★
jra
PHIHDBSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din	TRST četrtek 7. oktobra 1948	Spedizione in abbon. postale r, __ 1 Al p Poštnina plačana v gotovini Ote V. J.UIO
SkS^ttno	s šovinistično	O ■? 0 d)
Mestna obe na škodo s	sina zahtev ilovenskeg	a ukrepe a šolstva
Mestna občina in mnenja, da obstoje v Trstu »nepotrebne" in »nespametno organizirane" slovenske šole
2 mestne občine smo dobili po-0«10 o problemih, s katerimi se e bavil občinski svet na svoji seji - Ponedeljek 4. t. m. Pri slučajnostih je predvsem zanimiv odsta-£.»>ročila, kjer je goyora o vpenja )u, ki ga je sprožil svetnik Cum-glede «note», katero je občina seH * sePtemt)ra t. 1. poslala pred-stvu cone. V tej noti je bilo Vora o razdeljevanju šolskih od°t s s*rani vojaške uprave, rist 6re na^ imeli popolno ko-Vs ^iovenci. Ker je odstavek nad 'e zanimiv in kaže, da je tudi ob-
činski svet odločno nasproten ustanavljanju sloyenskih šol, ga dobesedno prevedemo:
«Dasi ni nobenega namena, da bi se na kakršen koli način hotelo osporavati slovenski manjšini pravico do svojih šol, je treba omeniti, da ta enakopravnost z italijanskim prebivalstvom gotovo še ni vzrok, da bi obstajalo enako število slovenskih in italijanskih šol in sredstev. Nota mestne občine očita vojaški upravi, da je dovolila ustanovitev novih slovenskih šol vseh vrst in stopenj, ne da bi
Mednarodne je naše	gospo
ePred drugo svetovno voj-® Je bilo značilno za evrop-0 gospodarstvo nezadosten ar°<tni dohodek in pomanj-Snie kapitalov, kar pomeni n<itno oviro za kapitalistični vzvoj. Zlasti je bilo to značil-0 za Francijo in Italijo, pa Ucii za Vel. Britanijo. Plačil-
® bilance so postajale vedno Pasivne (Vel. Britanija akt^6 od ia3 milijonov funtov v v l- 1929- na 70 milijonov iv ieta 1938) in so privedle začasne ustvaritve gospo-e£rsfcih blokov: blok britan-'f9a funta — francoski impe-
rij
avtarkija in italijansko-
tniško-podonavski blok. Police druge svetovne vojne ° Ustvartte sledeči položaj: ':asno popolno odsotnost Jt^kega tržišča, propad ka-* alističnega sistema v. čLr-' vah bivšega podonavskega j. “> infiltracijo ameriškega Gpifala v britanski in fran-, imperij, ki s tem prene-,a biti avtonomni gospodar-znoti. Vravnovešenje pla-
si«
bilanc teh držav posta-lLnaraonosi nemogoče (v l• n..s znaša deficit Vel. Brita-IsL 875 milii°nov funtov. I.
s 400 milijonov in 1947 575 l t li°nov funtov; za Francijo
74 miliiard franJC0V, t-
ker ■36 milijard), zlasti še, ;0 Je vodstvo vojne zahteva-
1)2ro-f0rnna sredstva in 7>o-c“o prav tako radikalen 0 emi]c kapitalov v letih 1940 1946.
_ hjprej so pošli investirani
h _
!iia;
®Pitali, tako britanski (5 mi-
farjev v ZDA in Jušni zriki) kakor francoski in
zlat driav’ pozneje pa tudi «o h■itl rezerve v kreditih■ To <hn Plačilna sredstva za ha£r}S7ee dobave po prvotnem Pl e (V	^cash and carry* —
l0 i 1 ln odpelji. Ko fe posta-nsno, da so ta sredstva ma osttia in nezadostna, je
°nOres zda izglasoval mar-
ietn zakon o posojilu in na ta -u ~~ <and and lease*. Ves Meas s° dršave-konsln ce Uti-Poln 9lecie naročil vedno po-raie° ax>tonomijo in disponi-s krediti po lastni volji. $ei Uec v°ine je sicer prine-i>ojtin toda ugotovitev, da je spor/* razrusila evropsko go-ve £rstvo, ki potrebuje obno-daj xlpari'lmport banka je te-Poror°tovila v sv°iem letnem dn llu' da Je treba najti <tza »leg e’ so odvisne od ZDA drua	nainujnejših potreb,
Pos0°-j f°rmul°, kajti zakon o h jih	in najemu ne krije
drUa?otreb Po dolarjih. Po
urner-,lt-rani va so se znaSli
hatif! . izv°zniki pred alter-cy0 °-' oH zmanjšati produk-pa	mirnodobno stanje ali
^est- trllsco, ki naj nado-710(11*1° dosedanji izvoz **"
c   -j > .»vvi« Tl a
ko j ai te0a zakona>. Medtem darsh Evropo in njeno gospo-ha.trir ° uniievala vojna, so Pile S6C stoodstotno okre-illrl\iv°- eJconomski potencial: ki je r^sfca proizvodnja ZDA, znaš„ J93S znaSald 32.2 odst. 'hdust .<?nes 60 odst■ svetovne ki j riiske proizvodnje• Izvoz, 3,17 ^en1en zo loto 1938 na dvign-,arde dolarjev, se je 1944 , nd 14,25 milijard v l. lev vn.na 14.50 milijard dolar-°dpU(- ' l947. Pri izvozu ZDA m llu e na izvoz v Evropo 5.2 \ i94~d dolarjev ali 37 odst. v • med tem ko je bil ta
delel leta 1939 komaj 1,30 milijarde dolarjev. Nasprotno pa se uvoz ni bistveno spremenil: ZDA so uvozile n. pr. leta 1920 za 5,28 milijard dolarjev in so to število prekoračile komaj leta 1947 s 5,74 milijard dolarjev (od tega iz Evrope le za 817 milijonov)• Upoštevati je dalje, da predstavljajo nad 60 odst. vsega izvoza gotovi izdelki in le ostalo odpade na surovine in polizdelke.
v luči teh številk je seveda resnost alternative, ki jo iznaša poročilo banke, vse drugače razumljiva. Politična koncepcija mednarodnega ekonomskega sodelovanja v smislu ustanovne listine OZN, ki je v tedanji «Rooseveltovi dobi* še vodila politiko Washing-tona, je privedla do ustanove UNRRA-e. Novembra 1943 je bila ustanovljena Uprava za pomoč in obnovo OZN in sicer z obveznim prispevkom v višini 1 odst- narodnega dohodka (v istem letu) onih dr-"av-članic, katerih ozemlje ni bilo zasedeno od sovrainika. Res je sicer, da so ZDA prispevale 3/4 od celokupnega fonda 3.695 milijonov dolarjev, toda vanj so prispevale tudi druge driave. Zato so šla nakazila vsem drlavam, ki so bile zanje upravičene■ Kakor bi rekli Američani, je bilo to še v «Rooseveltovi dobi*-.. Medtem pa se je mednarodni politični položaj temeljito izpre-menil. Vodilni krogi ameriškega monopolističnega finančnega kapitala, ki se je kakor smo videli, med vojno silno okrepil (dobički ameriških trgovskih druib znašajo n. pr. v letu 1947 17 milijard dolarjev, po podatkih o plačanih davkih. Kje pa so še skriti profiti!), so hiteli v notranji politiki rušiti vse oblike Rooseveltove gospodarske ureditve — New Deala in ukrepov medvojne zakonodaje. Skladno s tem so v zunanji politiki zavzeli protisovjetsko stališče. «Mi smo giganti gospodarskega sveta, naj bo to komu všeč ali ne- V bodoče je sistem gospodarskih odnosov odvisen od nas...* (Truman v govoru 6. marca 1947).
Toda malo pred tem je bila vendarle ustanovljena v okviru OZN, na podlagi resolucije Ekonomsko-socialnega sveta dne 3. oktobra 1946 Evropska ekonomska komisija (EEK) z nalogo, da v-mora v svoji začetni fazi posvetiti pozornost predvsem ekonomski obnovi driav-članic OZN, ki jih je vojna opustošila*. Tretje zasedanje te komisije od 26. aprila do 8. maja t- l. je sicer pokazalo, da so njeni organi posvetili pozornost doslej le tehničnim vprašanjem zapadno-evropske industrije, toda diskusija je obravnavala vprašanje evropskega gospodarskega sodelovanja dokaj pozitivno in, rekli bi, tudi uspešno- Seveda je to pred vsem zasluga delegacije Sovjetske zveze, ki je odbila poskuse ZDA in Anglije, da bi izpremenili tudi ta mednarodni forum «v sredstvo za osvajanje evropskih trlišč in podrejevanje gospodarstva evropskih drtav političnim in vojaško-strateškim interesom teh velikih drčav*. Nasprotno pa je predlagala so-
se prej posvetovala s krajevnimi merodajnimi organi in ne glede na številčno razmerje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. Mestna občina, ki mora vzdrževati in preskrbovati srednje in ljudske šole, lahko to stori kolikor so te potrebne glede na naravni razvoj šoloobveznih otrok. Nesorazmerje, ki ga je na ta način izvedla vojaška uprava nalaga poleg vsega drugega mestni občini to, da mora ta za slovenske šole mnogo več potrošiti kot sorazmerno troši za italijanske. Mestna občina opozarja, da ne bo mogla izpolnjevati dolžnosti, ki jih nalaga zakon, če se ne bo izvršila delitev šolskih poslopij, zavodov in šolskih sredstev na podlagi dejanskega števila šoloobveznih otrok, ki tukaj bivajo, in na podlagi resničnih potreb izobrazbe. Zaradi tega naj ne ustanavljajo nepotrebnih in nespametno organiziranih šol. Za zaključek so predlagali, naj bi bilo to vprašanje postavljeno pokrajinskemu šolskemu svetu.*
Prva, ki se je očitno veselila te odločitve občinskega sveta, je bila včerajšnja «Voce libera» Sicer pa ni nig čudnega, saj se je bobnenju šovinističnega tiska proti slovenskim šolam, kateremu sta stala na čelu <(Giornale» in «Emancipazio-ne» pridružila uradno še mestna občina.
Vse jezuitsko zavijanje, da sicer nočejo na noben način ovirati izobrazbo v slovenskem jeziku, da pa so veliki stroški za vzdrževanje novih šol in opozarjanje na razne tehnične težkoče ne more pač skrivati dejstva, da so se tudi delegati vseh italijanskih šovinističnih strank v občinskem svetu edini z «Lune-dijem», «Giornalom» in «Voce li-bera» v tein, da nočejo slovenskih šol v Trstu. Prav tako je smešna
opazka jezuitov okrog «Giornale di Irieste«. Ta je V svoji naivnosti Šel tako daleč, da si je drznil napisati trditev, češ da imamo mi Slovenci v Trstu preveč šol. Pri tem se je skliceval celo na razmere v Italiji, kjer so številna mesta s 50 tisoč prebivalci in vendar nimajo toliko šol, kakor Slovenci y Trstu. (Povsem naravno: Sloyencey pa je v Trstu več!).
Dejstvo je pač to, da gospodje na mestni občini ne gledajo na slovenske šole z načelnega stališča, kjer nimajo nobenega oprav-ka razna denarna vprašanja, pomanjkanje prostorov itd. Besedilo
mirovne pogodbe z Italijo določa, osnovne človečanske pravice in s tem pravico, da se naši otroci učijo na slovenskih šolah, m to vseh vrst in stopenj, ne glede na naše številčno razmerje z Italijani. Od teh svojih pravic pa Slovenci ne bodo odstopili niti za ped. Zato naj si šovinisti na mestni občini ne delajo nobenih utvar, da bodo z raznimi ugovori osp.oravali našim šolani, kajti miloščine naš narod ne prosi. To, kar ima sedaj, 'e dosegel s svojo borbo. Poleg vsega tega pa slovenski davkoplačevalec prav tako izpolnjuje svoje obveznosti, kakor italijanski in zato ima
iste pravice kot italijanski davkoplačevalec.
Šovinistično leglo na mestni občini pa je pokazalo to, kar je v ponedeljek o njej napisal fašistični «Lunedi>), da «...so se občinski krogi še pred 1914 borili proti ustanovitvi slovenske šole v središču mesta...« Da se je to dogajalo tedaj, še razumemo: toda sedaj, po zmagi nad fašizmom in rasističnimi teorijami, se pač upravičeno ču. dimo, da anglo-ameriške oblasti, ki se ponašajo s tem, da so uvedle Človečanske pravice, dovoljujejo še naprej tako ogabno gonjo proti slovenskim šolam.
Povišanje cen
in njegove posledice
Bogomolov obsoja delovanje
gospodarskega in socialnega svela OZN
Višinski bil na seji varnostnega sveta - ZSSR zahteva istočasno uveljavitev predlaganih konvencij o nadzorstvu nad atomsko energijo in o prepovedi atomskega orožja
PARIZ, 6. — Na današnji seji politične komisije ie sovjetski delegat Malik na tozadevno vprašanje britanskega delegata Mac Nei-la odgovoril, da SZ zahteya istočasno uveljavitev predlaganih konvencij, in sicer konvencije o nadzorstvu nad atomsko energijo in konvencije o prepovedi atomskega orožja.
Popoldne se je diskusija nadaljevala in nato preložila na jutri zjutraj. V krogih skupščine OZN se goyori, da bo v Pariz prišel sovjetski pomočnik zunanjega ministra Gromiko in bivši delegat pri OZN, ker je najboljši izvedenec v. vprašanju OZN.
Koroški Slovenci
odločno zavračajo plebiscitno proslavo
CELOVEC, 6. — Dopisnik lan-1 va «nestrankarska» in !<demokra-juga javlja: Deželna vlada in ko-1 tična» organizacija «Heimatwerk» roški reakcionarni tisk sta pova-
bila prebivalstvo Koroške na slovesno proslavo 10. oktobra. Na ta dan je bil pred 28 leti — 1Q. oktobra 1920 — koroški plebiscit. Se pred vojno so se morali koroški Slovenci ob času plebiscitnih proslav zatekati v gozdove in biti pripravljeni na teroristične akcije fašističnih in vsenemško nastrojenih elementov. Takšni elementi z Ma-ier-Kaibitschem in Steimacherjem na čelu so bili poglavitni pobudniki proslav, ki so jih vselej izrabljali za to, da so lahko preganjali koroške Slovence.
V zvezi s pozivom deželne vlade za letošnjo proslavo plebiscita piše bilten tiskovnega urada Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško med drugim naslednje:
«Eo navodilih koroške deželne vlade 10. oktobra lanskega leta niso proslavili kot državnega praznika. Letos pa je deželna vlada objavila razglas, ki v njem izrecno poziva prebivalstvo na proslavo 10. oktobra v Celovcu. Tudi no-
,(nadaljuje na 2. strani),
«Qualche inesattezza»
ali namerni falsifikati
<11 Lavoratoren se izgovarja, da je šlo pri prevodu le za <NEKATERE NETOČNOSTI*. Brihtnejših izgovorov pač ne morejo najti. Vsak otrok ve, da je tudi najbolj površnemu prevajalcu nemogoče zamenjati oopravda-noa (legittimamente) z umožda* (tor-se, puo darsi). Po vseh dosedanjih izgovorih, Je danes tudi vrabcem na strehi že znano, da uredniki Vidalije-vega glasila ne bolehajo le na kronični moralni in idejni revščini, ampak da vodijo protijugoslovansko gonjo le zato, ker je to potrebno njihovi *li-niji, sloneči na klevetanju, obrekovanju, blatenju in potvarjanju dejstev.
Se primer o njihovi logiki. Ce tBor-ba» piše, da v sporu med CK KPJ in CK VKP(b) Stalin nima prav, je za Vidalijevo glasilo taka trditev hkrati tudi žalitev Stalina, ker po njihovem mnenju ni mogoče, da bi Stalin ne imel vedno prav. Zakaj? To ni jasno. Sklepati pa bi se dalo, da zanje neka trditev ni pravilna, ker to izhaja iz njene notranje razvidnosti in logičnosti, ampak samo zato, ker Jo postavlja neka priznana osebnost. Gre tu sicer za neko posebno logiko, a te smo se že davno otresli in jo zavrgli. Po taki logiki se dandanes še diskutira le na področju teološkega razodetja večnih resnic; med marxisti pa do danes niso poznali takega običaja. Njegov pojav v mednarodnem delavskem gibanju predstavlja eno največjih nevarnosti, celo večjo kot jo morejo predstavljati najbolj zakrinkani manevri razred-i nega sovražnika,
poziva mladino na proslavo «naj-večjega praznika Koroške«. Mi smo že večkrat dokazali — piše tiskovni urad OF — da 10. oktober 1920 pomeni zmago nemške politike nasilja in pangermanske ideologije, zaradi česar smo proti proslavljanju tega dneva. Ce slavi koroška deželna vlada 10. oktober kot »zmago demokratičnih misli« in kot «dan manifestacij za Avstrijo«, potem je to potvarjanje zgodovine, kar najbolje dokazuje dejanski organizator plebiscita Steimacher s svojo knjigo o plebiscitu, ki ima naslov «Zmaga v nemški noči« in je izšla na Dunaju.
Hans Steimacher zavzema danes položaj izvedenca avstrijske ljudske stranke za Slovensko Koroško. Ni dvoma, da svojega stališča ni spremenil in da je bližnja plebiscitna proslava delo istih ljudi, ki so vodili ln organizirali plebiscit leta 1920. Proslaya pomeni samo novo izzivanje narodnostne mržnje in nov poziv k preganjanju koroških Slovencev. Zato koroški Slovenci odločno zavračajo svojo udeležbo na plebiscitnih proslavah. Da je ta plebiscit res potvoril njihovo voljo, so koroški Slovenci najbolje dokazali v narodno-osvobo-dilni borbi, ko so z lastno krvjo izrazili svojo neomajno voljo po priključitvi k svoji matici — Ljudski republiki Sloveniji.
282 Jugoslovanovi!Me Amerike se ie vrnila v domovina
BEOGRAD, 6. (Tanjug) — V splitsko pristanišče je prispela jugoslovanska prekooceanska ladja Partizanka s četrto skupino povratnikov iz Južne Amerike. Na ladji je 282 Jugoslovanov ter 115 bolgarskih, sovjetskih, čeških, madžarskih in albanskih državljanov. Ko je ladja prispela v Split, jo je pozdravila velika množica ljudi. Povratnike so sprejeli in pozdravili predstavniki ljudskih oblasti, jugoslovanske armade in množičnih organizacij.
Novi zakoni v ČSR
PRAGA, 6. — Češkoslovaška ljudska skupščina ee je danes po treh mesecih sestala na plenarno zasedanje ter je razpravljala o načrtih zakonov o obrambi republike in o reformi državnih sodišč. Oba dva načrta sta bila soglasno odobrena. Pred glasovanjem je pravosodni minister Cepička v govoru izjavil: «Nov zakon predstavlja izraz moči ljudske demokracije tako kakor je bilo pri zakonu o amnestiji Odobrili ga bomo takoj, tako da ne bomo izgubljali niti trenutka v našem delu za zopetno zgradnjo države.
Na seji gospodarske komisije je danes sovjetski delegat Bogomolov kritiziral delo gospodarskega in so. cialnega sveta ter Marshallov načrt.
Gospodarski in socialni svet, je dejal Bogomolov, delujeta predvsem proti onim državam, ki imajo šibko gospodarstvo in ki so trpele zaradi vojne. Položaj ostaja v bistvu mučen tako v Evropi kakor v Aziji. Proizvodnja najnujnejših predmetov ni dosegla »predvojne ravni. V številnih državah je opaziti resne pojave inflacije, ki otežkoča življenje delavskega razreda.
Bogomolov je nato kritiziral komisijo za Daljni vzhod. Glede Marshallovega načrta je izjavil, da ima gospodarski in socialni svet izključno egoistične namene in vodi politiko diskriminacije do onih držav, ki ne sodelujejo v Marshallovem načrtu. Poudaril je, da vodi ta načrt v suženjstvo države, ki so nanj pristale. Dalje vsiljuje načrt Evropi ameriško ideologijo ter služi za zgraditey pregrade, ki naj loči zahodni svet od Sovjetske zve. ze, ter je vezan na vojaške načrte ameriške vlade.
Kritiziral je končno Mednarodno banko, ki tudi vodi politiko diskriminacije.
Na seji komisije za bilanco in upravo so češkoslovaška, ukrajinska in sovjetska delegacija ponovno protestirale, ker je bilo včeraj Papanku dovoljeno govoriti pred komisijo, kar je očitna kršitev ustanovne listine OZN,
Na seji četrte komisije se je argentinski delegat uprl sprejemu po-ročila o upravljanju avtonomnih dežel, ker to poročilo priznava britansko suverenost nad Falklandskim otočjem.
OZN je prejela pismo Somalske narodne zveze in Zveze somalske mladine, s katerim zahtevata usta novitev neodvisne Somalije, ki naj združuje ozemlja bivše italijanske Somalije, francoske, abesinske iri britanske Somalije ter Kenije. Pismo pravi, da se je 95% somalske-ga prebivalstva izreklo proti povratku italijanske uprave.
Varnostni svet je danes začel razpravljanje p ((berlinskem vprašanju«. Navzoč je bil tudi sovjetski delegat Višinski. Za Ukrajino je bil navzoč član ukrajinske delegacije Tarašenko. Višinski in Ta-rašenko se ne bosta udeležila diskusije, kakor sta izjavila na včerajšnji seji Varnostnega sveta.
Prvi je govoril ameriški delegat Philipp Jessup, ki je dejal, da so zadevo postavili pred Varnostni svet v smislu šl. 7. ustanovne listine, ker zahodne države smatrajo, da predstavlja »blokada« Berlina ogrožanje miru. Jessup je dalje izjavil, da se ameriška vlada ne bo nikoli odrekla svojim pravicam v Berlinu «pod pritiskom sile«. Trdil je dalje, da so «dale ZDA do-kaz izredne potrpežljivosti«, da pa se to ne sme tolmačiti kot šibkost Trdil je tudi, da povzroča sovjetsko postopanje glad v zahodnih sektorjih Berlina.
Navedel je nato razne ukrepe za-hodnih oblasti v Berlinu in govoril o pogajanjih s sovjetskimi predstavniki ter zatrjeval, da konec koncev ni zahodnim državam »ostalo drugega nego spraviti zadevo pred Varnostni svet«. Končno je dejal, da so »trije« pripravljeni sklicati svet zunanjih ministrov pod pogojem, da se prekliče ((blokada« Berlina,
Na popoldanski seji je govoril britanski delegat Cadogan, ki je v glavnem ponovil argumente ameriškega delegata in nato polemiziral glede odločitve sovjetskega delegata, da se ne bo udeležil diskusije. Pri tem je dejal, da je britanska vlada »pripravljena izvesti yse resolucije, ki jih bo (<s svojo
modrostjo« Varnostni svet izgla soval.«
Francoski delegat Earodi, ki je nato govoril, je polemiziral s sovjetsko noto od 3. t. m. in dejal, da je bilo postavljeno pred Varnostni svet edinole »vprašanje blokade Berlina«. Omenil je nato načelni sporazum, ki so ga dosegli v Moskvi, in pri tem obtožil sovjetskega vojaškega poveljnika, da je kriv neuspeha nadaljnjih pogajanj,
Nato se je seja zaključila in prihodnjo sejo bo sklical predsednik.
on v »lil
PARIZ, 6. *— Prilično začudenje je izzvala vest, da je predsednik Truman poklical v Washington zunanjega ministra Marshalla. Ni ver. jetno, da bi imel ta poziv kako posebno ozadje, temveč splošno mnenje je ,da gre le za obveščevanje, ki si ga Truman želi direktno od zunanjega ministra. Marshall mora imeti še v petek v Parizu govor na nekem kosilu in tako bo odpotoval še le v petek zvečer ter bo prispel v Washington v soboto zjutraj. Kot poročajo iz Washingtona, se bo Marshall vrnil zopet v Pariz v nedeljo ali ponedeljek. Zaradi konference z Marshallom je predsednik ZDA odpovedal nekatera zborovanja v okviru volivne kampanje, ki bi jih moral imeti na severu države New York.
DAKAR, 6. — Ker je‘prof. Co-syns zbolel, je odhod Piccardove ekspedicije na mesto, kjer bi se morala' znanstvenika s svojim posebnim potapljalnim čolnom spustili v morske globine, odložen.
Zvišanje cen, ki ga je odredila okupacijska uprava, je povzročila med prebivalstvom veliko pobitost in nezadovoljstvo, v kolikor ta ukrep- na še bolj surov način poslabšuje že itak slabe gospodarske razmere delavskega razreda. Ker se sindikalne organizacije, kakor izhaja iz tiska, še vedno razgovar-jajo, kako preprečiti, da bi okupacijska vojaška uprava zadala tržaškemu prebivalstvu in še posebej delavcem, ki živijo od mezd, ta hud udarec, smo vprašali za mnenje o vsem tem tov. Vojmirja in Luxo, bivša člana izvršilnega odbora ES.
VPRAŠANJE: Kakšne bodo po vašem gospodarske posledice med delavskim razredom zaradi zvišanja cen, kakor ga misli uvesti okupacijska vojaška oblast?
ODGOVOR: Posledice med delavskim razredom bodo take, da bo zmanjšanje kupne moči sedanjih mezd in plač pomenilo odvzeti delavskemu razredu sleherno možnost, da za dosti najnujnejšim življenjskim potrebam, kajti če primerjamo, da so delavci pri dosedanjih cenah prejemali mezdo, ki je krila približno 60 odst. življenjskih potrebščin, bo sedaj s temi povišanji padla njena kupna moč za približno nadaljnjih 15 odst., je jasno, da bodo ta povišanja najhujši udarec, kar jih je proletariat, delavski razred utrpel od leta 1945 do danes.
VPRAŠANJE: AU mislite, da bodo ta povišanja prizadela samo delavski razred in njegovo domače gospodarstvo, ali pa vse prebivalstvo?
ODGOVOR: Znano je, da zmanjšanje kupne moči neizbežno zadene vse mestno prebivalstvo. Ce velika množica potrošnikov nima možnosti nakupovanja, občuti to posebno trgovski in industrijski sloj, ki proizvaja najnujnejše artikle široke potrošnje. Zaradi tega povznroči sleherno zmanjšanje kupne moči nujno tudi zmanjšanje trgoinne in proizvodnje ter s tem podpira pot za nadaljnje odpustitve, s čemer vedno bolj slabša že itak kritičen položaj v našem mestu.
VPRAŠANJE: Iz česa po vašem mnenju izhaja to poslabšanje gospodarskega življenja v našem mestu?
ODGOVOR:	Mislimo, da
položaj pripisati dejstvu, da okupacijska vojaška uprava ni dovolj brigala, da bi potencirala in razširila našo trgovino in našo industrijo s sklenitvijo tovrstnih dogovorov z vsemi državami, ki to želijo, in še posebno z državami našega zaledja. Okupacijska vojaška uprava je z razširitvijo MarSal-lovega načrta na naše mesto praktično izključila sleherno možnost potenciranja našega gospodarstva, v kolikor je Marshallov načrt sredstvo za plasiranje ameriških proizvodov na svetovnih trgih in še posebno na evropskih trgih. Jasno je torej, da tisti, ki ima za to interes, ne more govoriti (če ima oblast v rokah), da bi obstajalo kakršno koli gospodarstvo, ki bi konkuriralo ameriškemu. Poslabšanje gospodarskega položaja v našem mestu je prva posledica konkretnega izvajanja omenjenega načrta.
VPRAŠANJE: Kako se bi po vašem mnenju dalo preprečiti poslabšanje gospodarskega položaja?
ODGOVOR: Za to je, potrebno prvič, da delavci začnejo s pomočjo svojih sindikalnih organizacij odločno borbo, da prisilijo vojaško upravo, da odstopi od izvajanja teh ukrepov, ki pomenijo napad na življenje delavcev samih in njihovih družin, in da s to borbo izolirajo vse one voditelje Delavske zbornice, ki s svojim postopanjem preprečujejo akcijo. Dalje, prisiliti vojaško oblast, da podvzame akcijo za sklenitev industrijskih in trgovinskih dogovorov z državami našega zaledja.
VPRAŠANJE: Ali mislite, da akcija,
je
ki jo vodijo sindikalne organizacije, lahko prepreči, da se ukrep vojaške ^prave izvede?
ODGOVOR:	Najprej moramo
omeniti, da ni bilo do sedaj nič uspešnega napravljeno v tem smislu. Kot potrdilo bodi, da so se cene nekaterih živil že zvišale. Drugič. akcija sindikalnih organizacij se je do sedaj omejila na navadne resolucije ali na zavzemanje bodisi pisanega ali ustnega stališča do vojaške uprave, ali pa na polemiko med njimi. Tretjič, iz tega, kar dajejo razumeti sindikalne organizacije, sledi, da nimajo nobenega namena oddaljiti se od zavzete linije.
vprašanje: Ali mislite, da do ctališče, ki so ga zavzele sindikalne organizacije, lahko koristilo delavske, mu razredu, ki se bori za svoj obstoj^
ODGOVOR: Kar se tiče stališča Delavske zbornice, se mi temu ne čudimo, ker je znano stališče, ki ga je ta vedno zavzemala glede vprašanj delavstva, v kolikor je zagovornica Marshallovega načrta v Trstu in zato dela vedno v skladu s tistimi, ki hočejo ta načrt iz-mjati pri nas. Ni prvikrat, da ja Delavska zbornica ob poizkusih Enotnih sindikatov, da se najde sporazum za skupno akcijo glede vprašanj kakor prepoved odpustov, in številnih drugih vedno skušata odvrniti ali zavreti sleherno konkretno akcijo delavcev, da bi se delodajalcem in vojaški upravi preprečila uresničitev njihovih načrtov.
Kar pa nas zaskrblja, je postopanje ES, ki po našem mnenju ln mnenju številnih drugih delavcev ni v sklodu z razredno sindikalno linijo, pač pa daje občutek, da te hote skuša obiti to vprašanje^ Praksa dokazuje upravičenost zaskrbljenosti nekaterih tovarišev, ki so pred kratkim na seji izvršilnega odbora poudarjali nevarnost, ki bi jo predstavljala priklopiten k Delavski zbornici, ker bi na podlagi preteklih izkustev ta uspela preprečiti, da bi delavci konkretna in jasno izrekli svojo besedo v stvari. Zaradi tega se ne moremo strinjati z linijo, ki so jo zavzeli ES, ki stremi za tem, da privede delavce k pasimzmu in da s temi tako Delavski zbornici kakor okupacijski vojaški upravi možnost izvedbe omenjenih načrtov. To »e pomeni, da nasprotujemo sporazumom z Delavsko zbornico o mnogih! vprašanjih, toda ti sporazumi morajo temeljiti na dejanski volji da borbe in ne na generičnih frazah. Pri čitanju tiska in poslušanju govorov Radicha in Destradija dobimo jasen vtis, da se onadva tako bojita borbe, da sta zaradi tega pri zavzemanju stališč ne samo za množicami, pač pa celo na repu Delavske zbornice. Spričo tega ne bo moglo stališče, ki so ga zavzele sindikalne organizacije, prinesti nobene koristi delavskemu razredu, VPRAŠANJE: Kakšna bi morala bi. ti po vašem sindikalna akcija, ki bi v teh okoliščinah lahko prinesla konkretne koristi delavskemu razredu?
ODGOVOR: Je več načinov si?w dikalne akcije, ki po važnosti vprašanja lahko mobilizira delavstvo in prebivalstvo z načinom agitacije, najbolj prikladna položaju, pri čemer pa mora konkretna aktivb-zacija širokih množic ostati. Zaradi tega bo v bližnji bodočnosti, če se bo hotel doseši kak pozitivem uspeh glede sedanjega povišanja cen, potrebna odločna mobilizacija delavskega razreda in najširših plasti prebivalstva na tem vprašanju in prenehati z obešanjem na rep Delavske zbornice, ki so se ga sedanji voditelji ES lotili, ker predstavlja Delavska zbornica rumen in delodajalski sindikat v službi imperializma, ki hoče podjarmiti naše, gospodarstvo interesom anglo-ameriškega finančnega in trgovinskega velekapitala.
Priziiaiije londonskega .-Timesa**
Propadli so vsi napori
za uničenje grške demokratično vojske
Atenska vlada prosi neprestano vlado ZDA za pomoč
ATENE, 6 — Agencija Tanjug je objavila sledeče poročilo informacijske službe generala Markosa: Med bitkami na Gramosu so demokratične enote pregnale sovražnika z njegovih položajev v Petri, Areni, Muki in Katu. Cete generala Markosa so zajele velike količine sovražnega vojnega materiala med borbami na odseku Larise v Tesa-liji pri krajih Kucero, Guniza, in Toma. Na hribu Orthis so pa demokratične čete odbile sovražne ofenzive).
Radio Svobodna Grčija poroča, da so enote demokratične vojske, ki operirajo na tesalskem sektorju, vkorakale v tri vasi na ravnini med Lariso in Trikkalo. Prav tako so enote demokratične vojske vkorakale v vas Palestro blizu Florine v zapadni Makedoniji. V vzhodni Makedoniji pa so demokratične enote pričele protiofenzivo na odseku severno od Papadosa in v teku borb, ki so trajale štiri dni, so prizadejale monarhofašistom izgube, ki znašajo tri sto mrtvih in ranjenih.
Pet partizanov, ki jih je monar-hofašistično vojaško sodišče obsodi lo na smrt, so danes usmrtili v Trikkali v Tesaliji.'
Kot poroča Tanjug, razpravlja londonski «Times» o položaju v Grčiji. Pri tem priznava, da so vsi napori monarhičnega poveljstva za uničenje demokratične vojske propadli. List priporoča vladnim četam «odmor in reorganizacijo«, vendar pa istočasno izraža strah, da je lahko «vsako premirje koristno upornikom«. Dopisniku zlasti ne da spati »strnjenost in sposobnost gveril-
cev« in «njihovo ojačeno delovanje v pokrajinah, ki so daleč od meja« Končno poudarja list, da bo treba povišati grškim monarhistom kredite, zato da bodo postali bolj sposobni.
Agencija Tanjug nadalje poroča, da je dekan iz Canterburyja, dr. Hewlett Johnson poslal romunskemu državnemu odboru za pomoč grške mu ljudstvu pismo, v katerem kritizira politiko vmešavanja v notranje grške zadeve s strani laburistične vlade. Johnson poudarja, da je treba dati grškemu ljudstvu mož nost, da si svobodno izbere obliko svoje vlade.
Osvoboditev CSR po RA
se je pričela pred štirimi leti
PRAGA, 6. — Češkoslovaški tisk obširno piše v zvezi s četrto obletnico, odkar so stopile na češkoslovaško ozemlje čete sovjetske armade in prvi češkoslovaški korpus, ki je bil formiran v Sovjetski zvezi. Članki v listu ((Obrana Lidu« govore o junaštvih sovjetskih voja kov, ki so se borili za svobodo in neodvisnost Češkoslovaške republike. Tudi minister narodne obrambe general Svoboda je počastil junaštvo, s katerim so se sovjetske čete in češkoslovaški korpus borili za osvoboditev države. Brez Rdeče armade, je zaključil general Svoboda, bi bil zlom Nemčije nemogoč, kakor bi bila nemogoča osvoboditev in neodvisnost Češkoslovaške.
Solidarnost
z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost
Za obsojene tovariše in njihove družine so prispevali: Prejšnji zne* sek 190.191 lir.
Gropajc Lucijan 50, Lenger Dominik 100, Albin Bubnič 100, Košuta Stanko 100, Smerdelj Ivan 50, Kraus Egon 100, Knapp Stanislav 140, Ma. ganja Marija 100, Maganja Marij Z60, Mahnič Alojz 100, Pisent Ml-riuccia 100, Selbaus Edi 150, Tullio Tomasi 50, Luša Viktor 50, Luša Katerina 20, Luša Ivan 20, Luša Vojko 10, Spetič Maks 500, Možina Boris 400, Petkovšek Albert 500, Gruden 500, Fertolja Mirko 300, Cunja Ljubo 100, Škabar 100, Manfreda Francka 500, Zadnik Ivanka 50, Arri Lucilla 300, Stoka Stani-slav 200, Venturini Angel 500, Mozetič Marija 200, Albreht Pavel 500, Rončalj Ivan 300, Ellero Anna 100, Sedmak Albin 100, Slavec Anton 50, Gorkič Josip 500, Frančeškin Alojz 300, Mospelli 300, Turk Joško 200, Race B. 500, Slama Natalija 300, Slama Ernest 300, Mauri 300, Kofol Ignicij 300, Štolfa 300, Brajnik Slavko 200, Babič 1000, Modic Milena 300, Lah Milan 200, Udovič 200, Balfi 500, N.N. 150, Samsa Mara 200, Uršič Marija 200, Pertot Marino 200, družina Race 500, Manfreda Ana 100, Pauzin 400, Canzia-ni 200, Strniša 200, Mosettig 500, družina Žerjal iz Boljunca 600, Rebula L. 100, Spadaro 200, Genzo Sergi« 100, Flego D. 500, Gerk F. Zenone Mario 200, 2erjal Albin 100, Sancin Anton 100, Pavletič Marino 500, Vatta Viktor 100, Pečar M. 150, Kovač Jože 100, Krajgher Breda 300, Dujc Miroslav 150.
Do sedaj nabrano 217.241 lir Prispevke je pošiljati na upravo Primorskega dnevnika v ni. R. Manna 29.
Mednarodno pogodbe
in naše gospodarstvo
(Nadaljevanje s 1. strani)
vjetska delegacija, naj komisija preučuje vprašanje razvoja industrije v poedinih evropskih državah in vprašanje pomoti za odpravo tehničnih, finančnih in trgovinskih ovir, ki bi se pojavile, za popolno izvedbo	obstoječih načrtov
razvoja osnovnih vej industrije in za povečanje proizvodnje neobhodno potrebnih surovin pod pogojem polnega izkoriščanja lastnih naravnih virov. Zanimivo je, da predstavniki industrijskih driav predloga niso mogli odbiti ter je bila obravnava preložena na predlog Švedske na prihodnji plenum, ki naj zadevo prouči najkasneje do 30. novembra t. I. Diskusija je pri tem podčrtala tri stvari: 1. da je industrializacija industrijsko zaostalih detel zgodovinska nujnost, 2■ da bodo te detele kakor koli izvedle svojo industrializacijo, 3. da industrializacija lahko samo koristi splošni ekonomski rekonstrukciji Evrope. Med obravnavo o •nPregledu evropskega ekonomskega položaja in njegovih perspektivah*, dokumentu, ki ga je izdelalo tajništvo OZN (tal, pristransko le skozi kapitalistične naočnike), je sovjetska delegacija predlagala, da izdela EEK predloge: a) glede povečanja blagovnega prometa med evropskimi, pa tudi ostalimi deželami in b) glede dajanja dolgoročnih in kratkoročnih kreditov evropski trgovini brez omejitve suverenosti deZel—dolinic. Tu se popolnoma jasno postavlja vprašanje gospodarskih odnosov med evropskimi državami na osnovi demokratičnega sodelovanja z namenom, da se čimprej odstranijo posledice vojne v evropski ekonomiki.
Imamo tedaj dve obliki med-narodnaga gospodarskega sodelovanja: eno, kakor jo očrtu-jejo gornji predlogi sovjetske delegacije v EEK, in drugo, ki je dobilo svoje konkretne oblike v Marshallovem planu. Sporazumi v Betton Woodsu, ki so ustvarili Mednarodni monetarni fond in Mednarodno banko za obnovo, namreč ne pridejo v poštev, ker so ti dve ustanovi postavili pod «de facto* — kontrolo ZDA, brez ozira na to, da imata ti dve ustanovi razmeroma nizek osnovni fond, ki je namenjen kratkoročnim kreditom.
Govor Marshalla 5. junija 1947 na univerzi Harvard in zakon z dne 3. aprila t. 1-, tako imenovani cEconomic Co-operation Act*, ki je dal končno obliko ERP-nalrtu (Euro-pean Recoverg Program) in določil njega organizacijo ECA (Economic Cooperation Admi-nistration), je oblikoval svojevrsten način mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki ga ekonomika, vsaj v tem obsegu ne, doslej ni poznala■ Bistveni značilnosti sta: kršitev načela driavne suverenosti v političnem smislu, v ekonomskem oziru pa preziranje dejstva, da se je svetovni trg razdelil v dve, čeprav nasprotujoči si polovici■ Namreč, v trg na kapitalistično-monopollstič-ni osnovi, ki ga popolnoma obvladujejo ZDA, in na trg socialističnega gospodarstva, odnosno gospodarstva, ki je na poti v socializem.
Ne nazadnje se pojavlja zato odpor mnogih evropskih držav, zlasti Se malih, industrijsko dobro razvitih in tako imenovanih driav-nevtralcev, ki so znane kot dobre zasčitnice interesov lastnih kapitalistov ob realističnem upoštevanju
M jugoslovanskega lopniSlva
BEOGRAD, 6. (Tanjug) — Jutri bo jugoslovanska vojska prvič slavila dan jugoslovanskega topniitva
V	spomin na dan, ko je bila 7. oktobra 1941 ustanovljena prva partizanska baterija v Srbiji. Tega dne so partizanski borci te baterije z ognjem iz svojih topov uničili neko letalo na letališču v Kraljevu. Vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil maršal Tito je odredil, naj se 7. oktober slavi kot praznik jugoslovanskega topništva.
Maršal Tito čestita
hrabremu miličniku
BEOGRAD, 6. Tanjug) — Maršal Tito je danes sprejel člana narodne milice Milana Diordjeviča, ki je pred dnevi rešil na beograjski postaji otroka treh let. V trenutku, ko je brzovlak prihajal na kolodvor, je Djordjevič opazil, da se je otrok nenadoma oddaljil od matere. Pognal se je, da bi rešil otroka, toda ni Imel več časa, da bi se še povzpel na hodnik. Vrgel se je na tla med tirnice z otrokom ob strani. Otrok je ostal nepoškodovan, miličnik pa je odnesel lažje poškodbe. Maršal Tito mu je čestital za njegovo plemenito dejanje, s katerim je reš^J človeško življenje, ter mu je daroval zapestno uro,
stvarnega stanja. Navedli bi za najnovejsi čas primer Švice, kjer je zapisal glavni ravnatelj Švicarske banke dr. Shaef-fer v članku iMeje sodelovanja* dne 3. t. m. tole o ERP planu: «Ker pri podpori Evropi ne vodi ZDA samo filantropija, marveč zaščita lastnih „zdravih’ interesov, bo pač isto moralo biti dovoljeno tudi Švici»• Nadalje je trdil avtor v članku, da pomenijo določbe zakona z dne 3. aprila kršitev ekonomske suverenosti, za švicarsko valuto, ki je krepka valuta, pa tudi precejšnjo nevarnost (Američani predlagajo nasplošno devalvacije valut, s čemer so uspeli v Franciji in deloma v Italiji) ter je zatrdil, da znaša švicarski doprinos k skupni stvari evropske obnove doslej v raznih oblikah 2 in pol milijarde frankov, kar da predstavlja tolikšno obtežitev na posameznega prebivalca Švice, da bi nanesla, računajoč število prebivalstva ZDA, znesek IS milijard dolarjev < torej približno višino ERP-kredi-tov). Pristavlja, da je napravil ta račun, da ne bi morda obtoževali Švicarjev sebične nevtralnosti...
Ze od poprej so nam znani slični glasovi in pritožbe. Dejstvo je namreč, da sta Vel. Britanija in Francija, sklica-teljici pariške konference 16 driav (C E EC) prevzeli vlogo prodajnega agenta ZDA pri zapadnoevropskih odjemalcih, da bi tako iztrgali zase nekaj več in zato toliko pritiskata na vse male driave■ Pričeli sta akcijo: bilateralne ali regionalne carinske unije — ekonomske unije — enotna ekonomska unija — zapadnoevropska federacija. 18. novembra 1947 se sklene začasni plačilni sporazum med driavami Benelux, Francijo in Italijo, 1- januarja t• l. olivi carinska unija driav Benelux, podpisan je sličen dogovor glede spprazuma med Francijo in Italijo, vrste se obiski drlavnikov in vrste se razni posveti.
Kalejo pa se tudi znaki, da zlasti Britanci mislijo tudi na drugačno koncepcijo za primer da Marshallov plan ne uspe. Sem spada predlog o ustanovitvi evropsko-afriškega gospodarskega bloka z namenom tvzdrievati ravnotelje med ZDA in Sovjetsko zvezo* (sir Stafford Cripps dopisniku Pa-ris-presse, grof Sforza na II. pariški konferenci 16 driav). Trenja med Anglijo in ZDA je bilo in je še vedno dovolj, zlasti v pogledu uvoznih omejitev in sklepanja preferenčnih pogodb, za katere sl hoče pridr-lati Anglija čim več svobode. Glede tega je bilo mnogo sporov na konferenci za . statut Mednarodne trgovinske organizacije v Havani, ki se je vlekla od novembra 1947■ do marca tega leta.
Za Evropo pomeni ERP-plan potenciranje neenakomernega razvoja kapitalizma, ker bo, kot končna posledica, zavrl industrijsko proizvodnjo in trgovino deiel zapadne Evrope. Njegova teorija, namreč, da more «kapitalistično gospodarstvo najti zadovoljivo in u-spešno ureditev s tako imenovano mednarodno ekonomsko planifikacljo pod vodstvom dežele z najmočnejšim in naraz-vitejšim kapitalizmom*, pomeni veleimperializem in prav slabo skriva svojo voljo gospodariti Evropi v povsem sebične namene. Razen tega pa je dognano, da planiranje ni mogoče, dokler se obdrli kapitalistični sistem produkcije.
V nasprotju s takim stališčem je načelo svobodnega sodelovanja ob mobilizaciji in uporabi lastnih virov. Ta pot je edina, ki preostaja zapadno-evropskim driavam, ako hoče jo braniti lastno produkcijo in ji omogočiti izvoz. Tako bi imela n. pr■ Italija interes iz-valati v delele britanskega funta, v Vzhodno Evropo in na Balkan. To je, v delele, za katere je njena produkcija ekonomična, in ki so pripravljene plačati izdelke italijanske industrije po cenah, ki krijejo produkcijske stroške. Isto velja seveda tudi za trlaško industrijo-Končno je treba opozoriti, da Marshallov plan ni alfa in omega za reševanje ekonomskih problemov. Kajti v ZDA samih se pojavlja tudi le <tWallaceov plan* s povsem drugačno politično vsebino• V Evropi pa javlja Reuter 2. t. m. o novi izjavi drlav-članic Evropske ekonomske komisije, da tso sporazumne v ugotovitvi, da je sodelovanje med Vzhodno in Zahodno Evropo na področju trgovine, industrije in poljedelstva bistveno za obnovo Evrope*. Obolevatelji plana ERP utegnejo tedaj do-liveti še marsikakšno presenečenje.
ECO
TRŽAŠKI DNEVNIK
rovanj
Način, s katerim je bila zaključena zadeva bolniškega zavarovanja INADEL in sistem, ki so ga uporabljali pri ustanavljanju tega (4 zdravniki za 5.000 rednih članov, h katerim moramo prišteti še približno 7.000 družinskih članov), velika in obširna propaganda po vseh časopisih o zadnji iznajdbi modernega zavarovanja, so nam jasen dokaz, s kakšno nepremišljenostjo so postopali v tem primeru tisti, ki imajo danes nalogo upravljati to ozemlje. Imenujemo jo le nepremišljenost, ker nočemo uporabljati drugega bolj ostrega izraza, kajti način ustanavljanja tega bol. niškega zavarovanja nam pač ne more vliti velikega zaupanja.
Hvalili so se na dolgo in široko, da si bodo lahko v3i obvezni člani, ki bodo končno rešeni birokratič-nega postopanja bolniške blagajne, lahko po svoji volji izbirali zdravnika, čeprav dobro vedo, da je ta problem, obenem z nekaterimi drugimi, nerešljiv za sedaj. Delavci so že takoj v začetku sprevideli po raznih pomanjkljivostih, da je vsa ta stvar le prevara, ki ima ta namen, da škodi interesom delavskega razreda. Zato so takoj pokazali svoje nezaupanje ter niso nasedli niti tistim redkim pristašem INA-DEL-a, ki so obkladali delavce z raznimi očitki, češ da so individualisti ter nimajo dovolj čuta za kolektivnost.
In ti ljudje se hvalijo, da so zelo zadovoljni z novo ustanovljeno INADEL ter so pri tem pozabili, da so se razmere bolniškega zavarovanja za tržaške delavce precej izboljšale tako, da je postala bolniška blagajna že nekako tradicionalna. Eozabili so tudi prav gotovo, da imata provinci Trenta in Bolzano, kljub temu da tvorita sestavni del Italije, svojo samostojno bolniško zavarovanje.
V	pričakovanju, da se ti začetni nedostatki popravijo in ker se ne morejo več širokoustiti o svobodni izbiri zdravnika, hočejo sedaj prepričati delavce, da daje INADEL direktno in indirektno zavarovanje; pozabili pa so seveda, da uživajo prvo delavci že dolga leta in da se drugega le malokateri poslužuje, ker je izplačevanje zelo komplicirano ter je mnogo nižje od resnične vsote.
«Teoretiki» novo ustanovljenega INADEL ostro napadajo monopoliste bolniškega zavarovanja, medtem rišejo z ostrimi potezami temen birokratični sistem uprave bolniške blagajne; obenem pa čisto nedolžno priznajo, da tudi INADEL ne bo mogel storiti bog ve kaj, ker je kategorija zelo slaba. Zato trdijo, da je treba to bolniško zavarovanje povečati ter ukreniti tako, da bo lahko to zaključilo razne pogodbe s tukajšnjimi lekarnami.
Med tem pa še vedno narašča ogorčenje med delavci in se celo iz dneva v dan stopnjuje; vojaška u-prava, ki pa je za to odgovorna, pa še vedno molči in čaka, kako se bodo dogodki razvijali.
Poudariti moramo, da vojaška u-prava samo čaka, med tem ko daje proste roke občini in njenim voditeljem, da delajo v prid INADEL-a.
Občina je dala celo na razpolago razne govornike, ki imajo nalogo pokazati vsem tistim »nezadovoljnežem«, katerim ta nova ustanova ni pogodu, kakšna zdravila so jim predpisali zdravniki ter morajo seveda še posebej poudariti, da so si lahko zdravnike sami izbrali. Da bi še bolj «olajšali» delo vsem tem zdravnikom in seveda tudi svojim člankom, so ustanovili celo posebne
informacijske urade, ki imajo nalogo napotiti člane na pravilne od. delke. Poglejte si no, kakšen ogromen aparat si je ustvarilo to novo bolniško zavarovanje, med tem ko je trdilo, da obsoja birokratičen postopek bolniške blagajne. Kaj bo šele takrat, če se bo ta INADEL res povečal?
Delavci še vedno pričakujejo, da bo vojaška uprava sprevidela, kam vodi ta njen ukrep ter ga bo ukinila in s tem dala ponovno možnost vsem delavcem, da si sami izberejo bolniško blagajno, y katero bi hoteli biti vpisani.
Proces proti Saxon Millsovi
v petek
Včeraj bi se moral vršiti proces proti gospej Saxon-Millsovi, toda na predlog vojaškega tožilca kapitana Dyea je sodišče razpravo ponovno odgodilo do petka 8. t. m. Z včerajšnjim dnem je bil proces že tretjič odgoden. Sicer pa za obtoženko ni ničesar hudega, ker je itak na začasni svobodi, čeprav so ji odtegnili potni list. Na vsak način je ta primer svojevrsten, še sedaj namreč ni obtožnica proti obtoženki pripravljena.
Zahtevamo preklic
ukazat o povišanjn cen
Okupacijski' vojaški upravi, gen. Gaither
TRST
Me žene iz SKEDNJA odločno protestiramo proti ukrepu vojaške uprave glede povišanja cen.
Omenjeni ukrep ne moremo tolmačiti drugače kot ponovni napad na naše delavstvo, že itak v težki gospodarski stiski, od katerega se neprestano zahteva vedno novih nepotrebnih žrtev v prid namenom tukajšnje vojaške uprave v sklepu Marshallovega plana.
Za to krivično gospodarsko politiko pada odgovornost na okupacijsko vojaško upravo, ki namenoma odklanja sklepanje gospodarskih pogodb z našim naravnim zaledjem, katere bi edine bile v dobrobit vsem panogam naše trgovine, industrije in s tem preprečile že tolikokrat očitano bedo in brezposelnost tisočim someščanom.
Ker je zima kmalu na vratih In problem oskrbe naših otrok in družin sploh prihajajo vedno bolj do izraza, se v takih okoliščinah ne moremo strinjati s takimi ukrepi, za kar enodušno zahtevamo od vojaške uprave takojšnji preklic istih.
Zasedbeni vojaški upravi, gen. Gaitherju
TRST
Zene okraja SV. JUSTA energično protestirajo proti zasedbeni vojaški upravi zaradi izdanega ukaza za splošno povišanje cen. V tem vidijo pritisk s strani vojaške uprave, ker ne upošteva težkega življenjskega stanja ljudstva. Medtem ko bi se morala pobrigati v prid brezposelnih se obratno ukvarja za uresničenje Marshallovega načrta, neupoštevajoč, da bi lahko ponudili trgovsko industrijski sporazum z našim zaledjem. Zato zahtevamo takojšnji preklic tega ukaza, kajti v nasprotnem primeru se bo položaj v naši coni še poslabšal.
mm m
Četrtek 7. oktobra
Justina, Večegoj
Sonce vzhaja ob 6.10, zahaja ob 17.34. Dolžina dneva 11.24. Luna vzhaja ob 11.57, zahaja ob 20.06.
Jutri 8. oktobra Simeon, Briga
SPOMINSKI DNEVI
7. oktobra 1941 je bila ustanovljena prva partizanska baterija v Srbiji.
PRESKRBA
Razdeljevanje mila. Danes bodo v mestu in podeželju začeli razdeljevati 200 gr mila na odrezek XIV-27/28 živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 30. t. m. cena 275 lir za kg.
Olje za tovarniške, podporne, civilne in vojaške menze. Odgovorni navedenih menz naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila oljčnega olja za prvo polovico tega meseca.
ENOTNI SINDIKATI
Kongres pekov. Danes 7. t. m. ob 17 bo na sedežu v ul. Conti 11 kongres pekov članov ES. Dnevni red je sledeč: 1. Poročilo o delovanju dosedanjega upravnega odbora. 2. Volitve1 novega upravnega odbora. 3. Slučajnosti. Vsi člani naj se udeleže kongresa.
Lesna stroka. V soboto ob 18.30 se bo sestal upravni svet.
Ob tednu „Za našega dijaka“
od 1Q. do 17. oktobra 1948
Od svojega ponovnega rojstva v. letu 1945. do danes je Dijaška matica z uspehom izvrševala svojo nalogo do naše dijaške mladine na Tržaškem ozemlju. Koliko slovenskih dijakov, in dijakinj je bilo že deležnih njene nesebične pomoči! Mnogi 50 dobivali šolske knjige na posodo iz njene podporne zaloge, druge je oskrbovala s šolskimi potrebščinami, tretji po so prejemali od Dijaške matice denarne podpore. Pa ne samo to. Dijaška matica je pomagala potrebnim dijakom tudi s tem, da je zanje plačevala razne pristojbine, prevzela stroške za zdravnika in zdravila in dajala mnogim dijakom in dijakinjam iz oddaljenih krajev p odpore za vožnjo v šolo z železnico ali avtobusom. Veliko je bilo število dijakov, ki so prihajali v dijaški dom k učnim uram, pa tudi na hrano, a redko kateri izmed njih se je vzdrževal sam. Večinoma so dobivali hrano brezplačno ali po zelo znižani ceni. Največ Pa je morala Dijaška matica žrtvovati za vzdrževanje dijaškega doma, v katerem je imelo v preteklem šolskem letu popolno oskrbo 140 dijakov in dijakinj, ki bi sicer zaradi oddaljenosti le težko redno obiskovali šolski pouk. Razumljivo je, da je vse to zahtevalo velikih denarnih žrtev. Zato poziva Dijaška matica vse poštene Slovence na Tržaškem ozemlju, da ji priskočijo v tednu »Za našega dijaka«, ki bo od 10. do 17. oktobra, na pomoč s kakršnim koli prispevkom v. denarju ali naravi. Tudi s skromnim darom bodo omogočili marsikateremu marljivemu dijaku, da bo uspešno dovršil svoje šolanje. Pri tem naj se zavedajo. DA BO NOVA, DOMAČA, LJUDSKA INTELIGENCA SKUPAJ Z NAŠIM OBRTNIKOM IN TRGOVCEM NAJBOLJŠE JAMSTVO LEPŠE *BODOCNOSTI SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU!
OSREDNJI ODBOR DIJAŠKE MATICE V TRSTU
Sožalje
Včeraj zjutraj je tov. Pečarju Maksu, nameščencu pri uredništvu «primorskega dnevnika* nenadoma umrla hčerka LJUBICA.
Člani uredništva in uprave izrekajo užaloščenemu očetu in družini svoje iskreno sožalje.
Kulturni večer
pri “Simonu Jenku,,
Prosvetno društvo »Simon Jenko* priredi danes 7. t. m. ob 20.30 kulturni večer s sodelovanjem vokalnega kvinteta »Fantje s Krasa* ter mladinskega tamburaškega zbora z Rocola pod vodstvom tov. Gerdola.
Med odmorom bo izvoljena volivna komisija za občni zbor, ki bo kmalu.
Burja zahteva žrtve
2e dva dni imamo v Trstu precej hudo burjo, ki dosega ponekod do 110 km hitrosti in nam naznanja. da je za letos minila kopalna sezona in toplota. Burja pa zahteva tudi svoje posebne žrtve, kakor je že prvi dan vrglo nekega zidarja v Barkovljah z njegovega odra.
Tudi včeraj je metalo strešnike s streh in odtrgalo sedem čolnov v kanalu na Ponterossu. Fonoči pa je povzročila burja šc cestno nesrečo blizu Bazovice. Proti polnoči se je 23-letni Marsič Milan iz Bazovice 190 v družbi dveh tovarišev vračal z motornim kolesom preti domu. Na nekem ovinku jih je zajel burjin naval, da jih je rajprej zavrtelo v krogu in nato zagnalo s ceste. Dya izmed potnikov sta zletela na obcestni travnik in jima ni bila hudega. Marsič pa je priletel na kup gramoza, kjer je dobil več poškodb, zlasti na obrazu. Z avtom civilne policije so ga odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na opazovanje.
Prvi roditeljski sestenek v dijaškem domu
V	nedeljo 1*. oktobra bo ob * uri dopoldne v prostorih dijaškega doma v Trstu, ulica M. Buonarroti 31, prvi roditeljski sestanek v novem šolskem letu. Pozivamo vse starše, katerih otroci so bili za šolsko leto 1948-49 sprejeti v dijaški dom, kakor tudi tiste, ki so zaprosili Dijaško matico za kakršno koli drugo pomoč, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, ker bodo na njem dobili vsa potrebna navodila in pojasnila.
ftometnakampanja v praksi
Avtomobili civilne policije in vojaški kamion spravljajo pešce pod svoja kolesa
Včeraj se ie zgodila kar cela vrsta prometnih nezgod, pri katerih je imela glavno vlogo civilna policija s svojimi vozili in pa zavezniški vojaki, pri katerih pa je to že običajna stvar.
Včeraj ob 8.25 je hc.tel 15-letni Abrami Edenio iz Milj prečkati cesto y bližini gledališča Rossetti, ko ga je povozil od strani avto VU in ga vrgel po tleh. Abrami je dobil pri nesreči več ran in ga je šofer vozila Giorgio Bonifaccio ta-
4Cuhjuho.
Novi (Simi
Moje univerze
Po daljšem presledku za prvima dvema deloma Gorkijeve trilogije «Detinstvo» in «Med ljudmi» predvajajo v Kinu ob morju ta teden tretji in zadnji del »Moje univerze*.
Medtem ko v prvih dveh delih režiser Donskoj Marko prikazuje zgolj realistično, pa je dal temu delu bolj polemičen ton s slikami, ki zastavljajo vprašanja in probleme, in pa besedami, ki skušajo: nanje odgovoriti.
Morda pri takem postopku umetniška vrednost dela ne pride popolnoma do izraza, vendar pa se mnoge stvari, ki jih Gorki opisuje v svojem delu, ne bi dale učinkovito prikazati z drugačnim postopkom.
««Moje univerze* vsebujejo precej lepih in močnih slik, ki kore-ninijo globoko v življenjski realnosti. Prizori iz pekarije Semjono-va, ali pa rojstvo novega človeka ob robu gozda, so prizori, ki se vtisnejo s svojo neposredno življenjsko realnostjo globoko v spomin. Tipičen je tudi prizor, ko mladi in ukaželjni Aleksej motri pri zor iz stavke študentov in si ne ve razlage o njenem pomenu in namenu.
Vendar 50 končno njegove »Univerze«, to je direkten stik z življenjem, napravile iz mladega A-lekseja, ki si je hotel v trenutku malodušja vzeti življenje, človeka, ki je spoznal smisel borbe in človeškega poslanstva ter sklenil zanje živeti.
Slovenski umetniki iz Trsta v Varšavi
Slovenski umetniki iz Trsta se pripravljajo, da razstavijo svoja dela v poljski prestolnici, — da vrnejo poljskim umetnikom njihov prvi obisk v Trstu. Julijska razstava iluštracije poljske knjige je pomenila sploh prvi stik poljske
umetnosti s Trstom in je bila pravo presenečenje za tržaško umetnostno občinstvo z visoko kvaliteto razstavljenih grafik. Razstavila je cela vrsta umetnikov, vseh na višini; v množici umetnin ni bilo ene, ki bi kalila ubranost na tej visoki umetniški ravni. Zato pa je namen naših umetnikov predstaviti se v prestolnici poljskega, umetnostno zelo nadarjenega in razvitega naroda, precej drzen čin.
Razstavili bodo slikarji: Bambič, Cesar, Černigoj, Hlavatg, Kocijan-čič-Canciani, Luke Žič, Saksida, Sirk in Spacal ter mladi kipar Ceme s 4 skupturami. Razstavili bodo preko 100 izbranih umetnin iz zadnjih let svojega umetniškega ustvarjanja, razen del nedavno umrlega slikarja Sirka, ki pripadajo raznim dobam.
Seveda razstavitelji ne predstavljajo z vidika umetniškega programa enotne skupine. Pripadajo najrazličnejšim umetniškim smerem, od romantičnega realizma in impresionizma do ekspresionizma, magičnega realizma do kubizma. Naši umetniki so rastli in se šolali pod vplivom srednje evropske ali zapadne evropske umetnosti ter po svojem značaju in starosti pripadajo najrazličnejšim idejnim sredinam, vendar jim daje jasno oznako okolje, ki jih je rodilo: tržaška mestna babilonija, modro Jadransko morje ter naš kameniti, vendar vedri Kras.
Zaselek dramske sezone v Verdiju
V	soboto 9. t. m. bodo v gledališču Verdi otvorili jesensko sezono v prozi. Kot prva bo letošnjo jesen gostovala dramska skupina Melato-Carnabucci, pod vodstvom M. Melato in Z znanim igralcem G. Sabattinijem.
Družba ima na programu D’An-nunzijevo »Železo«, «Zlata žila*, od Viljema Zorzija, Braccovo Materinstvo*, Niccodemijepo eSenca*, Uumasovo «Gospo s kamelijami», Bissonov «Romam, Devakov »Tovariš« in «Grozni sorodniki« od Cocteauja, ki je za Trst novost.
kaj odpeljal v bolnico. Tam se bo moral zdraviti okrog 40 dni.
Okrog 11 so pripeljali v bolnico 48-letno Marijo Sancin iz ul. Son-cini 134 v Skednju. Ko je šla žena malo prej po ul. Carducci, jo je povozil civilni policaj 26-letni Ma-rinovič Aleksander s svojim motornim kolesom. Pri nesreči je odnesla žena več lažjih poškodb in udarec na dnesnem temenu ter se bo morala zdraviti okrog deset dni.
Tretji tak primer se je zgodil ob 12.45 v ul. Franca, kjer je 34-letna Buda Laura izstopila iz filobusa proge A in šla preko ceste. V tem je prišel mimo avto civilne policije in jo povozil. Z istim vozilom so jo odpeljali y glayno bolnico, kjer so ji našli težjo poškodbo na desni nogi, zaradi katere bo ostala v bolnici verjetno okrog 40 dni.
Vpisi v volivne sezname
Tržaški župan odvetnik Miani, javlja, da so vpisani v volivne sezname na podlagi odredbe št. 345 vsi moški in ženske, ki so bili 15. septembra 1947 italijanski državljani in ki so že izpolnili ali še bodo do 31. decembra t. 1. 21. leto starosti ter stalno prebivajo na ozemlju tržaške občine.
Ti meščani niso obvezani napisati prošnje za vpis, pač pa to lahko store, da se izognejo raznim morebitnim napakam pri sestavi list po za to določenih predpisih.
Prošnje je treba predložiti najkasneje 20 dni po tej objavi. V prošnjah mora biti navedeno ime. priimek, očetovo ime, kraj in leto rojstva ter stanoyanje prosilca. Prošnjo mora prosilec podpisati. Ce prosilec zaradi telesnih poškodb ne more pisati, bo moralo biti poleg prošnje predloženo še notarjevo potrdilo.
Ce je prosilec nepismen, lahko ustno zaprosi za vpis. To lahko stori pred občinskim tajnikom, pred
) županovim odposlancem ali pred notarjem, vendar morata biti prisotni dve priči. K prošnji je treba dodati potrebne dokumente, ki bodo potrdili, da je prosilec zadostil vsem zakonskim predpisom za vpis v občinske voliyne sezname. Ce prosilec ni bil rojen v občini, kjer želi biti vpisan, mora k prošnji dodati še rojstni list ali kak drug dokument.
Učitelji v črnih srajcah
Iz Milj smo prejeli in objavljamo:
«Giornale di Trieste* od 3. t. m. je v svojem članku, kjer javlja otvoritev šol v Miljah in okoliških vaseh, pozval vse stare učitelje, da naj se vrnejo na svoja stara mesta.
Nismo hoteli verjeti, da je to resnica. Spoznali pa smo, da je to tako, ko smo pred dnevi peljali svoje otroke k vpisovanju in smo tam zopet srečali tiste obraze, ki smo jih poznali v dvajsetih letih med obema vojnama. Ko so naše matere zaradi tega protestirale, je dejal eden izmed šolskih ravnateljev: Minili so tisti časi, ko so tukaj komandirali <tščavo-komunisti». Sedaj je tukaj Italija in poslali bomo domov vse učitelje, ki niso definitivno nameščeni in nam jih je lansko leto vsililo progresivno ljudstvo*.
Iz tega se jasno razvidi, da novi učitelji niso širili dovolj italijanske propagande in jih morajo zato zamenjati s starimi, ki imajo že dolgo prakso v zastrupljevanju naše mladine. Kaj naj ukrenemo? Prosimo demokratičen tisk, da nam pomaga v tej naši borbi. Sporočili so nam celo, da bodo novi učitelji pod direktno zaščito policije. In to naj se vrši pred našimi očmi, v Miljah in po bližnjih vaseh?*
Tako nam pišejo zavedni starši, ki nočejo dopustiti, da bi njihovim otrokom zopet napolnjevali drobne glavice z nebrzdanim šovinizmom, mržnjo in sovraštvom med narodi.
fizkM
V nedeljo prvenstvo Tržaškega ozemlji
v lahki atletiki
Lahko-atletski odsek ZDTV organizira v nedeljo 10. t. m. v Sv. Nikolaju prvenstvo Tržaškega ozemlja v lahki atletiki. Vsa športna društva cone A in B so vabljena, da še tega prvenstva udeleže v čim večjem številu.
Tekme s spodaj navedenim sporedom se bodo začele ob 8. Tržaški atleti bodo odpotovali v Sv. Nikolaj s parnikom ob 7.30 izpred ribarnice. Zbor atletov Je ob 7.15.
Spored tekmovanja je sledeč: moški
—	tek na 100, 400, 800, 3000 in 5000 m, hoja na 5 km, skok v višino In daljino, met krogle, diska in kopja, štafeta 4x100 m ter švedska štafeta.
Zenske: tek na 100 in 800, m, skok v višino In daljino, met krogle, diska in kopja, štafeta 4x100 m,
Atletom Je dovoljeno tekmovati samo v dveh panogah in v eni štafeti Na razpolago je poka] za prvo moštvo moških in en za prvo moštvo žensk spominska plaketa za društvo kate>-rega atleti in atletinje bodo dosegli največ vidnih mest; posameznim zmagovalcem bo podarjena diploma.
Istrski odsek ZDTV sporoča vsem atletom, da se morajo držati spodaj navedenih navodil: vsi atleti bodo morali imeti od ZDTV potrjeno legitimacijo odseka, brez teh ne bo nihče pripuščen k tekmovanju; pred 8. m. bodo morala ZDTV prejeti prijavo s številom tekmovalcev zaradi naročanja kosil in drugo. Informacije daje ZDTV za IstrO tel. 105 ; Koper.
SL0I/E1\ISK0 l\l A H U D MII gledališče
za Tržaško ozemlje
PREDSEZONA
Danes 7. t. m. ob 20 «r' gostovanje v Prosvetnem društvu »ŠKAMPERLE« PRI SV. IVANU z igro
JURČIČA-DELAKA:
„.Deseti brati"6
Manico igra Tea Starčeva.
V	petek 8. t. m. ob 20 uri g°“ stovanje v Kulturnem domu^
SKEDNJU z igro
GOLDONI-RUPEL:
Primorske
zdrahe66
SESTANEK POLITIČNIH PHEGAl NJANCEV
Tajništvo Združenja bivših ^ P° tičnih preganjancev antifašist vabi vse člane mestnega od	*
kakor tudi vse člane vseh	_
nih in sekcijskih odborov na stanek, ki bo danes 7. t. m.	;
ob 19.30 na našem začasnem dežu v ulici Zonta št. 2-1.
ŠOLSTVO
Roditeljski svet šole pri Sv. Jakobu
vabi vse starše in prijatelje na množični sestanek, ki bo danes 7 t. m. ob 19 v dvorani Ljudskega doma.
plezalni tečaj pdt
Letošnjo jesen priredi FJaninsko društvo v Trstu gorniški plezalni tečaj v Glinščici. Začetek v nedeljo dne 17. oktobra. Odhod ob 8 z zadnje tramvajske postaje št. 11 iz Rocola. Vpisovanje vsak dan od 17 do 19 x ul. F. Filzi 1Q-I. (Slov. gosp. dr.). V Glinščici poskušnja in zdravniški pregled. Vpisnina 50 lir. Tečaj bo za vse, predvsem za mladino od 17 let dalje. Pozivamo zdravo in podjetno mladino, da obnovi svoje lepo in krepko stremljenje za telesno krepko in duhovno zdravo delavnost po naših lepih planinah, -da se odzove brez nepotrebnih predsodkov proti plezanju ali pa z izgovori mestne pomehkuženosti.
Vabimo tudi vse planince in prijatelje, da pridejo ta dan v našo tržaško Švico in na vežbanje.
IZLET V VREMSCICO IN V SKOCIJANSKO JAMO
V	nedeljo dne 24. t. m. priredi Planinsko društvo v Trstu izlet na Vremščico in y Skocijansko jamo. Odhod ob 6 iz ul. F. Severo. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10-1. in v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi 2 do vključno 12. oktobra vsak dan od 17 do 19.
Študij 8-mesečnega
delovnega načrta za prosvetna društva openskega okraja
V	nedeljo 10. oktobra bo ob 9 uri dopoldne konferenca na
na Opčinah
v Prosvetnem domu za društva iz openskega okraja.
Udeležba je obvezna za tajnike in predsednike.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
6. oktobra 1948 se je rodilo 13 otrok, umrlo je 6 ljudi, porok pa je bilo 11.
Civilne poroke: uradnik Bruno Sol lazzi in uradnica Silvana Del Piccolo.
Cerkvene poroke: uradnik ' Karel Gabrielih ln trgovska pomočnica Eleo. nora Blasič, slaščičar Radivoj Rovat-tini in uradnica Adellja Micheli, dijak Spiridione Codri in učiteljica Silvija Ferluga, šofer Anton Cerna in zasebnica Ninfa Famularo, inženir dr. Di-no Fragiacomo In univerzitetna asistentka Lilijana Tassini, mehanik Norman J. Iler in zasebnica Emilija Leiler, mornarski kapitan Ennio Va-scotto in zasebnica Ines Sbisa, kovač Marij Felluga in zasebnica Edda Fel-luga, kmet Peter Zugan in zasebnica Marija Per, kuhar Bud Maxwell in delavska Lilijana Zennaro.
Umrli: 1 leto stara Ljubica Pečar. 42-letni Jože David, 66-letni Ivan Millo, 38-letna Ines De Zorzi roj. Dornik, 34-letnl Herman Pertosi, 61-letna Mercede Marija Stuparič vd. Capponi.
ie ielwii®
pri Sv. Ivanu
Telovadni odsek ZDTV organlz^ v petek 15. t. m. v telovadnici P- ‘ «Skamperla» pri Sv. Ivanu tel°va . akademijo, kjer dobo nastopil' °r(T.e, telovadci in telovadke tržaške rep zentance z zanimivim sporedom.
ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
D
PROSVETNA DRUŠTVA
Slovensko prosvetno društvo »K** ber* na Ureti priredi v soboto »■ m. 20.30 pevski koncert s sodel“gr, njem pevskega zbora «Ivjm Canit iz Sv. Jakoba. Slovenci, udeležit*
RAZNO
Razpust conske komisije za pokojnine. Conska komisija za z ne pokojnine je bila z ukazom s1-razpuščena.	,*>sial
Se nerešene prošnje so bile P®"j. ne finančnemu odseku VU za dok no ureditev.
DAROVI IN PRISPEVKI
Solidarnost s Primorskim d®* g, kom. Jankovič Jadranka 300 lir, J- _ 1000 lir. Za Slovensko narodno t dališče je darovala Kralj Karla
KINO
KINO SKEDENJ: krink«, 0’Brien.
«Toipa
HililRADIOiiHI
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja S1.2.5’^ 7.45. Poročila. 11.30. Reproducira glasba. 12,00. Novi svet 12.10. L> orkestralna glasba. 12.45. P°r° jj,
13.00. Znane slovanske skladbe. ,,qq, Male skladbe velikih mojstrov. 1 g_ Poročila. 14.15. Pregled tiska. »• Citanje sporeda. 17.30. Plesna t ^
18.00. Orkester Andre KoSte* ,aVir< 18.30. Samospevi za glas in K j5
19.00. Slovenščina za Slovence- • v Pestre koncertni spored. 19.45. v čila 20.00. Simfonični koncert venske filharmonije. 20.45. D 230j predavanje. 21.00. Slušna igra. Plesna glasba. 23.15. Poročila-Citanje sporeda. 33.35. polnočna
ba. 24.00. Zaključek.
ROSSETTI. 16: «Bitka za atom511
bombo«.	irtiaV»(
FENICE. 16: »Pristanišče skusm S. Simon.	,,	vel
FILODHAMMATICO. 15.30: «HC> tra«, B. Davis.	s-ivno
ITALIA. 14: »Kapitan Blood«. f, ALABARDA. 14: «Razbojnik J- '
P°wer.	-n|„.
IMPERO. 16: «Bil! smo zelo srec' jU; VIALE. 16: »Brez milosti«, J-miller.	rabie"
MASSIMO. 16: »Pustolovščina«, ” e>( KINO OB MORJU. »Moje univ*
III. del M. Gorkijeve trilogije-NOVO CINE. 16: «Strašilo Arizu K. Maynard.
ODEON. 16: »Brez greha«. . IDEALE. 15: «Nevihta», J- GaD • MARCONI. 16: »Elisir ljubezni«, ARMONIA. «MaščevanJe DaUo"0 R. Scott.	Jt
AZZURRO. »Brightonov morilec«-Lorder.	L.
RADIO. 16:	«Izgubljena sreča«,
Cortese.	.	-^tr'
ADUA. 15.30: «Pobegli	jetnik	je	v
kal na vrata«,	G.	Grant.	|d
VITTORIA. 16: »Tovariš B«,
VENEZIA. 16: »Grof .Mont?*r!woV BELVEDERE. 16: »Gilda«, Hay.^fi{iH
SAVONA. 14.30: «Požar v S. clsku«.
GARIBALDI: «Glas grlice«,
MALI OGLASj
ŠTEDILNIK in ogrevalnlk (n.3TcS» za kopeli ugodno na prodaj v d •
5 (skladišče).
Hnjig fiVfiri
Dijaki!____________-
So Im k e zvc/.kp, barve, šluitlCi ri Nalni pribor, redi* peresa in vse ostalo za šolo
dobite v KNJIGARNI !N PAPIRNICI
tftoltn - TVAf, ul. lili i na o 3^
VELIKA IZBIRA SLOVENSKIH IN HRVATSKIH KNJlG
Niili kritiki se na vse mogoče
dokazati. da seda-stvo vodi Jugoslavijo v Periulutični tabor. Kakor dru-
hoar°^	ne	morejo	do-
*a» *Udi te, zato se zatekajo k mši lcneisirn neresnicam, in iz-•feu 10 ln?m; V komunističnem ti-mi;Set. ®irij0 najnesramnejše iz-fctcm lne tmržoaznih agencij in o novi Jugoslaviji. Ta po-| Mveda ni prav nič slučajen.
Bralci terjajo dokaze
tni komunističnega tiska na ditve terjajo dokaze za tr-tirUQi Dr,oti vodstvu Jugoslavije, na fcritjj.; *.ra.ni. pa b°i> ki ga naši |; kreDlf .kujejo objektiv no proti o fratl.socializma & naši deželi, da se Sl U°t*i neogibno do tega, pTav *°Jfdarizirajo z imperialisti. »fco .j? ni slučajno, če moskov-lt jUn°^oe .vremias zamolčuje, da tena aviia na donavski konfe-Icaj. povzemala isto stališče ka-Icrjjj. *n dežele ljudske demo-je j/' Prav nič ni slučajno, če da .• . namenoma razširil vest, miin»Ug°3laviia dala Ameriki 17 TT dolariev in je pri tem mitj0ri ’ da j« Amerika teh 17 *a mr?0 Vze^a ^ot odškodnino (s yimetje od jugoslovanske-Je mo.0,’ k* 90 3e imela, na kar i« . a Jugoslavija pristati, če hotela odpovedati vsemu ''toda ^ 2iatu- Jugoslovanska Dier ipf® nedavno predložila prir-
rp	—»i/iiu /v/ cuiu^au	i-
da „ r?Ta ^arwostnemu svetu, to-ufovem vremenu* ni ome-
ti
nteno, to
da
je naša vlada sprožila
ttiere asan^e- Navajamo vse pri-tjefri, u naiPomembnejšega (so-«4 K,,35'* komunističnega tiska, kooat ere?a bilo treba priia-Coii.L, naivečjo vestnost in resni-
^Urtiai
le	-Kaj	pa	naj rečemo še-
k ^2TnitejU1>’ *Ru<ie pravu*
»d
, Wič boljša niso držav-demokratičnih dežel. #1®<1od ** na Primer madžarsko Mitu 'Pričakovati bi bilo, da bo ~emokratiina vlada z naj-be 0 90uoniostjo izrekala sod-vladi. Madžarska slej u svoji noti jugoslovan-hg0s/{ °menja kot dokaz, da je Hi ta(,Q!J^a preila v imperialistič-tfJn Jj1-.’ dejstvo, da je Jugoslar Dra„ ,e^e^a zlato od Amerike, če-ilut0 11 Madžarska dobila svoje trtj av °d te Amerike dve leti
totl4lia.,:o so proglasili, da je Juli tai} tresla v imperialistič-*°cia)°T ter izdala demokracijo in
rauc*a» trdi, da «nacio-le{0 uCna Tit°va grupa« »odi de-*> < 1Tnperiaiistični tabor in da nacionalizmom «razo-*ti».	zunanjimi	sovražni-
"lOrjL.T®^0* uati vso krivdo za n° *fcodo' fci j° bo J«0o to» ™ strpela, na «Titovo gru-^ne	tem oprošča komuni-
^rtije Vse odgovornosti.
^ £)r,,r Zn°-no, naši kritiki netoč-Je azuiei° stvari tako, kakor •ni „ "e* spor med CK KPJ na «t>i (j.,1.*" CK VKP (b) ter uod-*i iiastn?^ partii na drugi stra-kPj . . 0(crOfl tega, ali mora CK **■ 2dn^nati določene napake ali QerJ Pa vidimo, da ukrepi, ki >‘a°'r<ibli^mt^ne dežele začenjajo “	Proti Jugoslaviji, ni-
^Dakn r<JU	nobene zveze s temi
**e 5(	"	Se »eč, četudi bi bile
f-f(	^ jih štejejo v greh
in bi jih ne hotel Hjk’, omenjeni ukrepi ne So opravičeni. Ti ukrepi t0j!auij rat^a namen izolirati J.u-!<) že J(°' ^Blejmo si nekatere, ki
* W,r3e«^ Prvič, pretrgane so ^kvj °	* Prizadevanji Jugo-
"lo in vse športne zveze med c*ie ter pelami ljudske demokra-^otju	pretrgani	so	v	na-
56 ‘^Orn* prizadevanji Jugoslavi-
* in ri\Vs‘ kulturni stiki med c‘ie (n ®^e!ami ljudske demokra-fcofc	Pretrgane	so	v	na-
s*e 2«e?S ^'zadevanji Jugoslavije ie|®»ni i? nladine med njo in de-
^dske demokracije tei ?tt31°Cn ^oos^°vanske državljane, njeno vla-aku V° itd' žalijo na vsakem ln na vse mogoče načine
Kdo
Polira Jugoslavijo
!°’ h-krar kritilci počenjaj" vse
*	® Oni govoriHio, češ dr «Ti-, ^ n„Pa>> lZ0llra Jugoslavijo. fev2da ni vakšnu. Oni — ^ra.jo ,okratiinih detel -N ^er j u0oslavijo, in sic^r ne Pri * *Titova grupa» ne ho-bi[e nat* n“Pafc (zakaj celo če J n® nn!e napake tudi točne, ^Dafc f avi^evale teh ukrepov), *(ična narac!i te0“. fcer Komuni-r<llr>irn Tiia Juaoslavije s Cen-^fl>era)r, '01nite^em in njegovim •on, ' n!T,‘ sekrct.-
H
£a/,. , kriiiA * lih
na	sekretar jem	tov. Ti-
ne more priznati na-
uP^4	naPr“uila)	in	sicer,
°o j £e0u, ker to ni združ-Pa, ^rriUni,Liino moralo, dru-
?Je nobenu tU ne °re 2a P^ izna-nanje ,, . napak, ampak za pri-J "dpoi)'w’”a izdaje, za to, da bi . arr>dt j * a*1 ret>oluciji, fci so jo ,tt!j5/c1Tn Ooslauije uresničili z de-'a2red°m na čelu pod Prav istega Centralne-v 'a' ker gre za to, da bi nj Sr, a^' Petletnemu planu in
9a
““Po
ta l.
J ®'hj »n	w*c	»**	u t/kuuu »(I
*°dol!?iatični oraditvi, v ka-1nnoi,}0 milijonske delov-!i0’,lenii0Ce Ju0°»lavije. To bi pa 0 b jUn*>0Vzrr'titi popolno zme-a*>Ustiti 1S!aviii- To bi pomenilo rn,noiiCe	ki	jo	milijonske
n°še dežele v znoju svo-
Se enkrat o krivičnih in neresničnih obtožbah Irifformtfoir o j a
se skriva za izmišljotinami
o prestopu Jugoslavije v imperialistični tabor
jega obra2a bijejo za svojo boljšo prihodnost. Na to bi mogli pristati samo ljudje, ki bi bili pripravljeni v resnici izdati stvar delavskega razreda in socializma v Jugoslaviji, samo ljudje, ki nimajo s partijnostjo in komunizmom nobene zveze.
Ne izolira CK KPJ Jugoslavije od demokratičnih dežel; nasprotno, to delajo vodstva teh dežel, ki uporabljajo netočni izgovor, češ da CK KPJ noče priznati napak. Prav nič slučajno ni, da že zdaj zamolčujejo v komunističnem tisku m časopisju demokratičnih dežel vse žalitve, ki jih imperialisti prizadevajo Jugoslaviji, kakor tudi ovire, ki jih delajo njenemu svobodnemu razvoju (najnovejše grške provokacije na jugoslovanski meji, odklonitev potnih listov jugoslovanskim novinarjem za generalno skupščino Združenih narodov, provokacijski napadi propagande itd J.
Ta tisk je zabredel v nesmiselni položaj s trditvami, češ da je vodstvo KPJ izročilo deželo v roke imperialistom, tako da se mora zdaj molče ali odkrito solidarizirati g imperialisti proti Jugoslaviji. Popolnoma drugače je z Jugoslavijo in njenim tiskom. Naša dežela je brez omahovanja ostala na protiimperialistični liniji in prav tako tudi naš tisk, ki trdi o demokratičnih deželah samo tisto, kar je točno in se stalno do najmanjših podrobnosti solidarizira z njimi.
Taka so danes dejstva glede vprašanja, kdo dejansko izolira Jugoslavijo.
Ko se vodstva demokratičnih dežel otresajo odgovornosti za Škodo, ki bi jo Jugoslavija utegnila pretrpeti zaradi takšnih odnosov, s tem dejansko moralno pritiskajo na narode Jugoslavije, da bi strmoglavili sedanji CK, drugače bo, kakor pravijo, ostala njihova dežela sama pred imperialisti in ker je majhna, jo bodo ti kmalu požrli. Vidite «načel-nost» naših kritikov! Ta ulogikan lahko deluje na paničarje, straho-petneže in na najrazličnejše oportuniste, ki se bojijo težav, bojijo se za «usodo dežele* (dejansko pa sami zase!) in ki bi bili pripravljeni prodati CK KPJ in KPJ — čeprav nista kriva — samo da bi jim kdo zajamčil mir in tišino. Toda ti ljudje so redki, delavski razred, ljudstvo pa ne morejo biti nikdar oportunisti in strahopet-neži, če to niso njihovi voditelji... Usoda Jugoslavije je v borbi njenih delovnih množic za zgraditev socializma in samo v nji!
Navidez so računi naših kritikov realni. Toda samo navidez!
Komunistična partija Jugoslavije je predvsem partija boljše-viškega tipa; napravila je- dolgo in težko šolo ilegalnosti in oborožene borbe. Ne boji se niti težav, niti težavnih situacij. Nadalje je tudi jugoslovanski delavski razred šel skozi težko šolo oborožene borbe. In končno so tudi narodi Jugoslavije večkrat v svoji zgodovini in zlasti v zadnji »ojni šli skozi strogo šolo boja na življenje in smrt ter se ne bojijo ničesar. Naše partije in naših delovnih množic ni mogoče zastra-šiti, demoralizirati, ni jim mogoče ubiti vere v lastne sile in v mednarodno delavsko gibanje. Njih je mogoče prepričati o nečem, kar je točno, ne pa preplašiti.
Kar pa je najpomembnejše, ti računi so brez vsake stvarne podlage, in sicer iz naslednjih razlogov:
Stvarnost je, ki odloča
Prvi«. Ali bo Jugoslavija šla v imperialistični tabor, je zelo malo ali prav nič odvisno od vseh njenih kritikov, njihovih pravljic in njihovega zadržanja. To je odvisno od njenega vodstva in njene komunistične partije, od njenega delavskega razreda in njenih delovnih množic. Gola trditev, da je Jugoslavija prestopila ali da bo prestopila v tabor imperialistov, ne pomeni v tem pogledu nič drugega, kakor golo trditev in obrekovanje, ki se obrača proti tistim, ki to trdijo. Stvarnost je, ki odloča. Stvarnost pa priča in bo čedalje močneje pričala drugače. Kaže, da je tudi našim kritikom popolnoma jasno, da v vodstvu Jugoslavije ni in ne more biti nobenega omahovanja glede varovanja neodvisnosti Jugoslavije pred imperialisti in glede njene solidarnosti s silami socializma. S čim bi se sicer pojasnilo, da ravnajo z Jugoslavijo kot državo mnogo slabše kakor s katero koli kapitalistično vlado? Kaže, da vodstva demokratičnih dežel mislijo, da jim je proti Jugoslaviji vse dovoljeno, celo to. česar si ne upajo proti kapitalističnim deželam in njihovim vladam. Neki tovariš je duhovi to dejal, da bi bilo treba madžarski in romunski vladi odgovoriti na njuni noti: Vidite, zares, postali smo, kakor pravite, reakcionarna buržoazna vlada, kakršna je De Gasperijeva ali turška itd., ter vas zaradi tega prosimo, da vzpostavite z nami korektne odnose. Vodstva demokratičnih dežel prav zaradi tega, ker vedo, da vodstvo KPJ trdno sto ji na proti-imperinlističnih pozicijah, prav zaradi tega, ker popolnoma jasno vedo, da Jugoslavija ne prejema in ne more prejemati nobene podpore imperialističnih driav, nameravajo, kakor kaže, po svoji strani izolirati ter osamiti Jugo-
slavijo, da bi jo spravili v težaven mednarodni položaj, izpostavili pritisku imperialistov in tako oslabili moralo komunistov in ljudskih množic v nji ter jih dvignili proti sedanjemu vodstvu. Kakšne zveze bi takšni nameni mogli imeti s komunizmom in kdo tu podpira imperialiste, kdo slabi fronto socializma ter demokracije
—	ni težko sprevideti.
Toda iz tega, kakor je razvidno, sledi, da se vodstvo KPJ ne brati z imperialisti, da ni krivo, Če drugi izolirajo Jugoslavijo zaradi lastnih računov, da ne izolirajo Jugoslavije zaradi tega, ker CK KPJ baje noče priznati nekih napak, ampak ker to ustreza namenom tistih, ki jo izolirajo.
Vodstvo KPJ bi bilo odgovorno samo v dveh primerih: 1. če bi slabilo zveze z demokratičnimi deželami (česar ne dela z ničemer); 2. (kar je najvažnejše) če bi se sporazumevalo z imperialisti proti neodvisnosti svoje dežele ali drugih dežel (česar ne dela in ne more delati). Za vse drugo so odgovorni drugi. Toda tudi od njih ni odvisno, ali bo Jugoslavija prestopila v imperialistični tabor. To je odvisno predvsem od same Jugoslavije. V nji so pa tako močne sile s CK KPJ na Čelu, ki morejo dandanes z lahkoto preprečiti poizkuse kapitalističnih elementov, ki bi za tem stremeli.
Osnovno vprašanje: graditev socializma
Drugič. Prestop Jugoslavije v tabor imperialistov bi bil mogoč samo v tem primeru, če bi v nji rasli in se krepili kapitalistični elementi, če bi se razredni odnosi premaknili v smer krepitve pozicij buržoazije, to se pravi — če bi se v nji ne bila vztrajna vsakdanja borba za socialistično preobrazbo. Notranja borba za socializem je nezdružljiva z zunanjo politiko podrejanja dežele imperialistom.
VpraSanje borbe za zgraditev socializma Jugoslaviji je osnovno vprašanje, njemu so podrejena in iz njega izvirajo vsa druga vprašanja. Ce Komunistična partija Jugoslavije na čelu svojega delavskega razreda in delovnih množic v mestih in na vasi razvija in neomajno vodi bitko za zgraditev socializma, tedaj obtožba o prestopu v. tabor imperialistov pade in mora pasti sama od sebe. Prav vprašanje, ali se v Jugoslaviji bije ali ne bije dosledna in vztrajna borba za zgraditev socializma, je osnovno merilo, koliko so točne obtožbe naših kritikov. To je vprašanje, ki rešuje vse in daje odgovor na vse ali skoraj na vse in okrog katerega dandanes komunisti Jugoslavije združujejo vse ljudske sile ter drobijo s svojimi uspehi pri graditvi pse obtožbe svojih kritikov. Količniki naše ekonomske graditve so v nekem smislu hkrati tudi količniki pravilnosti politike naše partije in nepravilnosti obtožb naših kritikov.
Jugoslavija je v vsakem primeru z demokratičnimi deželami
Tretjič. Naši kritiki se navadno tudi vprašanja prestopa Jugoslavije v. imperialistični tabor lotevajo na šablonski način. Ravnajo kakor rutinerji, ki se nikakor ne morejo otresti zgodovinskih analogij in dolgotrajnih navad. Prav. dobro vedo, da je na primer odklon Trockega ali Bu-harina od leninizma ta dva navsezadnje neogibno privedel v službo imperialistov. Nadalje prav dobro vedo, da logika razvoja neogibno privede k razrednemu sovražniku vsakogar, ki zapusti načela marksizma-leniniz-ma. Vedo, da vsak nacionalistični odklon neogibno vodi k bur-žoaziji, k imperializmu, k obnovi kapitalizma. Končno vedo, da se noben spopad v delavskem gibanju ne dogaja izolirano, izven razrednih odnosov na svetu in
v	posameznih deželah, izven borbe demokratičnih in imperialističnih sil, ampak prav v okviru .in na podlagi te borbp. In zato iz navade mislijo — češ kdor ni «z nami», mora biti vsekakor proti nam. '
Ta metoda analogije pa je na splošno nepravilna in zlasti ne-uporabljiva v konkretnem primeru za Jugoslavijo, in sicer zaradi tega, ker v Jugoslaviji ne gre niti za revizijo marksizma -leninizma niti za nacionalizem, ampak kakor smo že naglašali, za konkretno uporabo marksizma-leninizma v njenih pogojih, česar njeni kritiki nikakor nočejo razumeti. Po teh zgodovinskih analogijah primerjajo naše sedanje «odkloner> z menjševiškimi v razdobju po zlomu revolucije leta 1905 v Rusiji, Na podlagi teh in podobnih analogij se prav tako trdi za narodno-oivobodilno borbo v Jugoslaviji, ki je dejansko bila revolucija, iz katere je zrastla nova oblast delovnega ljudstva in regularna armada — da ni nič novega, ker so partizansko vojno Spanci uporabljali že pred 140 leti!
Ce bi, po takšnih in podobnih zgodovinskih analogijah v Jugoslaviji u resnici bilo nacionali-
stično vodstvo, bi ga Jugoslavija morala bodisi strmoglaviti ali prestopiti i> imperialistični tabor. Toda tudi u tej analogiji, kakor je že navada pri naših kritikih, manjka le «malenkosty>, da bi bila točna — vodstvo ni nacionalistično.
In nadalje: po zgodovinskih analogijah in zgodovinski logiki bi sledilo, da neka majhna dežela, kakršna je Jugoslavija, ne more ostati svobodna in neodvisna ter graditi socializma, če jo demokratične in socialistične dežele — zaradi česar koli — izločijo iz svoje fronte: to se pravi, imperialisti bi jo hitro zadušili. (Judin je na primer nedavno trdil v listu vZa trdni mir, za ljudsko demokracijo!», da nobena dežela ljudske demokracije ne bi preživela kot neodvisna niti šest mesecev, če bi se «izločila»
—	beri: če bi jo izločili! — iz demokratične fronte). Ta teza pa je globoko napačna. Dežela, ki nima pogojev za kolikor toliko normalen razvoj svoje ekonomije, bi se ne mogla v takšnem položaju dolgo obdržati. Toda Jugoslavija ni takšna dežela, ker ima vse glavne pogoje za uspešen razvoj. Razen tega pa je — kar je najvažnejše — ta teza v osno-
vi	napačna, zato, ker ne upošteva velikanskih sprememb, ki so na svetu nastale po Oktobrski revoluciji in vojni proti fašizmu prav zaradi velikanske zgodovinske vloge ZSSR — sprememb, ki so omogočile, da je V relativno majhni in relativno nerazviti deželi, kakršna je Jugoslavija, pod določenimi pogoji zmagala revolucija in bilo ustvarjeno v nji vse, kar je nujno za socialistično graditev. Naša revolucija — to bi morali naši kritiki upoštevati — ni slučajen pojav, prav tako pa ni slučajen pojav tudi naša graditev socializma, ki je logične in neodvisno nadaljevanje te revolucije in iz nje izhaja.
Demokratične dežele — ki se začasno odvrnejo od internacio-nalizma — lahko prenehajo zanimati se za usodo Jugoslavije, lahko jo izolirajo, lahko se je vsak stokrat odpovedo. "oda s tem one ne prenehajo obstajati v dejanskem svetu in delovati v mednarodnih odnosih. One še nadalje obstojijo kot živi činitelji borbe, Jugoslavija je pa v vsakem primeru z njimi, -takaj na drugi pOziciji ne more sploh stati zaradi same svoje notranje strukture.
Vendar je pa mogoče domnevati, da bi mogla takšna kratkovidna politika nekega dne zvabiti imperialiste v agresijo proti Jugoslaviji. Ta možnost ni izključena v. prihodnosti, V kolikor bodo naši kritiki šli po poti, ki so si jo izbrali. Toda to bi bila vojna, in sicer velika ter resna vojna, zakaj Jugoslavija ni ravno tako majhna dežela in znotraj je zelo trdna. V vojni se pa zadeve rešujejo na vojni način. Ko bi se vojna začela, ne bi imelu niti ne bi mogla imeti svoje me- I je. V tem primeru pa bi Jugoslavija ne mogla biti izolirana, ker bi takšen napad imperialistov hočeš nočeš neogibno ogrozil tudi precejšen del drugega demokratičnega sveta.
Logika zgodovinskih analogij torej ne ustreza v primeru Jugoslavije prav zaradi tega, ker je
spor z njenim vodstvom («Titovo grupo«) — Spor s poštenimi komunisti, spor v okviru delavskega gibanja (pa čeprav si naši kritiki še toliko prizadevajo, da bi to prikazali kot spor z izdajalci delavskega gibanja), in sicer ne zaradi vprašanja, kdo ljubi ali ne ljubi ZSSR in ali ji je zvest ali ne, ne zaradi trockizma in nacionalizma, ampak zaradi poti in pogojev razvoja socializma v Jugoslaviji.
Odgovornost pred zgodovino
Četrtič- Iz vsega tega sledi, da lahko demokratične dežele Jugoslavijo zaradi pritiska na njene državljane in komuniste izolirajo od sodelovanja z njimi. Toda s tem ne preneha biti neodvisna dežela, ne preneha biti dežela, ki se dosledno bori za krepitev demokracije in socializma na svetu. Čeprav si še toliko prizadevajo, da bi jo osamili in ji to zanikali — ona je in ostane ena pomembnih demokratičnih socialističnih sit. Ko demokratične dežele delajo za izolacijo Jugoslavije, prevzemajo hkrati nase odgovornost pred zgodovino in mednarodnim delavskim gibanjem, ker se ne solidarizirajo s socialistično deželo vsaj toliko, kolikor je dala in daje za zmago delavskega razreda ter zatiranih narodov nad imperializmom, kolikor je njen delavski razred podprl borbo prve socialistične dežele na svetu. Takšne politike demokratičnih dežel ne more za dolgo zatajiti nobena propaganda. Verovati v to bi pomenilo verovati, da more propaganda, ki ne uporablja resnice in se ne bori za resnico, doseči v delavskem gibanju trajne in pomembnejše uspehe.
Najbolj neresnična obtožba
Ko naši kritiki govorijo, kako vodstvo KPJ s svojo politiko vodi Jugoslavijo v imperialistični
tabor, res preveč ne izbirajo izrazov in se ne obostavljajo celo reči tudi netočne stvari. V tem pogledu nam naj bo za primer omenjeni članek v tPravdis; «Kam vodi Jugoslavijo nacionalistična politika Titove grupe*, ki je sicer po spodobnosti in poskusu, da bi bil kolikor toliko načelen, za tri sežnje nad vsem, kar se je po resoluciji Informbiroja pisalo v komunističnem tisku o Jugoslaviji. Izrazi, kakršni so »krvnik*, «teroristična politika», »grupa*, nf rakci jat, a poceni zvijača», «reakcionarni pohodu, akrobat;», mhlapec krvnikov» itd, naslovljeni na voditelje KPJ in vodilne ljudi Jugoslavije, niso mogli tudi tokrat izostati. Da bi se ne zamerilo našim voditeljem, češ da so postali preveč fini in občutljivi, se ne bomo mnogo zaustavljali ob teh izrazih, za katere smo zaradi njihove dolge in pretirane uporabe precej otopeli. Ni pa mogoče, da bi se ne dotaknili dveh, treh najznačilnejših ne-
resnic, ki zavajajo v zmoto bralce komunističnega tiska.
V	«Pravdi» se trdi, da pade odgovornost za smrt Arse Jovanoviča na sedanje voditelje KPJ in da se v naši deželi dogajajo «obsežne represalije, aretacije in uboji komunistov ter nekomunistov» (tudi nota madžarske vlade govori o tem, da je bilo ubitih več oseb!). Kakšna so torej dejstva, ko nas že «Pravda» izziva, da o njih govorimo? Prav dobro vemo, da sovjetski predstavniki do podrobnosti natančno vedo, da je Arsa Jovanoviča ponoči ubil miličnik, ki je stražil mejo, potem ko je Jovanovič prvi ustrelil nanj. Toda čeprav to vedo, aPravdav kuje tega izdajalca v zvezde in namiguje, kakor da je njegov uboj namenoma organiziran (kar so drugi tudi odkrito pisali). V Jugoslaviji ni bil nihče ubit v zvezi s sporom med CK KPJ in CK VKP(b). Torej nikdo — to so njihovi «množični uboji komunistov in nekomunistov». Kar se
tiče množičnih aretacij* je bilo aretiranih okrog 50 oseb, in sicer zaradi destruktivnega protidržav-nega in protipartijskega delovanja pod krinko pristašev Informbiroja toda ne zato, ker bi «izra-zali dvom v pravilnost nacionalistične Titove grupe*. Toda najhujša netočnost «Pravde» je trditev, da je CK KPJ Motil* partije ljudskih demokracij in ZSSR. Vselej smo pazili, da bi bil naš zagovor pred neverjetnimi in do skrajnosti nesramnimi obtožbami tovariški in časten. Zakaj si je morala «Pravda» izmisliti, da smo blatili VKP (b) in druge partije? Tega ji ni bilo treba, da bi upravičila svoje izraze, naslovljene na nas: «hitlerjevski teror*, «fašisti tipa Mussolini in Doriot«, akrvnv-ki», «morilci»,	«imperialistični
agenti» itd. (to je samo arzenal «Pravde», ki je v tem pogledu najskromnejša), kar ona sicer imenuje utovariško in dobronamerno* kritiko.
Toda kaj vse to! Najhujša in
najbolj neresnična njena fptožba je, da bi naš CK mogel povesti Jugoslavijo v imperialistični tabor. Naj «Pravda» ostane zvesta svoji trditvi, da šteje narode Jugoslavije za svoje zaveznike, mi pa tudi ne dvomimo, da bo naš CK s tovarišem Titom na čelu ostal zvest vsemu, kar je trdil, in da bi CK in Tito mogla kdaj omahovati v borbi za zgraditev socializma v Jugoslaviji ter za neodvisnost njenih narodov.
Naši kritiki s svojimi netočnostmi in izmišljotinami samo prepričujejo naše množice, da ima CK KPJ prav. Praksa, ki je bila in ostala ter bo vselej kriterij resnice ,je tako močna, očitna in nasprotna trditvam naših kritikov, da njihova plat zvona zveni v Jugoslaviji kakor v praznem sodu, ne da bi naletela na odmev med živimi ljudmi, ki brez strahu in omahovanja gradijo svojo socialistično domovino in svojo srečno prihodnost.
«Borba* (Konec sledi).
NEKAJ MISLI IN ZAKLJUČKOV OB RESOLUCIJI INFORMBIROJA
Najlepši primer
našega internacionalizma
DUŠAN
FURLAN
V	torkovi številki je po pomoti izšel namesto drugega dela pričujočega članka tov. Furlana, tretji del; zato drugi del šele danes objavljamo.
Tov. Tito in njegovi sodelavci so pa še vedno pri dobrem duševnem zdravju in tudi pošteni, zato ne moremo drugače smatrati obtožbe Informacijskega urada kot klevete, ki so kot se Zdi plod po eni strani pomanjkljive ali nepravilne obveščenosti VKP (b) o stvarnem stanju v Jugoslaviji, po drugi strani pa zavisti in politične in ideološke nezrelosti nekaterih jugoslovanskih sosedov. Vsak, ki je bil v Jugoslaviji in ki je količkaj pošten in objektiven, je moral ugotoviti, da o takšnih napakah, kot se o njih govori v resoluciji, v Jugoslaviji ni ne duha ne sluha. Tistim jugoslovanskim sosedom, ki se pa smatrajo za dovolj kompetentne pometati pred jugoslovanskim pragom, še preden bi bili to stopili preji svojim, pa svetujemo, da to napravijo čim prej, kajti, če bi hoteli in znali — bi tozadevno vsak imel pred svojim pragom precej posla.
Eden najtežjih očitkov, ki je tako jugoslovansko partijo, kot vse jugoslovanske narode najteže prizadel in se ga v svoji divji protijugoslovanski gonji tako vneto poslužujejo tudi naši frakcionaU, je nedvomno očitek, daj je jugoslovanska partija, zahvaljujoč se svojim voditeljem, zapustila pozicije marksističnega internacionalizma in stopila po poti, ki vodi v nacionalizem. Tukajšnji frakcionaii so ta očitek še razširili in poglobili in se danes trudijo na v.se kriplje, da bi Jugoslavijo prikazali kot državo z malo manj kot fašističnim režimom, kjer vladata neznosen teror in nasilje in v tej svoji vnemi se sami pogrezajo v najhujši šovinizem (n. pr. ko kričijo: «S‘ciavi, ande a Lubiana!*) in se danes tako prav v ničemer ne razlikujejo od tiste «zlate mladine* z Akvedota, ki je baje di-ka in ponos tržaškega italijan-stva.
Priznati pa moramo, da je Vit-torio Vidali mojstrsko opravil svojo nalogo, ko mu je uspelo, lahko rečemo, z eno samo lažjo, z lažjo o njegovem ačistem intemaciona-lizmu* razbiti naše na morju krvi zgrajeno italijantko-slovan-sko revolucionarno enotnost in tako stoodstotno podpreti anglo-ameriike imperialiste in njihove sluge — domače buržuje pri utrditvi njihovih antidemolcratičnih pozicij na tukajšnjem ozemlju. Res edinstven «prispevek* k utrditvi svetovne demokratične in protiimperialistične fronte in prekrasen primer mpravega in čistega» internacionalizma. Ko se bo nekoč pisala zgodovina revolucionarnih borb tukajšnjega ozemlja, se ime Vidali gotovo ne bo pozabilo. Prav na prvem mestu bo v seznamu razbijačev enotnosti tržaških delovnih množic, nakatere so vršili najhujši imperialistični pritisk. Edino po svojih odličnih sposobnostih provokatorja in demagoga se Vidali lahko smatra za intemacionalista, kot marksist pa nikakor ne. Ali mar ne pomeni, ropotati po velikem bobnu ((čistega internacionalizma», istočasno pa ravno na osnovi tega istega s preračunan o doslednostjo uničevati organizacijsko in politično enotnost tukajšnje partije in drugih antifašističnih organizacij demagogijo in provokatostvo najbolj umazane vrste? Lenin je trdil, da kdor na kateri koli način direktno ali indirektno ruši ali slabi enotnost revolucionarnih sil v borbi proti domači in tuji bur-žoaziji, ta je posredni ali neposredni pomagač te buržoazije. Ce si tu pri na* ogledamo učinke, ki so nastali kot posledica Vida-lijeve parole »za ali proti Komin-formu*, nam bo takoj jasno, koga moramo — po Leninu — v našem primeru ožigosati kot pomagača buržoazije in izdajalca de-
lavskih interesov. Vidali pravi: tla base si ha incominciato ad esprimere*. Mi pa pravimo, da to ni bil dovoljen vzrok, da je šel in prilil olja. Kompartija je štab, avantgarda delavskega razreda. Ni njena naloga, da bi se vlekla na repu čustveno-spontanih manifestacij delovnih množic in ji brezpogojno sledila, temveč je njena dolžnost tem množicam prisluškovati, jih voditi in ji vedno in povsod biti za tolmača in učitelja. V Rusiji se je po februarski revoluciji 1917. leta tla base* opredelila proti Leninu in bolj-ševikom in v sovjetih delavskih, kmečkih in vojaških odposlancev so imeli večino menjševiki in eserji. In vendar danes ne moremo trditi, da bi ne bil imel Lenin takrat prav.
Glede nacionalizma, ki ga In-formacijsKi urad očita jugoslovanski kompartiji m s katerim nas tako vztrajno-dosledno zmerjajo frakcionaši enostavno zato, ker jim ni smo slepo sledili v njihovi avanturi, bi pa nekaj povedal, kar bo gotovo vsak potrdil.
Človek je sposoben marsikaj dobrega in pametnega povedati in tudi marsikaj dobrega in pametnega napraviti. Tistemu, ki bo dobro in pametno govoril, boi pritrjeval, mu boš ploskal in se nad njim navduševal. Vendar mu boš sledil in mu zaupal šele in predvsem takrat, ko bo na osnovi svojih dobrih in pametnih besedi tudi nekaj napravil. Ce bo ostal samo pri besedah, ga ne boš dolgo poslušal. Pustil ga boš in odšel k tistemu, ki bo mož dejanj. Tako je tud i z Vidali jem in njegovimi panaurji. Napenjajo se in napenjajo, pihajo v svoj internazionalistični* mehur, pihali bodo toliko časa, dokler ne bo počil in ne bo iz njega pri-smrdel pravi, pristni in stoodstotni italijanski nacionaliovini-zem, ki bo pri priči streznil vse one, ki so v dobri veri slepo sledili bobnečim frazam in lažem Vidalija. Mi pa, ki se ne zadovoljimo s frazami, bi vprašali Vidalija, če ima on en sam dober in otipljiv dokaz za svoj in-ternacionalizem in, če ga ima, naj nam ga pove. Odgovora bomo zaman pričakovali!
Ob tej priliki bi povedal, da jim m! — če jim je drago — lahko postrežemo s premarsikate-rim dobrim in pristnim dokazom, ki bo njihove klevete o nacionalizmu KPJ in nas, ki nismo mogli pljuniti nanjo, poštami na laž.
Bilo je 9. septembra 1943. leta.
V	tem času je bil Vittorio Vidali nekje daleč za oceanom v sončni meksikanski deželi in ne vem, če mu je natančno znano, kaj se je prav za prav tu pri nas dogajalo. Tega dne je tu pri nas razpadla bivša kraljevina Italija, ki je pet in dvajset let pila kri našemu primorskemu ljudstvu in dve leti morila in požigala po slovenski zemlji onkraj meje. Ko je razpadla, so jugoslovanski narodi in naše primorsko ljudstvo pod vodstvom in po nalogu KPJ (!) v interesu svetovnega demokratičnega gibanja v splošnem, razvoja narodno-osvobodilne borbe v Italiji pa še posebej, pozabilo na vse zločine italijanske kraljevske soldateske in musoli-nijevskih fašističnih tolp, se niso predali slepemu nagonu krvavega maščevanja in so — verno sledeč svoji voditeljici kompartiji Jugoslavije, ki je takoj pravilno razumela izredno delikatno situacijo — znali zadržati svoje človeško in narodno dostojanstvo ter pravično ločiti poštene in zapeljane Italijane od fašističnih banditov, ki jih je zadela pravična ljudska kazen. Ali ni ta primer najplemenitejšega dosledno marksističnega in lahko rečemo herojskega internacionalizma? Najbrž pa bi bil redek tisti italijanski vojak, ki bi se bil pretolkel v Italijo, če bi naši borbi in našemu ljudstvu takrat ne stala na čelu tako prekaljena in dosledno internacionalistična
partija, kot je to kompartija Jugoslavije. V zahvalo jo danes ravno tisti, ki so na lastni koži občutili njen globok intemaciona-lizem, najbolj blatijo.
To je samo eden od mnogih konkretnih primerov našega in-temacionalizma, nedvomno 'najlepši, na katerega smo in bomo vedno ponosni. Ostalih ne bomo niti navajali. Vsak se jih bo sam spomnil, če se bo malo zamislil v našo preteklo oboroženo in polpreteklo politično borbo na Slovenskem Primorju in Tržaškem ozemlju.
Naj Vidali navede en tak konkreten in otipljiv primer internacionalizma n. pr. KPJ v zvezi z borbo tržaškega ljudstva, ki jo v primerjavi z jugoslovanskimi »izdajalci* tako poveličuje. Smatra morda Vidali za internacionalizem stališče, ki ga zavzema KPl do vprašanja Trsta, stališče, ki je v popolnem nasprotju z vsako resnično marksistično analizo tega vprašanja, ki ga je najostreje obsodila sama VKP (b) in od katerega KPl še danes ni odstopila, čeprav je formalno priznala in sprejela kritiko in se skesano potrkala na prsa? Smatra morda Vidali za internacionalizem direktive, ki jih je v Rimu prejel od vodstva KPl in ki se nanašajo na neko določeno spremembo naše dosedanje politične linije, po kateri naj bi postopoma prišli do
zahteve po priključitvi Trsta k <smateri» Italiji?
Da ne omenjamo umazane gonje, ki jo vodi KPl proti ljudski republiki Jugoslaviji, proti KPJ in njenim voditeljem, to se pravi proti tisti Jugoslaviji, ki z vso naglico hiti v socializem, kar je je bil primoran priznati celo član CK KPl F. Jovine, ko je dejal, da uče bi se v Italiji zgradilo v zadnjih letih pol tistega, kar se je v tem času napravilo v Jugoslaviji, bi ta (Italija) danes že mnogo bolj odločno stopala po poti k pravi demokraciji kot stopa sicer* itd. Ce tukajšnji frakcionaši smatrajo vse to za internacionalizem, potem jim mirne duše lahko rečem, da so politični in idejni tepci ali pa provokatorji. Ves njihov internacionali-zem ni nič drugega kot zelo spretno prikrit in v intemacionalistič-ne fraze hinavsko odet nacionalizem, ki se bo v najbližji bodočnost i pokazal kot odkrito in najpopolnejše izdajstvo vse naše dosedanje borbe, vseh naših žrtev in naporov in to na eni od najbolj izpostavljenih točk mednarodne protiimperialistične fronte. Pri naših povsem političnih in zemljepisnih pogojih in pri obstoječem narodnostnem sestavu tukajšnjega prebivalstva ne morejo dejanja, ki jih je Vidali izvršil v zadnjih mesecih, prav nifi drugega pomeniti, kot to, kar sem že izrazil.
HUDI UDARCI
grškim monarho fašistom
ATENE, 5. (Tanjug) — Radio «Svobodna Grčija* poroča, da so edinice grške demokratične vojske izvedle napad na prestolnico TeS^li-je Lariso. Uničile so obrambo mo-narhofašistov in vdrle v sredino mesta kljub močnemu odporu sovražnika, ki je razpolagal s tanki. Radio pripominja, da so te edinice kakor tudi tiskarne listov «Kiriks» uničile naprave električne centrale in «Thessalica Nea* ter tovarne družbe «Kukutaras» ter poslopje, kjer je sedež vojaške policije.
Dalje so edinice demokratične' vojske v noči od 29. flo 30. septembra izvedle do kraja napad proti utrjenim položajem monarhofaši-stov na področju Kastoria. V isti noči je demokratična vojska s top. ništvom obstreljevala sovražnikove položaje v Kastoriji.
V	Epiru so edinice demokratične vojske prodrle 29. septembra v me. sto Paramatia, kjer so se v predmestjih vršili dva dni hudi boji. Hudi boji so v teku tudi v srednji Makedoniji, in sicer na področjih Sokos in Mavruda. Na področju Nigrite je demokratična vojska pregnala sovražnika s številnih utrjenih položajev.
Anglija je prodala
svojo neodvisnost ZDA
LONDON, 5. — Velika Britanija je sklenila z ZDA tajne obveze, ki ji preprečujejo, da bi ostala nevtralna v primeru vojne proti Sovjetski zvezi. To je povedala laburistična poslanka in članica izvršnega odbora stranke Barbara Ayren Gould na nedavni konferenci laburističnih žena. V primeru vojne, je izjavila, Gould, se Velika Britanija ne bi -mogla odtegniti »vsem našim obvezam* med drugim iz strahu, da bi ZDA prenehale dobavljati pomoč v živilih. Gospa Gould, ki je o sebi dejala, da je »predvsem internacionalistična socialistka*, je izjavila, da «ni samo atomske vojne ampak je tudi gospodarska vojna. Mi smo odvisni od Amerike, da živimo*. To je prvo odkrito priznanje predstavnika laburistične vlade, da je »gospodarska vojna* ameriške vlade odvzela Veliki Britaniji njeno državno neodvisnost.
«Ta laburistična gospa, pravi da-
našnji «Daily Worker» v svojem uvodniku, je mnenja, da britansko ljudstvo ne sme odločati o miru in o vojni na podlagi velikih načel pravičnosti, ki bi morala voditi odnose med velesilami, temveč se mora že v naprej prodati ameriškim milijonarjem za jajca v prahu, oranžni sok in tobak, ki jih od njih dobiva. Ta hlapčevska gospa ponuja britansko ljudstvo kot topovsko hrano v zamenjavo za Živila. Ali ona ne razume, da Se bi mi šli v vojno, ne bi potrebovali hrane, temveč nekaj popolnoma drugačnega?*
4,5 milijonov Poljakov
se je priselilo na osvobojeno ozemlje
VARŠAVA, 5. (Tanjug) — V zahodnih poljskih osvobojenih pokrajinah živi danes 5 milijonoy in pol Poljakov. V treh letih in pol se je v zahodne dele Poljske priselilo 4 milijone in pol Poljakov.
V	te kraje naseljujejo Poljake, ki so se vrnili iz Francije, Belgije, CSR in Romunije.
„Protiameriški" znanstveniki
WASHINGTON, 5. — Preiskovalna komisija za protiameriško delovanje se je odločila, da bo zahtevala, da se uvede sodni postopek proti štirim osebam zaradi ((atomske špijonaže v korist Sovjetske zveze med vojno*. Gre za znanstvenike Johna Hotchoola in Clarenca Francoisa Hiskeya, ki sta med vojno delala pri proizvodnji atomske bombe, za Hiskeyevo ženo Mario Sann in za člana komunistične partije Steva Nelsona.
PRAGA — Po podatkih statističnega urada je bil načrt za češkoslovaško industrijsko proizvodnjo dosežen v višini 101,1% tako v avgustu, kakor tudi v prvih osmih mesecih letošnjega leta.
BERLIN. — Agencija ADN poroča, da ima Ford namen ustanoviti v zapadni Nemčiji avtomobilski trust, ki bi izdeloval tovorne avtomobile in tanke
Cene v ZDA naraščajo
NEW YORK, 5. - Cene predmetov široke potrošnje v ZDA stalne naraščajo. Po podatkih delavskega statističnega urada so bile cene 15. avgusta letos za 75 odst. višje kot avgusta 1939 in za 30.9 odst. višje kot avgusta 1946.
Posmrlni ostanki Pelrs Maria
Ni je primorske vasi, ki ne bi po znala vsaj po imenu Ferda Kravanje — Petra Skalarja, borca proti lašizmu, junaškega borca za svobodo primorskega ljudstva.
Ferdo Kravanja — Peter Skalar se je rodil 1911. v Čezsoči pri Bovcu. Izhajal je iz kmečke družine. Ze v mladih letih je občutil vso krivico in nasilje, ki mu je bilo izpostavljeno primorsko ljudstvo. Vse do 1935. leta, ko je moral pobegniti v Jugoslavijo, se je boril z drugimi tovariši proti fašizmu, za svobodo svojega ljudstva. V Jugoslaviji je nekaj časa delal na Jesenicah, pozneje pa je posvetil vse sile delu pri antifašističnih organizacijah. 1940. leta ga je jugoslovanski proti-Ijudskih režim aretiral in obsodil na 5 let robije. Po sodbi je bil v kaznilnici v Sremski Mitroviči, po. zneje pa v Nišu.
Po zlomu stare Jugoslavije pa ga že srečamo svobodnega v Zagrebu, od koder je šel na Dolenjsko in na Gorjancih organiziral prvi upor proti italijanskim okupatorjem. Zaradi izdaje domačinov so Italijani izsledili njegovo skupino in jo napadli. V težki borbi so padli vsi njegovi tovariši, sam pa je bil ra-rtjen. Težko ranjenega so fašisti pripeljali v Ljubljano, kjer se je šest mesecev zdravil, nato pa je pobegnil. 1942. leta ga že srečamo na Primorskem, kjer je bil na Tolmin, skem, Bovškem in Kobariškem organizator ljudskega upora. Srečamo ga vsepovsod. Danes je tukaj ustanavljal prve terenske odbore OF, Jutri že spet na drugem kraju zbiral in vzgajal aktiviste, tam spet navduševal mladino. Najprvo je bil sekretar takratnega tolminskega okrožja, pozneje pa sekretar zahod-no-primorskega okrožja. Ko je hotel kot sekretar zahodno-primorske. ga okrožja, katerega sedež je bil takrat v Brdih, priti na pokrajinsko konferenco OF v Cepovan, je po dveh dneh prebijanja skozi zasede tretji dan padel v italijansko-nem-ško zasedo in podlegel premoči sovražnika.
Te dni ga bomo prenesli iz njegovega začasnega počivališča. Primorsko ljudstvo se bo zbralo ob svojem mrtvem junaku.
Terribile še vedno oa svobodi
TRST
Nek italijanski časopis je yčeraj objavil cest, da so končno aretirali inšpektorja Terribile, ki je bil načelnik oddelka za moralo pri civilni policiji. Vest je bila pozneje demantirana kot neresnična, ker se Ttrribile še vedno svobodno kreta po raznih mestih severne in srednje Italije.
Leteča četa civilne policije še vedno vodi preiskavo v tej zadevi in je zadnje dni zaslišala več lastnic javnih hiš in njihovih prebivalk, ki so gotovo dale zanimive izjave. Proti koncu prejšnjega tedna so poslali tudi nekaj policajev V Cervinjan z nalogo, da bi tam aretirali bivšega inšpektorja, pa so menda prišli že nazaj in seveda praznih rok.
Polk. Hare je s tem v zvezi izjavil, da je italijahska policija obveščena o vsej zadevi in bi takoj sporočila eyentualno aretacijo. Vsekakor pričakujemo policijskega komunikeja, ki naj bi prinesel malo več luči v to precej temno afero.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
IZPRED SODIŠČA
Poleg nenehnih sprehajalcev
preko meje so tokrat zašli pred sodnike tudi športniki
Primer naj bosta italijanski šoli v štandrežu in Pevmi
Promet v IržaSkem pristanišču
TRST
Predvčerajšnjim ob 8.30 je priplul v Trst italijanski parnik «Sta-dium», ki je pripeljal 703 tone raz. nega blaga iz Pireja. Ameriški parnik «De Soto» je pripeljal iz Pa-trasa 2960 ton raznega blaga in pet potnikov. Na ladji so našli tudi tri skrivne grške potnike, ki jih bodo odpremili nazaj y dmovino. Iz New Orleansa je prišla ameriška ladja «Hurricane» s 2960 tonami raznem blaga.
Včeraj je odplula v Port aSid angleška ladja «Orduna» ter odpeljeta v Egipt 124 članov družin angleških častnikov, ki služijo v Afriki.
Demokratična fronta Slovencev je lansko jesen po svojih zastopnikih razpravljaalv navzočnosti gospoda šolskega skrbnika z generalnim ravnateljem iz Rima g. Ferettijem med drugim tudi zaradi slovenske osnovne šole v Ločniku. Ko je gospod Feretti slišal našo obrazložitev, je takoj opozoril g. šolskega skrbnika, naj se zadeva preuči in ugodno reši. Med tem časom je DFS, ko je videla, da ugodne rešitve noče biti od nikoder, napravila še druge vloge na najvišja pristojna mesta. Novo šolsko leto se je zopet pričel#, a rešitve še vedno ni.
Obvestilo trgovcem
Zveza trgovcev v Gorici obvešča svoje člane, da si na sedežu v ulici 9. avgusta lahko ogledajo naslednje okrožniec:
1.) Novice z angleškega tržišča sadja in povrtnine v dneh 18. do 24, septembra. 2.) Uvoz živine iz Švice v zameno za sadje in povrtnino. 3.) Izvoz luščinastih sadežev v Anglijo. 4.) Izvoz limon v Anglijo v 1948-49. 5.) Trgovske izmenjave z Belgijo (podrobnosti). 6.) Informacijski vestnik št. 20 Nacionalne federacije združenja agentov in trgovskih zastopnikov.
* * #
Zveza trgovcev v Gorici sporoča nadalje, da je bil pri notranjem ministru Scelbi sprejet Amato Fe-sti, predsednik Glavne italijanske trgovske gonfederacije. Amato Fe-sti je notranjega ministra informiral o nepravilnostih in zlorabah v trgovskem poslovanju, do katerih je prišlo v nekaterih pokrajinah in ki gredo na škodo ne le trgovcev, marveč tudi države. Minister je predsedniku konfederacije dal zagotovilo, da bo posredoval v zadevi in dal potrebna navodila prefektom in kvestorjem.
Ko bi gospodje pri šolskem skrbništvu imeli samo malo dobre volje, bi se ta stvar že davno rešila. Saj ne zahtevamo nič drugega kakor to, kar nam po vsej pravici pripada. Tudi izgovor, da ni primernih učilnic na razpolago, ne drži, ako vzamemo za primer, kako se je rešila zadeva italijanske osnovne šole v Štandrežu in v Pevmi. V Štandrežu je n. pr. imela slovenska osnovna šola šest učilnic na razpolago za 170 otrok, torej 28 otrok na učilnico. Ko so ustanovili italijansko šolo, so stisnili slovenske otroke v štiri učilnice; italijanska šola je imela v letu 1947-48 za 17 otrok dve učilnici, slovenska pa za 170 otrok štiri učilnice. Seveda je ta postopek bolel slovenske starše, ki so si šoli zgradili s svojimi žulji. A črhnil ni nihče, kljub temu, da se je takrat že zraven tega uprizarjala dobro pripravljena ko. medija. Nič drugače ni bilo v Pevmi. Zakaj bi se zadeva slovenske šole v Ločniku ne rešila na podoben način? Vsaj provizorično, dokler se ne dobi primernega prostora za slovensko šolo.
Vemo tudi, kakšne namene ima to dolgovezno zavlačevanje s slo-
vensko osnovno šolo v Ločniku; zato pač, in drugače si ne moremo predstavljati, da slovenski otroci obiskujejo italijansko osnovno šolo, ker vse druge slovenske šole v bližini so več kot 4 km oddaljene od Ločnika. Bilo bi že čas, da merodajni krogi prenehajo s tako sramotno šolsko politiko in dajo Slovencem to, kar jim pripada.
Italijanski šovinisti nas zmerjajo da smo titini, nacionalisti itd. Naj si vendar enkrat za vselej zapomnijo, da smo Slovenci prav tako ljudje, kakor so oni, samo dosti bolj strpni in boljše vzgojeni v pogledu spoštovanja do drugih narodnosti. Kar se pa tiče Tita in Jugoslavije nas pustite pri miru. Pojdite obiskat italijanske šole v Istro in boste kmalu videli, kaj se pravi spoštovanje manjšine. Od tega pa ste še jako daleč.
KINO
VERDI. 17: «Vojaški novinci« Gianni in Pinotto.
V1TTOR1A. 17: »Mehikanska serenada« S .Theple in F. Tone.
CENTRALE. 17: «Ni časa za ljubezen«, C. Colbert in F. Mc Murray. MODERNO. 17:	«Tragični	vzhod«,
M argo in T. N,tal.
EDEN. 17: »Kralj arene«, E. Cantor.
Kakor običajno ob sredah, so tudi včeraj imeli na goriški sodniji polno opravila z ra^čiščenjem primerov ilegalnih prestopov italijan-sko-jugoslovanske meje. Na zagovor so bili klicani mnogi domačini iz Gabrij, obtoženi, da so na razne načine pomagali nekim italijanskim delavcem skrivaj v Jugoslavijo. Bilo jih je sedem in sicer 52-letni Ivan Kranjc in njegov 21-letni sin Roman, 20-letna Vera Primožič, 57-letni gostilničar Danilo Pavletič, 47-letni Alojz Marega, postajenačel-nik v Rubijah, vsi iz Gabrij, ter Ivan Rossetti in Enno Bressan iz Gradiške. V konkretnem primeru jim obtožnica očita, da so šli na roko 31-letnemu zidarju Antonu Pandolfiju iz Benetk, ki je bil nekaj časa y Jugoslaviji. Ko so ga ob povratku prijeli italijanski obmejni stražarji, je ta povedal, kako in kdo mu je pokazal pot iz države. Pandolfija je sodnija obsodila na 3 mesece zapora in 16 tisoč lir globe; vse gori imenovane domačine so pa oprostili, ker ni bilo proti njim stvarnih in zadostnih dokazov.
Vedno zaradi nezakonitega odhoda z državnega ozemlja je bil so-
jen 34-letni Friderik Nemetz iz Va-rese, po poklicu profesor matematike, ki so ga jugoslovanski obmejni organi vrnili čez mejo. Kaznovan je bil na 3 mesece zapora in globo 16 tisoč lir, toda pogojno in brez vpisa.
Na sodniji je Imela svoj epilog razburkana finala nogometne tekme, ki se je letošnjega maja odigrala na goriškem stadionu med ekipama iz Gorice in Ferrare. Ko sta dva policijska agenta tedaj posegla v obrambo tuje ekipe, ki ji je huda pretila s strani pristašev domače, sta bila tudi ona dva pošteno ozmerjana. Ulovila pa sta le dva od fanatičnih kričačev ter ju zaradi žalitev odvedla v zapor in napravila prijavo. Gre za 17-let-nega Petra Conzuttija iz ul. Vacca-no št. 6 in Niviana Russa, starega komaj 16 let iz ul. Garzarolli 10. Ker sta oba mladoletna, ju je sodnik po kratki svarilni pridigi pomilostil.
Tri mesece zapora si je prislužil 23-letni Jožef Calmesini iz Verone, ker se ga je v javnem lokalu preveč nalezel in se v takšnem stanju samovoljno predstavljal kar za javnega organa.
Športna prireditev v Pevmi 17. trn.
Slovenska mladina na Goriškem se čedalje bolj zanima za fizkulturo in šport
Ljudsjfl tabor v Sovodnjah in že prej prireditve mladinskega kongresa v Štandrežu so pokazali, da vlada med Slovenci na Goriškem precejšnje zanimanje za šport in fizkulturo. Ako pogledamo na udeležbo, potek in rezultate teh dveh. množičnih prireditev, moramo priznati, da sta obe popolnoma uspeli. Razni nedostatki tehničnega in organizacijskega značaja, ki so se pojavili v Štandrežu, so bili docela odpravljeni v Sovodnjah. Zlasti mladina je pokazala izredno zanimanje in pravo navdušenje za vse panoge športa.
Potrebno je ,da imamo tudi Slovenci naš šport in da se v njem kar množično udejstvujemo. Le tak način najbolje odgovarja današnjemu času. Fizkultura krepi telo in čvrsti dušo, tekmovanje pa spodbuja k večji dejavnosti.
Oglejmo si malo fizkultumi del Ljudskega tabora v Sovodnjah. Največ udeležencev je bilo pri kolesarski tekmi. Med dirkači je bilo več dobrih, ki imajo vse pogoje usposobiti se za boljše nastope v bodoče, ako se bodo posvetili treningu, ki je zelo važen za dober kolesarski šport. Kolesarji se bodo lahko znova obnesli 17. oktobra v Pevmi pri tekmi, ki jo priredi pevmsko športno društvo. Proga bo pa daljša a tudi boljša, ker iz Pev-me pelje lepa cesta v Furlansko nižino in nazaj. Spored in pravila tekme bomo še pravočasno objavili. Vsekakor priporočamo že sedaj, da se mladi kolesarji začno resno
pripravljati. Prireditev V naj bo dokaz, da tudi v stalno napredujemo.
Druga zanimiva tekma v
Pevffli
športu
Sovod-
njah je bila «Tek čez drn in strn* Tekmovalcev ni bilo veliko, to so med njimi nekateri prav doofl tekači. Res je, da proga ni
b®
til
težka in niti predolga, zato je porabljen čas vsekakor dober. "e čez drn in strn je zelo zdrav športna panoga, zadnja leta jo vsod gojijo množično. Pri tem dovolj samo brzina, ampak je tr ba predvsem imeti dobra plJ V Sovodnjah smo opazili, da je • pr. Bregant iz Podgore, vodil te* od začetka do konca in je « pred ciljem izgubil prvo mesto, se je verjetno pomotil. Dočiro P so prispeli ostali tekači skoro sv na cilj, je bil Bregant ves izcrp ; Za tekmo v Pevmi 17. oktobra^, tekmovalci upoštevajo naše in bo gotovo tek čez drn in * i pridobil v popolnosti in zantnuv. sti. Posebno sedaj, ko gremo pr | zimi, je ta šport zelo priporoč i za yse športnike in fizkulturo’ ’ Ni boljšega treninga od teka drn in strn bodisi za tekače a« P_ j tudi za tiste, ki gojijo druge Panoge športa.
Na prireditvi v Pevmi v neffw 17. oktobra bo kolesarska dirka, čez drn in strn in nogometno s Čanje. Mladina tudi to Pot _	.j
ne bo izostala. In še nekaj b | pred zaključkom.
Slovenci bomo tako prišli na . polju do veljave.
Natefiai za službo državnih arhivariev
Goriška prefektura sporoča, da je bil z ministrskim odlokom 15. aprila 1948 razpisan natečaj za sprejem osmih državnih arhivarjev (skupina A) v službo uprave državnih arhivov, do katere imajo pravico bojevniki.
Gornji odlok je bil objavljen v republiškem Uradnem listu št. 209 od 8. septembra 1948.
Prošnje in druge dokumente je čas vložiti 90 dni po objaci odloka, to je do 7. decembra 1948 pristojni prefelctari.	----*-—
Brez potnega lista
Včeraj je goriška policija prejela in prijavila sodnim oblastem za nadaljnji postopek 65-letnega Dominika Tondola iz Buj, ki je prišel ilegalno čez mejo iz Jugoslavije.
PRESKRBA
Prehranjevalci urad v Gorici obvešča vse potrošnike mesta in pokrajine, da se prične jutri 8. t. m. razdelevanje sledečih živil: 2 kilograma testenin na osebo, kot dodatek k obroku za mesec september in 1 1/2 kg koruzne moke, za tekoči mesec. Testenine, ki jih je treba dvigniti na odrezke od št. 1 do 10 za zakuho, so po 100 lir kg; koruzna moka, ki se jo dvigne na odrezke od št. 11 do 15 za zakuho, je po 62 lir kg.
Omenjena živila je čas dvigniti do 31. oktobra.
ITčeraj dne 5. t. m. je bila v prosto. * rih slovenske gimnazije v Kopru I. konferenca srednješolskih profesorjev koprskega okraja. Vodil jo je tov. Marion, nač. odd. za prosveto, ki je kot goste pozdravil tov. Beltrama, podpredsednika okrožnega ljudskega odbora, novega šolskega nadzornika okrožja prof. tov. Jane. Ža in tov. Janka Furlana, ravnatelja pravkar otvorjene gospodarske šole v Kopru ter ostale številne udeležence konference.
Tov. Beltram je v kratkem nagovoru razčlenil naloge današnjih naloge današnjih srednješolskih pedagogov, dal nekatere napotke in s tem v zvezi poudaril, da mora biti njihovo delovanje vzporedno z današnjimi političnimi in gospodarskimi vprašanji. Ta skladnost mora stremiti nenehno za tem, da dvignemo čim višje življenjsko raven istrskega slovenskega, italijanskega in hrvaškega kmeta ter delavca, kar oba v polni meri zaslužita.
Rušilci enotnosti kmetsko-delavskega ljudstva
V nadaljnih izvajanjih je tov. Beltram omenil vzdušje, ki ga je po 29. j[uniju ustvarila resolucija Informbiroja. Ta resolucija je važna za svetovno javnost ter svetovni razplet dogodkov, toda zlasti za nas. Saj očita Jugoslaviji in njenim voditeljem ter neposredno tudi našemu političnemu vodstvu, da zapuščamo demokratično linijo, da se približujemo kapitalizmu, žali Jugoslavijo in njene narode, kratko-malo zanika našo narodno osvobodilno borbo in nas uvršča med nekatere države in narode, ki so do zadnjega vodili fašistično politiko. Tov. Beltram je podčrtal, da imenovana resolucija ni imela sicer nobenih škodljivih posledic v Jugoslaviji sami, pač pa je pripomogla, da so prišli v Trstu do besede ljudje, ki rušijo enotnost kmetsko-de-lavskega ljudstva in s tem sad tolikih doprinesenih žrtev. Vse zle posledice razbijaške politike na Tržaškem ozemlju je treba vsekakor zmanjšati in paziti na vse one, ki so se po navodilih Vidalija za enkrat potuhnili, da bi mogli kasneje
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. -Tudi srednja šola je postala obča last ljudstva
Konferenca srednješolskih vzgojiteljev
nenadoma zopet škodljivo vplivati na ljudske množice!
Stališče srednješolskih vzgojiteljev mora sloneti na zdravih odnosih do ljudskih množic in njenih organizacij. Glede mladine pa mora biti takšno, da ne bo vzgojena brezbarvno, temveč v idejah, ki izražajo na primer spoštovanje drugih narodnosti, bratsko sodelovanje z njimi, do viška potencirano socialno čustvovanje itd. Dijak mora biti uveden v probleme kmetsko-delovnega ljudstva, zanimati ga mo. rajo zadružna vprašanja, prežet mora biti z odporom proti sebičnosti, skratka vzgojen, mora biti tako, da bo v nekaj letih preobrazil še ponekod zaostalo miselnost prebivalstva ter spremenil 4o dna današnje lice svoje ožje domovine. Iz teh razlogov bo dala ljudska oblast v svojem gospodarskem planu za 1949 važno mesto tudi šolski politiki. Vzgoja mladine mora z eno besedo odgovarjati interesom delavnega ljudstva.
Tov. Beltram je končal z željo, da bi naši srednješolski pedagogi vzgojili na svojih zavodih v bodočem letu še številnejše in čim boljše kadre in pomagali tudi drugače dvigniti položaj cone B, da bo njen sistem ljudske oblasti vplival blagodejno še na sosede, v prvi 'vrsti na Trst sam. Vsi prisotni so pritrdili vzpodbudnim mislim in besedam tov. Beltrama.
Ustvarjena je osnova za nadaljnji razvoj naše kulture
Na to je govoril tov. Marion o osnovnih nalogah v novem šolskem
letu. v katerem bo prestopilo šolski prag okoli 500 dijakov, med katerimi so taki, ki so skupno z jugoslovansko mladino gradili cesto Bratstva in edinstva, dalje pomorci, ki so del svojih počitnic uporabili za študijsko potovanje po jadranski obali. Slovensko šolstvo v Istri je glede na tiranijo Avstrije in Italije mlado in brez tradicije ter je dobilo šele po osvoboditvi vso širino za svobodni razmah. Narodnostnega pogina ga je rešila NOB, kjer je samo istrsko ljudstvo čvrsto in junaško sodelovalo.
Tov. Marion je pri tem poudaril, da temelji rast našega človeka na dveh osnovnih pridobitvah NOB in sicer: Na likvidaciji raznih oblik izkoriščanja (fevdalno kapitalističnih) in na doslednem izvajanj^ načela enakopravnosti narodov, ki žive na tem ozemlju, to je svobodni razvoj kulture vseh treh narodnosti. Z graditvijo osnovnih šol, z ustanovitvijo 6 srednjih šol v koprskem okraju, ustanavljanjem knjigarn, izdajanjem lastnega časopisja, pripravljanjem bodočega gledališča, zidanjem zadružnih domov je ustvarjena v tem kratkem času po osvoboditvi materialna osnova za nadaljnji razvoj naže kulture!
K temu ni pripomogla samo ljudska oblast s svojo podporo, temveč prav tako sodelovanje ljudstva, ki se je zopet izkazalo v dvomesečnem tekmovanju, zlasti v graditvi zadružnih domov, ki bodo bodoča prosvetna žarišča. Vse to je pripomoglo k dvigu kulturne ravni istrskega človeka. Očitno je, da pedagogi ne morejo stati ob strani, ker
jim sedanja doba nalaga večjo odgovornost, kot katera koli prejšnja doba v zgodovini. Srednja šola vrši pač eno najvažnejših funkcij naše napredne družbe, ker določa tudi odnos vzgojiteljev do strokovnega-šolskega in do izvenšolskega prosvetnega dela. Skratka, srednja šola ne more biti ločena od družbenega dogajanja, marveč mora biti povezana z gospodarsko, politično ter kulturno tvornostjo lastnega ljudstva, Reakcija je baš tista, ki skuša odtegniti ljudske množice od političnega dogajanja.
Tov. Marion je podčrtal še, da mladina ne sme prejeti samo novo znanje, temveč novo moralo, vliti ji moramo najlepše lastnosti kot ljubezen do napredka, spoštovanje do drugih narodnosti in lastnega jezika, ljubezen do ljudstva, patriotizem. Dijak mora dobiti veselje do učenja, uspehov, napredne znanosti, ki je nasprotna vsemu nazad-njaštvu. Mladini je treba dati po budo za njene organizacije, krož ke, v nižjih razredih do ustanavljanja pionirskih organizacij in podobno. Pri tem je važna pedagoška izobrazba vzgojitelja, ki omogoča, da spozna duševni razvoj mladoletnika. Vse te naloge čakajo v novem šolskem letu profesorje, da bodo ustvarili res takšno srednjo šolo, ki bo odgovarjala težnjam istrskega ljudstva, ki se je borilo za svojo nacionalno in socialno svobodo ter za lepše in kulturnejše življenje.
Tudi tov. Marion je žel za svoja izvajanja enodušno priznanje.
Razlika med nekdanjo in današnjo šolo
Okrožni šolski nadzornik tov. prof. Janež je podal referat p planiranju našega šolstva. V uvodnih besedah je opozoril na razliko nekdanje in današnje srednje šole, ko šola ni več last privilegiranih družbenih razredov, temveč obča last ljudstva in revnega kmeta in delavca, ki je končal srednje šole, je bil nekoč redek pojav, pač pa smo naleteli povsod na nfaliranega študenta«, ne kot posledica slabih šolskih uspehov, marveč v prvi vrsti kot posledico socialne bede. S selekcijo dijaštva na vseučiliščih so si imoviti krogi rezervirali zase vodilne položaje v državi in družbi.
Tov. Janež je naznačil kompliciranost današnjega življenja, v katerem zahteva že skoro vsako delo specializacijo. Zato mora srednja šola zajeti masovno vso mladino, pri čemer ni cilj pošiljati mladino samo v šole, temveč jo je treba porazdeliti v razne strokovne in gospodarske panoge. Nižje srednje šo< le naj rekrutirajo kadre, ki bodo v kratkem vodili ekonomiko. Vzgoja novega človeka mora imeti za cilj duhovno in gospodarsko osvoboditev in to ne na načelih metafizike, ampak po načelih naprednega znanstva.
Tov. Janež je opozoril, da mora biti mladina v nasprotju s humanistično vzgojo povezana z življenjem. Vzgojitelj pri tem ne sme vršiti svojega dela «dninarsko», češ za veliko plačo — mnogo dela in narobe, ker se mora zavedati, kako se v našem družabnem redu trudijo drugi sloji, zlasti delavci in kmeti. Vzgojitelj mora pri vzgajanju mladine upoštevati njen revolucionarni duh, ki je več ali manj lastnost vsake generacije. Skratka, mladini ne smemo zmehčati hrbtenice, tem-
odločn*
več jo je treba vzgajati V sti in načelnosti!
Za tem je tov. prof.	^
jasnil, v koliko se bo šega šolstva dotaknilo Pras problemov. Tozadevno delo ralo upoštevati načela, ki se’ šajo na politični, strokovni, ski in organizacijski del vzgoJ* ,
skega Udejstvovanja, Srednješolski profesor se ^ vezal z masovnimi organizacij,^, imel predavanja o pomenu^
bo P? Kaj81® šol*«
predavanja o pomeu« vzgoje. Spoznati bo moral no, socialno, gospodarsko ia no problematiko svojega ^ Pri tem bo moral polagati .
di za izpopolnitev lastne iz'	ora,
S strokovnega stališča	go.
preudariti učne načrte, la bo morala predstavljati	^
Življenja in mladina se bo zavedati, da je član	srnjžjjll
Vsak vzgojitelj mora že v	e8)
razredih imeti evidenco, na ka področju bo ta ali oni dii3'1
gel največje uspehe.
Kadrovski del tega dela se ša na naloge ravnateljev, or® cijsko delo pa zadeva mladins ^ ganizacije, ki ne smejo izr , ^ uvajati učiteljeve linije, tcinve rajo kazati dijakovo samost°J e.
Tudi referat tov. Janeža s° ^ jeli vsi navzoči z odobravanj znanje.	.^jva
Po vsem tem je sledila -p
diskusija, ki so se je vilni tovariši in tovai so bili izglasovani sklepi
vilni tovariši in tovarišice. — ^ žajo zaključke v obeh refef'
ki atih-
govoru tov. Beltrama in Y ^jo siji izraženih napotkov in sta V prepričanju, da bodo sre ^ šolski vzgojitelji dosegli V ®’on) ri zadane si cilje, je tov. ^ poudarkom, da smo dolžni z ja. dosedanje uspehe zahvalo ( viji in njenim voditeljem gta. vzklikom na čast tov, Titu 1
linu, zaključil konferenco.
naas- i
Septembra smo zapustili našo hišo in se vselili v novo stanovanje, na koncu oktobra se je začel prevrat in zaprli so vse Sole, zaradi katerih sem se preselila v mesto. Italijanski šovinisti so pokazali svojo pravo barvo. Obečali so, da bodo pustili šole v mestu, a ne le, da tega niso izpolnili, preprečili so tudi slovenski pouk. Laški meščani, ki so se nam med vojno približali in se kazali, da mislijo in čutijo z nami, so izvršili nad slovenskim življem najgrše izdajstvo, kar jih pozna zgodovina.
Zašumelo je in završalo po Trstu, kakor da bi bila res nastala svobofo in se zgrnila nad izmučenim, izstradanim prebivalstvom.
«Antanta pride!« sc je govorilo med Slovenci v Trstu. «Antanti pojdemo naproti s slovensko trobojnicah je menilo slovensko žcnstvo, ki je pripravljalo v Narodnem domu pentlje, kokarde in trakove v narodnih barvah. Toda nad vsemi temi narodnimi delavkami je ležalo nekaj težkega, ker je ta in ona slišala z italijanske strani, da Slovani zaman pričakujemo antante. Slovenski znaki so se vendarle prodajali, pripenjali in nosili po tržaških ulicah. Ze so nas grdo gledali oni, ki so nam še včeraj hlinili in nam obe-čali prijateljstvo. Postajali smo od dne do dne bolj potrti, slišali smo zdaj s te zdaj z one strani, da pridejo v Trst samo Italijani brez Francozov, Angležev in A-merikancev, kakor smo Slovani upali.
Bila je (leževna, blatna nedelja, ' ko so šovinistični meščani vriska-
joč pričakovali na pomolu prihod Italijanov. Srce mi je pravilo, da so zdaj izginile vse dobre nade, in nekaj težkega je leglo name in na vso mojo rodbino. Popoldne, ko je vse drvelo k morju, sem vzela svojega najmlajšega, Nenada, in mu natovorila nahrbtnik z odpadki zelenjave za kunce moje sestre, ki je bivala pri Sv. Ivanu. Nisem hotela poslušati vriskanja, ne gledati veselja in širokih pasov v italijanskih barvah na tržaškem ženstvu. Tudi pri sestri so bili vsi doma, ker so slutili, da s prihodom Italijanov ne prihaja za nas nič dobrega. Od Sv. Ivana sva s sinkom krenila visoko gor v Kolonjo, da obiščem bolno dekle in ji nesem nekaj svežih jajčk. V pritličju je bila le služkinja, bolnica je težko bolna ležala sama v prvem nadstropju. Dejala je, da so šli vsi njeni ljudje — oče je bil nekak voditelj tržaških Slovanov po odhodu dr. RVbara — gledat prihod Italijanov.
Na večer sva se vračala v mesto, ko so bile glavne ceremonije že pri kraju in je bilo le vrvenje ob godbah in razsvetljavi nenavadno glasno. Kako upravičena je bila naša bojazen in pesimizem dr. Rpbara!
Ze po nekaj dneh so morali izginiti t>si naši znaki, nekaterim so jih strgali s silo, drugim so se pa posmehovali. Na splošno so trdili, da smo odslej vsi Italijani in da so dovoljene samo italijanske barve.
Konec novembra so se odprle šole — samo italijanske. Mi naivneži smo sicer še upali in čakali, da se odpro tudi slovenske, saj so nekaj tudi obetali, a naposled so besedo prelomili.
Moji otroci (najstarejša hči je dovršila sedmi, drugi »in peti razred nemške gimnazije, tretji sin prvi razred slovenske gimnazije,
Ttofif pbetl Viidehetinii leti
Odlomek spominov Marice Nadliškove-Bartolove Jz mojega življenja"
Četrta hči pripravnico za srednje šole, a peti sin je končal tretji razred osnovne šole) so bili mahoma brez pouka.
D a bi ne izgubili šolskega leta, sem vpisala najstarejšo v osmi razred italijanske	gimnazij5,
mlajšo pa v prvi razred italijanskega liceja, najmlajšega sem poslala v italijansko osnovno šolo. Nekaj časa je šlo; starejši ni italijanska gimnazija delala nobenih težav, ker je imela v latinščini dobro podlago in ker je govorila dokaj dobro italijanski.
Na dnevnem redu je bil tedaj spor zaradi Reke. Razpravljalo se je o tem tudi v šolah. Nekega dne pride naša gimnazijka domov ter mi pove, da je podpisala nekaj za nekakšno aneksijo. Da je morala to storiti pod pritiskom profesorjev in tovarišic. V meni je za-vrelo. Drugo jutro se odpravim k ravnatelju ter ga prosim, naj mi pove, kaj so prejšnji dan podpisovali. Bil je presenečen in mi je odgovoril, da se je podpisovalo za aneksijo Reke k Italiji. Vprašam ga, če je podpisala tudi moja hčerka; urno pogleda podpisne pole in pritrdi. Tedaj mu pravim: «Prav lepo vas prosim, gospod ravnatelj, da tu pred mojimi očmi zbrišete njen podpis, kajti mi smo Slovenci in nihče od nas ne
more podpisati kaj takega«.
Razvnel se je, a se precej ob-vladal.
«Ce nočete drugega«, je dejal, «evo vam!« In potegnil je nekajkrat krepko s peresom čez podpis moje hčerke. Ko je bilo to odpravljeno, mu vljudno povem, da svoje hčerke ne mislim več pošiljati v italijansko gimnazijo. Tedaj je pa.vzkipel. Dejal je, da je to neumnost, da je dekle pridno, da dobro napreduje; a jaz sem ostala pri svojem. Jezno je zagrabil katalog ter napravil čez ime moje hčerke debelo črto ter me odslovil.
Odšla sem silno zadovoljna, kajti tisti podpis me je pekel vso noč. Ako bi ne bi la zbrisala hčerkinega podpisa, bi se mi zdelo, ko je bila Reka res priključena Italiji, da je moja hči pripomogla do tega našega poraza.
Kmalu potem se je začela agitacija za aneksijo Dalmacije, posebno Splita. Tudi to se je razpravljalo v šolah. Nekega dne pride iz šole mlajša hčerka, ki je hodila v prvi razred liceja, pa mi pove, da so morale podpisovati, naj pripade Dalmacija Italiji. Njihova učiteljica je rekla, če katera noče podpisati, naj gre iz razreda. Vstali sta le dve: neka Jankovičeva in moj ir hčerka.
Tudi mlajša hčerka je morala izostati iz liceja, ker so jo so-učenke zasmehovale zaradi njene narodnosti.
Obup slovenskih staršev in študentov je prekipeval, saj izgubiti leto ni mala reč. Tako se je začel zasebni tajni pouk po društvenih sobah in stanovanjih. Osmi razred gimnazije je bil na stanovanju profesorja Pirjevca; moja hčerka je tudi posečala ta pouk. Sesti gimnazijski razred, v tem je bil moj najstarejši sin, je bil v prostorih Glasbene matice. V popoldanskih urah so tudi višje-šolci poučevali dijake nižjih razredov. Tako je moj šestošolec učil drugi razred gimnazije. Italijani so tudi ta tajni pouk izsledili in pregnali zdaj tu zdaj tam zbrano dijaštvo. Učenci takih razredov, ki so imeli pouk v telovadnici Narodnega doma, so skočili ob vsakem sumljivem znaku na telovadno orodje, češ tu so, da telovadijo. Pred našo hišo, kjer se je vedno izprehajal kara-biner. so dijaki poskrili knjigč ter prihajali in odhajali posamezno in v presledkih. Vsakokrat ko je kdo pozvonil na vratih, so skočili vsi pokonci, (Ja se poskrijejo. Prav tako so Italijani preganjali učence osnovnih šol, ki jih je učila gospa Engelmano-
va, ki je morala prenehati s poukom.
Moj mož, ki je bil načelnik telefonske centrale v Trstu, je vedno govoril, da mu tam ni več obstanka, in 17. januarja 1919 je po dolgem čakanju na potni list odpotoval v Ljubljano, kamor ga je povabil direktor pošte za Slovenijo. Po moževem odhodu so se začeli javljati v mojem stanovanju karabinerji. Prihajali so po večkrat tedensko, izpraševali, pisali in odhajali ter me puščali vso razburjeno. Hoteli so vedeti, zakaj je odšel, zakaj se še ne vrne, a jaz nisem vedela, kaj naj jim odgovorim. Plačo so mi seveda ustavili takoj. Hišo pri Sv. Ivanu smo prodali za smešno nizko ceno, čemur se je čudil vsakdo, ki je količkaj razumel o kupčijah in valutah. Konec marca so mi izplačati kupnino, a z aprilom so prišle v promet lire. Tako so se naše krone, izpremenjene v lire, kar razblinile. Karabinerjev sem se že tako privadila, da se nisem več razburjala zaradi teh obiskov, a prišli so drugi, oni od nodbora za razčiščenje Trsta«.
Ti so bili hudi, mnogo hujši kot vsi karabinerji, bili so najzagri-zenejši Tržačani, ki so nastopali jako surovo in brezobzirno, medtem ko ne morem reči tega o ka-
rabinerjih, ki so vsi prišli iz prave Italije. Bilo je pozno pomladi, ko mi je neko popoldne javila hčerka, da neki gospod jako srdito in neolikano izprašuje po meni. «Sola, kaj pa šola!« vzkliknem v strahu. Hčerka me je potolažila, naj se nikar ne bojim, ker se je poskrilo in je vse v redu, kakor bi ne bilo nobenega dijaka v hiši. Ko stopim v sobo, me vpraša oni človek, ki je bil nenavadno močan, brez vsakega uvoda: «Vi ste predsednica Družbe sv. Cirila in Metoda?»
Ko sem potrdila, je nadaljeval: «Vi pišete?«
Povedala sem mu, da sem nekdaj pisala, a zdaj ne več, ker imam številno družino in ne utegnem. «Vi pišete!» zavpije nad mano.
«Ne pišem!«
«Povejte takoj, kam pišete!«
«Nikomor ne pišem več«, rečem že vsa tresoča se, «prav nikamor«.
vSaj vem, da pišete v Edinost«, vpije nad mano.
«Samo seje naznanjam«, mu pravim, uda bi kaj drugega pisala, ni časa«. Hotel je vedeti, kako se podpisujem, na kar sem rekla, da se sploh ne podpisujem, ko sklicujem seje.
«Zdaj pa povejte, kam ste vse pisali!« zavpije ter vzame košček papirja in svinčnik-
«Saj vam pravim, da sem pisala pred mnogimi, mnogimi leti«.
«Vseeno, naštejte mi liste, v katere ste pisali!«
Začela sem naštevati:	Zvon,
Zvonček ,..
On pa: «Za boga, zapišite vi sami te eksotične besede, jaz ne znam«.
In napisala sem s tresočo roko. Ko je odšel, se dolg o nisem mogla umiriti. Vsa sem se tresla v mislih, da so se zdaj spravili nadme, ko sem tu sama s petimi
hi
otroki, polna dela in sK■ o hip mi je šinila dobra 7,11	^
glavo: grem k dr. Vilfanu, 011 bo znal svetovati.	ni>eic'
Sla sem takoj ter mu P jj la, da sem že vsa bolna z ^ vznemirjanja in razburjam > vedala sem mu o surovem * pu «odbornika« za razčišče J
Dr. Vilfan mi je se obrnem naravnost na 0 ^ nerja Petitti di Rorcto in n<Je Ji» v pismu popišem vse šika res. še isti večer sem sCS s pismo, navedla, da sem petimi otroki, da imam P°l py in skrbi in da nimam TnirUfl $ i pisala semrmu nastop tiste‘-1 gi bomika za nrazčiščenje« * prosila, naj mi izposluje in‘,-0o, se ne bavim z nikakšno ^jji | da za njo
časa. Pisala sem res pr'
ed
setimi leti, skoro same potest ^
Poslala sem sina na u^lC°'siotl, je prepisal vse številne n ^ guvernerja, ki so bili n ufei' na vseh lepakih nad vsako p bo. Napisala sem dolgi	|
nerjev naslov in odposlala
Od tistega časa sem	\
poln mir in zato sem ^e‘ \ Vilfanu iz srca hvaležna ZIJ.nCr gov dober nasvet. Niti kar(!0 v^ jev niti odbornikov ni	)cf
k meni vse do 10. septem^ ’ j)i
I 1
s
8
t
!
I 1 ■ j
smo se odpeljali za
očetom v Ljubljano, kjer j e, čakalo nadaljnje novo	tfP
trpljenje, o katerem bi * ^ t j nikoli sanjala, namreč, vagonih.
V Cerkljah 19. junija ^ izpopolnila v juniju 1 gusta 1938.
.tevil'
(Ponatisnjeno iz zadnje ^eSe^' ke «Razgledov» književne v.i-ne revije, v kateri izhap8^ jggKf krat objavljeni spomini^^ jjad' slovenske liškove -
naroča v ul. R. Manna
Se.*’'
29).
,ulri«i<!TVO' ULICA MONTECCH1 št. 6,	Ul.	nad. —	Telefon št 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefon 27-847 ln 27-947.	I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna	1400, celoletna	2600 lir;	Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ:	55, 165, 330,
nrr nd 8^0.12 in od 15-18 tel. 27-847.	Cene	oglasov:	Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir.	I Poštni tekoči nčun za STO-ZVU: «Založnlštvo Primorski	dr.evnik», Trst	11-C"74;	za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava:	Ljubljana 6"‘-
OGLAoi. oa o.	Izdaja ZAL02NISTV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. —	Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski	zavod.