaja je bila zgrajena I. 1928. po navodilh g. univ. prof. ing. Marija Osane. Dobavilo sa jo nemške tvrdke na račun reparacij. Ministrstvo pošte in telegrafa kot lastnik oddajne postaje jo je po zaslugi bivšega ministra g. inž. Dušana Serneca po pogodbi izročilo ljubljanski Prosvetni zvezi za doba 15 let. Prosvetna zveza je na lastne stroške zgradila studio in ga opremila z vsemi potrebnimi napravami. V ta namen se je spomladi 1928. pri Prosvetni zvezi osnoval »radio-odsek«, katerega naloga je bila, da oskrbi sredstva za oddajni inventar ter obratno glavnico, ker na to, da bi obratovanje vzdrževali naročniki, še dolgo ni bilo misliti, da omogoči ljudem čim cenejšo nabavo in popravilo sprejemnih aparatov, je odsek osnoval na zadružni podlagi trgovino in delavnico radio-aparatov. Glavna naloga odseka pa je bila priprava za smotrno organizacijo programa.
Postaja je bila kmalu toliko dograjena, da je mogla 1. septembra 1928. že začeti 6 poskusnimi oddajami. Kot prvi je govaril g. F. S. Finžgar ter poudaril važnost, da se bo od sedaj po svetu slišala slovenska beseda in pesem. Slovesna otvoritev pa je bila določena na 28. oktober, na dan 10 letnice narodnega osvobojenja izpod avstrijske oblasti.
Postajo je v imenu ministra pošte in ob navzočnosti predstavnikom oblasti in korporacij odprl g. Zika Pavlovič. V imenu slovenskega naroda se je zahvalil za novo institucijo, ki je bila krščena ob 10 letnici osvobojenja, takratni predsednik ljubljanskega oblastnega odbo.ra in sedanji ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Nato je sledil slavnostni koncert Pevske zveze, pri katerem je nastopilo 800 pevcev in pevk, ki so prihiteli od blizu in daleč, da sodelujejo, ko gre slovenska pesem v širni svet.
Gospodarske zadeve postaje je vodila posebna eksekutiva, katere člani so bili: gg. dr. Jakob Mohorič, takratni predsednik Prosvetne zveze, ravnatelj B. Remec, ravnatelj Josip Gogala, B. Pleničar, univ. prof. inž. Marij Oosana in tajnik Prosvetne zveze Vinko Zor.
Širši programski odbor, ki je delo,val v okviru radio-odseka Prosvetne zveze, je dajal smernice za sestavo in nadziral izvedbo radijskega sporeda. Iz kroga tega odbora so bili imenovani referenti, ki so vsak v svo.jem resoru imeli nalogo pripraviti in voditi podroben program. Referent za predavanja je bil g. Vinko Zor, glasbeni referent g. dr. Anton Dolinar in časnikarski referent g. Ivan Martelanc. Kot dramski in kulturni referent je sodeloval še g. prof. France Koblar in kasneje leta 1932. g. prof. Niko Kurct kot referent za šolske ure in mladinske oddaje.
Referenti so se pod vodstvom g. Vinka Zora, sedanjega ravnatelja Prosvetne zveze, sestajali tedensko. Na sestankih se je obravnaval tekoči program po smernicah, ki jih je začrtala eksekutiva in širši programski odbar kot neke vrste posvetovalni in kontrolni organ v programskih zadevah.
Kot napovedovalci so se v začetku pri poskusnih oddajah udejstvovali razni gospodje. Ob otvoritvi postaje pa je bil nastavljen redni napovedovalec. Sedanji glavni napovedovalec g. inž. Ivan Pengov je nastopil v novembru 1928. in je dolgo o.pravljal službo sam. V sezoni 1929-30, ko je bil pri vojakih, ga je izamenilhg,,Mi,l,p,š $targ, ki ie potem obdržal mesto drugega napovedovalca do nastopa kggji^riata J27. febr. 1933.), po razpustu Prosvetne zveze.	'!""
Zaradi razpusta Prosvetne zveze je pastaja.dobila komisariat, ki je prevzel posle in. inventar 27. febr. 1933. Člani komisariata, imenovani. o,d
ministrstva prometa, v čigar resor je tedaj spadal radio, so bili: gg, dr. Janko Tavzes, dr. Milan Dular in Josip Ribičič. Kasneje je ministrstvo zamenjalo g. dr. Dularja z g. inž. Antonojn Štebijcm. Za časa komisariata so prišli v postajo novi programski sodelavci. Izmed njih se je g. F. Delak kot prosv. dramski in kulturni referent predvsem trudil z zvočnimi igrami. Od starih sodelavcev so ostali za časa komisariata še: gg. dr. Anton Dolinar kat glasbeni referent, napovedovalec inž. Ivan Pengov in tehnični vodja postaje univ. prof. Marij Osana.
2. avgusta 1935 je ministrstvo pošte, telegrafa in telefona imenovalo nov Komisariat, ki so ga tvorili gospodje: prof. France Koblar, Mtloš Stare in inž. Rafael Eržen. Po razveljavljenju razpustitvenega odloka jc Prosvetna Zveza z odlokom g. ministra pošte, telegrafa in telefona št. 100.887-35 in z odredbo dirckcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani št. 499-III. od 4. jan. 1936 spet prevzela upravljanje radiofonske oddajne postaje.
Bivši začasni odbor, imenovan od istega ministrstva dne 22. VIII. 1935, je predal posle in imovino dne 9. januarja 1936. Prosvetna zveza je istega dne imenovala na svoji seji novo upravo za radiofonska oddajno postajo v Ljubljani. Uprava, ki naj jo tvorijo gg. France Koblar, univ. prof. inž. Marij Osana in odvetniški koncipicnt Miloš Starč, je v svojem poslovanju povsem avtono,mna. Pooblaščena je, samostojno voditi tekoče posle, programski in upravni aparat. Člani nove upravri sa si razdelili resore takole: vodstvo uprave in programskega odseka g. prof. France Koblar, tehnično vodstvo g. univ. prof. inž. Marij Osana, ekonomsko administrativno vodstvo pa je prevzel odvetnik g. Milojš Stare.
Na predlog nove uprave je Prosvetna zveza imenovala g. Vinka Zora za referenta za prosvetna predavanja, g. dr. Antona Dolinarja za glasbenega referenta in g. prof. Nika Kureta za referenta šolskih, mladinskih in zabavnih oddaj.
Ze po enem letu obstoja je »Radia Ljubljana« zaznamoval zadovoljive uspehe V kulturnem smislu. V programu je bilo prvo leto 5 tečajev za tuie jezike: franeočine, nemščine, ruščine, angleščine in esperanta. Tem tečajem je sledila stalno četrtina naročnikov. Prosvetni program je obsegal 4 oddelke, kateri so vsi skupaj tvorili celo.to, ki je po načrtu imela značaj ljudske visoke šole. Predavatelji so seznanjali poslušalce z vprašanji s področja zdravstva, špo.rta, o človeku kot duševnemu bilju, o stanovskih zadevah delavcev, kmetskih gospodarjev in gospodinj. 2e takoj prvo leto je postaja uvedla tudi propagandna predavanja za tujski promet.
Pravljice, humo,ristična predavanja, operetni večeri, šaljivi prizori ter recitacije in dramski nastopi 60 bili posvečeni pouku in razvedrilu. Radio kot sodobni kulturni glasnik je moral marsikje iskati novih potov, izrazov in fo.rm. Tako pri zvočni igri ali drami, ki morata biti prirejeni tako, da dojame poslušalec celoten razplet brez vsakršnih pripomočkov, ki so sicer preračunani na oči gledalca. V tem o,žiru ima sedanji vodja uprave in programskega odseka, g. prof. France Koblar, največ zaslug, da so bila v radiu uprizorjena vsa pomembnejša dela, ki so možna za radijsko izvajanje. Pri vseh besednih prireditvah v r^diu 6e polaga posebna pažnja na čistost in lepo,to jezika. Po nalogu programskega vodstva morajo referenti, napovedovalci in predavatelji skrbeti, da je besedilo poljudno in pisano v lepi slovenščini. V tem oziru prizadevanja postaje niso bila zastonj in je zlasti v zadnjih treh letih zaznamovati viden napredek.	(Dalje prih.j
Zeleni teden
Že leta in leta stremi človeštvo za enotnim jezi-kcm. Vsi poskusi, razen enega, so se izjalovili. Ostal je samo — esperanta Esperanto je danes razširjen po vsem 6vetu. Da se je obnesel, o tem pričajo razni narodni in mednarodni kongresi. Letos se je v počitnicah vršil v Ljubljani XX. jubilejni mednarodni katoliški esperantski kongres. Bilo je zastopanih 10 narodov, a razpravljalo se je samo v esperantu. Profesor teologije P. Dckuen iz Belgije, ki zna mnogo jezikov in je svojčas poučeval latinščino na univerzi, je dejal, da daje sedaj esperatu prednost, da se laže izraža v esperantu kakor v drugih jezikih. Enako je dejal dr. Erdey, profesor filozofije na univerzi v Kalocsi na Madžarskem. Ako se taki odličniki ne sramujejo esperanta, zakaj bi ga zaničevali mi?
Esperanto nima namena, izpodriniti narodni jezik, kakor trdijo nekateri nasprotniki, temveč ima le namen zbližati narode; ako se bodo narodi medsebojno razumeli, bo polagoma izginilo tudi medsebojno sovraštvo (kar pa brez krščanske ljubezni ni izvedljivo).
Zato toplo priporočamo učenje esperanta. Prijavljajte se v tečaje.
Vse informacije daje: Jug. katol. esper. liga, Jesenice na Gorenjskem.
Priporočamo tudi tečaje, ki jih vodi Slov. Esper. Zveza, Ljubljana.
Žalostna usoda grškega brezdomca
Pred meseci se je priklatil v našo državo prški državljan Nikola Lambropulos. Klatil se je že po Madžarskem, po bivši Avstriji in po Nemčiji, dokler ga niso avstrijske oblasti izgnale k nam. Izdajal se je za grškega upornega častnika, ki je imel sitnosti pri katerikoli že izmed številnih vstaj v Solunu. To bi nemara utegnilo biti res, res pa je tudi, da je Lambropulos bil v Grčiji obsojen zaradi tatvine na leto dni ječe, seveda v kontu maciji. Tukaj v Sloveniji pa je znal zgovorni grški častnik, ki zna prav slabo nemščino in srbohrvaščino, le očarati nekaj deklet, željnih ženinov in večno zaljubljenih v pustolovce, seveda le takih, ki imajo nekaj pod palcem. Te ženitbene sleparije so bile kmalu razkrite. Mož je bil aretiran, vendar pa se je po dobroti osleparjenih žensk, ki jim je malo neugodno hoditi zaradi takih reči na sodnijo, še kar dobro izmazal iz zadrege. Moža pita sedaj v svojih zaporih ljubljanska policija, ki je v zadregi, kam bi s tem človekom.
Sv. Pavel pri Preboldu
Naša župnija je pred kratkim obhajala 40-letni jubilej pošvečenja cerkve. Ta dan je bil za vso župnijo res praznik. Na predvečer je bila slovesnost za padlo vojake, ki jo je pred cerkvijo opravil g. katehet Mirko Rataj, nakar se je vila ogromna procesija z lučkami na pokopališče. Tu so bile molitve za rajne župljane, petje in govor. Na dan proslave je prihitel med nas zastopnik lavantinskega škofa kanonik dr. Ivan Žagar, ki je imel slovesno opravilo. Za povzdigo proslave je priredil popoldne naš pevski znor uspel cerkveni koncert. — V soboto ob 8 zvečer, pred praznikom Kristusa Kralja, in v nedeljo ob 3 po-poldne priredi naša mladina v Društvenem domu dramo: »Župnik iz cvetočega vinograda«. Prijatelji naše mladine vljudno vabljenil
Celje
c Proslava praznika Kristusa Kralja. Fantovski odsek v Celju bo imel v proslavo praznika Kristusa Kralja v soboto ob 8 zvečer v Marijini cerkvi kratko pobožnost z govorom in litanijami. Vsi člani in mladci, pa tudi starešine vljudno Vabljeni! V nedeljo na praznik Kristusa Kralja pa bo v opatijski cerkvi sv. Daniela skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 7 zjutraj.
c Osebna vest. Poslovodja tvrdke »Meinek g Korenčan V. bo s prvini novembrom prevzel mesto poslovodje v Ljubljani. G. Korenčana bodo celjska katoliška društva zelo pogrešala, saj je bil agilen član, zlasti pa so je pridno udejstvoval pri Celjskem oktetu, Celjskem zvonu. Fantovskem odseku, saj ga poznajo daleč na okoli kot izvrstnega telovadca celjske orlovske vrste. G. Korenčanu želimo na novem službenem mestu obilo uspeha, naši fantje pa ga bodo ohranili v najlepšem spominu!
c Pevska in orkestralna Grafika v Ljubljani
priredi ob 70 letnici grafične organizacije v Sloveniji v nedeljo, 30. oktobra, ob 4 popoldne v mali dvorani Celjskega doma koncert s pevskimi in orkestralnimi točkami. Pevski zbor ho zapel Kosi jevo »Geslo«, Ocvirkovega »Kralja Matjaža«, Hochreiterjevo »Gosposvetski zvon«, Devovo >So-či«, Vodopivčevo »Žebljarska«, Komeljevo ^Vrag na razpotju«, Dolinarjevo »Na cvetno nedeljo«, Sa-vinškovo »Rdeče lučke«, Pavčičevo »Deklica, ti si jokala«, Prelovčevo »Oj nagelji rdeči« in Ffirster-jevo »Spak«. Prav tako ima orkester bogat spored. Iz.vajal lio 7 velikih orkestralnih skladb.
c Izvoz sadja iz celjskega okraja je bil letos majhen. Izvozilo se je približno 00 vagonov mešanih jabolk v Nemčijo in to največ iz krajev v Savinjski dolini iz St. Petra in Šmartnega ob Paki. V celjski okolici letos sadno drevje ni posebno dobro obrodilo, malo več sadja imajo le na Kran-kolovem pri Celju.
Spoti
Sinji šport
Čas, v katerem živimo, je čas tehnike in športa. Najbolj hvaležna panoga tehnike in obenem športa pa je jadralno letalstvo, katero se bolj in bolj razvija in sprejemu v svoj delokrog vedno več navdušenih pristašev Kajti kdor je enkrat zašel v ta delokrog in se le enkrat zaupal krilom letala, ta bo ostal trajno zvest sinjemu športu in bo živel vos zanj, ker zahteva letalstvo celega človeka zase. Letalo je zelo važno v prometu. Uporabljajo ga pa tudi v znanstvene, športne in še druge namene, od katerih je vojni najvažnejši, saj si ne moremo misliti vojske brez letalstva
letalstvo se je posebno priljubilo pri mladih ljudeh, ki so se pa oprijeli predvsem jadralnega letanja, pri katerem ne uporabljajo dragih motornih letal, pač pa jadralna, ki so jih zgradili po načrtih popolnoma sami v svojih delavnicah ter so narejena tako, da jih nosi veter po zraku.
Jadralno letalstvo je eden nnjplemenitejših športov in je silnega vzgojnega pomena, saj zahteva od mladih jadralcev mnogo samozataje-' vanja. tovarištva, reda in ubogljivosti ter precej znanja. Znati morajo dobro graditi jadrala, 'poznati morajo dobro material in teorijo letanja, fiziko, vremenoslovje (meteorologijo) in termi.ko zraka in terena: pa tudi mnogo drugih Stvari, ki jih porabijo v delavnici in na terenu * V delavnici jadralne skupine je vse živo. Zanimivo je gledati, kako nastaja pod rokami pridnih delavcev letalo, kako ga izdelujejo, saj je sestavljeno iz voč tisočev koscev lesa, zvezanih mod seboj kar najbolj umno, trdno in sigurno, kajti temu letalu bodo jadralci zaupali svoje življenje. Tako letalo mora kljubovati sili vetrov in tudi slabemu vremenu,
obenem zmagovati težo pilota in aparata sa-< mega Gradijo šolska in visokozmožna letala; s poslednjimi jo možno doseči iste uspehe kakor z motornimi. Delajo pu tudi modele letal, jadralnih in motornih, kjer se posebno izkažejo mladi konstruktorji, ki bodo nekoč šo dobri inženirji.
Poloti se pa preselijo z letali na deželo (pri nas na Bloke), kjer imajo svojo jadralno šolo. Pokrajina je sestavljena iz valovite plu-* note z gladkimi koreninami, kjer na soncu iu zraku letajo te.r se s tem odlično pripravljajo za motorno in s tem vojno letalstvo.
V zamejstvu so v tem pogledu že daleč, pred nami, posebno v Nemčiji, Poljski, Rusiji in Ameriki, kjer jo ta šport nujliolj razvit. Toda tudi naši fantje so pokazali, da nekaj zmorejo. S svojim stalnim napredkom kažejo, dn! bodo kmalu dosegli boljše jadralce v drugih državah. Samo tu bi morala priskočiti na pomoč' država, kakor je to drugod. Pri nas sn bavijo s tem športom predvsem dijaki, ki so so organizirali v sekcijah aeroklubov, ter ves prosti čas z veseljem in navdušenjem žrtvujejo za to, da gradijo letala. V zadnjem času so snujejo tudi po deželi jadralne skupine, in to večinoma pod vodstvom ZFO
l)a se bo pa ta šport še bolj razširil med ljudstvom in da bodo dobili jadralni letalci nekaj teoretičnega znanja, bomo odslej tedensko priobčevali članke o teoriji letanja, gradnji letal, praktičnem letanju, modelurstvu in še o vseh drugih skrivnostih letalstva, katere morejo zanimati jadralca in neizvedenea. Da bo pa še večje zanimanje, bomo pa tudi odgovarjali na vprašanja, katera naslovite na uredništvo »Slovenca«,	hago
Po športnem mfa
Svetovni rekordi v dviganju uteži.
Nekaj dni pred svetovnim prvenstvom na Dunaju je potrdila mednarodna težkoatletska zveza osem novih svetovnih rekordov, ki so bili postavljeni v letošnjem- letu. Pred dunajskim srečanjem je bila lista svetovnih rekordov takale:
Poteg z desnico. Peresna: Baril (Francija) 76 kg. Lahka: Haas (Nemčija) 86 kg. Srednja Lachmann (Nemčija) 92,5 kg. Poltežka: Haller (Nemčija) 95 kg. Težka: Rigoulot (Francija) 101 kg.
Poteg z levico: Peresna: Schweiger (Nemčija) 75 kg. Lahka: Schweiger (Nemčija) 82,5 kg. Srednja: Huttner (Nemčija) 87 kg. Poltežka: Gietl (Nemčija) 90 kg. Težka: RieR (Nemčija) 95 kg.
Sunek z desnico. Peresna: Rosinck (Nemčija) 92,5 kg. Lahka: Haas (Nemčija) 107.5 kg. Srednja: Haas (Nemčija) 112,5 kg. Poltežka: Iliioenberger (Švica) 107,5 kg. Težka: Hiinenberger (Švica) 113,5 kg.
Sunek z levico. Peresna: Rosinek (Nemčija) 84 kg. Lahka: Jaquenoud (Švica) 92,5 kg. Srednja: Biihrer (Nemčija) 100 kg. Poltežka: Bierwirth (Nemčija) 100 kg. Težka: Jaegle (Nemčija) 107 kg.
Obojeročno tezno. Peresna: Liebsch: (Nemčija) 96,5 kg. Lahka- Fein (Nemčija) 108,5 kg. Srednja Tou-ny (Egipt) 117,5 kg. Poltežka: F.l Zeini (Egipt) 114 kg. Težka: Manger (Nemčija) M.3,5 kg.
Obojeročni poteg. Peresna: Walter (Nemčija) 96,5 kg. Lahka: Sliams (Egipt) 111 kg. Srednja: Touny (Egipt) 122 kg. Poltežka: Haller (Nemčija) 123.5 kg. Težka: Walker (Anglija) 135 kg.
Obojeročni sunek. Peresna: Richter (Nemčija) 126 kg. Lahka: Shams (Egipt) 147.5 kg. Srednja: Touny (Egipt) 152,5 kg. Poltežka: Hoskin (Francija) 157 kg. Težita Luhaaar (Estonska) 167,5 kg.
Terry (Amerika) je postavil na Dunaju nov svetovni rekord v obojerofnem potezu z 97.5 kg v peresni teži. Drugi rekordi pa ostanejo za enkrat nespremenjeni.
Kdo bo zastopal Belgrad proti Parizu?
Belgrajska nogometna podzvez.a je sklenila da pošlje v Pariz svoje reprezentante ne glede na rešitev jugosl. nogometne zveze, dn se belgrajske nogometne tekme ne morejo preložiti od nedelje na soboto. Pri isti seji je bil določen tem Belgrada, v katerega pridejo tile igralci: Lovrič, Andjelkovič, Petrovič, Djokič ter Rakar od »Jugoslavije«, Mrkušič (mesto Ptiharja, ki ne more iti), Ljubac, Lekner, Stevovič, Glišovič, Božovič ter Va-Ijarevič od BSK-a in Tirnanič od Baska. Ti igralci odpotujejo iz Belgrada v nedeljo zvečer pod vodstvom predsednika in kapitana belgrajske nogometne podzveze.
c Hotel »ITnion« v novih rokah. Hotelska družba »Celjski dom« bo oddala hotel v najem s prvim novembrom g. Resniku Rudolfu iz Zagreba. Po Celju krožijo že mesec dni vesti, da misli novi uajemnik moderno opremiti hotel, družba sama pa ho baje dogradila prostore za veliko kavarno.
c Ilndn nesreča pod vozom. Ko je pred dnevi peljal 60letni posestnik Senič .lože z vozom repo domov, je padel pod voz. Kolesa so peljala preko njega in mu prizadejala hude poškodbe po prsih, glavi in rokah.
Novo mesto
V petek zvečer bo ob četrt na 0 v veliki dvorani Prosvetnega doma proslava 20-letnice osvoboditve Slovencev. Prosvetno društvo prosi občinstvo, da 6e te proslave udeležil
Stare rimske utrdbe v Krusici (Istra)
Avgustovo 2000 letnico so v Italiji praznovali slovesno in z močnim poudarkom na kulturno delo rimskega cesarstva. Kjer je le malo kazalo, so kopali, da bi odkrili kake nove ostanke rimske gradbene kulture. Marsikje so imeli srečo. V Trstu so n. pr. pod starim mestom naleteli na rimska gledališče. Rimske starinoslovce pa je zanimal tudi trdnjavski pas ob vzhodnih vratih v Italijo. Sledove utrdb so opažali od RAe do Hrušice. Peter Kandler, tržaški zgodovinar iz preteklega stoletja, je ob teh ostankih zaslutil, da gre za delo večjega obsega. Mnogo se je trudil, da bi zidovje od-kopali in ohranili, a brez uspeha. Šele 1. 1936. so začeli z delom. Potrebna sredstva 6a dale na razpolago tržaška in reška občina ter tržaška in goriška deželna uprava.
Izkopavanje je pokazalo, da gre za precej obsežen in zapleten trdnjavski sistem. Zgradili so ga, da bi se na tej stari in naravni poti narodov v Italijo (Ajdovščina—Hrušica—Logatec; zvali so jo »via barbarorum«) lahko branili usodnih napadov. Zidovje je bilo 2.50 m širako in menda do 6 m vi-
soko. Središče je bilo v današnjem naselju Hrušica (»ad pirum«). Tam jc bil velik grad v obliki nepravilnega četverokotnika. Namenjen jc bil posadki. V njem jc bilo baje tudi gostišče. Na levo in desno se je raztezal zid, do,Ig blizu 20 km. V zidu se še danes vidijo razvaline vogelnih stolpov. En tak četverokolen stolp jc še precej ohranjen. Zidovje je tvorilo trojna obrambno črto. Prva je šla skozi Hrušico, druga je bila nekako ob današnji državni meji, tretja pa na jugoslovanskem ozemlju.
Podobna zidovje so našli tudi pri Reki ob državni meji. V Hrušici so restavrirali približno 1 km zidu, na Reki pa okoli 600 m.
Skušali so določiti čas, v katerem so to zidovje zgradili. Edino zanesljiva oporišče so bili najdeni rimski novci, ki so vsi iz začetka četrtega stol. po Kristusu (cesarji Konstantin, Valcnlinijan, Teodozij). Zidovje torej ne izhaja iz časa, ko je bila rimska država na vrhuncu svoje moči, temveč iz dobe propada. Ta ugotovitev je preccj pokvarila veselje ob sicer zelo važni zgodovinski najdbi.
Nogometni sodniki za osmo kolo
V	osmem kolu nogometne lige bodo sodili naslednji sodniki:
v Belgradu: Jucoslavija—Jedinstvo g. A". Mlinaric (g. Bagant), BSK—Bask g. Podupski (g. Višnjič);
v Zagrebu: Hašk—Gradjanski (Skoplje)' g. Čaniernik (g. Makorati);
v Sarajevu: Slavija (S.) — Gradjanski (Zagr.) — inozemski sodnik;
v V a r a ž d i n u : Slavija (V.)—Ljubljana g, Stefanovič (g. Popovič);
v Z e ni u n u : Sparta—Hajduk g. NenkoviS (g. Nenadovič).
Norveška : Poljska 2 : 2 (2 : 0)
Pred 20.000 gledalci sta se pred včerajšnjim spoprijeli nogometni enajstorici Norveške in Poljske, ki sta izvojevali neodločen rezultat. To jo bilo že tretje srečanje med omenjenima reprezentancama. V prvem polčasu so bili Norvežani neprimerno boljši in so v tem delu. ki so ga izvojevali v svojo korist, dosegli rezultat 2 : 0. Ko so prostor zamenjali, so se Poljaki zelo popravili in uspelo jim je izenačenje. Govori se, da bodo Norvežani igrali 9. novembra v Londonu proti.anale-*, ški reprezentanci.
Nad 170 golov
je padlo v štirih kolih bazenskega prvenstva belgrajske hazena podzveze. Doslej vodi Jugoslavija z 8 točkami. Sledi BSK (0), Mornvija (6), Brdja-nin (6), Bach (2), Trgovački (Kragujevac) (2), Zvečan (K. Mitrovica) (2) in Štefanik (St. Pazo-va) (0).
Veliko motodirke v Belgradu
se vrše prihodnjo nedeljo za državno cestno prvenstvo v letu 1038. Dirkajo za veliko nagrado inesta Belgrnda. Prijavljenih je tudi večje število ljubljanskih in zagrebških dirkačev.
200,000.000 dinarjev za nogometno žogo in fevljo
V	Anglijzi porabijo letno 200 milijonov dinarjev za nogometne žoge in za čevlje nogomelašev. Neverjetna številka, ki nam pa postane takoj jasna, če vemo, da ima v Angliji dva milijona ljudi nogomet in da imajo za lo 40.000 nogometnih klubov.
Osem reprezentnntov iz dveh klubov
Škoti so imenovali svojo reprezentanco, ki nastopi 2. novembra proti Angliji. Značilno je, da so postavili kar 8 igralcev iz dveh klubov in sicer sta to kluba »Celtic« in Hangers.
Kdo ho Sclimelingov nasprotnik?
Evropski boksarski prvak v težki kategoriji Heinz Lazek se pripravlja v Hamburgu za borbo, ki jo bo imel 3. decembra z Amerikancem Stevo Dudas-om. Od izida te borbe je odvisno, če ho Sclimelingov nasprotnik prve dni prihodnjega februarja Heinz Lazek ali ne. Računajo, da le Heinz Lazek. Odločitev o tem bo seveda padla šele po hamburški borbi z Dudasom. Lazek popolnoma zaupa vase in računa s sigurnim uspehom, četudi so zaveda, da bo boj zelo težak.
Lahkoatletski miting
SK Planina priredi, poverjena ji od lahko-atletske podzveze v Ljubljani, prvenstvo za dravsko banovino v nedeljo, dne 30. oktobra 1938 ob 13.30 na Stadionu v Ljubljani v naslednjih disciplinah: ltOm zapreke, skok s palico, met kopja, tek 1500 m, skok v dalj., tek 5000 m, met krogle, tek 100 m, skak v vis, tek 800 m, met diska (prosti stil), tek 400 m, troskok, kladivo in štafeta 4X100m. Prijave pol ure pred startom pri vodji tekmovanja.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
SK Ilirija. SmaSka nrkrlja. Polivamo celokupno članstvo, da s« udeleži Kestanka oli 14t.no v petek rini* •JC. t. m. v klubskem prostoru, kavarna Kvropn, 1. nadstropje Sestanek je obvezen. Vabljeni so vsi lahko-alleti smučarji. — Oh an ho v kavami Evropa seja uprave amuško sekcije.
.Ikadcmski ipnrtni klub. Seja upravnega odbora bo drevl ob H v Akademskem domu, Miklošičeva c. ft. Zaradi važnosti sejn prosim, da se je odborniki polno-štovilno udeležijo. - Tajnik,
Motiikluli Ilirija priredi v nedeljo .1(1. oktobra t. I. izlet v Helicrad k motornim dirkam za veliko napradn mesta Heltrncla In državno prvenstvo. Oh tej priliki se hodo slovenski motociklisti poklonili spominu lila Ko pokojnega VileSkeitu kralja Aleksandra 1. Zedinl telja na Opleneu Odhod v soboto 20. I. m. z brzo-vlakom oh zvečer. Cena voln.ll lin in nazaj IflS din.
- Pri velikih dirkah sodelujejo naši asi : Janko Šiška, Mirko Kohi, Grnšič Janko, Pollak Znn, I.apajne Julij, Vidmar Slane in drugI Vabimo nafin članstvo, da se izleln v čim vefjpm Številu udeleži In povede s seboj tudi vse svojo Športne prijatelje. Informacijo v tajništvu kluba na Miklošičevi cesti 10, telefon 20-6G.
Kako se čebele sporazumevajo
Profesor pl. Frisch z monakovske univerze se že mnogo let peča s čebeTami. Znano je, da se takoj nabere na pasišču, ki ga je slučajno od krila kaka čebela, polno drugih čebel iz njenega panja. Kako neki more čebelica svojim sodelavkam dopovedati, kje je kako novo dobro pasišče? To vprašanje je belilo učenjaku glavo. Dal si je narediti umetne panje s steklenimi okni. Čebele tistega panja pa je zaznamoval s peterimi različnimi barvami in s številkami. Nato pa jih je opazoval:
Prva čebela, ki je našla novo skladišče medu, se ga je brž nasrkala, ga nesla nazaj v svoj panj, kjer je breme odložila. Nato pa jo začela takoj plesati. Celo minuto se je čebelica vrtela zdaj na levo, zdaj na desno. Potem je svoj ples ponavljala v drugem kotičku svojega panja. Medlem je iz neke žleze v trebuščku spuščala nekako dišečo snov.
Ko je bil ples končan, so začele čebele druga za drugo, vendar posamič odhajati iz panja. Čebela vodnica jim ni povedala le tega, kam naj lete, marveč celo to, na kateri cvetlici naj iščejo med. Ni minilo dosti minut, ko je na tisti cvetlici že kar mrgolelo čebelic. Niso pa šle kar za svojo vodnico, marveč so letele v presledkih za njo, tako da je niti videle niso, kam leti. Docela same so znale najti kot k medu.
Robert Coulondre,
novi francoski poslanik v Moskvi.
Programi radio Ljubljana:
Četrtek, 57. oktobra: Vi Valčki, po kc in koračnico (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Sramci •Skerjanček« — 14 Napovedi — 1H Puster upore4 Radijskega orkostra — 18.40 Slovenščina za Slovence (ir dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nsc. ura: Telovadno predavanje — 1.0.50 \Vagner: lii-enzi, zadnji tribun, uvertura (plošče) — 20 A. Medvod: Viljem Ostrovrhar, tragedija v S doj. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Petek. 28. oktobra: 11 šolska ura: Ob lfl-letnlei naše radio postajo (g. Voknslav Mlekuž); Xnšo osvolio-jenje (ga. Mira Engclman); Proslava »Jadranskega dno . vodi g. Viktor 1'irmit, — 12 Pesmi iz naSili dolin In planin (plnSčp) — 12.4.', Poročili, — 13 Napovedi — IS.20 Opoldanski koncert Rndijskoga orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska um: Vurčujm) pravj (ga. Cirila Vrač.lcoT — 1S.20 Slrtrnn pevke (ploščo) — lR.in Francoščina (g. dr. Stanko Lehpn) — 10 Napovedi, poročila 19.30 Xno. tira- f'olii in cerkveno občino — tvorci družbo XV. stoletja (prof. Spasoje Vasiljcv) — 10..tO Zanimivosti (g. Mirko Javornik) — 20 Jubilejni koncert v proslavo 1(1 lotnoga obstoja Radio Ljubljane. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetovn. koncertna pevka. g. ,Tean Franci, oporni tenor. Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Tlirigont: tlragti Mnrio ftijanec — 21.15 Smetana: Libnšn, uvertura (plošče) — 21.25 O češkoslovaškem narodnem prazniku (g. urednik dr. Tino T)e-beljak) — 21.10 Smetmi'1. (plošče) — 22 Napovedi poročila — 22.15 Češka lažja glasba (plošče).
Drugi programi:
Četrtek, ?7. oktobra: Belqrarl-Zat]reh: 20 Oške /esmi. 20.3/) Češkoslovaški simfonični koncert — Sofija: 10.50 Klavir, 30.55 Orkestralni koncert — Varšava: 19 Zabavni koncert, 21 Poljske narodne. 22.^1 Beethovnova sonata — nurlimpešta: 20.30 Igrn, 21.30 Orkestralni koncert. 23.10 Ciganski orkester — Trst-Milan: 21 Igrn, nato pestra glasba — Itim-ttari: 21 Puccinijevn opera
•	Turandot« — Dunaj: 20.10 Pester program, 22.30 Mednarodni koneort, 23 Narodna in zabavna glasba •
Petek, 2«. oktobra: nelprad: 20 Smetanova opera
♦	Prodana uovesta* — Zaareb: 20 Koncertni večer — Sofija: 10.45 Opora — Varšava: 21 Zbor, 22 Klasična glasba — Rtulimpešta: 10.20 Opora, 22.30 Ploščo, 23.10 Ja.zz — Italijanske postaje: 21 Simfonični koncert — Dunaj: 20.10 Dunajski klasiki — Hamburg: ''fl-10 So-vernonemška glasba — Stuttgart: 10..KI Južnoalpska glasba. 20.15 Opera «Figarova svatba* — Movaknvo: 20.10 Vzhodnopruski skladatelji — Heromiitistrr: 21.20 Večer švicarskih skladb — Strassbourg: 20.30 llizetov festival.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; 2enltovanJskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Službo dobe
2 čevljarska pomočnika
za boljša dela sprejme Jože Čatež, škofja Loka.
Strojnega mizarja
sprejme Stavbno mizarstvo J. CcrnCj Vlžmarje št. 66. * (b)
Razpisana je služba
organista ln cerkovnika pri župnl cerkvi v Planini pri Rakeku. Plača 630 din mesečno, pogrebna in poročna štolnlna, dohodek enega travnika ter prosto stanovanje z električno Inštalacijo. — Nastop čimprej. Prošnje s spričevali do 6. novembra nn. župnl urad v Planini pri Rakeku. (b)
nffffflffwi mm
Omaro za knjige
eno ali dve-, kupi Anžlč, Križevnlška 2, Ljubljana
Bukove gozdove
ln jevševe hlode kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« v Ljubljani pod št. 16.915.
Kupim kompleks
ležišče kremenč. kamna »Quarz«. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kreme-lijak« 16.907.	(p)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana .Woliova ulica ŠL3
CUNJE
krojaške odrezke, Btar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) —-. kupi vsako množino
Arbeifer - Maribor
Dravska 15
Damske plašče za jesen in zimo, kakor tudi vse vrste blaga za plašče in kostume nudi tvrdka
F. I. GORICAH
Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Plašče in kostume izdelujemo tudi po m§ri. Izdelava in kroji prvovrstno!
rjmSim
Kuriaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraienl posredovale« — Cesta 29. oktobra st. 8, telefon 87-33, tma naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hi« tn vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Kislo zelje, repo
ln cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah O. Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 25-91.	(1)
Neprcmočljive hubertuse
dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv, Petra cesta 14.
Kožuhovina
vseh vrst v veliki Izbiri ln po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar • Sv. Petra cesta St. 19. Telefon 22-62.	(1)
Padavica
(epilepsija)
krč!* živčno bolezni In pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi bo se dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobllžnja navodila daje lekarna Flšter, Osijek XII.
Rosnlco govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira I
e> o. z. fit. Vid nad Ljubljano
Deteljni odpadki
zmleti, so najboljše močno krmilo za povedo, 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever In Komp., Ljubljana.	(1)
Srajce
spod. hlače, kravate, nogavice še vedno najceneje pri 1. Tomšič, Sv. Petra c. 38.	(1)
Šivalne stroje
pogrezljlve ln s pokrovom, najmodernejši fa-brikat, najboljša kvaliteta, kupite pri nas res zelo ugodno. Prodajamo tudi na ugodna mesečna odplačila. Nova trgovina. Tyrševa cesta 36. Pazite — nasproti Gospodarske zveze.	• (1)
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl
Stanoianja
IŠČEJO:
Štirisobno stanovanje
komfortno, s kabinetom, iščem za februar. Dopise Opravi »Slovenca« pod »(Mirno« 16.884.	(c)
KARBOLINEUM ZA SADNO DREVJE LOHSOL IN NEO-LOHSOL
Proizvaja In prodala:
HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA K:
ZAfiRKB. liadnička 2«J. Tel. 23-255 i 23-256 ZEMUN.Tvornička nl.70. Tel.37-317
Čitajte in širite »Slovenca«
IŠČEJO:
Akademik
išče sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Cena zmerna« 16.921.	(b)
Objave
Izjava
Horvat Jerica Iz Majš-perga nima z g. Karlom Vernikom iz Ptuja skupne gostilne ln zato nI plačnica njegovih računov.	(o)
Upokojenci
ln osamele osebe dobe dobro domačo oskrbo v zdraviliškem kraju za 600 din mesečno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lahko doživljenjsko« št. 15.714.	(r)
II
Živali
Kupim psa
II
volčje pasme, dobermana ali dogo, 2—3 mesce starega. — Ponudbe s ceno poslati na naslov: Anton Krische, Turjak,	(j)
JluJU*^"
V ELEGANTNEM BAKELITNEM ETUI-0 V VSEH MODNIH NIJAN-SAH Din 21— (vložek I)in 12-).
Tapetniške delavce
dobre, takoj sprejmem za večje delo. Zglasiti se osebno v kavarni Kosak v Kamniku, ali pismeno na Prodnik. Stahovca pri Kamniku.
Iščemo
v Dravski banovini dobro vpeljanega
potnika.
ki po možnosti razpolaga z avtomobilom.
Jupiter baterije i džepne lampe, Subotica
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
Izredna prilika ugodnega nakupa knjig!
Pod polovično ceno!
Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično ceno:
Germano: Življenje sv. Gabfiela ■ ■
Sv. čistost ......» « « . «
Samec: Za naše male ■ ■ , ■ , Vole: Roka božja .••■■■■
Turšič: Izgubljeni raj......
Sardenko: Dekliške pesmi , a , ,
Scharsch:	Spoved malih grehov	■	■
Potočnik:	Dobri pastir, I. del .	■	,
Potočnik:	Dobri pastir, II. del	a	,
Potočnik:	Dobri pastir, III. del	,	■
Teraš: Za visokim ciljem . ■ • . Teraš: Pri studencih zdravja in moči Teraš: Po stezah resnične popolnosti
din	10,-
din	6.-
din	8,-
din	10,-
din	10,-
din	18,-
din 25,-din 38,-din 40.-din 40,-
din 24,-din 24-din 24.-
din 25.-din 24,-
Volc: Otrok, I. del......
Vole: Otrok, II. del , , , , ,
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, f. j. 21' knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa samo
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20— din 200—
Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za dh> 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga!
TRGOVINA H. NICMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
lise von Stach;
29
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
»Da, Margareta,« vklikne hvaležno Benjamin, »kolikokrat mi že nisi dal dobrega in pametnega sveta —« nato jo objame in ji šepeta nežno kot zaljubljenec — »ali bi bil pač brez svčta v 6voji neumnosti postal evangeljski pridigar in tvoj mož?«
Margareta se bolestno smehlja, Benjamin pa poskoči, si drgne od veselja roke in pravi:
»Ko se snideva jutri zvečer, bova z Avo proučevala »O svobodi krščanskega človeka« (De li-bertate christiana 1. 1520.) in dobila za vse nas iz tega zveličanje.«
Nato sta šla Margareta in Benjamin k počitku, Benjamin s tako življenjsko nemirnim srcem, da sc je moral čuditi, zakaj mu daje ta pomlad moči, o katerih je v preteklih letih čutil komaj dih.
Drugega dne — prvi, ki ga je preživela Ave po krepilnem spanju v velikem občutju svo.bode, je razgrinjalo zopet nebo posebno naklonjenost in milost nad Wittenbergom. Na grmičevju so se kazali debeli popki, ki bodo vsak trenutek po.čili. Žafran je cvel v gredah. Kogar niso zadrževali domači opravki ali žalostna duša v hiši, je stal na vrtu in opazoval zemljo in nebo, Tako je storil Benjamin, Margareta je oskrbovala kuhinjo, Ave se je pa podila krog njega z Martinom. Kdor bi jo videl tako zaverovano v igro z otrokom, bi pač dvomil, če bo ista gospodična zvečer voljna resno poslušati in razumevati reformatorske spise. Toda, kaj se je zgodilo? S pojemajočim dnevom je prva velela malemu Martinu, naj sedi z neko igračko tiho v kotu, in pobožno odprla knjižico o svobodi krščanskega človeka, v zavesti, da bo razvozljala sedem pečatov knjige skrivnosti,
Benjamin sc ni dal dolgo opominjati. Tudi
Margareta je otresla prah dnevnega dela z nog, se usedla k mizi in pričakovala s sklenjenimi rokami Benjaminovo razlago.
»Krščanski človek je svoboden gospod nad vsemi stvarmi in nikomur podložen.
Krčanski čiovek je uslužen hlapec vseh 6tvari in v<.akemu podložen.
Ta dva sklepa stojita jasno pri sv, Pavlu, 1. Kor 9: Prost sem v vseh rečeh, pa sem se naredil za hlapca vsakemu; item Rim 13: Niko.mur ne bodite nič dolžni, razen da se med seboj ljubite. Ljubezen pa, ta stori uslužnega in podložnega temu, kar ljubi.«
Beniamin se je čutil pri teh besedah, ki so se zdele Avi dovolj katoliške in zato manj čudne, izredno prevzetega; zato se je ustavil in z ginje-ni i glasom še enkrat rekel: »Ljubezen stori uslužnega in podložnega temu, kar ljubi.« Zdaj dvigne Margareta glavo, vzdihne in odgovori: »Da, to stori ljubezen «
Pa to ni bil trenutek za premišljevanje o ljubezni, ki spremeni srce, in Benjamin je bral, kakor jc dokazoval Luter neenake stavke o svobodi in hlapčevstvu z neenako, nekaj duhovno, nekaj telesno naravo človeka, in šele dvignil glas, ko je piišcl do veselega oznanila, novega evangelija samega'
»Da pa prideš iz svojega pogubljenja, postavlja Bog pred te svojega ljubega sina Jezusa Kristusa in ti pravi z njegovim živim, tolažečim izrekom, da se moraš v njem vdati s trdno vero in krepko vanj zaupati, potem ti morajo biti zaradi te vere vsi tvoji grehi odpuščeni, vse tvoje pogubljenje premagano in ti biti pravičen, resničen, zadovoljen, pobožen in vse zapovedi izpolnjene...«
Benjamin preneha in pogleda Avo, da bi privoščil redovnici, sklonjeni pod postavo, časa za alelujo zaradi tega oznanila božjega odrešilnega načrta. In res se dvignejo Avi prsi, kot bi ji počil oklep, in pravi .zadovoljno in pobožno':
»Torej je resnica, kar jc govoril oče Bonaven-tura, da potrebujemo za blaženost samo vere.«
»Vidiš,« se obrne Benjamin vneto k Margareti, kot bi se bil prej razgovarjal z ženo zaradi različnega mnenja o pripravljenosti Avini, da sprejme evangelij, — »vidiš, kako hitro razume gospodična milost božjo, ki nas odvezuje postave!«
»V samostanu se pripoveduje,« pravi Ave, »da prideva doktor Luter vsem svojim besedam besede svetega pisma in tako dokazuje, da jih je govoril Bog sam. Pokažite mi sedaj, gospod propo-vednik, mesto v svetem pismu, kjer je zapisano, da ne more koristiti naši duši post, romanje in miloščina; kajti pri branju opatinje sem ga pridno pa zaman pričakovala.«
Nič ni moglo biti Benjaminu bolj všeč kot ta Avina želja, ki je kazala njeno voljo, da se bolj poglobi v evangelij. Da jo pomiri z mojstrovim oro,žjem, mora biti igrača; saj je mogel ta spraviti v zadrego z jasnimi besedili deset katoliških doktorjev in magistrov za pravoveren odgovor,
»Kako pravi — Jan 6. — Jezus Kristus Judom,« odvrne veselo Benjamin, »ko so ga vprašali, kakšno delo naj storč, da bodo storili božje in krščansko delo? Rekel je: ,To je edino božje delo, da verujete v tistega, ki ga jc Bog poslali'«
Benjamin pokaže s prstom na prebrano mesto in gleda zmagoslavno od Ave do Margarete. Ta tudi zadovoljno prikima, da je Luter tako krasno oznanjeval božjo besedo, Ave pa pograbi brez navdušenja knjižico in pravi:
»Ali je res zapisano ,edino božje delo'?« Benjamin porine pred Avo spis, da se prepriča o besedi; toda tudi ko je videla in prebrala, sc s kretnjo obotavlja, da vpraša Benjamina: »Kaj dvomite?«
»Gospod,« odvrne Ave, »Janezov evangelij je bil naši opatinji najljubši, da nas je z njim pitala bolj kot s telesno hrano, posebno šesto poglavje, v katerem je pisano o nebeškem kruhu, se ji je zdelo tolažilno za večno življenje. Ali ni Jezus Judom odgovoril: To je božje delo, da verujete v tistega, ki ga je on poslal?«
»Hoc est opus Del, ut credatis in eum, quem misit ille« navaja Benjamin po spominu besede vulgate.
»Resnično,« pravi nato z lahno zadrego, »na različnih mestih najdemo, da doda Luter zmernemu izrazu svetega pisma ostrejšo besedo, da bi tako rekoč zaslepljenemu ljudstvu z enim prijemom odtrgal prevezo z oči. —«
»Kako?« vklikne razburjeno Margareta, »nočeš menda trditi, Bcnjaimn, da je doktor Martin Luter modroval o božji besedi?«
»Ne jemlji tega tako, Margareta,« odvrne Benjamin. »V teh temnih časih se je morala ljuba nebeška luč šele postaviti na svečnik, da je mogla svetiti vsem, ki so bili v hiši.
Ali se pravi dodati lastne misli, če najdem v svetem pismu napisano:, Človek postane pravičen iz vere', in jaz dodam mirno in veselo, ker bi 6C rad ponašal s svojim milostnim Bogom: .Človek postane pravičen samo iz vere'?«
»Vendar,« ugovarja Ave, »govori sveto pismo večkrat o dobrih delih, ki jih mora vršiti človek s strahom in trepetom —«
Toda Benjamin se ne da motiti, ampak se zanese na svojega mojstra in bere na odprti strani knjižice dalje:
»Tukai je treba pridno paziti in si tudi resno zapomniti, da stori samo vera brez vseh del pobožnega, svobodnega in blaženega, kot bomo pozneje še več slišali, in vedeti, da je razdeljeno vse sveto pismo v dvojne besede, ki so: zapoved ali postava božja in obljuba ali obet...«
»Iz tega morete že videti, gospodična,« pravi Benjamin, »kar se vam bo takoj najjasneje razložilo, da spada ves zakon in delo in trud v prvi del svetega pisma, namreč v staro zavezo, vse obljube in obeti po Kristusu Jezusu pa v novo zavezo. Hočeva torej,« vpraša gotov zmage smehljaje se, »pokazati kristjane ali Jude, gospodična Ave?«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenčiS