Leto 1.
Ljubljana, Četrtek 7. avgusta 1919.
Štev. 170.
VEČERNI LIST
NEODVISEN DNEVNIK ^ (Posamezna številka 16 vinarjevi
Cene po pošti: ca celo leto K 40*— ta polleta . K 20*—1 ta celil lela K 10*— ta 1 mesec K 5‘50
Zs Ljubljano messCno 3 K
Uredništvo In upravo. -Kopitarjeva ulica it. 6.
Urada, telefon fttevJA, 1
Nadvojvoda Jožef diktator Ogrske,
Socialistična vlada odstopila.
LDU Budimpešta, 6. avgusta, (DunKU). Ogrski korespondenčni urad poroča: Danes ob sedmih zvečer so prišli k ministrskemu predsedništvu general Fran Schne-tzer, višji policijski nadzornik Julij Wolfen-berg, bivši tajnik narodnega sveta dr, Ivan Fritz in bivši sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu Fran Szillery. Zahtevali so od ministrov, ki so baš zborovali, da odstopijo, češ da ne zastopajo vsega naroda in da niso zmožni vzpostaviti red .kakor dokazujejo nemiri v Transdanubiji. Ministrski predsednik Juli] Beidl je prosil došlece, naj dovolijo, da se vlada kratek čas posvetuje} to so jim dovolili, Vlada je sklenila po desetminutnem posvetovanju, da poda Ostavko. Sestavili so takoj zapisnik ostavke ki SO ga podpisali vsi ministri. Po tej de-Olisiji so izročili zastopniki tam mudečih
se ententnih misij najvišjo moč nadvojvodi Jožefu, ki je imenoval še tekom noči bivšega državnega tajnika v vojnem ministrstvu Stefana Friderika za ministrskega predsednika. Vodstvo posameznih ministrstev je poveril nadvojvoda Jožef strokovnjakom, visokošolskim učiteljem, oziroma najstarejšim uradnikom raznih ministrstev. Vest o tej novi, dalekosežni zgodovinski izpremembi se je brzo razširila po ulicah. Ljudstvo je razmotrivalo v skupinah gladki in nekrvavi preokret, od katerega je upati konsolidacijo Ogrske ,ki je dovolj tr-pela. Pred hotelom »Bristol«, kjer stanujejo člani nove vlade, je prirejala velikanska množica še po noči navdušene manifestacije in se končno razšla med popeva-njem narodne hirhne. Po mestu vladata mir in red.
Reka mednaroden.
LDU Curih, 6, avgusta, (ČTL) Švicar- i ska brzojavna informacija poroča iz Ri-
ma: Vrhovni svet aliirancev je oficijelno sprejel princip mednarodnosti Reke.
Krvavi boji v Turinu.
LDU. Berlin, 6, avgusta, (DKU,) »Vor-vSrts« javlja iz Turina: Po cestah in uli-,cah divjajo od včeraj zjutraj ljuti boji, ki zahtevajo mnogo žrtev, mrtvih in ranjenih. Otrokom, ki so šli iz šole, je zabranila po-
licija iti dalje. Množica je obmetavala karabinjerje s kamenjem. Socialistična stranka je razglasila radi postopanja policije 24umo stavko.
Veliki protižidovski izgredi v Ukraj
LDU, Amsterdam, 6. avgusta, (DKU.) Glasom »Telegraafa« poroča dopisnik »Times« iz Varšave podrobnosti o velikih židovskih pogromih v Ukrajini, Ker so se med komunističnimi komisarji nahajali
tudi Židje, je razjarjena množica začela moriti žide in pleniti, V Žitomiru so pomorili baje 1200 Židov, v Kostajnu 600, vFel-stiru 800, v Bertičevu 2000,
Velike stavke v Amerike.
LDU Amsterdam, 6. avgusta. (DunKU) Aeuter poroča iz New Jorka, da se je 500,000 delavcev pri železnicah, parnikih in drugih transportnih podjetjih pridružilo ostalim železniškim delavcem in zahtevajo, da se znižajo cene živil, ali pa da se poviša plača.	_
LDU Washington, 6. avgusta, (DunKU) Reuter poroča: Organizirano delavstvo izjavlja v spomenici na amerikanski narod:
Delavstvo zahteva kot velik del konsumen-tov, da naj bodo delavci zastopani v vodstvu železnic in da naj se privatni kapital iz železniških podjetij umakne, da pa naj se vsaka upravičena zahteva kapitala izpolni. Namestnik predsednika železničarskega oddelka amerikanske delavske zveze Jewal je izjavil, da bo pomenilo splošno stavko železničarjev, ako se tej zahtevi ne bo ugodilo.
Dr. Korošec o rešitvi krize. ..
Belgrajska »Pravda« prinaša nastopni iri* terviev se ministrskim podpredsednikom dtfc Korošcem:
Kakšno stališče zavzema vaša skupina Y pogledu rešitve krize? Ali mislite, da je mogočo, da se osnuje koncentracijski kabinet, ali pa bi se prej ustvarila koalicijska vlada in iz katerih skupm naj bi se sestavila?
Na to vprašanje je odgovoril dr. Korošec 2
Moja skupina ie bila vedno merilo v političnem držanju velikih narodnih in državnih interesov in še danes, ko država ni konsolidirana na zunaj in še nima zunanjih mej. ne; more biti za nas merilo za politiko strankarstvo ali pa osebne simpatije, V tem osnovnem stavku počiva naše politično držanje tudi v vprašanju sedanje krize. Zaradi tega mislim, da je želeti in da je tudi mogoče stvoriti koncentracijski kabinet. Ta bi nadalje odgovarjal interesom našega naroda in naše države. Zato pa mora priti do tega, da se zmanjša nervoznost v strankarskih in osebnih odnošajih, da se postavi za cilj politično aktivno: nestran-karstvo in korektnost v civilni upravi in borba proti vsaki korupciji, naj pride od zgoraj ali spodaj, proti korupciji na železnicah in na sodiščih, pri upravnih oblastih in finančnih organih ali.pa .pri upravi sploh, Če„se postavi za cilj najhitrejša' obnovitev železniškega prometa in trgovine ter zlasti pomorske trgovine, da se najhitrejše rešijo vprašanja, ki so sedaj na dnevnem re'du: Vprašanje valute, volilni zakon in agrarna reforma, sem prepričan, da bodo v kabinetu s tako platformo mogle sodelovati vse stranke, Ravnotako sem prepričan, da bi za konsolidiranje naših notranjih razmer in za povzdigo našega narodnega ugleda bil tak kabinet najbolj koristen. Ponavljam, da je koncentracijski kabinet potreben, da je mogoč in da je žalostno, ker je malo verjetno, da se ga bo ustvarilo. Najbolj iz-gleda, da se bo osnoval koalicijski kabinet, toda ako ne bodo v njem zastopane največje skupine, ne bo njegovo življenje dolgo.
Kakšno je vaše razmerje z demokrati, oziroma, kateri skupini bi se vaša skupina pridružila?
Naši odnošaji z demokrati in radikalci so prijateljski in korektni. Iz mojih odgovorov lahko razvidite, v katero kombinacijo bi naj-rajše vstopila jaz in moja skupina.
Ali se morejo z rešitvijo krize presekati notranje politični spori in na kakšen način?
Notranja kriza se da presekati samo s po-mirljivostjo političnih strank po volji voditeljev in narodnih predstavnikov, da skupno delajo za narod in potomce. Vsled tega ima koncentracijski kabinet največ pogojev, da te težave premaga, koalicija pa da jih zmanjša. Vse druge kombinacije bi pa bile tako mašilo, da bi postale naravnost nevarne za naše narodno edinstvo in za našo državo,
Ali delate	vi	na to,	da se kriza hitra
reši? -	,
Mi delamo vsi,	kar fe	mogoče,	da se poostrene razmere	ne	poostrijo še bolj	in kolikor
je v naši moči, da se kriza kolikor mogoče hitro konča,
Položaf v Belnradn.
LDU. Bslgrad, 7. avgusta, »Pravda« piše: PfcedseAiik dr, Pavlovič je do torka
prejel vsega skupaj dva odgovora od dveh manjših parlamentarnih skupin. Takoj nato je prejel odgovor demokratske zajednice, katerega smo priobčili včeraj, V torek zvečer je obiskal dr. Korošca, in dobil je od njega odgovor, ki vsebuje prav to, kar smo javili v intervievu z, g dr, Korošcem. Predsednik Pavlovič je po sestanku z g. idr, Korošcem imel jako dolg razgovor s Protičem, Dozdeva se, da je Protič za enkrat odstopil od vseh kombinacij in da je sedaj na stališču, da radikalci ne vstopijo v koalicijo. Nekatere skupine so obljubile, Pavloviču dati tudi pismen odgovor. Zato je upati, da bo mogel Pavlovič v teku današnjega dne imeti vse odgovore in da jih bo takoj izročil prestolonasledniku- Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, kjer se
izrekel popolnoma složnim z izjavami ar. Korošca, katere Smo objavili včeraj. Predsednik parlamenta dr. Pavlovič je obiskal vse načelnike skupin, Razgovarjal st je o tem, komu bi bilo najugodnejše poveriti sestavo vlade: Demokratom, radikalcem ali kateri izmed manjših skupin, ;{Verjetno skupini Trifkovičevi.) More se reci, da se je večina skupin izjavila za koncentracijski kabinet, nekatere pa tudi za koalicijski. Na podlagi vseh teh dosedanjih vesti se je včeraj popoldne verjelo, Ha bo regent sprejel Pavloviča in da bo v teku današnjega dne regent imenoval osebo, kateri bi bilo poveriti sestavo nove ,vlade. To pa še ne pomeni rešitve krize, jfcier bodo naleteli pri sestavi novega kabineta ria velike težave, najsi bo kabinet koncentracijski ali koalicijski,
Pašič poklican v Belgrad.
LDU Belgrad, 6, avgusta, »Tribuna po-ioča, da je Pasic odpozvan iz Pariza in da še vsak moment pričakuje v Belgradu.
Medzavezniška komisija v Budimpešti.
. x LDU. St. Germain, 6. avgusta. (DKU.) Vrhovni svet je imenoval medzavezniško komisijo, obstoječo iz 4 generalov, ki bo nadzorovala v Budimpešti izvedbo določb premirja.
Pogajjanja med VenizeSosom in Tittonljem.
• LDU. Curih, 5. avgusta, (ČTU.) Po poročilu »Tempsa« pogajanja med Venizelo-sora in Tittonijem tako ugodno napredujejo, da se more računati s skorajšnjim mirnim-zedinjenjem glede vseh grško-italijan-skih spornih vprašanj. , ,
; Zmešnjave V Ukrajini.
LDU, Moravska OstroVp, 6, avgusta. (ČTU.) »Polski Kurjet; Kresovi« poroča iz Lvova: V Ukrajini so razširjeni letaki z oklicem: »Dajte nam. makar štiri carje, samo da nam dajo mir, red in kruh!« Pet-Jjurovo stališče je negotovo. Njegovo razmerje z Denjikinom je skoro sovražno, Denjikin je izdal nove poštne znamke z napisom: »Sojedinaja Rossija«, NjegoVo 'geslo je zedinjenje vseh delov bivšega ruskega imperija. Vladajoči senat je sestavljen samo iz senatorjev bivšega caristič-nega ir Šima, proti čemur protestira «vet kubanskih kozakov, ki vlade v tej sestavi noče priznati.
Mati ruske revolucije v Parizu.
LDU Curih, 5. avgusta. (ČTU| Stara mati ruske revolucije Vrečkovskaja je burno pozdravljana imela v Parizu predavanje, v katerem je zahtevala energične odredbe za rešitev Rusije. Rekla je: Rusija je, kakor tudi boljševiki, popolnoma uničena, oropana priborjene prostosti in popolnoma izročena nemškemu vplivu.
Strah pred demobilizacifo v Nemčiji.
LDU Berlin, 5. avgusta. (ČTU) »Zeit« poroča: V zmislu določb mirovne pogodbe bo v kratkem pol milijona vojakov odpuščenih, To dejstvo vznemirja ljudstvo, ker se bo s tem število brezdelnih, ki je itak že strahovito veliko, še bolj povečalo.
Stavka kovinarjev v StaESfL
LDU. Berlin, 6. avgusta, (DKU) > Vos-sische Zeitung« poroča iz Lug^na: Stavka milanskih kovinskih delavcev se je razširila na vso Lombardijo, k->; industrijalci zahtevam niso hoteli ugodUi. Od jutri dalje se bodo baje pridružili kovinski delavci Ligurije, Emilije in Toskana,
Pomanjkanje premoga na Dunafn.
LDU Dunaj, 5. avgusta, (ČTU.) Radi pomanjkanja premoga se ustavi izdelovanje ledu. Najbolj trpijo vsled tega dunajske bolnišnice, ker celo za težko bolhe ni ledu. Ogrožena je tudi dobava mleka, ker se mleko skisa in se samo malo sladkega mleka more oddati konsumentom. Ravno tako slabo je s konserviranjem mesa.
Iz pokraffne.
k Iz ujetništva v Gmiimlu (na Zg. Koroškem) je ušel dne 4. avgusta g, Valentin Rožiič s trgovcem Renko iz Borovelj. Po dvodnevni neprestani naporni hoji čez Solnograško in Zgornje Štajersko se jima je posrečilo priti dne 6, avgusta pri Špiljah v JugpslaVijo, G, dr. Rožič še nahaja zdaj
V	Železnikih,
k Družba sv, Mohorja se je' preselila v Prevalje, sodni okraj Pliberk, in sicer s tiskarno, knjigoveznico, osobjem, stroji, blagom in vso zalogo, V Celovcu so ostale ; še hiše. Le tako nam je mogoče neovirano delovati in ostati v stiku s cenjenimi po-
■ verjeniki in člani, Ako nam merodajni krogi prepustijo monterja — moremo v najkrajšem času družbeno delo nadaljevati, Vsekako pa imamo delo za tekoče leto že toliko dovršeno, da moremo družbene knjige letos razpošiljati najdalje že meseca novembra. Prosimo torej, da se
. oglasi, pisma, naročila knjig in denar poši-
■ ljajo Mohorjevi družbi v Prevaljah pri Pliberku, — Družbo smo priglasili pri poštno-čekovnem. uradu v Ljubljani, in bodemo kmalu razpošiljali položnice.
k Narodni tatovi, V Ribnici so odkrili detektivi velike in ogromne sleparije, tatvine in goljufije. Glavni krivec je Stanko Oražem, poveljnik avtomobilne kolone, V dnevih prevrata je. vozil z avtomobilom •razno blago na dom, kjer so ga domači hrar nili in skrivali. Do sedaj so našli okrog 30
najfinejših delov od avtomobila« cele vozičke najrazličnejšega orožja: puške, sa-i mokrese in municijo itd. Za ukradeni denar si je kupil »kline fabriko« na Poljansld cesti v Ljubljani ter vilo na Bledu, ki jo ja' dal prepisati na ime svoje priležnice, Ju< goslavijo je ogoljufal za 1 milijon kron. Njega so zaprli, premoženje zaplenili, Ve* liko več kakor Jugoslaviji je ukral bivši Avstriji, kar mu nekateri štejejo v čast in ; zaslugo. Tako n. pr, je vozil z državnim avtomobilom na državne stroške svoji sestri hrano od Soče v Prago. Kdo je trpel pri tem? Avstrija in m i. Zato naj mu od< vzamejo oblasti tudi tiste ogromne mno< žine blaga: perzijske preproge, svile, manufakture itd,
k Slovensko trgovstvo je spoznalo veliko važnost stanovske organizacije. Pred kratkim so' se ustanovili gremiji trgdvcev v Kamniku, ljubljanski okolici, Novem me- , stu in drugod. V nedeljo popoldne se vrši ustanovni občni zbor gremija trgovcev zal radovljiški politični okraj pri Kunstelju V Radovljici z običajnim dnevnim redom. ' Upamo, da bodo trgovci radovljiškega; okraja izročili vodstvo skušenim možem, kar bo zajamčilo zaželjeni uspeh,	,	j
k Grozen samomor. Iz Novega mesta j poročajo: 4, t, m, dopoldne se je nudil No-vomeščanom na tukajšnjem pokopališču grozen prizor, Občinska uboga Ana Lepič* po domače, Drahslerjeva Netka, se ,je na J grobu svoje matere polila s petrolejem in se sama zažgala. Naenkrat je bila vsa v plamenu. Ko so okoličani opazili na pokopališču; ogenj, so hiteli na pomoč, bilo je že prepozno. Nesrečnici so zgoreli lasje in obleka, V groznih mukah je umrla. Kakor pravijo, je prejšnji dan hodila po mestu iu pripovedovala, da si konča življenje, ker ne dobi nobenega stanovanja.
k Mali Št, Vid ob Krki, Dne 30, junija so položili k večnemu počitku gospo nad-* učitelja Jedlovschniga, lei zapušča 9 otrok/ Rajna je bila stara koma] 40 let. Prizadeti družini naše sožalje. Na umrlo gospo Je-dlovschnig so Nemci na svojem umiku dne 5. junija streljali s strojnico iz maščevanja, ker se njen mož ni hotel umakniti, oziroma bežati z nekaterimi drugimi vaščani pred jugoslovanskim vojaštvom,
k Z demarkacijske črte ob zeleni Krki, dne 31. avgusta 1919 se je poslovil od nas g. nadp. v rez, Bezlaj Mihael. Bil je na tako zvanih orožnih vajah ter se je udeležil tudi prodiranja na Koroškem kot poveljnik VI, čete 47. pešpolka. G. nadporočnik Bezlaj je bil pri vsej četi obče spoštovan ia jako priljubljen. Zato mu želimo v civilnem življenju vse najbolje, srečno in veselo be-dočnost ter mu kličemo od zelene Krke: Pozdravljeni v Beli Ljubljani!
k Železniška nezgoda v Zidaoem mostu. Te dni se Te pripetila na tukajšnjem kolodvoru majhna nezgoda. Zadnji vozovi nekega tovornega vlaka so skočili iz tira in tako je bil promet za nekaj ur oviran. Osebni vlak je prišel v Ljubljano z nekaf ur zamude. Osebnih žrtev ni, materijelna škoda je malenkostna. s
k Huda nevihta v Srbiji, Iz Kraguje-vaca javljajo: V sredo, dne 30, julija popoldne je divjala po grabovaSki, cestinski, kničanski in biimbarevobrd&ki občini straš*
•§tev. 170.
W- -	.	------------------------------------
ia nevihta. Toča je padala celo uro v velikosti kurjega jajca in zapadla mestoma do 30 cm visoko. Uničila je popolnoma vse žetve, tako da ni ločiti, kje je rastla pšenica, kje koruza.- Vihar je prevračal kozolce s senom, ruval drevesa iz zemlje in. .odnašal cele strehe. Škoda je ogromna.
k Samomor na policiji. Služkinja ^Darinka Grulič v Belgradu je bila obdolžena .tatvine. Med zaslišavanjem prič na policiji, sc jo odvedli v postransko sobo, kjer je ne-opaženo vzela revolver in se ustrelila.
k Posnemajte. Za invalide naše koro-ško-štajerske fronte je poslal g. šolski voditelj Ciril Vobič iz Sv. Barbare v Halozah 100 K, za kar se v imenu 'invalidov posebno zahvaljuje brambni odsek Dravske divizijske oblasti.
k Razglas. Med ozemljem Nemčije, zasedenim po zaveznikih, ter med zavezniškimi in nevtralnimi državami je otvor-|en brzojavni promet preko Francije. Dovoljene so samo brojavke zavezniških vojaških oseb, oziroma za iste in brzojavke trgovske in industrijske vsebine. Pisane morejo biti v navadnem (odprtem) jeziku v francoščini, angleščini ali italijanščini,- Pristojbina je ista kakor za Nemčijo.
k Italija je bolna piše »Corriere delle Sera«. Ona je bolna radi svoje »zmage«, jEnaka je boritelru, ki je z velikim trudom premagal nasprotnika, in je izčrpan popolnoma. Najbolj so nam potrebni red in disciplina. Revolucija, ki je za druge nevarna, bi bila za Italijo smrtonosna. List končuje, da ni zaman opozarjal na nekatere aspiracije, ki niso bile nikoli prave in nepoznane. tradicijam italijanskega preporoda in večnim željam italijanskega naroda.
Ss Lfatatfahe.
1 Novi stolni prošt. Papež Benedikt XV. /e z bulo od dne 14. junija t. 1. imenoval prelata Andreja Kalana, stolnega kanonika v Ljubljani, za prošta. stolnega kapi-telja v Ljubljani, Kanonična umestitev novoimenovanega prošta se bo izvršila v soboto 9. avgusta po korarski maši okrog 10. ure dopoldne. Novemu g. proštu najiskrenejše čestitamo!
1 Poročil se je danes g. Avgust Čadež, ,trgovec z gdč, Viki Čadež roj. Kravanja iz Boyca. . .
1 Klub slovenskih kolesarjev Ilirija priredi v nedeljo, dne 10. t. m, skupni izlet v Domžale, Odhcd iz Ljubljane od klubovega lokala v restavraciji pri »Novem svetu« ob 2. popoldne, cilj v Domžalah v gostilni pri Slokarju. Ker je to prvi kliibov izlet po vojni, so vabljeni vsi prijatelji tega lepega športa, tako člani kot nečlani, da se izleta zanesljivo (»deleže.
1 Mlada tatova. V ponedeljek je na trgu neki ženski zmanjkala iz žepa denarnica s 39 kronami. Tržni organi so s pomočjo kupujočega občinstva dognali, da po trgu hodita dva mlada, okoli 13 let stara dečka in izvršujeta žepne tatvine. Enega so ujeli, drugi je pa ušel. Prijeti je denarnico z navedeno vsoto takoj vrgel P.roč, kar so pa še pravočasno opazili* Le-tega so izročili policiji, a tudi ubegli ne odide usodi,
Zena.
\ ž Ženska volilna pravica. Gibanje za žensko volilno pravico je izšlo iz Amerike in Angleške. V Ameriki se je začelo , v letu 1848. Tedaj je zasedal v Seneca ! prvi ženski kongres, na katerem je bila podana zahteva politične enakopravnosti. Deset let kasneje je dobilo žensko gibanje požrtvovalno in gorečo zagovornico v Suzani Anthoniovi, ki je potovala iz mesta v mesto in se rti strašila daljav, da bi tudi v najbolj oddaljenem kotu svoje domovine dramila ženski svet k političnemu delovanju. Na tem potu so bili uspehi posebno v Ameriki jako veliki. Štiri države Unije so dale ženskam popolno volilno pravico: Wyosning (1869). Kolorado (1893). Idaho in Utah (1896). Šolska i volilna pravica je bila polagoma uvedena v 25 državah. Razne dobrodelne in zdravstvene naprave v šolah so v prvi vrsti žensko delo. Ženski vpliv na zakonodajo v onih deželah, v katerih so imele volilno pravico, je jako razveseljiv. Tako m pr, je bila zvišana dekliška varstvena doba rta osemnajst let, prepovedano je bilo otroško delo itd. ZPosamna ženska društva v Ameriki so združena v trdni organizaciji, ki je bila ustanovljena v letu 1868. — Na Angleškem so dosegle žene jako kmalu volilno pravico, a v letu 1832. so jim jo zopet vzeli. Zdaj se tam ženske trudijo, da bi zopet dobile svojo pravico in bijejo neustrašen boj, Idi datira že izza leta 1851, ko je Mili s svojo knjigo odprl pot gibanju v novi smeri, John Stuart Mili je bil tisti, ki je v letu 1866. podal v angleški zbornici predloge za podelitev ženske volilne pravice. Čez tri leta se je vršil v Londonu javen shod, na katerem so to zahtevo nanovo poudarjali. Na Angleškem . imajo ženske že davno volilno pravico v občini in so lahko izvoljene v občinski in okrajni zastop, poleg tega imajo pasivno volilno pravico v meščanskih in grofovskih posvetovanjih. Boji, ki so se bili in se še bijejo na Angleškem za žensko politično' enakopravnost, so znani no vsem svetu, Tam sta dve glavni politični žetiski društvi. Impozantni sta bili društveni proklamaciji obeh društev na londonskem kongresu v mescu maju 1909, Kvoj višek pa je doseglo to gibanje na velikem shodu v Albert Hall, Najpreje so priredili izprevod po mestu* katerega se je udeležilo, mnoge društev in organizacij, ki so ie korporacijam pridružile, nakar se -v vi žil shod v Albert -Hall. Ob zvonkem bučanju orgel so se odprla vrata na petih mestih te orjaške dvorane in ženske,. združene v kolonah, so šle s prapori in emblemi 'svojega poklica. Videl si med drugimi šivilje, vrtnarice, zdravnice v talarjih, porodne babice, bolniške strežnice, pisateljice in igralke. Sufražetke se sicer kongresa niso osebno udeležile, a so porabile razpoloženje kongresa za dve izjavi. Do ene je prišlo ravno v Albert Hall, Na podiju je sedelo tam kakih sto žen v belih oblekah z znaki. Med njimi so bile nekatere zaradi svoje agitacije že v zaporih. Prejele so od predsednice v spomin srebrno brožo v podobi zamreženih oken, Nasldenji dan se je zgodilo še nekaj bolj neobičajnega. Ravnokar so izpustili iz zaporov devetnajst sufraželk. K njih
slavhostnemu pozdravu je prispelo preč ječo na tisoče žensk,’ ki so svoje osvobojene družice navdušeno pozdravljale. Potem se je pomikal izprevod naprej. Spredaj je jahalo dvanajst jahalk na belih konjih, za njimiv je korakala godba, Nato je šla skupina osvobojenih sufražetk in dalje celi zastopi žen z godbami. Izprevod je končal v nekem velikem restavrantu, kjei so na čast osvobojenih priredili pojedinol Umeje se SamO ob sebi, da so imele tam navdušene govore in da so manifestirale za volilno pravico.
Posvetu.
s Cene na Nemškem so padle. Kakor
poročajo berlinski listi z dne 30. julija t' L, so cene na Nemškem zadnji čas jako padle!. Tako na primer blago za obleko, k'i je stalo doslej 120 M, kupiš danes za 49 do 50 mark. Čevlji, ki so stali do uhmaj 120 do 180 mark, so danes za 40 do 60 mark na prodaj, Ameriško zmrzlo meno stane zdaj 9 mark, . ameriški izdelki iz svinjskega mesa se, prodajajo po 8 marži 80 fenikov. Sadja je več kot dovoli, Češnje, jagode in borovnice stanejo 3 do 4 mar% ke. Ljudje jako kupujejo, toda cene blagu za, obleke bodo še, padle. Tako je poražena Nemška že na potu do normalnega življenja, dočim Jugoslavijo še mori neznoŠ na draginja-	<	;.
s Koliko otrok se rodi v desetih minutah na Nemškem in koliko na Francoskem? Po statistiki nemških listov se rodi v nemški državi vsakih deset minut 20 otrok, na Francoskem pa le osem, Ako se Nemci pomnpže Za ,pet otrok; se po-množe Francozi samo za dva,- in na Francoskem umrje na leto 80.000 dojenčkov. Francoski listi pišejo o veliki umrljivosti tamošnjih otrok in kličejo na pomoč v proispeh naraščaja francoskega naroda.
s Zaplenjen naslov. Francoska cenzura je v Temešvaru zaplenila naslov panger-manskemu listu »Deutsche Wacht« (Nemška straža). Namesto naslova stoji zapi« sano: .»Naslov je zaplenila francoska cenzura.«
s Vspavalno sredstvo, predpisano od
cesarja. Cesar Jožef II, je pregledoval leta 1781, svoje čete in vojašnice v Luksemburgu; ukazal si • je odpreti tudi bolniške prostore. Mimogrede je vprašal bolnega vojaka, kako mu je, Bolnik je v zadregi odgovoril, • da je postelj slaba in trda. Na cesarjev migljaj so postrežniki vojaka dvignili in cesar je pregledal ležišče. »Postelja ni bila že štirinajst dni zrahljana!«-je dejal nevoljno in začel lastnoročno vešče obračati slamnico in mečkati slamo.
Drugi dan se je vrnil,
»No, ali ste boljše spali?« je vprašal bolnika, Ta je ginjeno prikimal, Nato se je cesar obrnil ,k lazaretnemu zdravniku in osorno dejal:	■
»Zdaj sem Vam, učenjakom, pokazal, kako je mogoče vspavati bolnika brez zdravilnih pripomočkov. Če od danes naprej ne boste zapisovali tega. zdravila svojim varovancem, bom ukazal, da boste za kazen spali par tednov peprehekomja nezrahljani slamniei.*
s Odkritosrčni minister. Leta 1814, je oil imenovan policijski minister Claude Beugnot za ministra mornarice. Kakor običajno, so ga obiskali najvišji uradniki njegovi; stisnil je vsakemu roko prav prijazno in dejal: »Gospodje moji, veseli me, da Vas vidim pri sebi. Vem, da ste vsi izvrstni uradniki, svoje dolžnosti izredno dobro poznate, in jaz se na Vas lahko zanesem; kajti tc je potrebno: jaz namreč nimam, da povem po pravici, niti najmanjšega pojma o mornarici,«
s Kako so v srednjem veku označevali Človeško starost.Na gradu Wartburgu so
V	dolbini pri oknih slavnostne dvorane slike, ki označujejo človeško starost v podobi živali in zveri, V 10 letu je moški tele, v 20, kozel, v 30, bik, v 40, lev, v 50, lisica, t 60, volk, v 70, osa, v 80. mačka, v 90. Dsel, v 100. pa vol. Do ženskega sveta ni bil srednji vek nič bolj galanten, samo da tc primere pobrane iz ptičjega rodu: desetletna deklica je piška, 20 letna grlica, 30 letna sraka, 40 letna ženska je pav, 50 letna kokoš, 60 letna gos, 70 letna sko-pec, 80 letna sova, 90 letna za — netopir, Za to ni mogel več dobiti slikar primernega ptiča.
s Zadnje cene v Petrogradu. »Russ-kaja Žizn« je zvedela od beguncev za naslednje cene v Petrogradu proti koncu meseca junija. Meso 85 rubljev, maslo 220 rubljev, ržena moka 60 rubljev, 25 cigaret 20—25 rubljev, steklenica Hmonade 3 rublje, blin (posebno rusko pecivo) iz bele moke 10 rubljev, jabolko 10—20 rubljev, meter drv 300—350 rubljev, obleka, ki je •tala pred vojno 15 rubljev, stane danes 3500 rubljev, striženje las 3 rublje, stari Čevlji 600 rubljev podplati pa 150 rubljev. Tako je torej v boljševiškem »raju«.
sPatron avtomobilistov. Kakor so vse korporacije zastopane v nebesih po kakem svetniku, da jih ščiti, tako so tudi ^ avtomobilisti našli svojega patrona. To je vojaški sveti Krištof, o katerem je Flaubert pripovedoval genijalno legendo po glaso-.vitih slikah na oknih v katedrali v Rou-jenu. Patron avtomobilistov se je posebno proslavil v Saint Christophen v Orni, Tam to sc zbrali avtomobilisti iz celega sveta, jkjer se bo vršila svečana služba božja.
s Bogate izkopanine mamutov. Ameriška odprava je našla na skupini otokov, ki ležijo severovzhodno Sibirije, veliko število mamutov. Poročnik Schentze, ki Se je odprave udeležil, poroča, da so to pravi pravcati »rudniki« slonove kosti. Izvažali jih bodo lahko več let. Živali so bile tisoče in tisoče let zmrznjene v ledu ler so štirikrat večje od slona,
s Francoski profesorji v Rumuniji. Ru-nunska vlada je naprosila na Francoskem, Ja bi ji dodelili profesorje za pouk v francoskem jeziku na srednjih šolah in v višjih razredih srednjih šol. Francoski profesorji bodo uživali v Rumuniji one pravice, ki so jih imeli na Francoskem, poleg tega bodo dobivali plačo, ki so jo imeli rumunski profesorji in še posebne doklade,
s Ob reki Kolumbi pečejo Indijanci neko vrsto kruha iz mahovja, ki raste na jelkinih deblih. Mah se nabere, poškropi z vodo, da zavre. Nato zvaljajo tvarino v krogi« kakor človeška glava in jo spečejo 9 dolbinah v zemlji.
Stekleničnica.
(Češki spisal Karel V, Rajs; preložil Al. Benkovič.)
(Dalj«.)
»Klanjam se, milostiva gospa! Oprostite, da si dovoljujeva. Tu je moja žena!«
»Veseli me, da imam čast,« je dostojanstveno rekla gospa županja in gospe Gusti podala konce prstov, imajoč glavo nazaj vrženo in oči priprte,
»To je moja hči — naša Božička,« se je obrnila in pokazala hčer.
»Klanjam se!« je skromno s pojočim glaskom pozdravljala gospodična in napravila poklon natančno po pravilih.
»Izvolite naprej!« je priganjala županja, kazoč nasprotna vrata.
Božička je odprla in oskrbnikova sta vstopila v salon. Duh neprebivanih in redko zračenih prostorov jim je zavel v obraz,
»Izvolite sesti!« je pokazala gospa na zofo.
Mladi par je skromno sedel, županja se je spustila v naslonjač, gospodična pa se je vstopila za njo.
Okrog elipsaste mize, pokrite s krasnim, z bujnimi cveticami okrašenim prtom', je stalo šest prelestnih naslonjačev, prevlečenim s težkim, temnordečim pli-šem. Stali so tu v vznešeni krasoti, kot bi govorili:	»Evo, mi predstavljamo tukaj
krasno, znano garnituro gospe županje! Ali ste že videli kaj lepkega?« Na levi, blizu stene, se je lesketal zaprt, skoro nov pianino, na desni je stala ogromna, forni-rovana omara z veliko rezbo, a nasproti garnituri — stekleničnica.
Tu je stala v vsem svojem ponosnem krasu, z dvema kačama ob straneh, zadaj z zrcalom, v katerem so odsevale vse tiste vrste čaš, kelihov, steklenic, iskrečih se kupic, drobnih krožniko/, spodaj pa je vladala važnejša gospoda, trebušaste sklede za juho, vrči, podnosi, majolike in kakor se že imenuje vsa ta namizna slava. Med tucati posod in posodic se je svetilo rodbinsko srebro in se gnetla tolpa smešnih porcelanastih figur.
Ob straneh steklerfičnice sta visela dva velika barvotiska: Pastir in Moleča devica iz Uhlandovih pesmi.
Pod garnituro je ležala težka preproga z rdečimi cveti na žoltem dnu; na preprogi pred omaro se je iztegoval mogočen, grivast lev v rdečem polju; pri pianu je ležal lisast panter.
Gospod in gospa oskrbnikova sta 8 hitrim pogledom pregledala vse to, in tudi gospa županja se je počasi zaljubljeno ozirala, kot bi prvič videla vse to.
»Gospodična igra na pianu?« je čez nekaj časa prva izpregovorila gospa Gusta.
»Nekoliko, gospa,« je odgovorila Božička, in okrenivši s telesom, si popravljala razmršeno frizuro.
»Božička je bila v samostanu — poprej se je učila tukaj, potem pa celi dve leti tam. Lepe, silno lepe komade se je
..	rm tnirrttm lroeollP TT1 tlfl 11 PII TUT-
naučila,« je z mirnim veseljem na licu pristavila županja.
»Vi, gospa, tudi igrate?« je vprašala Boža.
»Učila sem se, a že dolgo rrtsem igrala,« je odgovorila oskrbnica.
»Ali imate vi tudi piano?« je vprašal« županja,
»Nimam,« je odgovorila Gusta in za* rdela.
»Mi smo za tega-le dali pet sto, go« spod ravnatelj pa pravi, da je bil zelo po«
ceni,«
V	tem je prihitel župan; v kuhinji je oblekel nedeljsko suknjo ter si zmočil irf počesal lase.
»Čast mi je, čast mi je,« je pozdrav« ljal in podavši gostoma roko, sedel na ene* ga izmed škrlatastih članov garniture.
Zopet je bilo za trenotje tiho.
Gospa Gusta, nevedoč, kaj bi goven rila, je oči upirala v stekleničnico.
»To je moja stekleničnica,« je dihnila županja, nekoliko dvignivši glavo, in vznešena samozavest se je razlila po ble* dih licih,
»Krasno,« je pritrdila gospa Gusta,
»Škoda, da ves porcelan ne gre va*
njo,«
»Kako pa, gospod oskrbnik, ali bo ostalo vreme tako?« je naenkrat hitro vprašal župan ter tabakiro stiskal k pr* som, ko pobožna žena Dušno pašo.
»Jaz bi si želel,« se je nasmehnil oskrbnik,
»Parameter se dobro drži — mogoče bo stanovitno.«
»Ali ste že kje bili, gospa oskrbnikova?« je zopet pričela županja.
»Nikjer nisva bila —«
»Pri vas najprej, gospa —« se je pri«' klonil oskrbnik.
»No, tu boste z obiski hitro gotovi —* malo pogledat pojde še k doktorjevim* na pošto, k ravnateljevim in k Darbuja-novim — ne?«
Oskrbnik je pri vsakem imenu pri* kimal.
»Kam bi drugam hodili? Kakor je gospodu oskrbniku všeč, Samo da gospa oskrbnikova spozna tukajšnjo družbo. (Županja se je rezko zasmejala.) No, veselja tukaj ne boste imeli, ako ste navajeni na zabave; tu jih ni.«
»Ne hrepenim po zabavah, gospa županja, navajena sem samote —«
»Ah, jaz pa, samo kakšna je tu zabava!« je zapela Božička, a na koncu besed je zopet gledala leno, zaspano,
»Naša Božička je vedno tako vesela — samo skakala bi, plesala, smejala se. Jaz pa pravim, zakaj bi se ne zabavala, saj je šele 16 let stara, To je nekaj dru« zega kot MaK Darbujanova, ta pravi, da jih ima dvaindvajset pa mi vemo, da jih je štirindvajset že minilo. Pa vendar vedno poskakuje kot kak deklica,« je z žlo-budravim, mehldm glasom, z bodečo veselostjo pripovedovala županja,
»To vam pa povem, Karelček * se zdajci po domače cglssi župan, »preklicano zalo ženko ste dobili,« in zaljubi eno njuhajoč ni videl gi oiio očitajočega pogleda svoje cenjene soproge. (Dalje.)
Izdajatelj konsordj »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Lenčid.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.