> - - DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 94 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, APRIL 22, 1938 LETO XLI. — VOL. XLL Jeancttc Perdan-JvMner, naša■ slovenska umetnica v Clevelandu, ki priredi svoj koncert v nedeljo 2h. aprila v Little Theatre mestnega avditorija. Pričetek je ob 2:30 uri popoldne. Trije koncerti, tri igre in številne plesne prireditve v soboto in nedeljo V Cleveland je dospel odposlanec Greena, da začne s "čiščenjem" v linijskih vrstah Cleveland. — V Cleveland je dospel Emmett C. Davison, ki je generalni tajnik unije strojnikov v Zedinjenih državah. Poslal ga je predsednik American Federation of Labor Wm. Green, s poveljem, da začne "čistiti" v unijskih vrstah. Sinoči j83 No. 94, Fri., April 22, 1938 Tom Mooney Mrs. Caroline O'Dav je kongresmanka' iz države New York, demokratinja in velika prijateljica soproge predsednika Roosevelta. In da ima tudi srce za delavce,, je pokazal njen govor, ki ga je, imela v poslanski zbornici kongresa na dan sv. Patrika, in katerega posnemamojz uradnega kongresnega zapisnika, natančno z opazkami drugih kongres-manov, ki niso tako naklonjeni Tom Mooneyu, ki je že 22 let v ječi, ne da bi vedel zakaj. Zapisnik se glasi: Mrs. O'Day: Gospod predsednik, rada bi vas spomnila, kot tudi vse navzoče člane kongresa, da je danes dvaindvajseti dan, ko pražnujemo sv. Patrika, odkar se nahaja Tom Mooney v zaporih. (Tom Mooney je katoličan, op. ured.) Prosila bi one, ki bi radi videli, da se Mooneyu zgodi pravica, da bi postali nekoliko bolj aktivni. Gospod predsednik, prosim, da priobčim svoj obširni govor v, kongresnem zapisniku." Predsednik poslanske zbornice je na to vprašal navzoče, če je kdo proti priobčitvi. Oglasil se je kongresman Michener, ki je hotel protestirati proti priobčitvi, toda besedo je dobil kongresman Maverick, ki je izposloval eno minuto nadaljnega časa za Mrs. O'Day, da lahko odgovori Michenerju. Besedo dobi kongresman Michener, ki pravi: "Sledeče vprašanje sem hotel staviti kongresmanki iz države New York: "Kongresmanka Mrs. O'Day je povedala, da Tom Mooney ni dobil pravice. Želim izvedeti, če kongresmanki O'Day ni znano, da je šef Tom Mooneyev slučaj skozi vse sodnije naše dežele. Da je bil Tom Mooney pred državno postavodajo svoje države, da, njegov slučaj se je obravnaval celo pred najvišjo sodniio dežele in njegove države. Njega je zaslišalo več governerjev države Californije. Kako more kongresmanka iz države New York trditi, da Tom Mooney torej ni dobil svoje pravice, kakoršnje mu garantirajo postave naše dežele?" Mrs. O'Day: "Hooverjev preiskovalni odbor je uničil vse dokaze nedolžnosti glede Tom Mooneya." Mr. Michener: "Torej mislim, da bi kongresmanka iz New Yorka rada videla, da tozadevno zaslišimo sodnike v Californiji, državne postavodajalce in governerje, da dože-nemo, če so v resnici preprečili pravici njeno veljavo?" Mrs. O'Day: "Da, tako bi jaz želela. Gospod predsednik, kongresman iz Michigana, Mr. Michener, je vprašal, kakšne dokaze imam, da Tom Mooney ni bit pravično obsojen. Tu so moji dokazi: "Kot prvo pričo za Tom Mooneya vam predstavim poročilo Wickershamove komisije, ki je preiskala Tom Mooneyev slučaj na povelje tedanjega predsednika Hooverja, in katera komisija je na povelje predsednika Hooverja potlačila in zadušila resnico o Tom Mooney slučaju, člani kongresa so že večkrat zahtevali, ,da se jim pove čista resnica, in naj jo danes jaz prinesem na dan, kot so jo dognali sovražniki Tom Mooneya, toda so to resnico takoj potlačili, ko je tedanji predsednik Hoover prečital fakta. Kaj pravijo torej nasprotniki Tom Mooneya? Čujmo!" 1. Da niti policija v San Franciscu niti državno pravdni-štvo nikdar ni v resnici se potrudilo da bi zaseglo prave zločince, ki so vrgli bombo v parado, pri čemur je bilo deset oseb ubitih. Da, vso preiskavo so izročili privatnim detektivom, ki so vporabili svoj vpliv, da je bil Mooney aretiran. Policija je omejila svoje delovanje na dejstvo, da je aretirala par osumljencev. 2. Poglavitne postave države Califiornijo so se očitno kršile od strani policije in državnega pravdništva glede načina, kako se je osumljence aretiralo. Osumljence so zaprli v tajne celice in nihče ni imel pristopa k njim, dočim je''policija medtem nepostavnim potom vdirala v njih stanovanja, da dobi dokaze proti njim, kar je kardinalna kršitev ameriške ustave! 3. Ko so osumljence aretirali, so pripeljali v zapor priče, da jih "identificirajo," in policija kot državno pravdni-štvo je vzela to "identifikacijo" kot uradno, in to vkljub dejstvu, da se tem pričam nikdar ni naroČilo, da izberejo osumljence iz vrste obtožencev ali drugih aretirancev, kakor to določa postava, pač pa je policija tem "pričam" naravnost ukazala, da izberejo Mooneya in Billingsa. (Dalje prihodnjič.) n—•—•—»- » » «—......—.—......—.....—»—. BESEDA IZ NARODA ■ --■-•-•-•-•-•-•-•------•-------•---------------•-------t. ♦Pionir iz zapada Piše A. Grdina Kaj pravite! i —•■■*■* «■«................... „.„._,..■ >,. . h Slovenski demokrat je v Euclidu so opomnili z resolucijo župana Simsa, naj odslovi od mestnih pozicij ljudi, ki imajo po dve službi in naj nastavi take ljudi, ki so brez dela. Take stvari bi moral gospod župan sem videti, če mu je res toliko za blagor naroda. Daleč po širni Ameriki so se razkropili naši prvi naseljenci, ki danes zaslužijo ,da se jih opiše v knjige, da ne bo njih trud in delo, ki so ga v Ameriki doprinesli, neznano tudi še potem, kc< jih več ne bo med nami. Frank Jakšič, med nami dobro poznani narodni delavec, je pripeljal k meni na obisk brata njegove matere, Mrs. Terezije Kmet, poprej Jakšič, roj. Pečjak, svojega ujca, Mihaela Pečjaka, ki je dospel iz Crested Butte, Colo. Mr. Pečjak, ki je sedaj nekaj časa gost družine Jakšičeve in Kmetove, je dospel iz Colorado na pogreb svojega brata, ki se je vršil v Pitts-burghu, Pa. 8. aprila. Ko so naši prvi naseljenci prihajali v Ameriko pred nekako 50 leti, se niso ustavljali v vzhodnih državah. Tu so bile večinoma same farme in še mala mesteca, zato so šli naprej v rudnike v sončno Colorado, v Min-nesoto ali drugam. Znano nam je, da se nahaja na zapadu mnogo podzemskega bogastva, zlate in srebrne rude in premoga. Tako vemo od Leadville, Colo., da je tam polno zlatih rudnikov in glavno mesto države Colorado je zraslo prav radi teh rudnikov. Sedanje slovenske naselbine v državi Colorado so: Denver, Pueblo, Canon City, Salida, Colorado Springs in menda še druge, ki so imele vse začetek radi teh rudnikov. Mnogi naši rojaki so šli tje v zgodnjih letih in si tam ustanovili svoja domovja in družine. In eden teh je zgorej omenjeni pionir, rojak iz žužemberskega okraja ,odkoder je tudi mnogo rojakov tu v Clevelandu. Mr. Pečjak si je izbral za svoje bivališče coloradske gore, kjer je čist zrak in kjer se je že tako navadil višin, da mu v nižinah kar ni obstanka. Mr. Pečjak ne more živeti brez gora, kot ne more riba brez vode. Ko je bil star 18 let je šel od doma iz vasi Gradenci pri Žužemberku. Doma pri hiši se je reklo pri Turčkovih. Doma ima žive še eno sestro tukaj pa sestro, Mrs. Terezijo Kmet. Mlad in korajžen je šel v svet, z velikimi idejami in upi, kako si bo v bogati Ameriki napravil lepo bodočnost. Ta naš pionir je dospel najprej v Cleveland. To je bilo leta 1890, torej pred 48 leti. Dolgo je že od tedaj. Vendar pa ni bil on prvi iz družine Pečjakove v Ameriki. Njegova sestra Terezija je bila tukaj že eno leto prej. Takrat je pripeljala tudi malega Franceljna s seboj, ki je bil šele leto in pol star. To je naš sedanji Frank Jakšič, ki ga vidimo vedno s cigaro v ustih. Torej prav uganemo, koliko je star, čeprav izgleda še prav mlad. Tako mladih naših sedanjih pionirjev ni prišlo mnogo v Ameriko, torej spada on med najstarejše naše pionirje tukaj. Torej iz vsega tega lahko sklepamo, da so naši prvi naseljenci 50 letniki, če štejemo njih bivanje tukaj. Takrat, ko je potoval Mr. Pečjak v Ameriko, so potovali nekateri sem že drugič. Spominja se, da je potovala na istem parniku tudi sedaj že pokojna Mrs. Oberman. Pa poglejmo sedaj za Mr. Pečjakom, ki je po enoletnem bivanju v Clevelandu sklenil, da odpotuje v zlato Colorado, da tam zabogati. Res, korajžen je bil 19 letni fant, ki se je odločil, da bo potoval 1,500 milj daleč, da bo tam šel delat pod zemljo v rudnike. Nič ne pomaga, živ moraš v jamo, če si hočeš služiti dolarje. Pa poglejmo malo tudi okolico teh zlatih rudnikov v Colora-du. Sam sem že potoval tam in tudi že pisal o teh lepih krajih. Večkrat sem priporočal ljudem, naj gredo tje, kadar imajo počitnice, da vidijo našo Ameriko po zapadu. Vsaj do Colorade naj bi šli, če že ne morejo do Pacifika, do sončne Kalifornije. Vsaka država naše Unije ima svoje zanimivosti. Država Colorado ima zanimivosti v gorah. Kdor je ljubil naše gore v domovini, ta bo občudoval tudi gore v Coloradi. Tam je menda okrog 1,300 gora, ki so višje kot 1,300 čevljev nad morsko gladino. V Lead vili u je najvišje ležeča slovenska fara na svetu. Crested Butte, kjer ima, svoj dom naš Mr. Pečjak je znan po svojih srebrnih rudnikih. Tam je mala naselbina .imenovana po visoki gori, ki se vzpenja nad naselbino visoko v zrak. Kakor je pripovedoval Mr. Pečjak, so tam v teh letih nekatere naselbine že izginile, ker so bili rudniki izčrpani in je zmanjkalo dela za ljudi. Kadar so kompanije ustavile delo, se je prenehala naselbina, hiše in domovi so propadli, ljudje so odšli za kruhom. Ostali so le taki, ki jo imeli kaj drugega za življenjski obstanek, ali pa so se preselili kam blizu. Mr. Pečjak je delal polnih dvajset let pod zemljo. Potem j g poskusil pa še na drug način. Odprl je gostilno, potem trgovino. Oboje mu je dobro uspevalo. To se vidi, da si znajo naši rojaki pomagati naprej z bistrim amom in pridnimi rokami. Za spremljevalko v življenju si'je bil izbral pridnega dekleta, brhko Katrco, roj. Majerle, dona iz Starega trga pri Kočevju. Poročila sta se 2. septembra 1900 v cerkvi sv. Patrika v Crested. V letih se jima je nabrala lepa družina, osem sinov in dve hčeri. Trije so že umrli. Lepo je slišati, da je bilo osem članov te družine članov KSKJ. Od sinov imajo trije odlične službe: eden je ravnatelj, drugi opravlja pogrebništvo in eden je mirovni sodnik. Na vprašanje, kako je tam vreme, je rekel, da imajo prav za prav samo pet mesecev leta, ostalo je pa vse zima. Pridelajo pa repo, ki se obnese, da je čuda. Izkopali so že eno, ki je tehtala 24 funtov. Rase pa tam tudi korenje, grah, koleraba in gla-vnata solata. Glede vode pa ni mogel prehvaliti. Skoro da je tam boljša voda kot v Clevelandu pivo, je rekel. "Oh, pa lov," je rekel. "Pri nas se dobe jeleni, medvedi in srnjaki, kolikor jih kdo hoče." Tam je posebno ugoden kraj za živinorejo, je povedal Mr. Pečjak. Glede snega je pa vse drugače kot tukaj. Ko se tu tre-semo, če ga le vidimo, se tam fantje ne zmenijo zanj, če ga pade samo kake tri čevlje na debelo. Za tak snegec ni potreba niti suknje. Fantje se kepajo goloroki. No ja, saj v starem kraju tudi nismo poznali sukenj, pa če je bilo še tako mraz. Jih pač nismo imeli. Mr. Pečjak je zelo zgovoren in vesel. V Clevelandu namerava ostati do konca tega meseca in morda si bo še podaljšal počitnice. Kdor njegovih znancev želi govoriti ž njim, ga lahko dobi pri Jakšičevih, na 6111 St. Clair Ave. ali pri Kmetovih na 39. cesti in St. Clair Ave. Mr.. Pečjak pravi, da se je Cleveland! precej spremenil v zadnjih 47 letih, kar ga ni bilo tukaj, želimo mu, da bi se kaj dobro imel tukaj v naši lepi naselbini, pri svojih sorodnikih in znancih, da bo odnesel najlepše spomine nazaj v svojo lepo Colorado. Bog Vas živi, Mr. Pečjak, še mnogo let! -o-- Bodimo čuječi Nehote stoji pred mano vprašanje, zakaj naš narod tako rad pozablja one, kateri mu dajo vso umsko moč na narodnem, prosvetnem in kulturnem polju. Prebridka je resnica, da med nami so največji reveži oni, kateri največ za narod in njega povzdi-go store. Poglejmo naše kulturne delavce ,naš pristni narodni produkt v novi domovini ter naše prosvetne boritelje, ki nam dnevno uslajajo dušo z domačim čtivorn, ohranjajo naše narodne šege, globok izraz priseljenčeve duše in ščitijo narod pred valom raznarodovanja. Kaj žanjejo za svoja duševna dela za trud in nesebične žrtve? — črno ne-hvaležnost in največkrat nizkotno obrekovanje. Mesto, da bi jih bodrili v njih delu, stali za njimi v strnjenih vrstah, priznali jim nesebične zasluge in s ponosom izgovarjali njih imena pred drugorodci, pa jih vlačimo v kolovoznice, preko katerih sme peljati v naše veselje in radost vsako še bolj polomnjeno kolo. Ko pa umrejo, jim v počast prirejamo bankete in poveličujemo njih vrline ter zaslužna dela. Ali ni to nezavedna hinavščina enaka oni, kateremu so klicali "ho-zana" in tri dni pozneje so ga pa na križ pribili? Smo pač taki in menda ostali bomo dotlej, dokler nas ne bo narava sama šest čevljev globoko'v zemlji pre-ličila. Vse drugo znamo spoštovati, vse drugo bolj ceniti, vse drugo občudovati, le svoje zame-tujemo, ponižujemo, podcenjujemo, mesto, da bi svoje s ponosom čuvali in nad našim narodnim delom in kulturo skrbno budili. | Na misel mi prihaja naša in pristno naša slovenska umetnica Mrs. Jeanette Perdan-Juttner, ki priredi v nedeljo 24. aprila ob 2:30 uri popoldne v mali dvorani Public avditorija bogat pro-Igram, kjer bo izvajala pesmi v j sedmih jezikih. Vse hvale je j vredno dejstvo, da se je zavzela i za prireditev tega pevskega kon-j certa soproga našega spoštovanega in uglednega okrajnega sodnika Frank Lauscheta. Kdo je Perdanova družina in kdo je Mrs. Jeannette Perdan-Juttner, nam ni potrebno poudarjati. Vsi vemo, da je malo družin v naši naselbini, ki bi več doprinesle na narodnem in kulturnem polju, kakor je to doprinesla Perdanova obitelj. Zgodovina Perdano-ve družine je polna knjiga idealnih vrlin, vseskozi posuta pot z bodečim trnjem, blagoslovljena z narodnimi uspehi, prosta vsakih sebičnih namenov in usmirjena v blagor našega življa. Perdanova družina je tista redka družina, ki je delovala desetletja za splošen narodni pokret, skrbela vedno za druge, finančno in moralno podpirala vsa naša kulturna in podporna društva, ter vedno stala v obrambi in zaščiti naših narodnih ustanov. Kratko rečeno ,dala je narodu več kot sebi in njih dom in delovanje je bilo last naroda. Zakaj nas dolžnost veže, da v obilnem številu posetimo ta pestri program, ki bo v nedeljo proizvajan po naši pristni umetnici? Razlogov je več. Navedi-mo važne: Dajmo zadoščenje Perdanovi družini, da se udeležimo tega koncerta za njih dolgoletna narodno delovanje ter hčerki Jeanetti bodrilo, da sinovi in hčere našega naroda čuti- jo ž njo, jo občudujejo v njeni lepoti glasu ter da smo ji hvaležni zato, ker nam je na naših domačih prireditvah s svojim petjem ovenčala programe. Udeležiti se moramo radi tega, da tujim narodom pokažemo in do-kažemo, da stojimo za svojimi talenti, jih razumemo in spoštujemo. Po naši udeležbi bo naša ocena v koliko umetništvo in kulturo razumemo. Stopimo na plan, pokažimo se pred drugorodci ,da nismo samo priznani dobri fizični delavci, ampak da poleg fizične moči tudi posedujemo v svoji sredi umsko umetniške moči, ki so z uspehom koncerte prirejale na kraljevih dvorih, prestolicah naše ujedinjene Jugoslavije in se proslavile z lastno pridnostjo in umsko nadarjenostjo. V uredništvu Ameriške Domovine je dobiti vstopnice in narod se poživlja, da tozadevno doprinese svoj delež v spodbudo mladi umetnici, da ji odpremo boljšo pot v bodočnost ter nam in njej v ponos. Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. Poslednji mož Akc kdo misli ,da so samo naše boljše polovice nervozne, sitne, špičaste, muhaste in ne vem kaj še vse, ta naj se takoj odloči za poset igre "Poslednji mož," ki jo priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ na Belo nedeljo v Slovenskem domu na Holmes Ave. V tej igri se pokaže moški stan v pravi luči tak, kot v resnici je. Kako blažilno vpliva na nas moške prijazna beseda žene l 1 i otrok, kadar stresamo svojo sitnost nad družino. Ne prihaja vedno lepa beseda iz udanega srca, premnogokrat se skriva za 'epo besedo le hlimba, to pa radi naše ostrosti napram tistim, ki bi jih morali ljubiti. Dobro bi bilo za vsakega posameznika, da bi pogledal enkrat resnici v ,braz ter doznal, kaj njegovi milijo o njem, kadar je odsoten oziroma menijo, da je odsoten, v resnici je pa med njimi. Popolnoma zrušen po polnem duševnem boju se Petelin izrazi, da, da — meni se zdi, da bi se moral še marsikdo — da bi se morali vi vsi preobleči včasih v strašilo in pogledati istini v ■>braz. Dramska predstava je vsaka več ali manj poučljiva, pa bodisi še taka burka. Iz igre se naučimo, kakšni bi morali biti in kakšni ne smemo biti. Torej so igre pouči j i ve, obenem zabavne. Igra "Poslednji mož" je bila igrana 8. marca 1925 po pevskem društvu Soča. Takrat je bila igrana ? velikim uspehom. Takrat je v vlogi Gabrška prvič nastopil na odru Slovenskega doma Martin Rakar. Drugi igralci so se umaknili iz javnosti, dekleta so pa spremenila svoje priimke. Na Belo nedeljo nastopijo v igri "Poslednji mož" dve generaciji. Društveni odborniki društva sv. Jožefa, vsi rojeni in vzgojeni v domovini, voditelj kadetov, John Sušnik ter voditeljice kadetinj, rojene v Ameriki. Takorekoč dva svetova. To bo zanimivo kaj? Imenitno, ali ne? Vredno si je zapomniti to, v nedeljo 24. aprila pa pogledati vso stvar bolj natančno, saj stane samo 50 centov. XYZ. štvo priredi veliko plesno veselico v nedeljo 24. aprila. Obljubljen nam je zanimiv prizor, namreč skrivnosten plesalec. Zanj bo celo nagrada, kdor ga pogrunta. Saj nam je bil že opisan, kako približno izgleda. Na piko so ga že vzele Micka in Ančka, pa J. I. in F. K., ki si ga bodo izbrale. Ubogi revež, kar štiri prežijo nanj. In še celo mene ima fir-bec, kakšen je. Pa pravijo, da bo tudi pirhe sekal. Poleg vseh lepih lastnosti, mora biti tudi bogat, da bo dal lepo nagrado. Društvo sv. Kristine se zaveda depresije, zato bo tudi vstopina samo 25 centov. So-brat Opara je pa obljubil nekaj takega za v kuhinjo, da bo res zanimivo, je visoko in široko, pa dobro, da se bo obli-zoval še drugi dan, kdor bo to jedel. Tudi to je vredno, da pridete pokusit. Vsaka šola nekaj košta, pravijo, pri nas pa za majhne vente veliko dobiš. Ne zamudite torej te lepe prilike, vam bo prav prišlo. Pridite v nedeljo k nam na veselico v šolsko dvorano sv. Kristine na Bliss Rd. Terezija Zdešar, tajnica. V soboto v Collinwood V soboto 23. aprila vsi v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer priredi društvo Collin-wcodske Slovenke št. 22 SDZ plesno veselico in več zanimivosti imamo na programu. Glavna točka bo prenos častne kupe, katero si je društvo pridobilo v času kampanje leta 1937. Govorilo bo več gl. odbornikov in tudi Častna straža SDZ bo nastopila. Sestre, pripeljite svoje prijatelje in znance, da se bolj spoznamo med seboj. Agitirajmo v tej kampanji za novo članstvo SDZ, katera je najboljša prijateljica v času nesreče. Bratje in sestre ter splošno občinstvo, posetite nas ta večdr. Pozabimo vsakdanje skrbi in vzemimo si par ur zabave in razvedrila. Vstopnina bo 30c za osebo. Krištof bratje bodo skrbeli za srbeče pete, kuharice pa za dober prigrizek. Tam pri j okencu bo pa dobra kapljica za i suha grla. Torej na svidenje v j soboto V Slovenskem domu na | Holmes Ave. F. Bacar. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE (e verjamete al' pa ne Dopis iz Euclida Pomlad hiti z velikimi koraki nam nasproti in čas beži mimo nas, da je kaj. Kam se bost» 'vidM5.. vi draa naj bo to že kakor hoče, tile otroci so se pogovarjali o svojih visokih sorodnikih. Prvi se oglasi Mihec, ki možato reče : "Moj oče je poslanik in mu vsi pravijo 'gospod minister'." Potem se vtakne vmes GaŠ-perček, ki pravi: "Moj stric je škof in mu pravijo 'ekselenca'." Potem se pa oglasi Tonček, ki pravi: "Kaj bosta vidva. Vajina žlahta ni vse skupaj nič. Ampak poslušajte mene, kakšno žlahto imam. J*az imam teto in vselej, kadar piše, da bo prišla k nam na obisk, vzklikne moj ata: 'O Jezus Nazareški!' " Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z, priredi VELIKO PLESNO VESELICO in obenem bo prenos srebrne kupe Vstopnina 30c za osebo V soboto 23. aprila ob 7:30 zvečer Otroci do 12. leta s starši prosti, od 12. do 16. leta 10c v Slovenskem domu na Holmes Ave Godba Krištof orkester s KRIŽEM PO JUTROVEM P« B«n»k«H t»Tlr*lk» E. *»r» "Dobro! Pa vkljub vsemu stvar ne bo lahka! V popolni temi moramo opraviti, brez vsakršnega ropota in naglo! Ne bo lahko!" "No, ne bojim se, da bi nam izpodletelo. Le eno je potrebno! Vloge si moramo razdeliti! Vsak mora vedeti, kaj bo storil. Vse se mora vršiti gladko, točno, v miru in redu." "Kake vloge misliš?" "No, mislim, vsakemu se mora že prej, že kar sedaj le povedati, katerega bo zgrabil, da ne bomo pri napadu drug drugemu napoti." "Ta nasvet je zelo dober! Kar razdelimo si jih!" Skoraj bi se bil na glas smejal —! Delili so si nas, pa nas še niso imeli —! Vobče je bil ves njihov načrt tak, kakršnega si morejo izmisliti le otroci. Zlezli bi na stolp, prilezli k nam in nas ubili —. Vse bi naj šlo gladko —. z nobeno nepričakova no možnostjo niso računali —. In pred vsem so nas imeli za strašno neumne in neprevidne —. Pa so se čudili, da jim vsi njihovi naklepi izpodleti-jo —. Delili so si torej vloge. "Na Franka moramo računati dva!" je predlagal Habu-lam. "Tistega vzameva midva!" se je oglasil eden Aladžijev. "Mislim, da bova enemu samemu že kos." Hm —! Lahko sem bil ponosen —! "Dobro!" je pravil Habu-lam. "Tudi prav lahko razumem, zakaj sta si ga izbrala—! Za one tri izberimo najmočnejše izmed nas. Za vsakega enega. Za Aladžijema je vsekakor Miridit najmočnejši. Naj vzame tistega, ki mu pravijo Očko." "Ne!" je ugovarjal Barud el-Amazat. "Tistega Očkota zahtevam za sebe." "Zakaj ?" "Mene preganja, nad menoj bi se rad maščeval. Sam ga zadavim." "Tebe zasleduje?" se je čudil Iiabulam. "Da. Že mesece." "Zakaj ?" "Ukradel sem mu hčerko in jo prodal za sužnjo." "Komu?" "To vas nič ne briga." "Ukradel si jo? Tega seveda ne bo vsak oče mirno vtaknil v žep. In zato te zasleduje?" "Od tistega časa sem mi je za petami." "Kak človek pa je? Zdi se, da je Srb' —." "Črnogorec je. Svojčas sva si bila dobra prijatelja." "Najbrž te je razžalil pa si se maščeval in mu odpeljal hčerko, kajne?" "Nič mi ni storil." "Zakaj pa si mu ukradel otroka?" "Njegova hčerka, Zenica ji je bilo ime, je bila lepotica. Nekdo, bogat človek je bil, jo ■le videl in jo zaprosil za roko. Pa zavrnila ga je. Prišel je k ^eni in mi ponudil bogato nagrado, če mu Zenico spravim v roke. No, kaj bi bili vi storili v takem slučaju?" "Denar bi si zaslužili!" se je režal Habulam. "Seveda! Jaz tudi! Ukradel Sem. jo, ni bilo težko. Z očetom sva si bila prijatelja, zaupal ^i je. Izročil sem jo tistemu človeku, odpeljal jo je s se-Vi v Egipt." I^Ktymutramtmntmwmumw 1 Podružnica št. 10 SŽZ "In jo vzel za ženo?" "Ne. Nekdo mu jo je ugrabil." "Kdo?" "Ne uganete! Pa ga dobro poznate!" "No —!" "Tisti, ki je spet in iznova vse zakrivil, tisti, ki nam je neprestano za petami, tisti lopov —." "Frank —?" "Da! Tisti Kara ben Nemsi." "Allah naj ga pogubi!" "Upajmo, da se tvoja želja nocoj izpolni!" "Kako pa je prišel tisti človek vmes?" "Zenica je ljubila drugega, nekega bogatega veletrgovca iz Stambula. Isla mu je ime. Ko je zvedel, da je njegova zaročenka izginila, jo je šel iskat. In iskal jo je po vseh deželah padišahovih pa prišel tudi v Egipt. In tam sta se srečala s tistim Kara ben Nem-sijem. Izsledil je Zenico, jo odpeljal in jo vrnil zaročencu. Ta jo je vzel s seboj v Stam-bul in jo poročil. Tako je bilo. Le eno bi rad vedel —! Kako da jo je tisti človek našel —." "Njegovo uročno oko mu je pomagalo!" je menil Habulam. "Vse vidi, vse najde! Saj je tudi strup našel v jajčniku! Kaj pa tisti, ki si mu Zenico prodal? Ali ni šel za njo, jo Isti ugrabil in se maščeval nad njim in nad Frankom?" "Seveda je šel za njo. Pa maščevanje mu ni uspelo. Sej-tan čuva Franka. In prav on, oziroma njegov tovariš, Omar mu je ime, ga je pozneje ubil v Stambulu. Vrgel ga je z galerije Galatskega stolpa." "Tisti Omar?" "Da. Beduin je, iz Alžerije je doma. Že od Odrina sem me preganjajo. Stari Črnogorec kar koprni, da bi se maščeval nad menoj." "Pa ga boš že ohladil!" "Mislim, da ga bom. In zato ga vzamem jaz. Miridit pa bi naj vzel tistega Omarja!" Ves čas sem je stal Miridit molče in s prekrižanimi rokami vhodu nasproti. Na Barud el-Amazatovo ponudbo pa je nevoljno zamahnil z roko in mirno povedal: "Mene tisti Omar danes nič ne briga." Zopet moram malo positna-riti, drugače pozabite, da bo prišel Črnošolec v Collinwood na 1. maja. Father Jager ga bodo pripeljali, pa tudi njegovega prijatelja slikarja, ki je tudi vrlo zal fant. Pa gra-ščakinja Elvira bo tudi nos prinesla ž njimi, se reče, za črnošolcem bo tiščala. To vam je namazana z vsemi žavbami sveta, kakor boste videli. Pa črnošolca vendar ni mogla zapeljati, preveč je bil zvest Ro-ziki, kar je za študfenta nekaj posebnega. Vsega vam pa ne smem po-tablat, boste že videli na 1. maja, ko bodo to igro igrali igralci od sv. Vida. Seveda bo ž njimi neprekosljiv režišer Father Jager. Veselični odbor je že tudi na delu, da bo vse poskrbel, da vam ne bo kaj manjkalo, da se ne boste pritoževali, češ, žejen sem bil, pa nisem nič dobil za piti; rad bi bil dobil sendvič, pa niso nič imeli za jesti. Veste, članice od podružnice št. 10 se dobro zavedajo, da se bodo velikonočne dobrote do takrat že porazgubile, zato so pa sklenile, da bodo za takrat vsega dobrega pripravile, da se komu kaj pripeti. Tako, vidite, bo za vse pre-skrbeljeno, za dušno in telesno potrebo. Vi pa sezite po vstopnicah, katere so na splošno po pol dolarja. To smo napravile zato, da bo imel vsak priliko videti Črnošolca. Dozclaj nismo nič sitnarile po hišah, zdaj enkrat vas pa bodo članice obiskale in vam ponudile vstopnice v prodajo. Naše žene in dekleta se vselej potrudijo, da vam pripravijo kar največ in najboljšega užitka. Na svidenje na 1. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. J. Kozely rod. Kdor ne verjame, naj gre pogledat Gregorčiča, kako trdno stoji. Žene in dekleta! Pomlad je tukaj. Le pripravimo se za okopavanje vrta, za sajenje cvetlic. Ne pozabite na rožen-kravt, rožmarin in rdečih nageljnov. Vse to bomo potrebovale za 14. in 15. maja pri slovenski narodni noši. Le prav lepo se napravimo. Lepo oš-petle in grnilke operite, pan-kelce zlikajte, mogoče avbi ali kapi kaj primanjkuje, če niso špice zamazane. Vse oprati in prišiti. Seve, najlepša bi bila nova. Bele robčke kupite, da bomo ž njimi goste pozdravljale, prav vse enako. Vse moramo imeti bele nogavice in črne šol-ne. Rujave nogavice ali beli šolni ne spadajo k narodni noši. Pa brez avbe tudi ne v parado. Dajmo se lepo napraviti. Lepa kapa, lepa ruta, lep bel ošpetel. Seve, pa tudi šopek mora biti, lep rdeč nagelj in roženkravt in rožmarin. Vabijo nas, da pridemo že v soboto 14. maja k Slovenskemu narodnemu domu na St. Clair Ave., da bomo slovesno sprejeli ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Torej se zares vse udeležimo oba dneva. Pozdrav vsem skupaj, Rozalia Zupančič. ---o-- ju na pustni torek popoldne, da so namreč možje iz vse vasi spravili nekaj denarja skupaj ter so kupili nekaj vina, žene so pa napekle raznih dobrot. Vse to so spravifi k vaškemu županu in so tam tisti dan jedli in pili, pa dobre čase imeli. Dostavil sem, da smo otroci izza vogalov prav milo gledali na vso to stvar, pa sline cedili. Torej, mislim, da nisem zapisal nič hudega. Tukaj v naši naselbini je pa ena oseba, ki je doma prav iz iste vasi kot jaz in mi je pisala pismo, štiri polne strani, češ, da je sramota, ker take stvari pišem o naši vasi. Seve, on ne ve, da se poleti oglaša slamnike in piknike, pozimi pa premog. Če je bilo pa napisano, da so otroci sline cedili, ni to nič napačnega in nič sramotnega. Otroci so sline cedili in jih še bodo, ker ni dobro vselej zanje, da pridejo na zabavo starejših. Posebno v starem kraju so starši vedeli, kam spada in kam ne spada otrok. Anton Vatovec Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Kandidat Jožef Finst, slovenski rojak, ki je v Sheboyga-nu, Wis., kandidiral za mestnega odbornika, se iskreno zahvaljuje slovenskim in drugim volivcem, ki so tako številno oddali za njega glasove pri zadnjih volitvah. Zmagal sicer ni, toda Mr. Finst pravi, da koraj-ža velja in bo zopet poskusil drugo leto. To je v resnici zna-čajen in kreposten slovenski fant. Pri delu v tovarni v Barber-tonu, O., se je težko ponesrečil rojak Anton Mišič, ki se nahaja v bolnišnici. MAM OGLASI Vsakega nekaj iz Jutrovega Pomlad je tukaj! Vsi so se začudili. "Ne —?" je dejal Habulam. "Si si torej izbral drugega? Morebiti tistega, ki mu pravijo hadži Halef —? Mislil sem, da si pogumne j ši —." Miriditu se je jezno zabli-skalo oko. Pa mirno je dejal: "Misliš torej, da mi manjka poguma?" "Da!" "Ker sem si izbral najmanjšega —?" "Da." "Kdo pa pravi, da sem si ravno tistega zbral?" "Prav nič ti ni dovoljeno misliti o meni! Morebiti boš tudi rekel, da mi manjka poguma, če seda j le izjavim, da nocoj nobenega od tistih ljudi nočem vzeti na sebe —?" Vsi so osupnili. Nekaj časa so molčali in potem je vprašal Habulam: "Misliš reči, da ne boš nobenega napadel?" "Da, tako mislim reči." "Tvoje- obnašanje bi bila nezvestoba do naše družbe —. Upam, da si govoril v šali —!" "Čisto resno sem govoril." (Dalje prihodnjič.) Letos nas je pa pomlad res narihtala. Že v marcu je bila prišla, v aprilu je bil pa zopet sneg. Ampak zdaj pa snega več ne bo. Jože Grdina je pisal v Ameriški Domovini, da je grmičjs v kulturnem vrtu že plačano. To je zapisal na 5. aprila. Mislil je, da bo takoj vse v cvetju, pa je bilo le cd snega vse belo. Blagajničar-ka, Marjanca Kuhar, zakaj si plačala? Bi bila raje počakala do maja. Tadcrat bo pa res vse cvetelo vsem nam v zadovolj-nost in tudi tvoja blagajna bi se napolnila do vrha. Prav vse se že pripravlja za 14. in 15. maja za naš zahvalni dan, da je kulturni vrt plačan. Tega je vsak pameten rojak vesel. Štiri spomenike imamo že v kulturnem vrtu, tri slovenske in enega srbskega. Še enega pričakujemo v kratkem in oh, da bi bil le slovenski. Saj smo Slovenci tudi dve tretjini plačali za vrt, torej smo opravičeni do več spomenikov. Nedolgo tega sem bila" v kulturnem vrtu in sem videla, da tam manjka dveh klopi. Kam so šle? Razbitih kosov tudi ni na tleh. Če le niso šle klopi po isti poti kot prvotna Cankarjeva soha. Morda mislijo pa tisto soho postaviti na tiste klopi. Kaj se ve. Najbolj stalno je doli, kjer je Simon Gregorčič. Ta spomenik je iz skale vsekan in s pomočjo tistih skal drži spomenik škofa Barage. Nasprotniki so vpili, da bo Baraga v grmovje padel, pa ^so se zmotili. Mi Primorci smo na skali rojeni, pa smo tudi na skali vzgojeni, torej trden in žilav Vsem se ne more ustreči! Tako smo brali v šolski letih prigodbo, kako sta šla oče in sin z oslom na trg. Kadar je sedel oče na osla, so ljudje kričali, da je to grdo, da on jezdi, sin mora pa peš zraven. Kadar je pa sin jezdil, so spet kričali, da je grdo od sina, da tako ošabno sedi na oslu, oče mora pa hoditi. Potem sta se pa oba spravila na osla in so ljtidje zopet vpili, da bo ubogo živinče poginilo pod tako težo. Torej, vsem ljudem se ne morem ustreči. In prav tako se je zgodilo nam direktorjem SDD. Še na letni seji meseca 'januarja smo bili sklenili, da bomo obhajali 10 letnico Slovenske delavske dvorane na 15. maja. Potem smo pa razvideli, da ta dan ne bi bilo uspeha, ker ima kulturni vrt isti dan veliko slavnost. In še nekaj drugih društev bo imelo tisti dan prireditve. Posvetovali smo se in sklenili, da odložimo slavnost na 29. maja. Pa so nam zdaj zopet druga društva v naselbini s slavnostmi na poti. Največ je pa to, da smo povabili dva pevska društva, da bi sodelovala ob tej priliki, namreč Cvet in Kanarčke. Ker pa oba zbora poučuje Mr. Seme, ki se ne more udeležiti na tisti dan, ker imajo Škrjančki v Euclidu koncert in tisti zbor tudi Mr. Seme poučuje. Radi tega smo praznovanje naše 10 letnice preklicali, ker prestavljati je ne moremo več, ker je že- prepozno. Ako Se bodo delavske razmere kaj izboljšale, bomo napravili pa jeseni. Prosim, da vsi delničarji to upoštevate. Mogoče bomo imeli takrat več sreče z našo slavnost j o kot sedaj. Še nekaj moram dati v javnost. Vsak, ki nekaj dela in želi delati, najsi bo v korist društev ali pa naselbine, dobi enkrat prav gotovo kritiko. Tudi jaz sem jo dobil. Na 21. februarja sem pisal dopis v Ameriški Domovini, da se bo vršila maškaradna veselica v SDD na Prince Ave. Apeliral sem, da se vsi po možnosti udeležijo. Na koncu dopisa sem pa še dodal nekaj starih običajev, kako se je godilo v starem kra- SUE MESTI 1,500 Romuncev prijetih radi velike zarote Bukarest, 21. aprila. Notranji minister naznanja, da je bilo nadaljnih 1,500 Romuncev prijetih. Bili so člani železne garde, neke fašistovske organizacije. Na njih domovih je policija dobila dokaze ,da so se zarotili, da izigrajo kralja Karla in ustanovijo fašistovsko vlado. Glasom načrtov voditeljev fašistov bi kralja prijeli prihodnjo nedeljo, ki je velikonočna na Romunskem. Prijet bi bil v cerkvi. -o- Mestu Rochester zna zmanjkati hrane Rochester, N. Y., 21. aprila. Trukmani v tem mestu, ki šteje 350,000 prebivalcev, so odšli na štrajk. Trgovci so doslej dova-žali svoje lastne zaloge in odjemalci morajo blago sami nositi j domov. Vsa prizadevanja pora-nati štrajk, so bila doslej brez uspeha. Unija zahteva 15 odstotkov zvišano ceno, da bi truk-nani dobivali minimum 72 cen-;ov na uro. VABILO V soboto 23. aprila se bo servirala okusna kokošja večerja, fina pijača na razpolago. Godba bo igrala. Prvovrstna postrežba. Prijatelji so vabljeni. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave. _(95) Kdor želi Lepe kokoši od 4-6 funtov težke, po 31c funt, grahaste piščance od 3-4 funte težke, po 33c funt, teletina za pohanje, 24-26c funt, teletina za filo, po 16c funt, male suhe šunke, po 20c funt, sveže vampe, 12c funt, lepa mlada prasetina po 22c funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. SKUPNI IZLET DOMOVINO Ker priredi Slovenska Ženska Zveza v Ameriki svoj izlet v staro domovino prihodnje poletje in sicer na brzopar-niku ILE DE FRANCE 22. junija 1938 smatram za najumestneje, da se tudi. drugi rojaki in rojakinje pridružijo članicam te Zveze na njihovem izletu ter skupno potujejo na obisk v svoj rojstni kraj—'v lepo Slovenijo, deželo mladostnih spominov, naravnih krasot in zanimivosti. Vsi rojaki in rojakinje, ki so to poletje namenjeni v stari kraj so vabljeni, da se priglasijo ca skupni izlet na 22. junija na znanem priljubljenem brzoparniku ILE DE FRANCE. .............._________\:ini-'/]immSitt:iiM Radi velikega števila potnikov vseh narodnosti v poletni potniški sezoni vas prizadete rojake še posebej opozarjam, da naj ne odlašajo s priglasitvijo in rezerviranjem prostora na parniku. Za rezerviranje prostora in vsa druga pojasnila se obrnite na AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland, O. (Slovenian National Home Bldg.) ^eneh JQne Najnižje cene za prve vrste meso! Teletina za filo, ft...........12l/2c Teletina za ajmoht, ft.....12V<>c Mleto meso, ft...................14i/2c Suhi špeh za solato, ft.....14-VgC Male suhe šunke, ft.............17c Teletina za pečenje, ft.........17c Govedina za juho, ft. ........12M>c Lepa slanina, ft.....................25c Teletina za pohanje, ft.........25c Matt Križman 1132 E. 71st St. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIK AVE, HEnderson 2878_ H M ► i H M M H M* B: TREBUŠNE PASOV« IN ELASTIČNE NOGAVICB aiui t polni tali*4*1. Pattllw* tudi p« poiti. IWandel Br«* Co. '16701 Water!-,* Rd. Cl«»al«»d, «• Fašisti v New Yorku lepem od legionarjev New York, 21. aprila. V Yorkville Casino se je zbralo si-loči kakih 2,000 članov, ki pripadajo k neki nemški fašistov-iki organizaciji. Zbrali so se, da praznujejo 49. rojstni dan Hitlerja. Predno se je seja začela, je piketiralo pred poslopjem kakih 200 članov neke proti-faši-rtovske organizacije, ki so nosi-!i napise: Doli s Hitlerjem! Toda ko so naci-fašisti odpeli ameriško himno in ;je dospela policija, so odšli. Fašisti so začeli zborovati. Govorili so nemško, ko vstane neki John Ma-thias, ki je izjavil, da je legijo nar in vprašal, če se bo angleško govorilo. Takoj je nastal boj, tekom katerega je bilo 30 oseb ranjenih. Sedem so jih morali odpeljati v bolnišnico. ■o Balincaarska tekma V nedeljo 24. aprila se vrši balincarska tekma za klobase za tri nagrade. Prva nagrada je za $3.00 klobas, šunke ali želodca, druga nagrada za $2.00 in tretja nagrada za en dolar. Ako bo padal dež se igra drugo nedeljo. Letos je podaljšan prostor in vse lepo gladko. Se priporočam, Mrs. Josephine Russ 951 E. 69th St. Ignac Slapnik, st. CVETIJČAR 6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson li26 Dve sobi se oddati v najem poštenim fantom. 7710 St. Clair Ave. (95) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Išče se posojilo v vsoti $1,200. Plačam 10 odstotkov. Posojilo je za eno leto. Koncem leta plačam še nagrado. Posojilo se rabi za plačilo licence za prodajo žganja. Sprejme se tudi družabnika, srednje starosti, aktivnega in zmožnega. Kogar veseli, naj izroči ime in naslov v urad tega časopisa pod šifro "Kavarna." (94) ISvete's Flower Shoppe< MISS FRANCES SVETE, lastnica 6130 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—smerne cen«. iif>i»r^aniriwTnri»i»rrm i i.......11.............. SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Fokličitc KEnmore 0808 2:>290 ST. CLAIR AVE. Iz Francije so deportirali 200 vohunov Paris, 21. aprila. Francoska vlada je začela danes z deporta-cijo nezaželjenih državljanov v namenu, da prepreči nadaljno špijonažo v deželi. 220 tujezem-cev je včeraj dobilo povelje, da morajo nemudoma iz dežele in lokalne policije so bile obveščene, da temeljito očistijo svoje okraje. Policija ni izdala narodnosti, h katerim pripadajo izgnani vohuni, izjavila je le, da je prepričana, da jih nobena država ne bo hotela sprejeti na svoje ozemlje JVIJZK.E, CEJVE Mleto mešano meso, ft---------------17c Fine suhe klobase, 3 ft.----------------95c Teletina za ajmoht, ft.---------------16c Domače suhe šunke, ft.--------------28c Domača mast, 2 ft._^______________29c Meso za juho, 2 ft. za_________________29c Sveži vampi in srca, 2 ft.'_ _-----------23c Suhi želodci, ft.______ J _------------32c Domači suh porks chops in butts, ffc. -----26c FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave. i 8 SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "PLANINA" priredi svoj PRVI KONCERT rj«::u:::::KU«mmmmmmmmm:mmtm««:«mm»:mm«im«««:«mmmw:»m«:«:: V NEDELJO 24. APRILA v Slovenskem Narodnem Domu v Maple Heights, Ohio Po koncertu sledi ples, in zabava. Vsi ste prijazno vabljeni. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 22, 1938 leko, zlatnino, klobuke, zlodje- ji varčnosti, en tisoč frankov, ve stvari, katere so trgovci iz- s katerimi sem hotel kupiti lep našli, da pogubijo dušo ženske, travnik, ki se je nahajal v sre-Sosedi so klepetali, no, jaz dini našega posestva." sem pa mislil, da je vse prav. V Daburonu je kar kipelo Ob krsti ji najinega sina, ka- od nepotrpežljivosti. teremu smo dali ime Jakob po "Naprej, le naprej!" je kri-mojem očetu, sem potrošil, da čal, kadar je Lerouge za trejo razveselim, in to kljub mo- nutek utihnil. naj končani svojo neumnost in se poročim. Nekega večera, ko sva se vrnila od ribarenja, in sem vstal od večerje, ne da bi se je dotaknil, je rekel oče: 'Oženi tiso vrečo bab j o, da boš vsaj lahko jedel.! Tega se prav natančno spominjam, kajti jezen sem bil, ker je oče z tako psovko oštel mojo ljubico. Vzrojil sem in bi očeta skoro ubil. No, danes pa vem, da kdor se ženi proti volji svojih staršev, da mora vedno trpeti." Pošteni pomorščak je g svojimi mislimi daleč posegel. Preiskcvalnik je skušal ga zavrniti zopet na pravo pot. "Dajte in pripovedujte naprej," reče. "Saj govorim, gospod, toda potrebno je, da začnem od za-začetka. Poročil sem se. Onega večera po obredih v cerkvi, ko so moji sorodniki in povabljeni prijatelji odšli, sem se pridružil moji ženi, ko zagledam mojega očeta, ki je sam sedel v nekem kotu in tihto jokal. Ganjen sem bil v srce; slabe slutnje so se mi pojavile, toda kmalu sem jih pregnal. Kako prijetni so namreč prvi šesti meseci z mlado, ljubljeno ženo! Zdi se vam, da ste obdani z meglo, ki spreminja trde skale v palače. In dve leti je šlo vse po sreči, ako odštejem nekaj manjših prepirov. Clau-dine je bila kot med z menoj. In prebrisana je bila! Zgrabila me je, zvezala in nesla na tržnico, kjer me je prodala, dočim sem bil jaz v popolni nezavesti, Njena največja napaka je bila v njeni zapravlji-vosti. Vse kar sem zaslužil — in tega ni bilo malo — vse je potrošila za cape. Vsak teden je imela kak nov okrasek, ob- Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN VLOGE v tej posojilnici 1 zavarovan® „d0, Xv^ir.V^A $5000 po Federal (Mj*!^jjjiJe^ Savings & Loan l lliiWll^tJ' il Insurance Corpn-s/®/ ration,, Washing-ton, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Vrtna motika .......39c Vrtne grablje—59c in več Vile za kopanje .....98c Pripravna vrtna orodja, vsak ........9c Evergreen vrtno škropilo, posebno za....29c 10 ft. vrtno apno, posebno za ........15c 8 kvt. namakalna posoda ............89c Samo škropilnik .....27c Pripravna samokol- nica, sedaj samo .$3.89 Stroj za rezanje trave, 4 kline, samo .... $5.89 Posoda za nabiranje trave .............79c Vrtna cev, 50 čev. $2.89 Vrtna cev, 25 čev.. .$1.59 Priprava za sežiganje smeti .. \.......89c POSEBNO NA TRAV NEM SEMENU Greenvue travno seme, ft...........20c City Park, travno seme, ft...........29c Pan American travno seme, ft...........35c Sylvan Shady Spot travno seme, ft. ... 49c Bela detelja ........49c Onion sets, special, ft 10c LOMA JE NAJBOLJŠE GNOJILO NA SVETU 1 funt ............10c 5 funtov ..........45c 10 funtov ..........85c 25 funtov ........$1.50 50 funtov ........$2.50 100 funtov ........$4.00 Vsak dan imajo člani vaše družine potrebo za telefon . . da pokličejo prijatelja na drugi strani mesta ... ali da pokličejo zdravnika ... da se domenijo za sejo ali party . . ali da samo naroče grocerijo in si prihranijo utrudljivo hojo, Kupite sedaj in prihranite ZAVASKY HARDWARE 6011-13 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 5141 DOVAŽAMO ZASTCVNJ Če ga potrebujete tako pogostokrat, zakaj bi ne imeli1 telefona doma? Prinese vam dospevše klice. Je pri roki za nočne sile. Stane prav malo. i THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Vabilo na VELIKO PLESNO VESEUCO «r katero priredi DRUŠTVO SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ ob priliki 11 letnice v nedeljo 24. aprila v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti Vstopnina samo 25c—Igrala bo dobra godba "Gospod," odvrne Albert, "gospica Klarica, ko mi je dovolila sestanek, se je zanesla i na mojo čast." "In vi bi raje umrli kot omenili ta sestanek?" ga prekine Daburon nekako ironično. "To je vse lepo, gospod, vredno ne-kdajnih kavalirjev." "Jaz nisem noben junak, kakor vi mislite, gospod," odvrne jetnik. "Ko je Klarica zvedela o moji aretaciji, sem bil prepričan, da bo šla do skrajnosti, da me reši. Toda mogoče so novico skrivali pred njo, ih tega sem se bal." Albert je govoril priprosto, odkrito. Kar je govoril, je imel tudi v mislih in čutil. Daburon je obžaloval svojo ironijo. "Gospod," reče sedaj s prijaznim glasom, "vrniti se morate v zapor. Sedaj vas še nikakor ne morem izpustiti, toda v samotno celico ne greste več. Postopali bodo napram vam z vso pozornostjo, ki gre jetniku, katerega krivda ni dokazana." Albert se prikloni in se mu zahvali. Stražniki ga odpeljejo. "In sedaj smo pripravljeni za Gevrola," reče sodnik napram svojemu pisarju. Novi jetnik stopi v sobo. Bil je eden onih ljudi bolj majhne, toda čokate rasti, močan kot hrast, železnega ustroja in s pogledom, katerega ne morete ustrahovati. Lase je imel belo sive, rdečo brado, obraz in roke obžgane in zarjavale od vremenskih ne-prilik, od potovanja po morjih in po suhem. Spomladanske posebnosti imejte tebi on PRI ROKI Njegove dolge in debele roke, očrnele, trde, polne žuljev J so kazale na izredno divje živ- ' ljenje. 1 V ušesih je imel velike uha- s ne v obliki sidra. Opravljen je bil kot normandijski ribič, ka- J dar se obleče, da gre mesto ali na potovanje. .' Šerif ga je moral s silo pah- ' niti v urad. 1 Volk od obrežja je bil pre- 1 strašen. Daburon ga opazuje in 1 kmalu dožene kakšnega člove- < ka ima pred seboj. . ! Brez dvoma je bila to oseba, j katero je opisala neka priča 1 v Jonchere 1 "Vaše ime?" vpraša sodnik. : "Pierre Lerouge." i "In vi ste v nekakem sorod- 1 stvu s Claudino Lerouge?" "Njen soprog, gospod." Kaj, mož žrtve, živ, dočim policija niti vedela ni, da je imela Claudina sploh moža, : pač pa so jo smatrali za vdovo ! "Ves svet je mislil, da je bila Claudine vdova," reče sodnik, "in to je tudi sama zatrjevala." "Da, da, tako sva se med seboj pomenila. Povedal sem ji, da nimam ničesar več opraviti z njo." "A tako! Mogoče veste, da je ona sedaj mrtva — da je postala žrtev silovitega zločina?" "Policist, ki me je pripeljal sem, mi je to povedal, gospod," odvrne pomorščak in obraz mu potemni. "Hudobna ženska je bila!" pristavi z nizkim glasom. "Kaj, vi, njen mož, jo opravljate?" "In dober vzrok imam za to, gospod. Oh, moj oče, ki je že mrtev, me je ob pravem času svaril pred njo. Toda smejal sem se, ko mi je rekel: 'Pazi se ali ti bo pa nečast prinesla v hišo.' Mož je imel prav. Radi nje me je policija lovila kot steklega psa. Vsepovsod, kjer je policija poizvedovala za menoj, so ljudje začeli govoriti: 'Aha, najbrž je zakrivil kak 1 zločin.' In tu sem sedaj pred sodnijo! Gospod, kakšna sra- < mota za mene! Lerougovi so bi- i li vedno pošteni ljudje, od oče- j ta do sina, od postanka sveta. Beseda Lerouga je tako dobra kot pisana prisega koga druze- i ga. Da, da, bila je slaba žen- : ska; mnogokrat sem ji pove- : dal, da ne bo doživela dobrega konca." "To ste ji povedali?" "Več kot stokrat, gospod." . "Zakaj pa? Le povejte, prijatelj, nič se ni treba bati, saj ne dvomimo vašim besedam. Kdaj ste jo pa tako pametno svarili?" "Oh, tega .je že dolgo časa, gospod," odvrne pomorščak. "Odkar sem jo prvič posvaril, je preteklo že trideset let. Imela je navado, da se je vmešavala v intrige velike gospode. In to jo je uničilo. Govorila je, da, dobiva denar, ker skriva tajnosti gospode, jaz sem ji pa rekel, da je to sramota. Kdor misli, da bo srečno živel, če prejema denar od gospode, da zakriva njene zločine, ta je podoben onemu, ki si je postal postelj s trnjem, pa misli, da bo sladko zaspal. Toda vte-'pla si je v glavo in tako je nadaljevala." "Vi ste bili njen mož," pravi Daburon, "imeli ste pravico zapovedati ji, da vas uboga." Pomorščak se udari po čelu in globoko vzdihne. "Gorje, gospod, nasprotno! Jaz serr( moral vedno poslušati." Sodnik je vedel, da s posameznimi, kratkimi vprašanji ne bo prišel nikamor naprej. Najbolje je, če mu pusti pripovedovati kar naprej, in če zaide , s pota, ga lahko takoj zavrne. . Na tihem je pa Daburon klel Gevrola, ker se ni pokazal" v uradu in bi mu lahko s par besedami zadevo takoj pojasnil. "S kakšnimi intrigami pa se je vaša žena pečala?" vpraša sodnik. "Le pripovedujte, toda resnično. Izvedeti moramo polno resnico od vas." Lerouge položi svoj klobuk na stol. Potem pa začne vrteti svoje prste in močno praskati glavo. "Povedati vam moram," začne Lerouge, "da je od tega minulo že 35 let, odkar sem se v St. Jeanu prvič zaljubil v Claudino. Bila je čedna, zanimiva dekle, in glas njen je bil slajši od medu. Bila je najlepše dekle na deželi, ravna kot hrast, mehka kot lipa, močna kot linijska barka. Njene oči so bleščale kot star mošt. Imela je črne lase, bele zobe in njeno dihanje je bilo pihljanje morske sapice. Težava je bila le, ker ni imela niti enega centima, dočim je naša družina živela prav ugodno. Njena mati, ki je bila vdova že 36 let, ni bila nič kaj spoštovana, toda moj oče je bil najbolj pošten mož v Franciji. Ko sem povedal staremu možu, da se nameravam poročiti s Claudino, je začel preklinjati. Osem dni pozneje me je poslal v Porto na barki nekega naših sosedov. Vrnil sem se po preteku šestih mesecev suh kot slanik, toda zaljubljen pa dvakrat bolj. Čutil sem, da me tudi ona nekoliko ljubi, ker sem bil fest mlad fant in je več kot eno dekle gledalo za menoj. Končno je sprevidel moj oče, da z menoj ne more nikamor, da ginevam od dneva do dneva in da bom najbrž sledil materi na pokopališče, pa je rekel,