Listek. Pismo mladenieem. II. Mi gremo naprej, mi gremo naprej — kremeniti značaji. Zdravo, mladeničil Veste kaj novega? Urednikovič ni nič hud, da sem ga izdal. Zakaj ne ? Radi tistega svojega članka »Mladeničem« je dobil od raznih strani pozdrave in čestitke mladeničev. Prej je seveda prišlo sarao na uredništvo, zdaj pa kar naravnost urednikoviču. To, pravi urednikovič, je veselo znamenje, da se zanimajo slovenski mladeniči za resen napredek. Zato rad sprejema >pisma mladeničem«. Meni pa je ta pojav slovenskih mladeničev dokaz, da jim je mar prave izobrazbe, prave organizacije. Vsaka stvar pa mora imeti trdno stališče, trdno podlago. Le na trdni podlagi se da sezidati trdno, mogočno poslopje. Ce se torej hočete, vrli slovenski mladeniči, stanovski izobraževati, se pripravljati za stanovsko organizacijo, mora pred vsem vsak vzgojiti v sebi kremenit značaj. To je skala, na kateri se da sezidati neomahljiva stavba. Kaj je torej značaj? Beseda sama že kaže, kaj pomeni. Značaj je skupnost znakov, ki kažejo v svoji celoti, kak je človek. V značaju se nekako združijo vse lastnosti človekove v celoto, ter dajo človeku gotov glavni izraz. Katera lastnost je bolj razvita, tista daje značaju tudi glavno barvo. In tako se utrdi v človeku neko stalno mišljenje, stalno vedenje, ki tvori podlago vsemu mišljenju in delovanju v življenju: to je značaj. Da to bolj spoznamo, opazujmo značaje v vsakdanjem življenju! Kdor pozna značaj katerega človeka, v6 z gotovostjo, kako se bo obnašal ta človek v raznih slučajih. Ta je hitro v ognju, če se mu nasprotuje; drugi prenaša možato tudi največjo nesrečo. Ta začne z vnemo vsako reč, pa jo tudi hitro popusti; oni premisli dobro, predno se loti kake stvari, potem pa vstraja pri delu do konca. Ta veliko govori, vse obljubi. pa malo stori; drugi je mož-beseda, kar reče, to je pribito. Tako nastopa človek v življenju na gotov, določen, dosleden način. Mogoče je, da se pokaže včasih drugačnega, v drugi luči; toda navadno se da sklepati z veliko verjetnostjo iz značaja, kako bo ravnal kateri človek v tem ali onem slnčaju. Tudi v navadnem življenju pravimo: kolikor poznam tega človeka — saj ga dobro poznam od pet do giave — tega ne bo storil nikdar, ta ni zanesljiv, ta je kimavec itd. To stalno, enako vedenje v enakih slučajih, to doslednost v mišljenju in delovanju imenujemo značaj. Značaj torej izvira iz notranjosti človekove. Značaj ni kaj slučainega. Znafiaj irna svoje korenine v razumu, srcu in volji.Dober značaj ima tisti, ki dela po razurau, čigar volja se vedno strinja z zakoni zdrave pameti Slab značaj pa je značaj človeka, ki deluje le po slepih nagibih, ki je, kakor pravimo, vetrnjak, plaSč po vetru itd. 0 takem človeku navadno pravimo, da je neznačajen, dasi seveda ima svoj značaj, pa slab značaj, ki ni vreden dostojanstva človekovega. Iz tega poznamo, kako velikega pomena je značaj na človeku. Kakoršen je značaj, takšen je človek. Iz značaja sodimo, ali smemo zaupati kaj človeku, ali se smemo zanesti nanj. Vsak človek je toliko vreden, kolikor njegov značaj. Od značaja je odvisna sreča človekova, je odvisna bodočnost njegova. Mladenič, mlado, krepko, plemenito srce! Kak je tvoj značaj? Ali se odseva od tvojega nadepolnega pota kremenita značajnost? — Mladost, kako hitis izpred naSih oči! Pa ravno ta mladeniška mladost je najvažnejši trenutek v življenju. Na katero pot krene mladenič, po tisti hodi tudi mož. V tem času se odloči bodočnost. Mladenič! Odpira se ti svet velikih dejanj, od vseh strani ti diha nasproti življenje, iskra sile življenja. Vrzi se v svet s krepko dušo in z velikim srcem, pa utrdi v tem viharnem boju — svoj značaj. še je sprejemljivo tvoje srce za vse, kar je veliko, kar je plemenito, kar je večno. Veliko pričakuje od tebe Bog, ki te je ustvaril in ki te hoče osrečiti časno in večno. Veliko pričakuje od tebe sv. cerkev, ki te je sprejela za svojega uda. Veliko pričakuje od tebe domovina in država ter človeška družba sploh, v katere sredini živiš in se gibljeS. Veliko dolguješ samemu sebi. Osreči samega sebe, prisvoji si, kar je najvišjega, kar je najboljšega; utemlji svojo bodočnost. Tako boš utemeliil svoj znača, tako boS vzgojil iz sebe značajnega moža — kremenit značaj. K temu ti želi najobilneje sreče tvoj Bogdanovič. Ob vrnitvi ... (Konec.) Drugi dan se je Ivan prezaspano vozil z mojstrom proti jugu. Gledal je skoz okno, premišljeval o teh novih pokrajinah, pokritih le tu in tam z redkim nizkim grmovjem in se ob tem živo spominjal temnozelenih borovih in smrekovih gozdov — pisanega polja in jesensko rumenih vinogradov svoje domovine. Skoro tako mu je bilo pri srcu, ko se je vozil kraj neznanih kraških vasij, spominjajoč se belih vasi z lepimi cerkvicami v svoji doinačiji. — Nekak rarak mu je legel na vedro čelo . . ., zdelo se mu je, da je nepremišljeno zapustil dom in svoje — ter da se pelje nekam v svet — a ne k sreči, ne k radosti, nsgo v puščavo, da zamori ondi svoje mlado življenje. — Mojstru je lahek smehljaj preletel usta, ko je zrl učenca tako žalostnega pred sabo . . ., tudi njemu ni ugajala ta golčava, ta praznina, a vedel je, da ga čaka krasnejše življenje, v lepih Benetkah — in da bo učenec strmel nad krasoto vedno lepe Florence. DoSla sta v Benetke! — To življenje, kakor v sanjah, sedai v gugajočo se gondolino, — čoln se zaziblje in odplava po ozkem kanalu. — Dalje, dalje! Ivanu je srce vstrepetalo hrepenenja, zdelo se mu je, da stopa v novo življenje. — Da, v življenje, dalje v življenje! — Pozabil je za trenutke dom, pozabil mamice, pozabil da je na tujem! 0 saj je to lepo, tako neizrečno lepo! — In začel je primerjati svoje življenje, skromao življenje z življenjem v svetu. — Koliko razlike? — Kaj tisto vedno domače govorjenje, tista priprostost, jednostavnost brez vse razlike? — Kaj tisto petje fantov na vasi, kaj tisto slikanie domačih kapelic in znamenj? — Ivan se je zdel sam sebi malenkosten, ko se je spominial svoje prošlosti! — Minili so dnevi in tedni, Ivan se je skoro navadil tuje zemlje in tujega jezika. — Domotožja ni čutil nobenega, da čemu tudi? Saj je bilo tu tako lepo. Tudi družbe mu ni manjkalo. TovariSev, pomagačev, učencev enake starosti je imel obilo. — In v družbi je mlad človek lahko vesel, — ako nima prirojenega čuta za samoto. — Tako so tekli tedni, meseci. — Ivan je risal, učil se, ubogal mojstra in bil srečen. Vsak mesec enkrat je poslal pismo svoji materi, pismo polno obljub! — Tako so mu tekli meseci in leto se je nagibalo v zaton. In on je sedel dan na dan s čopičem v roki pred podobami in dihal vanje življenje . . . Mojster ga je hvalil in se čudil na tihem. Takrat je pa Ivan priSel v družbo, ki ni poznala Boga ... PosluSal je in strmel, kolikor je razumel to čudno govorico. — Govorilo se je o hudi^u, — o Bogu ne, — tudi o peklu. Njegov duh je bil nepristo- pen začetkoma takim novotarijam, . . . a nazadnje ga }e omamila misel: Prost v življenju, prost po smrti, nič Boga, nič pekla! — Ha, življenje, novo lepo življenje! — Postal je zamišljen! — Strmel je hud podobo Kristusovo, gledal njegov trnjev venec, zabit globoko v glavi ... In bolesten obraz Kristusov ga je vedno nečesa spominjal . . . Odmaknil je pogled in se ozrl po svetu. Ta svet, to lepo brezskrbno življenje. — Nič strahu, nič upov, nič vere v srcu . . .? — Sam sebi ni verjel, da je prišel tako daleč. Odložil je čopič in se ironično nasmehnil: »Zakaj slikaš to, čemu te svete obraze, to glorijo nebeške slave . . . čemu vse to ?« Mrak je ulegel v njegovo dušo . . . In objela ga je ona brezmejna bolest, katero začuti človeško srce, ki ima velikansko praznino, ki pogreSa svojega Boga . . .! Od tedaj ni vzel več kista in palete v roke.. . in za nekaj dni se }e izgovoril s hladnimi izgovori pri mojstru. — In življenje od tedaj? — Ivan bi ga rad izbrisal iz spominov svoje duše. — Potikal se je okrog — nikjer doma, — tujec povsod, kakor nesrečni Ahasver, ki je odrekel Kristusu počitek, ko je Sel yes truden mimo njega! — Ivan putuje mimo rojstne hiše — — — njegovo oko se je le za trenutek ustavilo na beii kočici. In koga naj tudi išče več tam. Sivo mamico so mu pred nekaj tedni odnesh tja na groblje — tako nekako mu je govorilo v tuiini drobno pismo, zapečateno s črnim voskora . . . In vendar je prišel k materi, da najde pri njej pokoja za trpeče srce . . . Oziral se je po znancih, a biii so to oni vsakdanji, navadni obrazi, ki se zanimajo nad tujčevo obleko, ogorelim licem, utrujeno počasno hojo . .. Prijateljskega pozdrava ni bilo najti na njih ustah, izraza sočustovanje tudi ne .. . Ljudje so ljudje! — Šel je dalje! — Ta pot, ta bridka pot na grobeb! — Solnce se je oziralo po dolini, kakor da s fvojimi zlatimi žarki spremlja ubogega potnika na samotni stezi. — In nekje v grmovju so se oglasali slabotni pomladni pevci, kakoršne more navdušiti za petje prijazno aprilsko solnce. — Ivan je korakal molče, zatopljen v nekdanje čase . . . Vsa njegova lepa mladost mu je živo stopila pred oči, — in pred njim je stala — taka, kakoršno je zapustil nekdaj, osivela, resna njegova mati! — Potegnil je rahlo z desnico po čelu, kakor da so mu ti spomini neizrečno dragi. In šel je dalje z utrujenimi koraki. Prišel je na grobe. — Sam Bog ve, kje je materin grob . .. Tu in tam pokriva nove grobe nebroj ovenelih vencev, tu in tam sameva venec zimzelena ali grmič rožmarina . . . Sicer pa je preprosto tu — vse tako jednostavno, kakor je priprosto to selsko življenje tam doli v vasi. — Ustavil se je kraj belega lesenega križa, vzel klobuk z glave ter sklonil, kakor truden glavo .. . Nekaj črnih pismenk na križu mu je povedalo, da tu spava njegova mati. Stal je z uklonjeno glavo, s sklenjenimi rokami, solznih očij kraj gomile. — Srce mu je stiskala neznanska bolest in v grlu ga je tiščalo nekaj, da ni mogel spregovoriti besedice. — »Mati,< zaihtel je za nekaj časa, in gorke solze so se mu udrle po licu — — — »Mati, da me vidis sedaj!« — Jokal je, kakor ni jokal od one dobe, ko so mu očeta položili v zemljo. — Sklonil se je, poljubil grudo zemlje in rob lesenega križa. In zdelo se mu |e, da mu je ta hip zopet vleglo v srce nekaj mehkega, nekaj dražestnega, kakor vselej tedaj, ko mu je mati prekrižala čelo . .. Izgubil je nekdaj križ .. . a naSel ga je zopet na materinem grobu! —