Št. 145
V Gorici, v soboto dne 11. deeen$fa 1909.
taLaj XXXIX.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek iu soboto ob 4. uri popoldne ter .stane po pošti prej«-mana ali v Gorici na dom posiljana:
> leto
.. Ki K
Posamične štovilk*1 stanejo 10 vin. ¦-., ».SOČAv.^ia.iJaKlDdujt.1, iaredne .pife^Ob, »ovLin 'ta..Kažffof p<fCftrišKeiirinGi^diSCauškem^rdvaknir " k>fu , Vozni red žsleanic, parniko? in poStnin zvez".
N».»ocnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici .Uev. 7 I. nadstr. v „?o-iški Tiskanji" A. Gabišček. Na naročila brer. dotoslane naročsine se ne oziramo..
Oglasi in poslanicama mčuiuja, po J'etit-vrstah če tskano :-l:iat O v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — IJeklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K Lavne.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi št. 7 v Gorici t/1. nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan <i<i 8. do 11. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i i t v o s« nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamaoije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravnlitvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„SoČau in „Pri!»orei" se prodajate v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregarit, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-^ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Pressl, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič. Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. ~ V Trsta v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Volilci!
Dnč 19. t. m. bo treba voliti j e d n e-g a poslancu iz splošne kurije na mesto u-mrlegu Jeriča.
Krivični volilni red, katerega sta skuhala stara zaveznika Pajer in Gregorčič, nalaga voiiicem poleg drugih nevšečno-stij še to, da mora cei slovenski del dežele, 33800 volilcev, na volišče volit e a e g a poslanca. To je res sitnost, zamuda Časa in troški so.
Ali odtegniti se ne moremo volilni dolžnosti, marveč iti moramo na volišče, da izvolimo moža, ki ima vse potrebne sposobnosti za poslanca.
Po razmišljanju, popraševanju in nasvetih je prišel izvrševalni odbor narod-iio-napredne stranke do sklepa, da pi oglaša za svojega kandidata gospoda
Andreja Vrtovca,
lioscsinikai in ti»j|ov<»» v Tolminu.
Vsi hribi od Solkana do "redela nimajo od naše strani kmečkega zastopnika v deželnem zboru, dočim ima Kras dr. uregorinu ter so za goriško okolico tu trije poslanci iz veleposestva.
Andrej Vrtovec, vipavski rojak, je posestnik, ki pozna dobro kmetijstvo, ker sam'dela že dolgo vrsto let na kmetijskem polju; koliko je storil že za povzdigo sadjarstva in živinoreje na Tolminskem. Kmetske koristi zastopa tudi v okrajnem šolskem svetu. Vrtovec se bori z birokracijo, ki duši našega kmeta. Posebno se je boril proti glavarju Prinzigu, ki je bil prava mora za kmetski tolminski okraj. Vrtovec je jako delaven mož, agilen in značajem kar ga najbolj pripoioča.
Volilci! Apelujemo na Vašo razsodnost in Vaš razum. Razloge, ki so bili me-rodajn« pri določitvi kandidature, naj upošteva vsak volilec pa gre volit našega kandidata. Če bo izvoljen Vrtovec, bo itttelo kmečko ljudstvo v njem vriega in imetega zastopnika!
Volilci! Ponujamo Vam kandidaturo moža v pravem pomenu besede, trkamo na Vačo m o ž a t o s t ter stavljamo Vam
Vrnitev.
pred oči p o t r e b o, da mora biti izvoljen dober ljudski kandidat. Tak pa je Andrej Vrtovec.
Volilci! Izvrstnega kandidata imate. Pojdite z ognjem zanj na volišče, poprej pa še, naj naši zaupniki in drugi storijo vse, kar treba, da bo izvoljen naš kandidat. Prijatelji ljudstva, na delo, agitirajte od hiše do hiše, delajmo skupno za našega kandidata.
Volilci! Nijeden doslej postavljenih kandidatov se ne more meriti z našim Vr-tovcetn. Zato pa naj gredo volit Vrtovca tudi taki, ki zadnjič morda niso volili z nami! Na noge! Vsi volite našega kandidata!
Vsaka glasovnica naj nosi na dan 19. t. m. ime:
Andrej Drtouec,
posestnik in ti»<|ovoc v Tohitinu.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
6uy de Hanpassant. — Prevel Pasttškio.
(Konec.)
—  Ti si? Moj mož? On je zložikal počasi:
—  Da, jaz sem.
Ni se ganil in žvečil dalje svoj kruh.
Levesque je jecljal bolj začuden kakor vznimirjen:.
—  Ti si, Martin?
Oni je odvrnil priprosto:
—  Da, jaz sem.
In drugi soprog je vpfašal:
—  Odkod prihajaš torej? Prvi je pripovedoval:
—  Seni od Afrike. Oklenil sem se bil neke klopi. V treh smo se rešili, Picard, vatinel in jaz. In nato so nas ujeli tolovaji, ki so nas izpustili še-le po dvanajstih letih. f3icard in Vatinel sta umrla. Neki angležki Popotnik me je vzel mimogrede s seboj in »ie privedel do Cette. In zdaj sem tu.
Martinova se je spustila v jok in skrivala obličje v predpasnik. Levegue je spregovoril:
Prva manifestacija za vseslovensko
napredno stranko.
V sredo se je vršil v Celju tretji glavni zbor štajerske »narodne stranke«. Bil je dobro obiskan. Pokazalo se je, da ima stranka kljub neznanskemu klerikalnemu pritisku lepo zaslombo v ljudstvu ter da se inteligenca z veseljem oklepa stranke in tudi pridno deluje v njej.
Predsednik ur. Kukovec je v prisrčnih besedah pozdravil udeležence, posebno pa še predsednika narodno-napred-ne stranke na Goriškem dež. poslanca Andreja G abrščeka in dr. Iv. O r a ž-n a. kranjskega deželnega poslanca in zastopnika kranjske narodno - napredne stranke. Predsednik je rekel, da obisk v zbuja v nas tem večje vesel-j e, k e r k a ž e, d a s e k m a 1 u u. r e s n i-č i '-i a s vse h p r i s r č n a žel j a d a se s t r nemo slovenski nap r e d-n j a k i od Mure in Drave p a doli do sinje A d r i j e v enotno k r e p-k očetovo r a n z a naš rod i n n a-š a načel a. (Viharni   živio-klici.)    D a-
n a š.n j i n a š g 1 a v n i zbor bodi p r-v?a manifestacija za vseslovensko n a p r e d n o s t r a n k o. (Živio klici.)
Nato je govoril prvi, burno pozdravljen, g. Andr. Gabršček. Sporočil je iskrene pozdrave svojih sobojevnikov in somišljenikov v solčni Goriški. V narodnostnem oziru imajo goriški naprednjaki lažje stališče ko mi štajerski: nimajo se boriti proti močnim tujim manjšinam v slovenskem ozemlju; v poštev pride tu le Gorica, kjer pa napreduje slovenski ži-velj neprestano, tako da se da že prera-čuniti čas, ko postane Gorica slovenska last. (Živio-klici.) Narodnostni boj na Štajerskem, kjer predstavljajo Slovenci sedaj trden zid nemškemu navalu proti jugu, je tolikega pomena za celo Slovenijo, da je dolžnost vseh priskočiti po svojih najboljših močeh Štajercem na pomoč. To bode tem lažje, ker ne bode bila bodoča vseslov. napredna stranka le odločnega boja za napredna načela, t e m več bode tudi o d I oč i I n a n a r o d n a o b-i a m b n a o r g a n i z a c i j a. (Živio-klici.) Biti pa imate štajerski naprednjaki tudi političen boj doma proti klerikalcem. Ta boj je tem hujši, ker ne poznajo naši lojaki v njem poštenosti in dostojnosti, ker duhovščina ne prizanaša ne ženam ne otrokom in celo ne pokojnikom. (Res je!) Omahovali niste v tem boju doslej, ne omahujte tudi v bodočnosti: bodi vam vodilno geslo prvega slov. naprednjaki, Karola Lavriča, ki je dejal: Vse za narod, svobodo in napredek! To geslo nas bo vodilo tudi vse slovenske naprednjake, ko se združimo v enotno vseslovensko napredno stranko. (Živio-klici.)
Pozdrav kranjskih naprednjakov je prinesel g. dr. O r a ž e n. Izvajal je, da imamo Slovenci že star politični cilj, združeno Slovenijo, katerega upamo dejansko doseči z narodno avtonomijo. Toda najprej moramo skrbeti za to, da padejo politične m e j e med nami sam i-m i. Opazovali smo že toliko in tolikokrat, d a s e s a m i med seboj ne r a z u -m e m o. Zlasti velja to za nas slov. na-prednjake. Postopanje naših pokrajinskih političnih strank, pisava in stališče vodil-
—  Kaj zdaj? Martin je vprašal: Zdaj si ti njen mož? Levesque je odgovoril:
—  Da, jaz!
Gledala sta se in sta molčala.
Tedaj je Martin, ki je opazoval otroke krog sebe, pokimai z glavo svojima dvema hčerkama.
—  Ti sta moji ? Lčvesque je rekel:
—  Tvoji.
Ni vstal, ni ju objel; konstatoval je samo:
—  Bog, kako sta veliki! Lčvesque je ponovil:
—  Kaj zdaj?
Martin je bil v zadregi in ni vedel nič več. Nazadnje se je odločil.
—  Jaz napravim, kakor želiš ti. Nočem ti delati krivice. Vendar kar se tiče hiše, nama gre precej navskriž. Jaz imam dva otroka, ti jih imaš tri, vsak svoje. A mati, je-li moja ali je tvoja? Jaz soglašam s tem, kar ukreneš ti; toda hiša, hiša je moja; kajti hišo mi je zapustila mati; jaz sem bil rojen v nji, papirje imam pri notarju.
Martinova je jokala Še vedno s pri-
tajenim vdihovanjem, ki ga je skušala udušiti v modrem predpasniku. Obe starejši deklici sta se približali očetu in sta ga opazovali s čudnim nemirom.
Nehal je jesti in je rekel:             ^
—  Kaj sedaj?
Lčvesque-u se je posvetilo v glavi:
—  K župniku pojdemo, on bo vedel kako in kaj.
Martin je vstal in ko se je približal svoji ženi, se mu je ona vrgla na prsi in je ihtela:
—  Zdaj te zopet imam, dragi Martin! Ubogi Martin! Ubogi Martin, zopet te imam!
In oklenila se ga je z obema rokama, vsa prevzeta od preteklih, davno odbeglih dnij, od močnega sunka spominov, ki so ji pričarali zopet pred dušo njena mlada leta in njeno prvo ljubezen.
Martin jo je ves vznemirjen pritisnil nase. Obe deklici sta začeli na cesti hkratu jokati, ko sta slišali jokati mater, in dete na rokah druge Martinove hčerke je vpilo z ostrim glasom kakor pokvarjena piščalka.
Levesque je stal ob strani in čakal: . — Pojdimo, je rekel, da uredimo čim prej.                                        f
nih listov se nikakor ni vjemalo. Nismo imeli skupne organizacije, ki bi vedela v vseh takih slučajih upeljati enotnost. In te ni bilo samo glede domačih političnih vprašanj, ni je bilo tudi glede nastopa na zunaj proti dunajski vladi. Kranjci se niso veliko brigali za štajerske šolske in sod-nijske zadeve ter obratno. To je bil praktični povod za veliko misel vseslovenske napredne stranke. Da se ta čim preje , uresniči, da začnemo čim preje skupen boj za skupne zmage, vam kličem bratski nazdar! (Dolgotrajno odobravanje.)
Dr. Kukovec se je v prisrčnih besedah zahvalil obema gostoma ter izrazil svoje veselje nad tem, da so tudi zboro-valci odobrili s svojim pritrjevanjem delovanje strankinega izvršev. odbora za ustanovitev vseslov. napredne stranke. Ta se bode izvršila dne 16, j a n. v L j u b-1 j a n i in poziva vse zborovalce, da se čim mnogoštevilnejše udeležijo ustanovnega zborovanja.
V imeni! Zveze narodnih društev je govoril A. Pesek, o delovanju stranke je poročal tajnik Janko Lešničar. Na to poročilo se še povrnemo.
Državni poslanec R o b l e k je poročal o političnem položaju. Posebno zanimivo je, kar je govoril o obstrukciji v državnem zboru. Rekel je: »Strankin tajnik je omenil v svojem poročilu obstrukcijo Slov. kluba in naše stališče napram njej. Treba je po mojem mnenju, da si pridemo glede tega vprašanja popolnoma na čisto. Zakaj se nf udeležila Zveza južnih Slovanov obstrukcije poleti? Saj je to dalo povod, da so nas naši ljubeznjivi klerikalni tovariši blatili in napadali, bili smo kajpada vladni hlapci in nemškutarji (ve-s-lost); taki priimki so pri nas zelo po c-^i'. Torej zakaj se Zveza južnih Slovanov ni udeležila obstrukcije? Zato, ker jo je začel Slovenski klub 1 a h-k o m i š I j e n o, ob nepravem času in brez upanja na uspeh. Klerikalci niso niti prav vedeli, zakaj so ob-struirali. Res je, da je Slovenski klub večkrat navedel te vzroke, a ti so imeli samo to majhno napako, da so bili vselej drugačni: enkrat je bila vlada, drugič bosanski kmetje, tretjič Bilinjski, četrtič celo
Martin je pustil svojo ženo in ko je opazoval obe hčerki, je rekla mati:
—- Poljubite vsaj svojega očeta.
Približali sta se obe hkratu, suhih očij, začudeni, nekoliko bojazljivi. Objel ju je drugo za drugo in ju poljubil z glasnim kmetiškim mlaskanjem na obe lici, Ko je mali dečko videl, da se mu bliža ta neznanec, je zagnal tako hreščeč vrišč, da so kar ušesa bolela.
Nato sta oba moža odšla skupaj.
Ko sta prišla mimo kavarne Com-merce, je vprašal Levesque:
— Kaj ko bi si privoščila par kapljic? Zakaj ne, je pripomnil Martin. Vstopila sta in zasedla še skoro prazno sobo.
—  He, Chicot, dva velika vrčka tega dobrega, Martin se je vrnil,. Martin, oni, ki je imel mojo ženo, saj veš, Martin, ki se je pogreznil na »Dveh sestrah«.
In natakar se je približal s tremi kozarci v eni in s steklenico v drugi roki, trebušnast, polnokrven, z mastjo zalit možicelj, in je vprašal s čisto mirnim izrazom:
—  Torej res? Ti si, Martin? Martin je odgovoril:                     , ^
—  Da, jaz!..:                      .  I.......
okoliščina, da nemški poslanci iz Stajer- | ske niso volili dr.. Korošca za delegata ] temveč dr. Ploja in s tem popravili ne- ! kulantnost staj. klerikalnih poslancev. Kaj t a k e g a s e netrioresmatrati z a "razsodn o in resno politiko, kakor jo morajo zasledovati poslanci, ki se čutijo ljudstvu v r e s ni ci odgovorne. (Odobrava-^ nje.) Boj proti posameznim 'ministrom je nesmiseln, ker si ti samo orodje sistema; predno pa se začne nasilnim potom boj proti sistemu, ki ponenja boj proti višjim in najvišjim krogom, kateri vsled svojega nemštva nam niso že tako naklonjeni, je treba dobro preceniti svoje moči in misliti na vse posledice, ki ne zadenejo toliko poslancev kolikor celi narod. Če se smatra obtrukcijo *a sredstvo v boju za določen cilj, bi bila umestna proti proračunu; pozneje pa je mogla prinesti klerikalcem le blamažo, katero skušajo pokriti z obrekovanjem slov. napr. poslancev. (Pritrjevanje.) Zveza južnih Slovanov je vse omenjene razloge trezno premislila in se odločila konečno z veČino slovanskih strank vred za smotreno neizprosno o p o r b o. (Viharno odobravanje.)
Dež. poslanec dr. K u k o v e c je poročal o štajerskem dež. zboru, Mer je nastopil on, tam edini slov. naprednjak, jako lepo kljubu intrigam klerikalcev.
Na to se je vršila volitev v izvrševal-ni odbor. Predsednik je dr. K u k o v e c. Voljeni so zastopniki z vseh stranij dežele. — Unel se je na to razgovor o gospodarskem delu v stranki, o mladinski organizaciji, o šolstvu itd.
iz resolucij: Strankinim poslancem se je izrekla zaupnica; o položaju, da naj poslanci vstrajajo v boju zoper sedanjo vlado in sedanji vladni sistem; glede šolstva, da neha vlada in šolske oblasti pogubno šolsko politiko ter da se vendar že uresničijo šolske zahteve slov. naroda na Štajerskem; gledč nameravanega davka na vino, da se izreka glavni zbor stranke zoper vsako novo obdačenje kmečkega ljudstva, osobito vinogradnikov z uvedbo davka na vino. Načrt, katerega je razvil finančni minister Bilinjski glede novega davka na vin o, je za slovenske vinogradnike nesprejemljiv ter pomenja, ako bi se od poslanske zbornice odobril, pogin vinarstva v južnih deželah; glede vseslovenske napredne stranke, da se jo pozdravlja ter poziva vse napredne Slovence, da se čim prej združijo v enotno napredno stranko z enotnim kulturnim in gospodarskim programom, ker vidi v tesni organizaciji vseh naprednih slovenskih moči najboljše jamstvo / ' napredek, obrambo in procvit slovenskega naroda in najuspešnejše bojno sredstv. proti demoralizujočemu, narodu pogubnemu klerikalizrnu; glede1 časnikarstva in uradništva.
Shod je bil jako lep, je napravil najboljši utis ter priča, da se napredna misel pokrepi in razvije na Štajerskem kakor tudi po drugih deželah po ustanovitvi vseslovenske napredne stranke.
Edina tvrdka v Avstriji za
opraoe za dojenčke
in zaloga perila
Blago najfinejše in  pri-Varstveiia znamka
za vozičke in posteljic prostejše vrste.
,,Zum  Knabenhortier".
Nov oddelek za  prodajo   na drobno.  —  Na zahtevo pošljem cenik s podobami brezplačno. — Večkrat •odlikovana tvrdka. Tovarniške cene.
Moriz Guttuiann,
Dunaj I., Salzgries 12.
Oddelek za prodajo na drobno v I. nadstr.
Iz dežel
Škandalozno je deželno gospodarstvo, odkar gospodarita v deželni hiši dr. Pajer in dr. Gregorčič. Pri tem gospo-, darstvu trpi največ naše ljudstvo. V Fur-lanijo mečejo milijone, Slovencem vržejo kake vinarje kakor se vrže psu z mize kako golo kost.
Pred vsem je treba imeti pred očmi to-le:
Deželna norišnica je bila dovoljena z največjim potroškom 950,000 K. Stara pa že sedaj nad eden in pol milijona K.
Norci so stali deželo doslej 140.000 K na leto, odslej .bodo stali najmanje 265,000 K, a ko bo polna, nad 500.000 K. Vse pa bi se bilo dalo opraviti dobro pa ceneje. Ali Lahi so hoteli norišnico v Gorico, da bodo imeli zaslužek od nje Lahi! — Dela so izvršili le Lahi.
V proračun za 1908. Je za poljedelstvo postavljenih celih 5.650 K! Lepo, kaj ne! Pa tako kričijo, kako da skrbijo za poljedelca! Sploh so za kmetijstvo navadno majhne svote v proračunu; tako leta 1903 K 73.000, leta 1905. samo K 53.000, leta 1907. zopet 72.000 K. Zakaj? Zato, ker so bili »kmetski« poslanci v resnici proti-kmetski posianci!       ,
Dovoljene pa neizplačane deželne podpore. Leta 1908. deželna blagajna ni izplačala okoli 400.000 K dovoljenih podpor. Lahi dobe vse izplačano, Slovence se vodi za nos. »Dovolilo« se je razne zneske v volilne namene, pokazalo »skrb za kmeta« — izplačati pa se ne morejo. Tako imajo slov. klerikalci in Lahi za norca slovenskega kmeta!                       '     '¦?¦
Primanjkljaj za leto 1909. je prera-čunjen na 253.000 K. Dežela je v dolgovih, na robu finančnega propada. Novih dolgov za že dovoljene naprave bo treba do 3l/2 milijona K. Novih dohodkov pa nič! Kdo bo plačeval?!
Goriška plačuje najvišje doklade v celi državi!! Ali vesto to, dragi volilci?! Poprečnica vseh doklad na državne davke v Avstriji znaša okroglo 120%. Vse doklade v naši deželi pa dosegajo višino poprečnih 173%:. Torej 53% nad popreč-nico cele države! Goriška plačuje najvišje doklade v celi državi tudi na užitnino vina, mesta, mošta! Tako je, dragi volilci! Zahvalimo se za to sedanjemu »umnemu« gospodarstvu v deželni hiši.
Take dobrote nam kuhata Pajer in Gregorčič. Slovenski poslanci, ki so izvoljeni od strani klerikalne stranke, morajo lepo molčati v Gregorčičev ter pokimati vsemu, kar splete Gregorčič s Pajerjem.
Letos je bil ujel Gregorčič 9 mandatov; za enega bo dopolnilna volitev. Ce dobi ta mandat nazaj, bo lažje delovanje Pajerju in Gregorčiču po starem vzorcu, če ga izgubi, potem jima bo delovanje' težje, ker bo tu na naši strani že 6 poslancev, ki bodo zahtevali jasnih računov o deželnem gospodarstvu ter jih ne bo rnogel Pajer več skrivati!
Dopolnilna volitev je velevažna z vseh stranij, pred vsem pa potrebujemo p o s I a n c e v, ki se energično upro škodljivemu deželnemu gospodarstvu pod zvezo GregorčičTPajerjevo.
Pet takih poslancev je že tu! Volilci, pomnožite število na šest na dan 19. t. rn.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
Iz Sv. Lucije. — Ker sta bila v zadnjem dopisu v »Soči« pomotoma izpuščena iz odbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda gospodična Mici Viiga blagajničarka in Fran Kosmač odbornik za Slap, se s tem popolni tačasni odbor.
Iz komenskega okraja.
Iz Kostanjevice. — (Odgovor »Gorici« od 7. decembra 09. št. 98.) — Dovolite dragi bralci da Vam sporočim odlomek tajnih   ali   čudnih   sej   nek.   tuk.   obč.
mož.......»Slište, g. župan, jaz se Ves
tresem!« »Zakaj?« ha! »Zato, ker sem vže parkrat videl hudiča!« »Anti ni prišel po denarje in višnjevo Štolo?« »A kaj še, spat mi ne pusti.« »Tudi jaz sem vže pravil našemu Tonetu in Jožetu, da ne morem še precej večerov spati; a Jožef mi je odgovoril, da smo trudni vsled agitacije za zadnje deželnozborske volitve in da postajamo stari, stari, ter ni čuda, če sp nam je v možganih že zrabil fosfor«. »Ka-a-aj, tako?!« »No potrpite eno malo!« Veste, to je za nas jako častno, glejte, dosti fosforja smo porabili pri toliko krat-nih občinskih in drugih volitvah, sejah, komisijah, pojedinah, itd.;naj ga vsaki toliko, ga bo imel še manj kot mi, kaj pravite, a-a?!« »Ja, res, permajduhi, takb je!« »No, vidite; pa smo še možaki in skrbni in varčni mežaki, kajti naši vodnjaki, napajali iča in luže so priskrbljeni %
doma izdelanimi cevmi in to so naši klanci in poti, ki pa so zelo zdrave, ker niso tako prašne kakor tam pri mestu Gorici. Pa tudi naše klerikalne ljudi je treba vedno spominjati na smrt in trpljenje Jezusovo, kajti vsaki voz, ki gre skozi vas Kostanjevica,^ ropoče in drdra kakor »klopotača« veliki teden. Samo bojim se, da ne bo to ropotanje in drdranje vzbfdilo v naših ljudeh vstajenja, ker dandanes jma biti ljudstvo jako nehvaležno in punfar-sko, kakor naša ura v zvoniku, katera molči že dober mesec. Potem pa bo treba res ščistiti puško, deti jo na ramo in iti po zajca, da ga spečemo in »stenfamo« po vzorcu zadnje večerje za »likof« našega županovanja. Amen«. Torej g. dopisnik mislite, da bi jaz občini tako ko-mandirala, kakor se razvidi iz gornjega? Gotovo ne tako, ampak. 1000 krat to je kolikor kron nagrade, tolikokrat boljše, čeravno sem ženska in imam dolge lase; komunski nož pa ne morem biti, ker sem ženska. Če pa Vi, dopisnik, trdite, da sem jaz žena-mož, potem Vam v obraz povem, da ste se zmešali s pametjo in da ste zreli za na Šempetersko cesto. To dokazuje tudi to, ker pravite, da sem se zaletela na nepravi naslov to je sarno v eno osebo, med tem ko sem zadela pet oseb. »Kdor svojega cenit ne zna, Gotovo ne tudi tujega«. Zato naj g. dop. par listov »Gorice« ali »Prim. lista« drži v ponočni omarici v spomin nekdanjih dni!!! Dovolj podel je dopisnik, da očita mojemu možu nesrečo vsled tega, ker sem ga jaz opozorila na njegove navade z namenom, da ga poučim o dostojnejšem vedenju. Navade in razvade se lahko odpravijo, nesreče in posebno pa takšne ne. Zato ga opozorim jaz, kot naprednjakinja, da smo vsi pod Bogom, katerega pravični prsti so se vže marsikje čutili in se še čutijo. Resnica mi je bila vedno ljuba in zato si jo še nadalje ohranim, »pananje« (copra-nje) pa pripustim »veščakom«. Za danes je toliko dovolj; za druge nisem pooblaščena odgovarjati.
»g. Terezija s klobukom«.
Priporočamo našim rodbinam
Naš kandidat za dopolnilno volitev
dne 19 decembra
j«
Andrej Vrtovec,
posestnik in trgovec v Tolminu
Družba sv. Cirila in Metoda.
Tiste, ki imajo v oskrbi Ciril-Metodo-ve nabiralnike opozarja vodstvo družbe, da so dobile vse podružnice navodilo, na.i v to določeni odborniki prevzamejo skrb za nabiralnike v okrožju podružnice, hranijo kjluče, nabiralnike redno izpraznujejo, denar pa pošiljajo po položnici glavni družbi. To pa nikakor ni nezaupnica dosedanjim oskrbovalcem, temuč je potrebno zaradi rednega poslovanja in da se oskrbovalci razbremene odgovornosti in dela. Skrb podružnic pa bodi. da dobi vsaka količkaj boljša narodna gostilna nabiralnik.
Vsem podružnicam Ciril-MetoJove družbe se razpošljejo te dni kratka navodila za uzorno poslovanje. Vodstvo prosi vsa podružnična predsedstva, naj okrožnice ne založe, temuč skličejo čimpreje od-borovo sejo, da se navodila prečitajo in razdeli delo med odbornike. Treba nam je podvojnega dela, ako hoče družba izpol-novati vedno naraščajoče naloge. Nemci zbirajo z naglico že drugi milijon za Ro-seggerjev bojni sklad, naskakujejo nas od vseh strani, a dokaj podružnic naše edine obrambne družbe še vedno spi, vsled česar je družba — pasivna.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima v zalogi — poleg letošnjih originalnih božičnih razglednic — več tisoč komadov božičnih od lanskega leta, katere prodaja za lastno ceno t. j. 100 kom. 4 K. Prosi se naročila tudi za te razglednice.
(Dalje v prilogi.)
Kaj?
Ali Vas ne zebe?
Zimske čevlje dobife v1 Imovini
Petra Cotič-a
v Gorici, Rašteij štev. 32.
Na zahteva se napravi m\$ po meri.
Življenja pot -   težavna  pot, kamenje, trnje je povsod. Ce nočeš bos do cilja priti, si mor. š že „OHO" kupiti.
J. Medved, Goric;
Tekate, Josi,a Verdi ti 32.
= 5500 = |
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da nuj uspešnejše
odstranjujejo
Kaiserjeve
prsne karamele
z  znamko   treh   smrek —
hiipavost, zasližeaosf, katar, kreni in oslovski kašelj.
Zavoj stane 20 in iO vin. Do/.a <>0 vin. Dobi se v lekarnah A. do Gironcoli Gorica, I. Cvistofotatti ~ Gorica, Rug-giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoiii — Gorica, L. Gliubich —• Gorica, v mirodilniei E. Mazzoli Gorica, v lekarni J. Hu-s -- Vipava, Maks Kozo^cr — Ajdovščina, L. Jursche — Ajel.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.1
uelika zaloga = -~ -olfkinega olja j
prve vrste
ajbiijših w& iz Utre, Dataije Mltik, 8?ri in KI« |
a pt >ru;o na drobno in debelo.
Prodaja m ut&w. Krča —#fi, 1*04, 112, j
1-20, 128   1*36, 1-44, 160, 1'80, 2~, 240,j
za luči po 72 7ia.
-------     Na debelo cene ugodne.
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo sel puš&t kupcu do popolne vporabe . olja; f° j vporabi se spet zameni s polno.         I Pravi vinski kis in navaden. Zaloga] -----------------mila in sveč.------------
Cene zmerne.
POZOR! Drevi ob 8. uri občni zbor „Uitainice prisKe"
TrgMikD-M in' gdiiliJBartJfč vteU.
Trg^ihfe VOtoflcMsottb • odprte 'jutri1 v ned6l56 12. in-prh&fojd' nedtfjo 19. t. m. od(8.%zjlvtrardo opoldne.
Nadomestne volitve v cenilne konti« siie* za4:o^brio dolfoflnMc^v' potttičhem okrajif iiaWiesttf'iidov in namestnikov, ka- I -deti izjsjapfttf v. smislu'S 189 postave od 25. I "oktbBra 1896. (flt*! zak,..št;1^"*kbrrcenr[ leta 1909. se bodo vršile tako le: A) Ce-nilrri okraj: »Gorica« m e s,t o.«' Nadomestne volitve v ceniino koniišijo tega cenilnega okraja se bodo vr.šite v občinski dvofiini Corso^TntfšeplTe Verdi št 29. a Volilci prvega volilnega telesa molijo 12. j a n ii V a r j a 1 9 1 0. od 10—12 ure pred-pokme e d n e g a uda ter d v a n a m e-strTika; b volilci drugega volilnega• telesa volijo 13. j a n u v a r j a 19 1 0. od 10—12 ure pfedpoldne e d n e g a uda in e d n e g a n a ni e s t n i k a. c volilci tretjega volilnega telesa volijo dtie 1 4. j a -n u v a r j a 1910 od 9—12 ure predpol-dne e d n e g a uda.
B. Cenilni okraj: P o t i t i č n i o k r aj, »Gorica dežela«. Nadomestne volitve v ceniino komisijo za osebno dohodnino v tem cenilnem okraju se bodo vršile v uradnih prostorih davčnega oddelka podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva (Via Cappuccini št. 16, l. nadstropje, soba št. 8.) a Volilci prvega volilnega telesa volijo dne 2 7. decembra 1909. od 10—12 ure predpol^ne e d n e L a ud a in e d n e g a namestnika; b volilci drugega volilnega telesa volijo dne 2 8. decembra 190 9. od 10—12 ure predpo-ludne dva uda ter e d nega n a m e s t-n i k a. c volilci tretjega volilnega telesi volijo dne 2 9. decembra 1 9 0 9. od 9—12 ure podpoldne e d n e g a na m e stri i k a.
Opombe: Barva glasovnic je za I. volilno telo be 1 a, za H. volilno telo r u m e-n a in za III. volilno telo r o ž n a t a. Glede načina aktivne in pasivne volilne pravice kakor tudi glede načina izvrševanja te pravice, se opozarjajo volilci na dotič-ne določbe omenjene postave od 25. oktobra 1896 (drž. z. št. 220) in erotičnega volilnega predpisa (Priloga »D« izvršilnega predpisa 1. od 28. jan. 1897 drž. z. ,Št. 35). Posebno se opozarja na sledeče: Volitve se vršijo izključno z uradnimi glasovnicami, katere morajo biti podpisane ali od volilcev ali od onih, ki smejo v smislu določil volitvenega predpisa iste zastopati. V zadnjem slučaju se mora natanko označiti osebo, ki je v to pooblaščena. Glasovnico mora oddati volivec ali njegov pooblaščenec osebno volilnemu komisarju skupno z volitvenirn poverilom, ali pa poslati po pošti na njega naslovljeno. Volilni komisar ne sprejme nefranko-vanih ali nedostatno frankovanih pošilja-tev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu § 34 volilnega predpisa nevloženi-mi. Opravilna doba udov in namestnikov, ki naj se izvolijo, traja štiri leta in sicer do vštetega 1913. Od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici.
V dveh vagonih so se pripeljali novi stroji za Prvo kranjsko tovarno testenin iz Švice na postajo Trnovo-Bistrica.. Stroji so tako orjaški da je treba mnogo truda, predno se posamezni deli nalože na vozove. Izdelala jih je specijalna tvrdka, ki je e-Ji.ia v izdelovanju tako orjaških strojev na kontinentu. Opremljeni so z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Z novimi stroji izdelovala bo tovarna v Ilirski Bistrici ne le trikratno množino kot sedaj, temveč se bo vršilo vse delo bolj avtomatično. Gospodinje, sezite torej bolj pridno poizbornih Pekatetah, da bodete tudi tem strojem dajale dovolj dela.
net' z zriakbvn: nepHštfanosir za 'Vse- na-rodritostf.-Slovi' Jednotal,je,!fca realeir kon^ promis, ne uklpifri"pa tilnik ;pod kavdinski larern.
1 Madjarske agrarne banke za Bosno he bo. Ogri že računajo s tem, da se morajo s svojim zavodom umakniti iz Bosne.
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — O proračunskem provizoriju je obširneje govoril finančni minister, ki je branil vlado ter naglasa! potrebo rešitve provizorija. — Po drugih govornikih je govoril včeraj dr. Šusteršič, rekoč, da Slov. Jedn jta opušča obstrukcijo brez pogoja. Slov. Jedn, ne postavlja nikdar v ospredje osebnih ali malenkostnih vprašanj. Izreka se proti absolutnemu vladanju ter za parlament. Sedanji položaj je tak, da ni mogoče na njem zgraditi parlamentaričnega trdnega sistema. Ztao je za izvenparlamentarni  kabi-
r-    JRazne vesti.
Javftf shod za šole bo jutri v Trstu* Sklicuje ga pol. društvo »Edinost«. Vršil se bo ob 11. dop. v Nar. dornu. Dnevni Ved je: Naše zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva.
Friedjungov proces na Dunaju.. — Nadaljuje se zaslišavanje prič. Pričakovalo se je od dr. Funderja, urednika »Reichs-poste«, da predloži dokumente ter dokaže, da so bili tožitelji v zvezi s srbsko vlado ter da so dobivali denar iz Srbije. Povedal pa je, da nima v rokah nikakih originalov, ampak le prevod! Če nima originalov, tiidi nima dokazov.
V ravni črti je došedaj najdalj letel s svojim vodljiviiri zrakoplovom Maurice Farman; ki jd napravil pot 70 km in sicer od Vetsaillesa do Chartres-a.
Tatica. — V Rimu so zaprli na zahtevo francoske policije elegantno damo, Nemko Vehr, katera je oškodovala neko bogato rodbino za 80.000 frankov.
Novi operni pevec na dunajski operi, tenorist William Miller, ki bo imel 60.000 K letne plače, je bil v Pittsburgu v Ameriki pobič, ki je raznašal časopise ter jih prodajal. Le slučajno je prišel tiskar in j milijonar Magee do tega, da ima Miller krasen tenor. Dal ga je na lastne stroške izučiti in sedaj je znamenit pevec.
Slikar — pbnarejalec. — V Hamburgu so zaprli slikarja Ottomarja, ki je sam slikal slike in jih pod pretvezo,,da so to stare slike slavnik slikarjev kakor Reirn bratidta'; Piirevja itd., drago prodajal. Za eno »Rembrandtovo« sliko je dobil 350 mark, za eno »I Hirefjevo« pa 500 mark.
V* Londonu-1 obstoja društvo, ki ima namen, preprečiti samomore in odstraniti vzroke in povode, ki dovedejo tegaiiali onega do samomora. V letošnjem izkazu svojega delovanja izkazuje to društvo velik uspeh, seveda- ni moglo zabraniti, da se je njegov tajnik ustrelil.
izseljevanje preko Trsta* V mesecu novembru je odpotovalo preko Trsta v Severno Ameriko 1024 in v Južno Ameriko 1180 oseb, proti 753, oziroma 959 v istem mesecu lanskega leta. Od I. januarja do 30. novembra t. I. je odpotovalo v Severno Ameriko 15185 in v Južno Ameriko 4743 izseljencev,-proti 4570, ozi-rornu 4300 v isti dobi lanskega leta. Skoro vsi izseljenci za Severno in vsi oni za. Južno Ameriko so odpotovali s parniki Austro-Americane.
Cook aH Peary? — Še vedno se ne ve, kdo je pravzaprav odkril severni te-ča.j Cook je te dni oddal komisiji na ko-penhagenškem vseučilišču svoje dokumen te v pregled in pretres. Člani te komisije so sami vseučiliščni profesorji in drugi znameniti učenjaki. Po drugi strani pa napadajo amerikanski listi, ki drže za Pearv-ja, z vso silo Cooka, češ da je slepar; da si je svojo ekspedicijo izmislil doma, da je stopil v dotiko z dvema drugima sleparjema in da so vsi trije napravili one dokumente.
Listi poročajo, da pride naibrže na izpraznjeno mesto po pokojnem ministru Fortisu v Italiji general Asinari, ki je znan
po svojem1 govoru v prilog irredente in. proti Avstriji; zakar je bil tudi vpokojen. Vidiisepa, da b6- vkljub temu avanciral.
V Reichenbachu na Nemškem je dobilo več uglednih rodbin grozilna pisma, v.katerih se zahteva 40.000 mark, ali pa bo kak član družine umorjen. Pisateljica teh pisem je bila, kakor je policija dognala, 13 hčerka železniškega uradnika, ki je prebrala toliko romanov, a žalibog ni mtogia prebaviti vsega tega.
Kanibali so razmesarili četo 8 Ame-rikancev in okrog 50 meksikanskih vojakov in sicer na otoku Tiburon v mek-sikanskem zalivu. —r Kanibali so svoje žrtve tudi požrli. Ista usoda je zadela pred leti znamenitega profesorja botanike Tho-mas Grinderl-a.
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte' k obrambnemu skladu družbe so. C in, RIJ
Književnost.
Pouk francoščine in modernih jezikov sploh. — Spisal Friderik Juvančič, c. kr. profesor. Ponatis iz Pedagoškega letnika za leto 1909. Cena 50 v, po pošti 60 v.
Ilustrovani narodni koledar. — Kakor vsako leto je izdala tudi za leto 1910. Zvezna tiskarna v Celju ilustrovani narodni koledar. To je XXV. letnik. Uredil ga je prof. dr. Anton Dolar. Cena K 170 v. Koledar je Jako lep. prikladen; poleg običajne je še dosti druge zanimive vsebine.
Mali oglasi.
NaJmanjSa pristojbina stane HO vin. Ako je, oglas obJefneJSi se računa za vsako besedo 3 vin. NaJpripravncJSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko
kntorili na dei_.. ,... ,.„.......____,
nikjer no inserlrnjo. Skoda nt mnjli
Razno vrstno blago, cele zaloge, prtfdaja se po običajni božični znižani  ceni!
I vrsta sukne prej K G sedaj samo K * 4 o III-„     „   „  „ID „     „ „680
>" 1f        11     »    JJ B  »       „   „8*40
IRazličoi oslao^i za polo\Hčr)o «1)0;.
Ravnotako se pi-o la tudi žensko volneno blag i!
I. Diagonal prej K 2-10 sedaj samo XI -52
II.    „     * ,,2-SO „    „  „iuo
III.   „     „ „3 60 „    „   „2 00
RrcimiI Ana   vešča  slovenskega in  nemškega DD5|IUII bila  jexikti, želi vstopili  takoj v kako prodajalno ali  pisarno. -   Naslov pove uprav- J ništvo našega lista.
Služba ki rad premenil "S^j^,
tonia. -- Natančneje  se  izve  v  našem uprav-ništvu.
* ,430 „     „   ,,2'ttO
ITIodni cibelin,
elegantno sukno, forštanji u
uelikanski izberi!
Ivan Kravos
na Komu št II. Sigilft na Koritu šUI
sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske po tr obse in e,  potovalne  potrebščine  kakor:  kov-
Cege, torbice, denarnice, listnice___
itd. —  IzvrSige in sprejma v B|pB3S| popravo različne koleseljne in ^|§l§§i ¦             očijek.    ¦
Popravila se izuršujejo točno. Cene zmerne.
ter sploh vse vrste pletenine.
Cene znižane!
poslužujte se H  u&odm
pfililte,  dokler  i« š*  k«!
izbere!
Ha m iifaama trgovina
Pregrad S Černetic
Gorica Trgovski dom.
rmoga m5ocb" st. m. i m \l decmhra lan.
Domače vesti.
Shod v Dutovljah. — V nedeljo 12. t. m. popoludne ob 2. bo shod narodno-na-predne stranke v Dutovljah.na Krasu v. Tavčarjevi gostilni. Dnevni red: Dopolnilna volitev za deželni zbor.„
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Gdč. Erna Fonova je'nabrala na Miklavževem večeru pri »Jelenu« 34'92 K .+ 5 Pi. + 80 čentes. Živeli darovalci in nabiralka!
Dr. Henrik Turna odvetnik v Gorici je poslal 50 K; Neimenovan št. 3 za božični-co 20 K; Iv. Prpar, davčni nadzornik v Tominu 5 K; Jos. Urbančič učitelj v Bi-Ijah 1 K; Ant. Fakin, nadučitelj v Repen-tabru 3 K; Kanalci v Brjah nabrali 16*20 K; kvartavci pri Fonu prisleparili 2 K; A. Križnic v Kanalu je poslal vrečo krompirja. — Na račun mesečnine je prišlo v denarju 116 K in v blagu: 5 vreč krompirja, 3 vreče ohrovta in 40 kg turšične moke.
SI. županstvo v Solkanu je izplačalo 100 K in si. c. kr. okrajni šolski svet v Gorici tudi 100 K. — Živeli posnemovalci! Iz Prvačine. — (Smrtna kosa.) Sinoči ob 6. uri je umrl po dolgi in mučni bolezni starosta »Prvaškega Sokola« Peter Leban v starosti 42 let. Pogreb se* bo vršil jutri v nedeljo ob 3'/Vpop. izpred ¦ l.se žalosti na domače pokopališče.
Možki in ženski zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici priredi tudi letos običajni Silvestrov večer z zanimivim in zabavnim vsporedom. Gg. pevci in pevke se vljudno vabijo k vajam, ki se vrše kakor navadno za ženski zbor vsak pondeljek in četrtek od 6—7 ure in za možki zbor vsak torek in petek ob 8—9 ure zvečer.                        Odbor.
V sedmi činovni razred sta pomaknjena gg. Josip Fistravec, profesor na tukajšnjem ženskem učiteljišču in okrajni šolski nadzornik v Gorici Franc F i n š g e r.
Na delo za našega kandidata! — Napredna stranka je izbrala dobrega kandidata, ki zasluži, da je izvoljen v deželni zbor.Prav kmečko ljudstvo bi imelo vnjem vrlega zastopnika. Vrtovec je bil določen za kandidata že za prve volitve pa je po- J tem ostalo pri sklepu, da se kandidira lanske kandidate. Z Vrtovcem so bili zadovoljni tudi »agrarci«. Sedaj jim je dana prilika, da ga volijo.
Klerikalci in »agn <ci« so postavili za svoja kandidata dva Kraševca, ker mislijo prav Kras zmešati ter potom zmešnjav kaj doseči. Zato pa je prav storila napredna -stranka, da je izbrala kandidata drugje. Kraški volilci lahko rečejo: Kaj se bomo pričkali tu za Zlobca ali Vrana, bodimo mirni pa volimo Vrtovca. Kras ima že dobrega zastopnika v deželnem zboru v dr. Gregorinu; potrebno pa je tudi za gore kmečkega poslanca, ki pa bo z drugimi našimi delal skupnozakoristiv sega našega ljudstva.
Vrtovec je dober kandidat, delaven mož na kmetijskem polju, unet za blagor našega ljudstva. On je mož, ki lahko kaže na svoje storjeno delo, mož, kakoršnih potrebujemo med ljudstvom in v deželnem zboru!
Zato, volilci! Volite njega. Vrtovec naj bo poslanec iz splošne volilne skupine. Iz nekaterih krajev dohajajo poročila, da ne pojdejo volit ne naprednjaki ne klerikalci. Take vesti širijo radi klerikalci, da bi presleparili naprednjake. Klerikalci pojdejo vsi na- volišče — naprednjaki bi pa doma ostali. Ta bi bila lepa! Dopolnilna volitev je velevažna — zato vsi v volilni boj in na dan volitve vsi na volišče!
Nesramen napad na g. Gabrščeka je zagrešil neki »Kraški«, ki pa ni s Krasa, v »Kmečkem glasu«. Radi tega, k e r j e »Soča« imenovala Mrmoljo iz Vrtojbe policaja in rekla, da on in Vran lazita po deželi, je izbruhnil »glas z dežele«* ki je pa vse kaj drugega kot glas z dežele, vso svojo jezo na — Gabrščeka ter pokazal svojo podlost. Skrajno falot-stvo je tisti »glas« in nič drugega in neopravičeno je, zaleteti se v g. Gabrščeka, če je v »Soči« kaj takega, kar ni všeč mogočnemu gospodu »Kraškemu«. — Ta po-dli''filanfair bi rad povedal, kako da napada Gabršček na grd način Mrmoljo, ali glejte, ves ta »grd način« obstoji v tem, da mu je rekla »Soča« policaj. V tisti sapi, ko je člankar ves, zelen od jeze radi »policaja« pa zmerja kakor kak konjski
hlapec ter se zaletava v Gabrščeka, ki t is tih r e č i j, ki s o pa pisane dostojno, sploh pisalni. — Gabršček je storil tekom let že toliko dobrega za naše kmečko ljudstvo, dasemunitrebabra-n 11 i pred takimi f a i o t s k i m i izbruhi. Vzvišen je nad nje, zato naj lopov v »Kmečkem glasu« laja naprej, kakor hoče. — Saj vemo, da vse »d e 1 o z a kmeta« obstoji pri izvestnih ljudeh okrog »kmečke stranke« le v zabavljanju in zadiranju v osebe! Takih zdražbarij, toliko prepira še ni bilo v deželi kot je zdaj, ko sleparijo ljudstvo »agrarci«.
Somišljeniki! Pristaši! Agitatorji! — Agitirajte od volilca do volilca za dopolnilno volitev. Le poglejte, kako delajo nasprotniki! Napredna stranka je postavila kandidata, ki je vreden, da je izvoljen. — Zato vsi v agitacijo, vsi v volilni boj za kmečkega kandidata. Vrtovec mora biti poslanec.
»Vzeti drugim stanovom«. — »Kmet čki glas« ne uči kmečkega ljudstva razumnega gospodarstva, varčnosti, ne vede ga k poduku in napredovanju v kmetijstvu, ampak hujska ga proti drugim stanovom, češ, če hoče kaj imeti, mora vzeti drugim stanovom. Piše tako, da se mora misliti, da meri na vse stanove.
—  Da bi bila prav, da bi n.pr. plačeval miljonar res velik davek ter bi se razbremenilo revne davkoplačevalce, za to srno vsi; ali »Km. gl. uči kar vzet je: vzemite drugim stanovom, 'i, kmetje, pa boste kaj imen! — Mi pa smo tega mnenja, da bo kmet kaj imel, kadar bo organiziran res dobro gospodarsko, kadar bo bolj podučen ter ne bo več tak, da ga lahko oslepari vsak židovski agent. Mi se vedno potegujemo za izobrazbo kmeta, ki je pogoj boljših časov kmetskega stanu; »agrarec« v »Km; gl.« pa hujska kmečko ljudstvo, naj kar vzame drugim stanovom .....
To je zapeljevanje kmečkega ljudstva v nesrečo, to je zapeljevanje v razredni boj, ki more kmetu prinesti le novo škodo. To bodo kmetje še preklinjali take-le za-peljivce!
Mrmolja — škodljivec vinogradnikov,
—  Vinskih kupcev ni. Od vseh vinograd-nih stranij tožijo, da ni kupcev. Ni jih. ker so slišali, da so letos na Goriškem velike cene za vino postavljene. Postavil jih je Mrmolja ter ž njimi dosegel to, da ni kupcev blizu. Kaka neumnost je bila: raztro-biti v svet: take cene imamo, pod te cene ne damo vina! Kupci bi bili drugače prišli, ali tako jih ni; ko bi bili tu bi se jim lahko povedalo cene ter skušalo kolikor mogoče visoko prodati — ne pa razbobnati o-koli, da jih ni blizu. Vinogradniki, zahvalite se za to Mrmolji. Ta bo najhujša trtna uš! —
Šestkratni volilec. Iz Komna: Priprave za prihodnje občinske volitve so pri nas dovršene, reklamacijska doba je potekla, besedo ima še c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani, da pretrese in reši podan ugovor našega dekana. Da bi šlo gladkeje dekanu pri volitvah, zahteva zase šestkratno volilno pravico, in to zase kot dekan, kot davkoplačevalec in še za vse štiri patroneiuki cerkva (sv. Jurij, sv. Tilih, sv. Janez in Mati božja.) Ljudje so mnenja, da od teh svetnikov ne dobi pooblastila.
»Agrarni« kandidat Josip Vran ni všeč niti pristašem agrarne ali kmetske stranke. V samem oklicu, katerega so izdali v »Kmečkem glasu«, pravijo, da mož zna premalo za poslanca. Pa nismo mislili, da ga tako slabo cenijo v »kmečki« stranki! -- Kdo naj ga potem voli?
Te dni je zapustil Komen notarski kandidat g. Stoje. Padel je v nemilost pri notarju, ker je občeval z uradniki, zahajal ž njimi v krčmo in posebno se je pregrešil, ker je pristopil k »Čitalnici«. Ker se v notarjevi pisarni govori le nemško, zagrozil je baje ta ljubeznivi šef odhajajočemu kandidatu: »Ich werde ihncn die Zukunft verderben!« — Lepo voščilo.in, tolažbo je nesel mladi g. kandidat s seboj Taka so sredstva in dela, s katerimi obsipajo klerikalci svojega bližnjega!1
Slaba |e pot iz Ločnika v Gradišče. — To vedo zlasti ubogi otroci, ki hodijo v šolo, pa tudi odraslim se ne godi dobro na tej poti. V torek je šel duhovnik iz Ločnika obhajat na Gradišče; hotel je preskočiti luže in-razpoke pa padel pri tem
z obhajilom vred v jarek. — Zadnji čas je, da popravi ločniški župan to cesto, pa četudi hodijo po njej večinoma Slovenci!
»Agrarstvo« vodi v klerlkalizem. — To smo mi že večkrat pribili, ker je dokazano dejstvo.Res je, da agrarstvo vodi v klerikalizem. Sedaj potrjuje to tudi »Kmečki glas«, ki pravi, da je klerikalni kandidat Zlobec postal iz agrarci —klerikalec! Saf.je bil tudi klerikalni deželni poslanec Marinič malo poprej predno je postal kandidat, član »kmečke stranke« ter se je udeleževal posvetovanj!
»Goriška slovenska mladina«. — Jutri popoldne od treh do sedme bo običajna plesna vaja v Trgovskem domu. — Kdor se želi temeljito naučiti raznih naših figuriranih plesov, naj ne zamudi nobene Vaje, ker bliža se čas, ko jih bo treba proizvajati na velikih pustnih plesih. Odbor.
Klerikalni notar Kotnik — gospodar v Komnu. — Dn6 9. t. m. je prišel v občinsko pisarno dr. Kotnik in je zahteval od tajnika, da mu dovoli prepisati sejni zapisnik obč. starešinstva. Opiraje se na zakon, se je tajnik temu protivil in ga podučil, naj zaprosi za to pristojno oblast. Da bi temeljiteje pokazal svojo vsemožnost, se je začel nad-tajnikom tudi po nemško spenjati, nazadnje pa mu je zabrusil: »Bo-dite dober, ker v kratkem bom jaz tu gospodar!« Komencem se torej obeta lepa bodočnost, ko jim bo županova! dr. Kotnik. V pisarni vemo, da rmi gredo akti počasi izpod rok, v obč. pisarni bi bila tudi polževa. — Dekan hoče biti gospodar, notar gospodar — vsi gospodarji, kdo bo pa ubogal?
Škandal za goriško mesto! — Pišejo nam: Ne vemo, če se dobi še v kakšnem mestu tako zanemarjane ulice. kakor v GorickN. pr. Tržaška ulica je tako zanemarjena, da se še v nobeni vasi take ceste ne vidi. Čeprav je po isti ulici velik promet, je tam skozi celo ulico velika jama vedno odprta, kjer se pogostoma pripetijo, nesreče. Morda se mestni očetje za to ulito dosti ne zmenijo, ker so tam večinoma slovenski hišni poj»estniki in ker večji del hodijo po njej le Slovenci iz Mirna in s Krasa. V tem delu imamo tudi veliko število vojaštva, če se že mestni magistrat noče za to zanimati bi morala vojaška uprava magistrat v to prisiliti, ker so tudi vojaki prizadeti. Pred par leti je padel pok. Jona v ono jarno tako nesrečno, da so mu morali na pomoč priskočiti licenci ključavničarskega mojstra Schi-vitza. Prišlo mu je na to tako slabo, da so ga morali z jesihom močiti in ribati. Ni dolgo, odkar se je tudi nekemu častniku zdrsnilo v jamo, da je bil ves umazan od blata. Pred kratkim se je zvrnil naloženi voz tramov tako, da so z veliko težavo rešili konje in voz. V času volitev so Bombičevi agitatorji obljubovali, da po končanih volitvah pokrije magistrat nevarno jamo. Volitve so končale, jama pa je še vedno nevarna ljudem. Toraj kaj misli magistrat še dolgo čakati?
Več prizadetih.
Z božjo kaznijo grozi. — »Primorski list« prinaša iz zapadnih Brd dopis, v katerem govori dopisnik o bratu kapucinu, ki je po Brdih beračil vino, kako je prišel k bogatinu, kako ga je ta osorno in praznih rok odpravil in kako ga je kmalu zadela kazen božja. — »Primorski list« ji pravi slučaj — da se je bogatemu kmetu prevrnila kad, iz katere se mu je zlilo kakih pet hI vina. Ako bi bil dal bogatin kapucinu vino, se mu ne bi pripetila taka nesreča. Dopis ima prozoren namen, da ostraši z božjo kaznijo vse one, ki mogoče nočejo dati kapucinom vina. Najprej vpri-zarjajo kapucini hudo gonjo proti vsemu kar ni klerikalnega, potem hodijo okrog pobirat vino za svoje obsežne kleti in gorje onemu, ki zapodi kapucina iz svoje hiše, zgoditi se mu zna, da ga doleti taka t nesreča, kakor onega bogatega kmeta v zapadnih Brdih. Kakor da bi kapucini sami izprosili pri Bogu tako kazen, tako nekako se zdi človeku, ko prebere dopis v zadnjem »Prim. listu«. Lepa ljubezen do bližnjega bodisi od strani kapucina, bodisi od strani dopisnika, ki kaže tako škodoželjnost, da ga prav veseli slučaj, o katerem pa mi dvomimo,, d-i se je v resnici dogodil. Kapucinom vina in srečni bodete vse svoje žive dni! Kaj ne! To je nekaj za kapucine!
V goriške zapore so pripeljali z Reke onega Pipa ki je poneveril pri tukajšnji Furlanski banki precej denarja potem pa pobegnil s svojo ljubico. Ljubice njegove niso pripeljali v Gorico, ker je ogrska po-danica.
Iz kanala v Tržiču so potegnili na suho truplo nekega delavca. Doma je bil iz Transvala. Sluti se, da je ponesrečil, ko je kolovratil domov nekoliko vinjen.
Poskusen samomor. — V Gradišču ob Soči je hotel končati svoje življenje s strelom iz revolverja laški podanik Gustav Candido. Prihitel je na pomoč tamkajšnji zdravnik in Candido je izven nevarnosti. Nekoč se je hotel že zastrupiti.
Sprevodnik ponesrečil. — V noči med 7. in 8. t. m. je ponesrečil med Dutovljami in Skopem na Krasu sprevodnik Lovrenc Sušek.  •
Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta, odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliu-bich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponoč-na služba v času od 12. do 19. t. m.
Moll-BV Seidlifz-prašek
je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2'—
Ponarejanje se sodnijsko tasleduje. .
Moiol-nv Franc, žganje in sol
sa ribanje iivota. — BoleCine olajšujoče in okrep{«|o8e sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah iit mirodilnicah, Glavua lekarna k. MOLI, c. in kr, dvorni založnik, Dunaj,
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v  lekarnah:  G. Cristofoletti
A. CHroncoli.
Sokelski vesrnik.
Sokol v Mirnu je imel v nedeljo 5. t. in. svoj redni občni zbor, katerega so se vdeležili tudi nekateri člani telovadnega društva »Miren«. Navzoče pozdravi najprej br. podstar. Julij Jakil z željo, da m se doseglo združenje omenjenega društva z našim Sokolom. Nato da besedo tajniku in načelniku Antonu Faganeli, kateri poroča o našem sokolovanju v tekočem letu, ter poziva vse brate k neumornemu in požrtvovalnemu delu, da tim dovrše-nejši stopimo v prihodnjem letu pred javnost. — bedaj se je vnela živahna debata glede združenja tel. društva »Miren« s Sokolom. Ker pa niso bili navzoči vsi člani onega društva, prekinilo se je občni zbor na občo zahtevo, katerega naj se pa nadaljuje v sredo 8. t. Omenjenega dne se je zbralo nad 40 članov obeh društev. Tudi goriški Sokol in P. S. Ž. sta poslala vsak svojega zastopnika. Ko izjavijo vsi člani tel. društva »Miren«, da pristopijo k Sokolu, volilo se je sledeče člane v odbor: br. Jos. Pavletič starosta, br. Julij Jakil podst., br. Kianšič Ivan načelnik, br. Anton Faganeli tajnik, br. Jakil Niko blagajnik, bratje: Vuk Jurij, Vuk Leopold, Urdih Karol, Reščič Anton, Mozetič Alfonz, Pavlin Janez ml. in Vizintin Albert odbodniki. — Volilo se je tudi stavbeni odsek, katerega naloga je priskrbeti pre-potrebno telovadnico. Društvo ima sedaj dva droga in dve bradlji, nima pa pripravnega prostora, kjer bi člani telovadili. En oddelek telovadi na enem koncu Mirna,-drugi pa na drugem; pol ure eden od drugega. Potrebna je torej skupna telovadnica, nekak društveni dom. Vzdramite se torej, Vi naši rodoljubi in priskočite v pomoč našemu društvu. Vi vidite, kako lepo se širi .«okolska ideja, kako trdih tal pridobiva. Vi vidite resno voljo do dela. — Torej? — Da bi ta velik moment našel tudi velike ljudi. Na zdar!
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi dne 31. t. m. na Silvestrov večer v društveni gostilni pri Molarju na Senenskem trgu svoj prijateljski družinski zabaven večer, pri katerem bode tudi v zabavo sviral glasovi r.
KES.
Ouy de Maupassaut.   -  Prevel Pasttiškin,
Gospod Suval, ki ga v Mantes-u imenujejo »oče Saval«, bas vstaja. On joče. Žalosten jesenski dan je; listje odpada. Pada .ualahko v dežju kakor drugi dež, •Celi «žost«"HX, bo{j;;po'časehT;Ot>5pod>-SavaJ-ni nič kaj vesel. Hodi od kamina do okna in od okna do kamina. So pač v življenju mračni dnevi. Zanj bodo sedaj samo mračni dnevi; pomislite, da ima' dvainšest-deset let! SanHe, -stati,dečko, in živega bitja ni pri njem. Kako žalostno je umreti tako, čisto sam, brez naklonjene ljubezni! Premišljuje o svojem tako golem, tako praznem žitju. Spominja se iz svoje davne prošlosti, iz odbeglih otroških let hiše svojih starišev. Potem gimnazija, izpiti, pravne študije v Parizu. Nato očetova bolezen, njegova smrt.
Vrnil se je in stanoval z materjo. Oba, mladi človek in stara gospa, sta živela v miru jn si nista želela ničesar več. Tudi ona je umrla. Kako je to življenje žalostno!
Ostal je sam. In zdaj, zdaj umrje pač skoro tudi on. Izgine — in konec. Gospoda Savala ne bo več na zemlji. Ta groza! Drugi bodo živeli, se ljubili, se smejali. Da, uživali bodo in njega ne bo več, ne bo ga! To je pač čudno, da se morejo smejati, uživati, biti veseli v očigled te večne gotovost! smrti. Ko bi bila samo .'mogoča, ta smrt, bi se še lahko upalo; a ne, neizogibna je, tako neizogibna kakor noč za dnevom.
Ko bi njegovo življenje bilo vsaj izpolnjeno! Ko bi bil kaj napravil, ko bi bil imjel dogodljajev, velikih zabav, uspehov, raznovrstnih zadoščenj. Toda ne; nič. Nič ni storil, nikoli nič razen da je vstajal, i jedel vedno ob isti uri in hodil spat. hi tako ' je prilezel v Uvainšestdeseto leto. Niti oženil se ni, kakor drugi ljudje. Zakaj? Da, zakaj se ni oženil? Lahko bi se bil, zakaj ime! je nekaj sreče. Da ni bilo priložnosti? Mogoče. A saj jih človek ustvari, priložnosti! Kaj bi len je bil. Lenoba je bilo njegovo veliko zlo, njegov po-grešek njegova napaka. Koliko ljudij zapravi življenje iz lenobe! Gotovim naravam se je tako težko dvigniti, se gibati, stopati, govoriti, proučevati vprašanja.
. Niti ljubljen ni bil nikoli. Nikoli ni počivala ženska na njegovih prsih v popolnem razkošju ljubezni. On ni poznal prelestnega strahu pričakovanja, božan-stvenega drgeta stisnjene ročice, ekstaze zmagujoče strasti.
Kolika nadzemeljska sreča mora zaliti srce, ko se ustnice srečajo prvikrat, ko spremeni objem četvorice rok dvoje medseboj zaverovanih bitij v eno samo, neskončno srečno bitje!
Gospod Saval je sedei, noge pri ognju, v delavniški obleki.
V resnici, njegovo življenje je bilo zapravljeno, popolnem zapravljeno. Vendar on je ljubi!. Ljubil je na tihem, v bolesti in lenobi, kakor je delal vse. Da, ljubil je svojo staro prijateljico, gospo San-dres, ženo svojega starega prijatelja San-dresa. Ah! Da jo je poznal kot dekle! A srečal jo je prepozno, bila je že poročena! Zares, njo bi bil vprašal! Kako jo je ljubil, neprestano, od prvega dne!
Spominjal se je sv jega razburjenja vsakrat, ko jo je zopet v.Jel, svoje žalosti, ko jo Je zapuščal, nočij, ko ni mogel zaspati, ker je mislil'nanjo.
Zjutraj se je prebudil vedno nekoliko manj zaljtibljen, kako; je zvečer zaspal. Zakaj?
Sicer pa — kake krasna je bila in ljubka, svetlolasa, lepo počesana, polna smeha! Sandres ni bil človek zanjo. Zdaj jih je imela oseminpetdeset. Zdelo se je, da je srečna. Ah, ko bi ga ljubila nekoč, ko bi ga bila ljubila! In zakaj ga ne bi ljubila, njega, Savala, ko jo je on vendar tako ljubil, njo, gospo Sandres?
Ko bi bila vsaj kaj uganila... Ali ni nič uganila, nič videla, nikoli nič razumela?
Kaj bi si mislila? Da je govoril, kaj bi mu bila odgovorila?
lu Saval se je vpraševal tisoč drugih reči. Znova je živel svoje življenje in je skušal zbrati nebroj podrobnosti j.
Spominjal se je vseh dolgih večerov
ekartčja pri Sandresu, ko je bila njegova žena mlada in dražestna.
Spominjal se je besed, ki jih je govoril, izrazov, ki se jih je posluževala ona drugekrati, malih, tihih usmehov, k j so bili tako polni mislij.                        .
Spominjal se je njihovih pohodov • v treh ob Seni, onih obedov v travi ob nedeljah, kajti Sandres je bil uradnik pri podprefekturi. In hipoma se mu je po--vrnil spe«*«! na ono popoldne, ki ga je preživel z rijo v malem gozdiču ob reki, • Odrinili so bili že zjutraj in so nesli živež v zavojih s seboj. Bilo je živahnega pomladanskega dne, izmed onih dnij, ki ppafajo. Vse diši lepo, vse se vidi srečno. Ptiči prepevajo radostneje in zamahi nje-hovih perutnic so hitreji. Obedovali so na travi pod vrbami čisto blizu vode, ki jo je bilo solnce zlčnilo. Vzduh je bil mehak, poln sočnih vonjav; srkali so ga radostno. Kako dobro je del ta dan!
Po obedu je Sandres zaspal na hrbtu. »Najboljši sen mojega življenja«, je rekel, ko se je vzbudil.
Gospa Sandres je prijela Savalovo roko in odšla sta oba vzdolž reke.
Ona se je oslanjala nanj. Smejala se je in žgolela: »Jaz sem pijana, prijatelj, v resnici pijana.« Gledala ga je. njega, ki je trepetal od srca, ki je čutil, da bledi, ki se je bal, da bi njegove oči ne bile prešinete, da bi drget njegove roke ne odkril njegove skrivnosti.
Napravila si je venec iz velikih rož in povodnih lilij in ga je vprašala: »Ali me liubite tako?«
Ko ni odgovoril ničesar — kajti ničesar ni mogel najti v odgovor, prej bi padel na kolena :— je prasnila v smeh, nezadovoljen smeh in mu je zabrusila v obraz: »Pojdi, živiuče nerodno! Človek vsaj odgovori!«
Bilo mu je na jok in še ni mogel najti besede.
Vse to se mu ie vrinilo sedaj, razločno kakor prvi dan! Zakaj mu je rekla tako: »Pojdi, živiuče! Človek odgovori vsaj!«
In spominjal se je, kako nežno se je; oslanjala nanj. Če sta šla pod nagnjenim«! drevesom, je začuti! njeno uho na svojem licu in se je plašno umaknil od strahu,' da bi ne smatrala ta dotikljaj za prosto-, voljen.                      '
Ko je rekel: »Ali bi ne bil čas, da se vrneva?« mu je vrgla čuden pogled. Za-, res, pogledala ga je tako zvedavo. Tedaj ni pomislil in glej — sedaj se je spominjal! ¦— Kakor se vam zdi, prijatelj. Če ste trudni, pa se vrniva! In on je odvrnil:
—  Ne, ker sem truden; a Sandres se je morebiti že vzbudil. Skomignila je z' rameni in je rekla:
— - Če se bojite, da se je moj mož vzbudil, potem je to nekaj drugega; vrniva se!
Na povratku je molčala in se ni več oslanjala na njegovo roko. Počemu?
Tega »počemu« si ni stavil še nikoli. Zdaj se mu je zdelo,, da je opazil nekaj, česar ni razumel še nikoli.
Ali je?...
Gospod Saval je začutil rdečico in vstal je, vznemirjen kakor je bil, za trideset let mlajši, in je slišal, kako mu je rekla gospa Sandres: »Jaz vas ljubim!«
Ali je bilo mogoče? Dvom, ki mu je napolnil dušo, ga je mučil. Ali je bilo mogoče, da ni videl, da ni uganil?
Ah, če je bilo to res! Če je šel mimo sreče, ne da bi segel po nji!
Dejal si je: »Hočem vedeti! Jaz ne morem strpeti v tem dvomu. Hočem vedeti!«
In se je oblekel v naglici. Mislil je: »Jaz imam dvainšestdeset let, ona jih ima oseminpetdeset; pač jo lahko vprašam po tem.«
In šel je.
Sandresova ulica je stala na drugi strani ceste, skorajda nasproti njegovi. Vstopil je. Mala služkinja je prišla odpirat na glas zvonca.
Bila je presenečena, ga videti tako zgodaj:
— Že tu, gospod Saval? Ali se je kaj zgodilo?
Saval je odvrnil:
—  Ne, dete. A pojdi in povej gospe, da bi rad takoj govori! 1 njo.
—  Milostiva ima opraviti z vdelava-iijem hrušk za zimo; pri svoji peči je in ni opravljena, razumete.
— Da; a reci ji, da je silno važna reč.
Mala služkinja je šla in Saval je pričel meriti salon z velikimi, nervoznimi koraki. Zdaj ni čutil zadrege. O, prašal jo bo, kakor da bi jo prašal po kuhinjskem listu. Saj ima dvainšestdeset let!
Vrata so se odprla, v njih je stala ona. Zdaj je bila debela gospa, široka in okrogla, polnih lic in zvonkega smeha.
Hodila je z rokami daleč od telesa in rokavg^avihfine preko golih rok, oš-kropljenih od sladkornega soka. Vprašala je mirno:
~- Kaj imate, prijatelj? Saj niste bolni?                                             .
—  Ne, draga prijateljica, a hotel sem vas vprašati po nečem, kar je zame silno važno in kar mi muči srce. Ali obljubite odgovoriti naravnost?-
Ona se je nasmehnila.
— Jaz govorim vedno naravnost. Povejte! .
Evo, jaz sem vas ljubil od dneva, ko j sem vas videl. Ali ste vi kaj slutili?           i
•     Odgovorila je smeliohia in kakor z nekdanjim glasom;
—   Pojdi, živinče nerodno! Videla sem, videla, od prvega dne!
Saval se je začel tresti. Jecljal je:
—  Ali ste vedeli ?... Torej... In je obmolknil.
Ona je vprašala:
—  Torej?... Kaj? In je povzel:
— Torej... kaj mislite vi?.... Kaj... kaj... kaj bi bili odgovorili?
Zasm,ejala se je močneje. Sirupove kaplje so ji prilezle do konec prstov in so padle na parket.
—  Jaz?... A vi me niste po ničemer vprašali. Jaz pač nisem mogla začeti z izpovedjo!
Tedaj je napravil korak proti njej. Recite... recite... Ali r   spominjate onega dneva, ko je Sandfw: zaspal v travi po obedu.'..., ko sva midva bila skupaj, dokler se nisva vrnila, tam doli...
Čakal je. Ona se je nehala smejati in mu je pogledala v oči:
—  Ah, gotovo se spominjam. Povzel je drgetaje:
•-- Prav... onega dne... da sem jaz bil... da sem jaz bil... podvzeten... kaj bi vi napravili?
Začela se je zopet smejati, kakor ženska, ki se nič ne kesa, in odgovorila je odkrito, z jasnim glasom, polnim ironije:
—  Vdala bi se bila, prijatelj.
Nato se je zasuknila na peti in je zbežala k vdelavanju.
Sava! je stopil zopet na cesto, uničen, kakor po hudi nesreči. Stopal je z velikimi koraki po dežju, naravnost doli proti reki, ne da bi pomislil, kam gre. Ko je dospel na breg, je zavil na desno in stopal ob njem. Dolgo je hodil, kakor gnan od instinkta. Z obleke mu je curljala voda, po-kvečen klobuk, mehak kakor cunja, se je cedil kakor streha. Šel je neprestano, neprestano naprej. In obstal je na mestu, kjer so obedovali onega davnega dne, ko-jega spomin je mučil njegovo srce.
Tedaj je sedel pod ogoljena drevesa in je jokal.
Dr. Ruggero Kiirner,
kfrurgični zdraunik, biuši asistent na
c. kr. kliniki geneoltigije in ostelrike
d Gradcu.
Specialist za žensfe ooiezm.
Ordinira od 10.- It predpoldnc in od 3.-4. popoldne.
Tekališče Frana Josipa štev. 6.
3 čevljarske pomočnike
bodisi za finejša, kakov tudi za navadna dela
sprejme takoj
Peter Cotič.   feuljarski mojster Gorica, Raštelj 32.
Najprimernejše darilo 2a našo deco ja
Jd basni do basni
čokoladna knjižica s podobami.
Cena 2 K, po pošti franko K 2-40.
i  Bonchžes a la reine Peppermint   m
I Lozenges Amerikan - Walt - Honey ¦
I                   Specialifeta:
Lu Sin, Gigant, Klairon, fflaršnerov
češki kakao.
Čokolada reformna in mlečna.    H
I Vs<> drugo obeske za božično, dnuo  p<> »aj- H hižjih eennh ponuja im izbiro               I [ I
Prca teifca akc. družba tovaren za orlent. III i 8laJ'it(lclke tn Metodo v Kral Vinohtadlh [11 I'                    prcJc A- MARŠNER,                      ¦
Zaloga:  Ferdinandova t?.  ..Plntva" Vaclavske  nam.  (proti Primasovum). Dunaj VI. Tkeobaldg. 4.
V Rožni dolini pri Gorici
Je na prodaj
legaeMattoiiia
z urtom in duoriščem, primerna  za frgouino. — Hiša je še dauka prosta.
Pojasnila daje lastnica
Katarina   Cej,   Kožna dolina
pri Gorici št. 67.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= Anton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec Gorici
Tržaška  ulica štev*. 16 =fe    v lastni hiši.   =
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar uelika množina raznorstnega blaga ka-koupsti iz avstrijskih in angležkih fouaren najrazličnejših
za vsaki stan.
Najlepši in najkoristnejši dar za božične praznike
in novo leto je gotovo šivalni stroj z znamko  „PFAFP".
Pfaffovi šivalni stroji so svetovnoznani kot najboljši znamka za šivanje in umetno vezenje. Stroj leče na krogJjicah in šiva brez šumenja.
Edina zalojja in zastopstvo
Jos. Dekleva
Gorica, ulica JHnntoipio št. 1.
(V zalogi se nahajajo razne vrste šiv. strojev in tudi-znamka  .Orig. Victoria po nizki ceni.)
najlepše darilo za božične praznike in nouo leto je najnooejši priprauni uži-galni žepni aparat, ki stane komad K 3, kakor tudi najnouejši gramofoni od K
30 naprej; uelike plošče od R Z dalje.    ___......._     _
Delika zaloga dookoles in šiualnih stro- *š$^^^$gL. jeo. Cenike se dopoSlje franko.                     JfcA-
GORICA   k^fo. Stalna-uliEa 3-4.                   ^
Pri Batjel-u
Največji dobitek Mark 600.000
Naznanilo
sreče.
jamči država
Prvo žrebanje 16. decembra.
Vabilo k udeležbi = dobitnih šariš   ,
pri denarni loteriji, za katero Jamči država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonou 841.476 ITIark dobitkou.
Glavni dobitki te denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem sluoaju600.000 Mark oziroma:        glavni dobitki po:
Mark  560.000
»     550.000
»     540.000
»     530.000
»     520.000
»     515.000
»     510.000
»     305.000
»     303.000
»     302.000
Mark 300.000
»     200.000
»     100.000
60.000
»       50.000
»       45.000
40.000
30.000
»       20.000
15.000
10.000
• ¦ .    - •                          i. t. d;
V celem obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov, 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno  polovica vseh srečk.
Dobitki se višajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razredu 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M.
Cene srečkam I. razreda so sledeče:
Cela srečka K 6 ali K 7		Poi srečke H 3 ali 3-50 L		Četrt srečke Ml'50a!il-7SK
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati.
Dobitki se izplačajo takoj.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
16. decembra
na naslov:
Samuel Heckscher senr.,
Bankgeschaft v HAMBURGU 36.
....................................... - Izrežite ! ..............................................
Naročilnica za g. Samnel Heckscher-ja, sen, __________Bankgeschaft, Hamburg 36.__________
Pošljite mi Moj naslov.....
celo siečko za M 6-— (K 7—) > » 3- (K 3.50) » > 1-50 (K 1-75)
fcel( {pol Ičeti
Denar pošiljam v pisumi
po nakaznici    >   kar ne velja prečrtajte! pošljite po povzetju)
Za vinotoč
jako pripravna dvonadstropna hiša v ŠkOtJ l LOki na glavnem trgu se takoj po ceni proda in pod ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja: 10 sobj 4 kuhinje, 3 shrambe, 2 kleti, hlev, prostorno dvorišče, prodajalna in zaloga, 4 orale gozda, l1/« oral travnika ter vrt za zelenjavo. Hiša je vsa na novo prenovljena in je vpeljan vodovod v vse prostore. Proda se tudi brez travnika. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt ter se z najemniki dobro obrestuje. Natančneje se izve pi; lastniku
h• Rebolj - g*at)j št. 189-
Pijančeuanje.
poskutajo l prašek ZENENTO — bmplaCno. Nagnenjc k pijančevanju se trajno odpravi. Sužnji te strasti se jo osvobodijo proti svoj« lastni volji. Prašek Zencnto se primeša jedi ali pijači. Primemo za vsako starost in vsak spol. Zenentojo
zajamčeno neškodljiv.   Kdor   ima  v  drnž:ni oziroma med znanci osebe, ki so udane pijančevanja, naj naroči  takoj 1 prašek   za  posknšnjO. — ZENENTO se pošlje v pismn. Priložite je znamko  za  SO vin. j— Dopisni« se v nemškem jeziku.
Poiidre Zenento Co.
76.  AVardom-  Street,   LONDON 255 (Enfilaiul).
Pisma je frankirati z znamko za 25 vin; dopisnice 10 vin.
naznanilo,    j Redka priložnost
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Aniona Obidiča njegovo starozuano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se s. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
naznanilo.
Slav, občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
brivnico
iz Iraunika si. 21
v Gosposko ulico štv. 1
(nasproti „IT.on!u").
Priporočam se za nadaljno naklonjenost.
FJ9. NOVak, brivec.
kepo posesluo u bližini postaje pri ' Celoucu. u slouenskem kraju,
se takoj proda
po nizki ceni za kron 17.500. Posesiuo obstoji iz lepe hiše, hleva in gospodarskega poslopja, lepega vrta, gozda in okoli 20 oralou lepih rodovitnih njiu. use u ravnini, pripravno za penzijoniste. Polovico je plačati takoj, ostanek po
dogovoru
Slovenci, ne zamudite ugodne prilike!
Pojasnila daje    flfltOl.   Renko,
trgovec v Celoucu (Koroško).
Aleksander Ambrožič
= urar = in trgovec Gorica.— Corso los. Derdi Z6,
Zanesljiva domača slov. tvrdka. — Priporoča slav. občinstvu svojo moderno urejeno trgovino žepnih, stenskih, budilnih ur, gramofonov, uhanov, verižic ild.
samo solidno blago najboljšega izdelka. Vsa popravila te stroke se izvršuje ločno in ceno. — Za vsako novo ali popravljeno  uro  se jamči 1 leto.
Najnovejše slov. plošče za gramofone vedno v zalogi.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir            —tf*Wi  i*MiFi~                ^age v So*esW
Gorica drž. kol. — Solkan            J§vr3Wffl^- »-        0ast venjfSl^Bi zaloga).
Osrednje Toflstvo: Trst, ft ila Caserma sl I.
Intararban. telef.: Gorica it 74, Trst St. 1631. — Tel.: Zadruga, Used, A. B. C. Gode v. Edit. Zaloge: Solkan;  Trst, Via  della caserma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotograftčni zavod v Solkana. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne ilavitiee K 90.000. - garancijska rnerva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
Zima 1909.
Naravoslovci trdijo, da so leta z develico im koncu nenavadno mrzla... In tako se prerokuje tudi za letošnje leto huda zima. Da pa se zavarujemo pred prehladom in njegovimi posledicami, treba je pred vsem omislili si toplo perilo in gorko obleko; posebno je treba misliti na o-tročiče. Zato'priporočamo perilo ,/rrieot", to so: otročje oblekee, maje, srajee itd. Za odrasle, fino perilo „Jdger" iz volne in „fflako" iz bombaževine. dalje priporočamo lep modem for-šfanf fparhentj, volneno blago, eibelin, tirolski leden, flanelo za bluze in obleke. Za možke obleke: lepo sukno, leden fnepre-močljivj, nove vrste kam-garn in ševijot za letne in zimske obleke za dijaštvo, Istotam se dobi lepo šivane odeje (kovtre), volnene koee / raznovrstne pletenine, rute in Šerpe, od navadne do najfinejše vrste.
Zahtevajte le dobro blago in nizke eene!
Glas gre pi deželi! Lepi in dobro se topi le pri = tvrdki =
Met & Koritnik.
|aTa|]|    Varstvena znamka: „Sidro"
H| liniment. Ca p si c i comp.
Nadomestek sa
Anker-Pain-Expeiler
je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si« drODtt" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
pri »»latam lava" v Pragi
| Elisabethgaase  štev. 5 nova.
Daarao ri«po811j»ult.
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
I   _j________________Pl^»   BREZ   KONKURENCE.    "WfM_____________      i
Naznanjam si. občinstvu, da sem otyoril v Solkanu v lastnej hiši
J    veliko zalogo raznovrstnega pohištva,    i
f\ Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Cene zmerne «~ * in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge Y§ sd dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. — Posebno t* >.  se priporočam gg, rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd.                   L
Za obilen obisk s** priporoča                                                      S
j                                                                             Ferdinand Detak v Solkanu št. 293    j*