. Ровашекпа Itevlfta RM ОДв
Uprava Kiagenfurt, Poetfach lia y Ured^lvo v Klagenturtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo aa dom KM 1,— ivključno KAJ 0.20 za donaSaice) / Odjavo aaročb«
lega luta za pmnodnjl mesec sprejme uprava samo pismeno in te do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter etolpeo
štev. 18. __KrainbuFK, 3. marca 1943.	Leto S.
Ribbentrop pri Dncejn
Osebna poslanica Fiihreria - Boj sli Iroinega pakla do popolnega uničenja sovražnih sli
Bim, 1. marca. Reichsminister des Aus-wiirtigen pl. Ribbentrop se je mudil po nalogu FUhrerja od 24. do 28. februarja v Italiji.
K njegovemu sprejemu so prišli državni podtajnik zunanjih zadev Bastianini, državna podtajnika Rossi in Albini, visoke osebnosti italijanske države, fašistične stranke in oborožene sile kot tudi veleposlanik pl. Mackenšen s člani nemškega veleposlaništva.
V spremstvu ReichsauBenministra so se nahajali veleposlanik im Auswartigen Amt Bitter, Chef des Wehrmachtfiihrungsstabes Generalleutnant Warlimont in pristojni predstojniki oddelkov zunanjega urada. Kraljevski italijanski veleposlanik v Berlinu, Dino Alfieri se je tudi udeležil potovanja Reichsaufienministra.
Dne 25. februarja je sprejel Duce Reiche-aulienministra pl. Ribbentropa, ki Je prinesel osebno poslanico Fiihrerja.
Nato se je vršil ob prisotnosti državnega podtajnika Bastianinija in veleposlanikov pl. Mackensena in Dino Alfierija prvi razgovor, ki je trajal preko štiri ure.
V petek, soboto in nedeljo so se nadaljevali razgovori med Ducejem in Reichs-aulJenministrom. V poteku razgovorov so izčrpno razpravljali vsa vprašanja evropske politike in skupnega vojskovanja sil trojnega pakta.
Nekega pogovora sta se udeležila razven državnega podtajnika Bastininija, kateri se je že preje dalje čfc^a razgovarjal z Reichs-auBenministrom, tudi šef italijanskega generalnega štaba generalni polkovnik Am-brosio in Stellvertretender Chef des Wehrmachtfiihrungsstabes Generalleutnant Warlimont. Razgovori med Ducejem in Reichs-auBenministrom so se vršili v ozračju odkrite prisrčnosti in v duhu prijateljstva, ki veže FUhrerja in Duceja. Podali so popolno
soglasnost razumevanj, ki je vladala vedno med Nemčijo in Italijo in daje jamstvo za zmago v skupnem boju, ki ga vodita Nemčija in Italija v polni solidarnosti z Japonsko in ostalimi zavezniki.
Duce in ReichsauBenminister sta povda-rila ponovno odločnost obeh držav, da vodita vojno z vso potrebne močjo do uničenja sovražnih bojnih sil in do končne odstranitve smrtue nevarnosti boljševiziranja Evrope. Ugotovila sta še enkrat z vsem povdarkom odločno voljo Nemčije in Italije, da ustanovita po dosegi končne zmage v Evropi novi jed. Ta bo nudil vsem evropskim Aarodom varno življenje v ozračju pravičnosti in sodelovanja. Prosto od vseh židovskih in plutokratičnih vplivov naj bo zagotovljena evropskim narodom možnost za produktivno delo in socialno pravičnost v zavarovanih mejah velikoevropskega prostora.
BrilansKe nesramnosti
v stadija najglobljega ponižanja
če človek bere poročila, ki so jih o nedeljskih dogodkih na Angleškem prinesli švedski in drugi opazovalci na kraju samem, se mu zdi relativno kratko poročanje v uradni angleški poročevalni službi je kot zvijača, ki ima namen, da zapelje svetovno javnost še za hipec v zmoto glede pravega značaja angleškega razvoja.
Vsa Anglija je praznovala »dan Rdeče armade« z molitvami za Sovjetsko unijo v vseh cerkvah in neštevilnimi poklonitvami državi, narodu in armadi boljševikov, vedno skupno z na veliko prirejenimi slovesnostmi v mestih in vaseh. Na raznih velikih trgih glavnega mesta so se vršila zborovanja, v središču pa je seveda bila slovesnost v Albertovi dvorani. Velikanska dvorana je bila okrašena s sovjetskimi emblemi. Pred orgijami je bila postavljena velika panorama nekega sovjetskega mesta, in ozadje je tvorila velikanska rdeča zastava e kladivom in srpom »v prav heroičnih izme-rah«, kakor se izraža nek angleški opis. Minister Eden, ki ga je spremljalo med drugim 420 članov londonske sovjetske kolonije, se je poklonil šefu angleške oborožene sile in velikanskemu oddelku generalov, admiralov in častnikov.
Veliko svečanost so otvorili z celo vrsto živih slik. Ves avditorij se je dvignil, ko so zapeli na novo komponirano odo na Rdečo armado; več godbenih in pevskih zborov je sodelovalo. Eden je v začetku prebral Stalinovo poslaniccL angleškemu narodu, za katero je sovjetskemu veleposlaniku Majskemu naročil sporočiti zahvalo Stalinu. Sledila je minuta molka za padle sovjetske armade, potem zopet nalašč za ta dan kom-ponirana »Zmagoslovna fanfara« na čast Rdeče armade. Nato je zagodel Eden svoje bizantinsko hvalisanje boljševiških mnošt-venih vojsk, ki naj po želji angleških konservativcev pomandrajo vso Evropo. Ali Britanci še ničesar ne opazijo ali pa smatrajo Sovjete v resnici že za tako močne, da si poskušajo le Se z žrtvovanimi dajatvami in kadilom izprositi njihovo naklonjenost.
Značilna za angleško razpoloženje bq tudi izražanja Crippsa, Attleyja in Morrisona.
Minister za letalsko proizvodnjo C r i p ps je v Sheffieldu med drugim izjavil: »Danes gleda Velika Britanija na odnošaje do Sovjetske unije, ki so nastali iz skupnega gorja in skupnih ciljev. Nimamo več nobenih dvomov in nobenih pridržkov, kar se tiče naše popolne in prijateljske skupnosti s Sovjetsko unijo. Vse predsodke in ovire smo dali na stran. Odkrito in svečano smo pozdravili zvezo, ki ne služi le boju proti skupnemu sovražniku, ampak tudi delu na izgradnji boljše civilizacije po vojni. Nova povezanost se vidi v odločnosti, da novemu zavezniku pomagamo v vsakem ozlru s podpisom angleško-sovjetske pogodbe za 20 let po končani vojni in z angleškim spozna-njeni, da je veliki boljševiški poskus vreden skrbnega študija, kakor tudi s spoznanjem, koliko se lahko iz tega naučimo za bodočnost naše države. Moramo poskusiti, da se čim največ naučimo od naših zaveznikov. Naša prijateljska pogodba s Sovjetsko unijo ni za to, da se je ne bi videlo, ni nobena politična zvijača, ampak slovesna deklaracija.«
Namestnik ministrskega predsednika Attle je izjavil v Cardiffu med drugim: »Kot visoko zaslugo sovjetskih vojaških oblasti je treba upoštevati, da so že zgodaj doumeli potrebo, vzgojiti častniški zbor in moštvo. Ustvarili so armado, ki ne obstoji iz avtomatov, ampak iz ljudi, ki mislijo ia delajo iz lastnega nagona.«
Notranji minister Morrison je izjavil v Brigtonu med drugim: »Naša skupnost s SoyjQti Л« уеб oAgQ
576.800 brl \ febrnarjn nničraih
Zgube sovražne vojne mornarice - Nad 1000 sovjetskih oltlopnjaKov nničenlli
od 21. do 28 februarja
Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. marca objavilo:
Napadi, ki jih je včeraj sovražnik vodil proti frontam kubanskega mostišča, so se zrušili z velikimi krvavimi zgubami. Pred Novorosijskom je zažgalo topništvo vojske ladjo, ki je bila naložena z oklopnjaki.
Na fronti ob M i u s u je napadel sovražnik po hudi topniški pripravi na široki fronti. Sovjete smo razbili že pred glavno bojno črto, v obrambnem ognju.
- Lastni napad v prostoru I z j u m a je tudi včeraj pridobil na prostoru. Napadalne divizije so vrgle žilavo se branečega sovražnika na in preko Doneča nazaj.'
Razkropljene in odrezane sovjetske sile 80 bile uničene, pri tem je bilo 23 oklopnja-kov odstreljenih in pripeljali smo številne ujetnike in plen. Močni odredi bojnih letal za boj na bližino so izvedli silne napadne udarce zoper umikajoče se sovražne kolone in se bojevale z masiranimi sovražnimi silami.
V	bojnih prostorih H a r k o v a, Kursk a in O r e 1 a ter južno od 11 m e n s k e-ga jezera so se izjalovili številni sovražni napadi v težkih bojih. Na nekem »nestu so bile obkrožene in uničene motorizirane čete Sovjetov.
Proti ozkemu izpostavljenemu položaj-nemu loku južno od Ladoškega jezera je sovražnik včeraj desetkrat zaporedoma napadel, kateri napadi so bili z velikimi zgubami odbiti.
V	času od И". do 28. februarja je bilo na vzhodni fronti 1060 sovjetskih oklopnjakov po odredih vojske razbitih, uplenjenih ali napravljenih nesposobnih.
Nemške pomorske sile so uničile v ponovnih bojih pred Novorosijskom en torpedni čoln, štiri trgovske ladje s 6600 brt kot tudi 2 obalni ladji. Letalstvo je uničilo dve nadaljnji prevozni ladji sovražnika.
Napad nemških in italijanskih čet na se-vernotuniški fronti je imel nadaljnje uspehe. Preteklo noč so bile po dosedanjih poročilih zadete z zračnimi torpedi tri velike sovražne prevozne ladje pred alžirsko obalo. Uničena je bila z gotovostjo ena ladja s 7000 brt.
Na Sredozemskem morju so potopili lovci naše mornarice za lov na podmornice eno Bovražno podmornico.
^ Pri .vojaško neučinkovitih napadih angle-
ških letal zoper nekatere kraje zasedenih zapadnih ozemelj in eno oporišče na atlantski obali, kot tudi pri posameznih odvrženih bombah preteklo noč v zapadni Nemčiji je imelo prebivalstvo zgube. Pet sovražnih bombnikov smo sestrelili.
V boju zoper ladijski prostor Velike Britanije in Zedinjenih držav Severne Amerike so potopile podmornice februarja 82 sovražnih trgovsfcih ladij s 545.300 brt in torpediralo 14 nadaljnjih ladij, od katerih se jih mora smatrati precejšnje število za potopljene. Brzi čolni so. potopili tri trgovske ladje s 6500 brt, zračno orožje je potopilo v istem razdobju pet trgovskih ladij J 25.000 brt in poškodovalo 14 trgovskih ladij deloma težko.
S tem je bilo meseca februarja uničenih 576.800 brt sovražnih ladij. Podmornice so
nadalje potopile eno križarko, enega ru-šilca in tri ladje, ki so spremljale konvoj. Druge enote vojne mornarice so potopile tri brze čolne, 238 stražnih čolnov, eno oskrbovalno ladjo in eno podmornico.
Nadalje je zračno orožje potopilo eno podmornico in poškodovalo dve križarki in eno majhno bojno ladjo.
Ribbenirop pri Viklorja Emanuela
Rim, 1. marca. Flihrer je podelil itali-kralj in cesar Viktor Emanuel je sprejel 27. februarja Reichsministra des Auswartigen pl. Ribbentropa.
Visoko odlikovaRje za prestolonaslednika limberla
Rim, 1. marca. FUhrer je podelili italijanskemu prestolonasledniku Umbertu das Goldene GroIJkreuz des deutschen Adler-ordens. Red je izročil prestolonasledniku Reichsminister des Auswartigen pl. Ribbentrop pri svojem obisku v Italiji.
Debela laž moskovske ^Pravđe^
Eijttb najiiujšim protldoltazom se sltošajo opravičiti
Stockholm, 2. marca. Kot je poročal včeraj moskovski radio, prihaja časopis »Pravda«, uradni list Sovjetske unije v svojem zadnjem uvodniku do ugotovitve: »Rdeča armada« ne zasleduje prav nobe-' nih zavojevalnih ciljev. Ni bila ustvarjena za podjarmljenje tujih narodov«.
Ce zadeva ne bi bila tako krvavo resna, bi se lahko smejali na ves glas radi naivne, nesramne predrznosti, s katero poskuša postaviti na glavo resnico glavni časopis boljševikov. Vsa 25-letna zgodovina znamenite »Rdeče armade«, ki obhaja obletnico kot znano, ob hrupnih manifestacijah simpatije od strani Angležev in Amerikancev, je samo potek oboroženih groženj, napadov, napadalnih vojn in razpravljanj. Začenši s kade-čimi se razvalinami pokončanih finskih vasi in mest, katere je napadlo dozdevno tako nedolžno in »samo za obrambo Sovjetske unije« namenjeno orodje sile diktatorjev moskovskega Kremlja sredi miru, preko nasilno raztrganih pogodb med Sovjetsko uoijo in bivšimi baltskimi državami, v katere sploh niso vkorakali polki Rdeče armade, če hočemo verovati izvajanjem »Pravde«;; pa do strahopetnega roparskega napada, katerega je izvedla ravnotako Rdeča, адааДз go izailjevalnem ultimatu,
stavljenem Romuniji, je na stotine dokazov, ki razkrinkajo trditev uradnega boljše-viškega strankinega lista kot notorično laž.
Lahko bi si bili prihranili v Moskvi tovrstne ugotovitve, kajti v vsej Evropi ni nikogar več po grenkih skušnjah, ki so jih imele posamezne države naše celine tekom zadnjih desetletij z boljševizmom, ki bi jim še veroval. Ne šele po Stalinovih, temveč že po Leninovih besedah je Rdeča armada prvoboritelj in politični izvršilni organ po moskovskih zidlh v Kremlju načrtno organizirane boljševiške svetovne revolucije. Njena številčna moč kot tudi velikanski obseg njene oborožitve, ki sta se začela poleti 1941. bojevati z Reichom in njego-govimi zavezniki, jasno dokazujeta obseg boljševiških zavojevalnih načrtov, ki naj bi jih uresničila Rdeča armada tekom te vojne.
Vočigled tem nepobitnim dejstvom se zastonj trudi »Pravda«, če poskuša zanikati s pest debelimi lažmi osvojevalne cilje Rdeče armade, kateri so zgodovinsko že davno dokazani. Nemčija in z njo pretežna večina evropskih narodov so se odločili, da razbije jo boljševiškega kolosa na Vzhodu. Samo preko ruševin Rdeče armade pelje pot koAč^ega uničenja boljševizma,
/
stran 2. — atev. 18.
KAR.AWANKI^N ВОТК
Si4»đa. %. mnrca 1Д4Д.
tovarištvo. Mi globoko sočustvujemo z bolj-ševiki in jih v resnici občudujemo.«
Med onimi, ki bržkone зр1оћ ničesar niso opazili, je Georg VI., ki je moral po sklepu angleške vlade opraviti »izročitev častnega meča mestu Stalingrad«. Opravil je ta nalog poslušno z brzojavko Kalininu, ki bo v zgodovini kakšne bodoče sovjetske republike v Angliji gotovo dala poseben povod za veselost. Imetnik angleške in indijske kro-in krone drugih dežel izraža v njej »globoko občudovanje«, s katero združuje nado, da naj bo njegov pomenljiv dar »v bodočih boljših dneh« lep spomin, »simbol občudovanja ne le od strani angleškega naroda, ampak od strani vsega civiliziranega sveta.«
Celo v stadiju najglobljega ponižanja si drzne Anglija še vedno nastopiti kot glasnik vsega civiliziranega ljudstva, dasi hvala bogu ne more, tako kot sebe, prodati boljševikom prave kulturne narode. »Stalingrad je rešil civilizacijo« — ta zavestna prevmitev pravega dejanskega stanu iz ust angleškega kralja bo ostala v spominu v zgodovini narodov kot znak izdaje Evrope od strani Angležev in popolne pokvarjenosti sistema, najbolj konservativnega in naj-reakcionarnejšega izmed vseh, ki skuša prikriti svoje lastne pogreške in zločine z združitvijo s predstavniki svetovne revolucije.
nasprotni napadi pri l^iiimii
Naflaljnll hudi obrambni boji na Vzhodu - Težlie zgube Sovletov - Uspehi na morju
Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. februarja objavilo:
Sovražnik je včeraj zaman poskušal vtisniti severno fronto kubanskega mostišča.
Nemški nasprotni napad v prostoru pri Isjumu dobro napreduje. Zavzeli smo v naskoku K r am atorskajo in L o s o -vajo, pri čemer je imel sovražnik, ki se je obupno branil, posebno visoke zgube ljudi in materiala. Ostanki sovražnih armad, ki 80 bile poslane, da bi nas zajele, a so sedaj same obkoljene, si iščejo izhoda za nemško fronto in bodo polagoma uničene.
Od 20. do 26. februarja je bilo po doslej došlih, a še nepopolnih poročilih pripeljanih več tisoč ujetnikov, uničenih ali uplenjenih pa 464 oklopnjakov in oklopnih izvidnic, 606 topov, 189 metalcev granat in mnogo drugega lahkega in težkega orožja. Na bojišču je bilo naštetih nad 14.000 mrtvih.
V prostoru jugozahodno od Kurska smo sovražnika, ko je nadaljeval svoje silne napade, krvavo odbili. Tudi v bojnem odseku pri Orlu sovjeti s svojimi vedno ponavlja-
Stalin prihaja z noiimi zaiiiewami
Zahteva romunsko ozemlje ob Mol davi - „Potovnica" je ugotovijena
Berlin, 2. marca. Stalin je v Londonu in Washingtonu sam prijavil, kakšne teritorialne zahteve stavi v prvi vrsti. S tem se zrušijo vsi urni poskusi londonskega in ameriškega tiska, da bi opisali Moskvo kot neškodljivo. Stalin ne le potrjuje, Ampak cel6 prekaša »Pravdin« članek, "ki je zbudil toliko pozornosti. Kajti čeprav Kremelj pazi, da ne bi že sedaj popolnoma odkril svojih namenov, se Stalin vendar ni mogel odreči, da ne bi poleg Litve, Letonske in Estonske zahteval že sedaj še celotno ozemlje ob Moldavi. Ni mu dovolj Besarabije in Bukovine, ampak veliko večje zahteve stavi glede romunskega ozemlja, kajti z zahtevo po Moldavi posega daleč v romunsko nižavo.
Ozemlje ob Donavi spada k jedru romunske države. oHkar obstoji i-bmunski narod, so to Rodovitno ravnino branili trdovratno proti vsem navalom iz Vzhoda, in nikoli se ni posrečilo pregnati Romune iz te dežele.
Sovjetski pohod v Moldavo bi hkrati izpostavil severni rob petrolejskega ozemlja Ognju boljševiških baterij. Polki sovjetskih oklopnjakov bi lahko nekaj avtomobilskih vr oddaljeno od Bukarešte imeli svoje manevre, da bi lahko ob vsakem času napadli glavno, ipesto okrnjene Romunije. Ni treba veliko besedi, pa se doume, da je s Stalinovo zahtevo po moldavskem ozemlju vsa Romunija predana Sovjetom. Za državo bi napočila hujša epoha od one, ki jo je država doživela v svojih itak že žalostnih dnevih.
Ko Stalin tako surovo odkrije urne anglo-ameriške izlive kot to, kar so v resnici, namre$ slepilni, manevri, si človek lahko predstavlja, kakšne, zahteve še zamolči. Človek verjame »Observerju«, da je točno informiran, ko je izrekel bojazen, da si bodo Sovjeti prizadevali spraviti tudi Bolgarijo, Hrvatsko in Ogrsko pod svoje gospostvo, če bi nekoč mogli nadaljevati svoj pohod. Kot da bi hotel potrditi najhujše pomisleke, ki se jih v Londonu jedva upajo poslušati, je Stalin izdal svoje povelje bolj-Ševiški armadi: Moskovska potovnica je torej že ugotovljena. Morda si severnoameriški novinarji prestavljajo gospoda Stalina
še vedno kot pohlevnega trapastega starega gospoda, s katerim je obmejnim narodom treba biti le v dobrih odnošajih, da se jim bo dobro godilo. V Bukarešti bodo drugačnega mnenja in bodo uvrstili Stalinovo dnevno povelje k onim dokumentom, ki že več desetletij pričajo o moskovskem pohlepu po Jugovzhodu.
Govor ministrskega predsednika Eallayla
Budimpešta, 2. marca. Na občnem zboru zveze krščanskih tovarniških industrijalcev je imel ministrski predsednik Katlay v sredo večer daljši govor, v katerem je med drugim poudaril, da je ogrska armada prestala težke skušnje v krvavih bojih preteklih tednov. Utrpela je zgube, vendar je že prebila najtežje ure nezlomljena in se pripravlja, da zbere vse sile k nadaljevanju boja za ogrske interese. Kallay je poklonil padlim ogrskim vojakom zelo ganljivo po-smrtnico. Izvajal je potem, da se vodi sedanji boj za rešitev sveta ter ogrskega br^ika kulture in civilizacije pred boljševizmom.
jočimi se napadi niso imeli uspeha. Južno od Ilmenskega jezera so nemške čete v krvavih bojih zavrnile ponovne po oklopnjakih in bojnih letalih podprte napade boljševi-kov." Sovražnik je tudi tukaj imel težke zgube ljudi in materiala.
Zračno orožje je na mnogih mestih fronte podpiralo čete vojske z napadi na sovražnikove položaje, kolone na maršu in stano-vališča čet.
Pri Fischerjevem polotoku so bojna letala uničila neko sovražno podmornico, neko večjo tovorno ladjo pa v kolaškem zalivu poškodovala z bombnim zadetkom.
Z napadom nemških in italijanskih čet smo na severnotunezijski fronti pridobili dragocen svet in prizadeli nasprotniku, zlasti z dobrim učinkom zračnega orožja visoke zgube ljudi, orožja in vozil. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo v Sredozemlju sestrelili dvanajst sovražnih letal.
Pri podnevnih poletih britanskega zračnega orožja proti obali zasedenih zapadnih pokrajin in nočnih vznemirjevalnih poletih s posamezno odvrženimi bombami na nekatere kraje v zapadni Nemčiji je agvražnik zgubil šest letal.
Odred nemških brzih čolnov je v noči na 27. februar napadel nek močno zavarovani konvoj v neposredni bližini angleške obale in potopil iz njega dva parnika in eno petrolejsko ladjo s skupno 6500 brt ter dve stražni ladji. V telni bitke je bila nadalje torpedirana oborožena britanska oskrbovalna ladja »T 381«. Ker se ladja ni takoj potopila, jo je posadka nekega brzega čolna s kopikami pritegnila, pri čemur je bilo enajst sovražnikov ujetih, potem pa jo s še enim torpednim strelom potopila. Skupina nemških, brzih čolnov je potem brez vsake poškodbe ali zgube priplula v svoje oporišče.
V jutranjih urah 28. februarja so britanski brzi čolni pred nizozemsko obalo napadli nek nemški konvoj. Pri tem so bili trije sovražni brzi čolni potopljeni, drugi čolni pa prepodeni s topniškim ognjem varovalnih bojnih sil. Konvoj je priplul v svojo namembho postajo polnoštevilen in brez poškodbe.
Podmornice so v Atlantskem morju in v Sredozemlju potopile tri ladje s skupno 19.000 brt in nekega rušilca. Neka druga ladja je bila torpedirana.
Jiinaška obramba pri Orln
Sunek osi v Severni Tunezill
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. februarja objavilo:
Na severni fronti kubanskega mostišča je ob žilavem odporu naših čet spodletel ponovni poskus sovražnika, da bi prodrl. Za položajem ob Miusu so bili uničeni tudi zadnji ostanki razkropljenega VII. gard-nega konjiškega zbora.
V prostoru pri Isjumu nadaljujemo na-padno bitko. Nemške divizije so strle žilavi odpor in razbile močne sovjetske sile, ki so, odrezane od svojih zvez v ozadju, poskušale, prebiti se nazaj proti severovzhodu. Premikalni boji v prostoru zahodno od črte Harkov — Kursk so se tudi včeraj nadaljevali. Močni oddelki zračnega orožja so z bombami in krovnim orožjem napadali sovražnikove kolone na pohodu in prednje napadne čete.
Socialne Iraze brllanske ilad«^
Aroganca londonskih poboljševalcev se ne da več prekositi
Stockholm, 2. marca. Britanski notranji minister Morrison je včeraj v nekem govoru v Guildu Hallu v Londonu obrazložil pojmovanja, ki jih ima po njegovi izjavi britanska vlada trenutno o politični in gospodarski mednarodni organizaciji po vojni in o bodoči vlogi AngUje na svetu.
»Dejstvo, da imamo revščino pri našem prebivalstvu, je za nas vse sramota. Bil bi prnv škandal, če bi po miru nastopile late razmere kot prej. Človek mora biti gospodar in ne suženj materialnih reči.«
Morrison se je nato pečal s prvimi ukrepi, ki jih bo po britanskem mnenju morala storiti mednarodna svetovna politika, da
doseže ta cilj, in v tej zvezi opozarjal zlasti na tri velike probleme valute, proizvodnje blaga in trgovine. »Izmed velesil«, pravi on, »ki bodo odločilnega pomena pri rešitvi teh vprašanj, je Anglija tista velesila, ki najdlje obstoja.«
Treba je že reči, da arogance, s katero se drznejo britanski plutokrati še danes nastopiti kot poboljševalci sveta, ni več moči prekositi. Britanska vlada pa se zelo moti, če misli, da bo svoja zastarela spoznanja v socialnopolltičnem oziru lahko hvalila Evropi in svetu za novo ureditev mednarodnega življenja narodov kot veliki recept, ki se cedi angleške modrosti.,
Bojni odred Waffen-|^ je sunil med sovražnikove nared stoječe čete in uničil ali uplenil 54 topov, številna lahka orožja pehote, 400 sani z vprego, in prizadel sovražniku težke krvave zgube.
.V trdih obrambnih bojih južno in severno od Orla so se zrušili močni napadi sovražnih oklopnjakov in pehote ob obrambni fronti, ki so jo nemške čete neomajno držale. V istem frontnem odseku so lastne udarne čete napadle sestav sovražnikovih položajev, razvile 12 km rovov, razstrelile 249 bojnih postojank in uplenile številna orožja. Vzhodno od Sičevke je ostal brez uspeha sovražnikov krajevni napad, ki ga je poskušal v več valih.
Tudi včeraj je sovražnik nadaljeval na široki fronti južno od Ilmenskega jezera svoje, po številnih oklopnjakih ir močnem topništvu podprte napade. Povsod so bili Sovjeti pc hudem boju odbiti z visokimi zgubami. Dele napadajočega sovražnika smo obkolili in uničili. 43 oklopnjakov je na tem odseku fronte obležalo razbitih pred našimi položaji.
Ko so sovražne smučarske čete dne 23. februarja poskušale napasti preko Ilmenskega jezera južno obrežje, je nasprotnik zgubil 215 ujetnikov in 1660 naštetih mrtvih, pri čemur niso vštete zgube, ki mu jih je prizadelo' zračno orožje na ledu. Uplenili smo 25 protioklopnjaških topov, 43 protioklopnjaških pušk, 158 strojnic, 23 metalcev granat, 422 strojnih pištol, 7 motornih sani in druga orodja in sani.
V vodovjih visoko na severu je tračno orožje z bombami pogodilo in potopilo neko trgovsko ladjo s 3000 brt.
Na posameznih mestih sevemotunezijske (Nadaljevanje na 3. strani.)
Filhrer je podelil na predlog vrhovnega poveljnika letalstva Relchsmg rachalla G6ringa dipl. Ing. letalskemu kapitanu grofici Melttl Schenk von StauCfenberg roj. SchlUer. ki je v službi letalskega razvoja In prelzkufi;inja zračnega orožja, das Elserne Kreuz II. Kl:>.sse. S tem odlikovanjem je počaščeno delovanje 2ene, ki Ima Izredne zasluge za dolgo letnlsko službovanje In za vojnovažne Izsledke za na-daljnji razvoj letal, posebno preizkušanja letenja nem;'kih stimo.glavnih letal.
FUlircr je podelil Oberleutnantu In vodji letala v nekem odredu nočnih lovrkih letal P.iulu Gildnerju, ki je po svoji 42. nočni zračni znagl padel letalske smrti, kot 196. in majorju Weiv nerju Streibu, skupinskemu poveljniku v nekem lovskem odredu kot 197. vojaku neriiSke oborožene sile das Eichenlaub zum Ritter-kreuz dcs Elsernen Kreuzes.
Japon^ld velepo4l!inik Kurusu se je pečal v nekem govoru z zadnjimi razgovori v New Yorku, v katerih se je nedvomno pokazala volja Amerike, da gre v vojno. Vzroki za to vojno, tako je poudaril Kurusu, leže tako globoko, da ni bilo prostora za kompromise.
Kot poroča D<>:npl It, Rangiina, je Izvedlo japonsko letalstvo v zadnjom času hude napade zoper sovražno letališče, ki je važvo za prevažanje vojnega materiala po zračni poti iz severne Indije v Cunking. Dne 23. in 25. le-bruarja je bilo 28 sovrfžnih letal uničenih.
O bojih ob bnrnfi'xnsko-kltajeWl moji in v provinci Yuennan oznanjajo ,da napreduje japonski pohod ob reki Salvinu proti severu. Dolina ob tej reki je v nehodiem obmejnem ozemlju edina, po kateri se pride naprej.
Vzhodnoazijski poročevalec lista »Corripre della S«ra« poroča, da so angleške čete v ponedeljek ponoči zastonj poskušale, da se izkrcajo na obali Arakana, južno od Akyaba. Izkrcanje se je posrečilo in so bile čete prisiljene radi krepkega posega japonskih čet, da so se zopet vkrcale In izpraznile začasno zasedeni pas obale.
FrancosUa vlada je objavila komunike, ki pravi, da se je Francija odločila, da se odpove svojim privilegijem na Kitajskem in na upravno pravico v diplomatski četrti v Pekingu, v mednarodni koncesiji v Sanghaiju In Kulangsu, Tsientsinu, Hankauu in Kantonu.
Apelacljsko sodldče v Ankari je potrdilo sodbo vrhovnega k? ženskega sodišča proti napadalcem, ki so bil zapleteni v bombni napad na nemškega veleposlanika pl. Papena. Gre za oba sovjetska Rusa Pavlova In Kornilova, ki sta bila obsojena vsak na 16 let In 8 mesecev prisilnega dela In za Turka Saymana In Sa-goba, ki sta bila obsojena vsak na 10 let ječe.
O porastu antisemitizma v veliki slova'kt koloniji v USA poročajo, da je sedaj sklenilo 14 slovaških organizacij, da ne sprejmejo za člane nobenih Židov ali židovskih potomcev.
Pre<lnednlk Roosevelt je zbolel in leži. Zato 80 za prihodnji čas odpovedani vsi obiski In uradni sprejemi.
Oxndhljevo 21 dnevno pontenj« traja mtaho Se dva dneva. Tako ugotavljajo v Londonu z oddahnjenjem In olajšanjem. Kot ve poročati londonska poročevalska služba, je izjavil najstarejši Gandhljev sin Devadas, da je njegov oče popolnoma miren, čeravno je zmerom šibkejši. Devadas je pripomnil, da bodo tudi Se nekaj dni v skrbeh za življenje očeta, ko bo poštenje že končano.
V	aejl stalnega gospodarskega sveta v Al-žirju so, kakor so zvedeli v Rimu, sklenili, da bodo Sevemoamerikancem dali na razpolago celokupne pomožne vire v Francoski Severni Afriki.
Na povelje Roosevelta so spustili na svobodo v francoski Severni Afriki 27 komunističnih poslancev In 1300 boljševiških ia rdečešpansklh ujetnikov.
Kot poročajo Iz Alžlrja, so bill »torjenl novi ukrepi za varnost Glrftuda. Nobeden ve& se ne sme približati zasebnemu stanovanju šefa civilne In vojaške uprave Alžlrja In v uradne vladne pisarne, kjer uraduje Glraud, imajo dostop samo osebe, ki Imajo posebno dovoljenje. Pojačall so tudi osebno gardo Gi-rauda.
Po poročilih Iz Moekve je sprejel Stalin Ro-mera moskovskega veleposlanika poljske pobegle vlade v Londonu. Sele pred kratkim j# predložil po nalogu svoje pobegle vlade sovjetski vladi protestno noto radi vključitve bivše Vzhodie Poljske v sovjetsko Interesno sfero.
Zahtevamo kakega Uiinltr.a na čelu protl-podmornlške vojne ;s to nalogo moramo poveriti najbolj prebrisanega praktika »kolikor jih imamo«. S to jokavostjo izraža severnoameriški list »Philadelphia Inquirer«, resno zaskrb-Ijenje, ki vlada radi zadnjih uspehov podmornic povsod v Zedinjenih državah.
1'rl predložitvi angleškega vojnega proračuna v Spodnjem domu je sporočil vojni minister Grlgg, da so postavile žene nič manj kot 40% osebja angleške letalske obrambe. To uradno priznanje na mah osvetli lažnivost angleške agitacije, ki se trudi predstavljati prehod Nem-filje k totalnemu vojskovanju kot drakonskl korak obupanosti, dočlm stoje v Angliji celo žene pri topovih.
V	četrtek so obhajali 25-letnlco Izkrcanja glavnih sil 27. lovskega polka v Vasi. Ob tej priliki so listi prinesli poročila o odločlnem nastopu lovcev v takratnem boju za svobodo proti boljševikom In poudarjajo, da je Nemčija takrat sploh šele ustvarila pogoje za finsko samostojnost.
O položaju britanske trgovke plovbe in o
angleških ter severnoameriških zgubah ladij
piše dopisnik Usta »News Chronicle«; Čeprav uradno že od slede 1941. leta niso objavili nobenih točnih številk o potopitvah ladij, imajo vendar v Angliji zanesljive Informacije, ki dajo jasno »poznati izredno resnost podmorni* Ake nevarnosti.
Vtrlai und Drucki NS.-Giu»etl«j and Drackcrcl Klrnlti GmbH., KUftnfurl — V«rl»j|.leiier: Dr. Emil Heltjis (in WthrdltM«). - HtupUditlftl.lttt: Friedridi Horitmuo. — Zondl Ul AaMitulUtf Ni. t
Sre^a, S. marca 1943.
^et|e posebno poročilo o podmornicah т osmili dneh
Maslen plen iz soiraxnih konwojei
Zopet 17 ladij s 107.800 brt potopljenih - Hudi obrambni boji pri Orlu
Oberkonimando der Wehrmacht je due 26. februarja objavilo:
Na kubanskem mostišču in na fronti ob Miusu so se včeraj zaradi trajajočo odjuge vršila le bojna dejanja krajevnega pomena.
V prostoru jugovzhodno od Isjuma so napadajoče nemške divizije vrgle poraženega sovražnika nazaj dalje proti severu in severovzhodu. Več sovjetskih bojnih skupin je bilo obkoljenih, druge močne skupine čet razbite. Številke ujetnikov in plena naraščajo.
Zapadno od črte Harkov—Kursk s6 bojujejo naše čete v elastičnem vodstvu boja 8 prodirajočimi sovražnimi silami. Oddelki bojnih letal in letal za boj iz bližine so razkropili prve oddelke oklopnjakov in zbrane čete v prostorih za zbiranje in s trajnim učinkom bombardirale premikanja sovjetskih novih pošiljk na železnicah in cestah.
Južno in severno od Orla so se naše divizije zopet odlično bile v zelo hudih obrambnih bojih. Sovražnika, ki je z na novo pripeljanimi skupinami pehote in oklopnjakov napadel tudi včeraj zlasti severno od Orla, smo v težkih bojih odbili.
nekaterih mestih vdora trajajo boji še dalje. Sovjcti so znova utrpeli občutne zgu-be ljudi in oklopnjakov.
Južno od Ilmenskega jezera je sovražnik razširil svoje močne napade na nadaljnje frontne odseke. Njegovi z veliko močnejšimi silami pehote in oklopnjakov posku-šeni napadi so spodleteli s krvavimi zgu-bami.
Lastno krajevno napadno podvzetje v prostoru južno od Ladoškega jezera je doseglo cilje, ki smo si jih postavili. Sovražnikovi protisunki so ostali brez uspeha.
Odredi nemških bojnih letal so v vodovjih Severnega rtiča iz nekega konvoja, ki je plul proti vzhodu, po dosedaj došlih poročilih potopili neko tovorno ladjo s 6000 brt in z bombnimi zadetki poškodoval štiri druge ladje.
Na severnoafriški froti je bilo zaključeno napadno podvzetje v srednjetunezijskem gorovju. Močni odredi Severnoamerikancev in Angležev so bili razbiti ali močno prizadeti. V teh bojih, v katerih je imel sovražnik visoke krvave zgube, smo pripeljali vsega skupaj skoro 4000 ujetnikov, uplenili ali uničili 235 oklopnjakov, 169 oklopnih izvidnic in 160 topov ter avtomobilskih topovskih podstavkov. Strmoglave! so z dobrim uspehom znova napadli sovražnikovo položaje v gorovju. Pri napadu brzih nemških bojnih letal na neko naprej porinjeno oporišče na južnovzhodni fronti smo večje število sovražnih letal uničili ali poškodovali na tleh.
Britanska letala so v pretekli noči odvrgla razstrelne in zažigalne bombe zlasti na stanovanjske četrti nekaterih krajev v Zapadni in Jugozapadni Nemčiji med drugim na obmestje NUrnberg. Prebivalstvo je imelo zgube. Sest izmed napadajočih bombnikov smo zbili na tla.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice Se naprej uspešno delile svoje udarce sovražnikovim novim pošiljkam. Zasledovale so ostanke v posebnem poročilu z dne 24. februarja navedeni veliki konvoj, proti kateremu je stavilo sedaj že šestdnevno bojevanje najtrše zahteve do poveljnikov in posadk. Napadle so v Atlantiku in v Sredozemlju druge težko zavarovane konvoje in opravile na morju pri Kapstndtu hude posamezne boje. Pri teh operacijah so zopet potopile 17 ladij s 107.800 brt in torpedlrale pet drugih ladij, od katerih se je tudi nekaj gotovo potopilo.
Medtem ko angleško časopisje razburjeno in zaskrbljeno razpravlja o izjavah severnoameriškega ministra Knoxa, ko ni podal upanja, da se bliža podmorniška nevarnost svojemu koncu, temveč je označil kot zelo resno, so ga dohitele že vtretjič tekom
osmih dni zmagoslavne fanfare v nemškem radiu. Zoper ameriške konvoje delujoče podmornice so potopile, potem ko so že 207.000 brt prej odstrelile, ponovno 17 ladij s 107.800 brt Ш poškodovale več prevoznih ladij s torpednimi zadetki. Predvsem si Angleži belijo glavo z opazko gospoda Knoxa, da z grade Nemci veliko več podmornic, kot jih more potopiti angleško-ameriška obramba. V Londonu se neprijetno spominjajo v tej zvezi lahkomiselnih Churchillovih trditev, ki naj prepričajo doslej vedno angleško javnost o tem, kar nasprotuje resnici. Kajti kolikokrat je že ministrski predsednik naznanil iznajdbo nezmotljivih obrambnih sredstev in skorajšn jo odstranitev podmortiiške nevarnosti. Dopisnik lista »News Chronicle« iz Cityja ima popolnoma prav, če izjavlja sklicujoč se na popolnoma zanesljive informacije, da je ta nevarnost »zelo resna«. V resnici se je v zadnjih dneh zelo očitno pokazala, kajti nemški torpedi so napravili veliko praznino v konvojih, ki so pluli iz Zedinjenih držav v angleška in afriška pristanišča. Dragocene petrolejske ladje in parniki z vojnim materialom in surovinami so postali njihova žrtev. Churchill in Eisenhover jih bosta z bolegjtjo pogrešala.
GanlHler SmM o zaposUlwi žensk
Oklic generalnega zaupnika za delovno službo obratnim vodstvom
Berlin, 2. marca. Generalni zaupnik za delovno službo Gauleiter Sauckel je izdal oklic za zaposlitev žensk, v katerem se med drugim glasi:
Veliko stotisočev nemških žen je sledilo pozivu FUbrerja In se javilo za delo v nemškem vojnem gospodarstva. Stotisoče teh žen je začelo delati v za vojno važnih obratih. To je čudovit in edinstven dokaz, za neizmerno zaupanje In brezmejno zvestobo naSega naroda naSemu nad vse ljubljenemu Fiihrerju AdoUu Hitlerju.
Na stran mnogih milijonov nepozabno pridnih in delovnih žen, ki so izvršile od izbruha vojne svetovnozgodovinsko edinstveno delo in ki zaslužijo zahvalo nacije, stopajo sedaj v velikanskem številu matere in gospodinje našega naroda, stopajo stotisoči doslej v drugih, v mirni dobi življenjsko-važnih in nepogrešljivih poklicih zaposlenih Ž9na in deklet. Stotisoči od njih so že
enkrat med prvo svetovno vojno prestali stiske in skrbi takratnega časa. Sedaj pomagajo vdrugič ravnotako odločene, kot njihovi na fronti se nahajajoči možje, da pribore zmago.
Obračam se na obratne vodje in uslužbence vseh nemških obratov в prošnjo; Sprejmite v pravi nacionalso-cialistični narodni povezanosti vse žene in može našega naroda v vašo obratno skupnost, ki sledeč pozivu Flihrerja pridejo k vam, da izvrše svojo dolžnost proti domovini. Podpirajte najbolj tovariško nove delovne tovariše in tovarišice, da se dobro počutijo v obratih in jim pomagajte, da se hitro in temeljito znajdejo v nenavajcno delo. Uresničite totalno in sovražnemu svetu na vkljub idejo nacional-socialistične narodne skupnosti v vseh delavnicah in obratih. Delujoče žene in
Đa sc med prevozom v po nemški mornaric! zai:eJena о/.епЛа izkorinti Čas, &e daje pouk četnm na krovu ladje,	(PK.-Aufnahme: Kriegsber.'ehter Nomius Atl., M.)
Sestra Ana
Na progi Beri n — Moskva se nahaja v pusti, sivi daljavi mal nemški vojaški dom. Napravljen je iz židovskih poletnih hišic, in nemški um in skrbnost sta napravila majhno, pa prijetno sobo za goste iz golih desk. Semkaj pride vojak, ki se pelje mimo v tovornem avtomobilu, tu obstane včasih kak tovorni vlak, tu obstane včasih bolniški vlak in vedno je polno dela od zore do mraka. Ni nobenega nedelj-s ega počitka in nobenega praznika, samo delo, veliko delo. Mora se kuhati, zjutraj, opoldne in zvečer, mora se pripraviti mizo in zopet pospraviti, ima se pomiti. In če je mali, lepi prostor za goste natlačeno poln vojakov, mladih in starih, in vse zadovoljno žveči in požira, ima sestra Ana nekoliko odmora. Naslonjena Čez zveznk gleda na goste, če jim dobro tekne In jim tekne! To pravijo vsi in se nočejo nikakor odstraniti in ji stiskajo roko pri odhodu. Tudi, če bi nihče ničesar ne rekel, dovolj zgovorno govore zadovoljni obrazi. V mali kantini se lahko dobi tudi pivo in ci{;arclo in Se veliko dobrih stvari. Za vse je poskrbljeno. Mali vojaški dom na progi Berlin — Moskva je postal kos Nemčije, kos domovine.
Sestra Ana se fanenuje. Sudetska Nemka, ki se je prostovoljno javila k Rdečemu križu in vrši svojo trdo službo v enoličnosti vzhodnih širjav kot kak vojak. Ima pri sobi
ЏЛ fmUmkW in aaega воЦаквкА
S tovarišico, kateri je tudi ime Ana, vrši menjaje z njo službo.
Na zvezek oprta sestra Ana gleda od enega do drugega. Toda nikdar se ne zagleda. Vidi vse in nobenega. Včasih je, kot da bi nas vseh ne videla. Njen pogled gre preko nas, dalje kot je soba za goste dolga, v daljavo, ki je ne poznamo. Prijazna in dobra je z vsakim izmed nas in prijazna in dobra z vsemi. Včasih hoče kdo iti z njo na sprehod, toda tega noče — kajti nima časa. če pride pošta, jo hitro pregleda. Toda nič drugega kot časopis, pismo za računovodje in razglednica za sestro Ano, ono drugo. Včasih pa je zraven cel zamah. Pozdravi s fronte od cele stotnije. Od doktorja filozofije, in fotografa, od Schweizerja in Fosterja, od malega, debelega, veselega vladnega svetniKa in kovača. Vsi ji pišejo od časa do časa: prijazno in hvaležno. Samo eden ne piše. In zato misli, da ni ničesar.
To so bili veseli dnevi! To je bilo lepo! Nekega dne je privozil vlak in obstal in čakal. 33 dni je čakal. Teh 33 dni ne bo nikdar pozabila.
Vsak dan so prihajali sem vojaki od vlaka. Bili so čedni fantje. Moije možje od Waffen-f^, prostovoljci kot ona. Hitro so se spoprljamili. Pomagali so v kuhinji lupiti krompir in luščiti fižol in so prinesli večkrat tudi nekaj sprememb v kuhinjski list, 9okxai mIq die# шшвл IMtt it #1# hitro
izpod rok. Pri tem so se smejali in kratkočasili. Bilo je lepo in veselo. Doktor filozofije se je bolj ogibal težkega dela. »Pridi sem, sem!« je klical potem mali, debeli, veseli vladni svetnik, »pridi, delo te pople-meniti!« Toda doktor filozofije mu ni ostal dolžan odgovora. Rekel je: »Ostanem meščanski!« Vsi so se zakrohotali.
Fotograf je napravil veliko slik. Slikal je dom od zunaj in od znotraj, pri kosilu in pri lupljenju krompirja, vse s sestro Ano in brez sestre Ane in enkrat sestro Ano samo. Sliko so si vzeli vsi za spomin.
Zvečer — kaj naj počnejo možje v vlaku brez lokomotive?! — Zvečer so prišli tudi sem. Eiđen je imel harmoniko in se je pelo in igralo. Harmonikar je znal veliko pesmi. Peli so stare pesmi in se od njega učili novih: »V Avstriji stoji bela češnja...« Potem ga je pogledala sestra Ana, kajti bila je pesem iz domovine. Ali: »Nekoč je šlo pet mladih fantov na vojsko ponosno in srčno. Poj, poj, kaj se je zgodilo, nobeden se ni vrnil domov .. .<
Sestra Ana posluša tako rada harmoniko. Potem je sedela in bila vsa zamaknjena z enakim pogledom, kot je včasih gledala preko nas pri jedi
Potem je pri&la nova lokomotiva. w<ntn so lepi 33 dnevi. In sestra Ana stoji na progi in maha v pozdrav, še dolgo smo videli njen robec, kako je plapolal v vetru. ]д ii oluB fAwoW&i Am, АадЈ;
stran š. — fitcv. 18.
. JnnaSka obramba pri Orla
(Nadaljevanje z I strani *
fronte 80 nemški odredi, ki so jih podpirale nemško-italijanske zračne bojne sile, napadli sovražne položaje. Nemški lovci so včeraj pri štirih lastnih zgubah sestrelili nad Sredozemljem 24 amerikanskih in britanskih letal. V obeh zadnjih nočeh so napadi nemških odredov bojnih letalcev težko pogodili pristaniške naprave v Tripolisu. Poškodovana je bila neka tovorna ladja srednje velikosti.
Neka skupina severnoameriških bombnikov je v opoldanskih urah pod zaščito oblakov iz visoke višine napadla ozemlje pri Wilhelmshavnu. Pri tem so lovski letalci in pomorsko topništvo sestrelili 17 Stirimo-tornih letil; šes. drugih je sovražnik zgubil ob obrežju Rokavskega preliva. V minuli noči so britanska letala odvrgla raz; strelne in zažigalne bombe na nekaj krajev v Zapadni Nemčiji in podvzela ponovno strahovalni napad na mesto K61n; samo tam je bilo porušenih osem bolnišnic. Prebivalstvo je imelo zgube. Obramba lovcev in protiletalskega topništva je zbila dvanajst sovražnih bombnikov na tla.
Brza nemška bojna letala so podnevi z dobrim uspehom presenetljivo napadla me-' sto Exmouth na južni angleški obali.
možje vseh oT ratov v mestu in na deželi velikonemškega Reich a, združite se v imenu Adolfa Hitlerja kar najbolje skupaj v resnični in pravi nacional-socialistični narodni skupnosti, da se izvede največje delo vse zgodovine za svobodo in življenje našega velikega in veličastnega nemškega naroda kot podlaga za zmago naših vojakov. Ne trpite med seboj nobenih motilcev miru, fičuvar-jev in zlonamernih saboterjev naše delovne skupnosti. Spoštujte se med seboj in priznajte se ponosno in brez pridržka kot bratje in sestre ? naši veliki nacijL
BetrlebsfUhrer In BetrlesobmKnner!
FUhrer pričakuje od vas, da sprejmete vse rojake in rojakinje, ki so se na njegov poziv odzvali k sodelovanju, z največjo skrbjo in taktom pod svoje okrilje in za nje ravnotako skrbite kot za vaSe stare in zelo preizkušene uslužbence. Nove pomočnice in pomočniki se vam bodo zahvalili s svojo trdno voljo in pridnostjo.
Mojstri in preddelavci!
Vi sami najbolje veste; nihče ne pade učen iz nebes. Zato ne imejte samo po-ti-pljenja pri uvedbi novih moči v njihove povsem tuje in nenavadne nove naloge, temveč jim pomagajte s humorjem pri priučevanju in razumevanju novega dela.
Vse dobre pozitivne in plemenite moči našega naroda, vsi nemški delavci in delavke uma in pesti, matere in gospodinje iz vseh plasti naroda v domovini so združeni v brezmejnem zaupanju v ljubezni in zvestobi do Fiihrerja, da dokončajo največje delo svetovne zgodovine in izvrše največje dejanje skupno z našimi vojaki.
Sestra Ana se je vrnila in mali vojaški dom na progi Berlin — Moskva in delo je Slo dalje izpod rok, tri jedila dnevno, kuhanje, pripravljanje mize, pomivanje.
Prišla je prva pošta. Vsi so pisali. Ljuba sestra Ana, so pisali. Pa vendar na vsem ni bilo ničesar zraven! In zopet je prišla pošta in zopet ni bilo ničesar zraven.
Sestra Ana je odgovorila. O priliki je vprašala tudi za onim, ki je igral na harmoniko. Toda za to se ni nihče zanimal.
Tako premine čas. In sestra Ana kuha in je pridna in je priden vojak. In opoldne, ko vsi jemo, ima malo odmora, se nasloni na zvezek in nas vse gleda, vsakega posameznika, toda pri nikomur se ji ne usta^n pogled. Vse nas vidi in nobenega. Je tu, pa vendar ga ni tukaj. •
Nekega dne se odpro vrata in vstopi tovariš Waffen-^^. Pozdravi in pogleda. Nato gre k zvezku.
Sestra Ana je ravno pri štedilniku. Spozna ga. Pride bližje. Poda mu roko in se smeji. Govori z njo dolgo časa.
Nato seže v žep in ji da pismo. To je pismo, katerega je pričakovala.
Je od nekega, ki je padel prvi pri prver otpadu, %» luiterega м je Javil pros« voljne. Igral je na harmoniko.
Tovariši ji niso ničesar pisali. Hoteli so ji povedati ustno. Sestri Ani.
. li-SriegBbericbtei: Enai Жшмк.
ScUe 4. — Tfr. 18.
KARAWANKEN BOTE
Mittwoch, 3. Marz 15'J.
Vemichtung des 7. sowjetischen Gardekavalleriekorps
Angriffsunternehmungen zwisAen Donez and Dn]epr gewinnen an Boden - Sdiwere AbwehrkHmpfe Im Raum von Orel
Berlin, 2. Marz. Das im Donezscbict vernichtete 7. Gardekavflllerickorps fiel der Ytrlojentn tiolschewistladien Agitation zum Opfer. Nachdem es durch Konzentrierung seiner Krafte auf schmalem Ranm und setamt von htfti^cm Schncejcatobcr «m 12. Februar an elner unubersichtlichen Stelle den (njefrorcnen mittleren Donez von Nordostcn her Qberschritten hatte, versuditen die von einigen Pan-tern, Geochiitzen nnd motorisierten Einliciten beglei leten Kavallerierejimenter in den Riicken der deut-schen Stellungen am Mius zu gclangcn. Von feind lichen Falschmeldunj;cn Ober angeblichc Erfolgc tnderer bolschewigtischer StoSarmccn im Miindunssjebiet des Mius und am obcren Donez vorjjetrieben, licB sich der kommandicrende General des Gardeka valleriekorps, Generalleutnant Borrissoy, trotz wadi-fendcm Widerstande zu welteren Vorstofien in Riditunj; auf die Bahnlinie Stalino—Mariupol verleiten nnd lief damit in scin Verderben.
Dag Когрц nlng In etne Falle
Die im Qucllstblct des Mius stclicnden Truppen offneten in elastischer Kampffuhrung vor dcm ma-ssierten Anjjriff des Fcindes sdilcuscnartlg cin kleinee Stlidt der Front, das sic nach Passiercn der Hauptmasse des sowjetischen Korps im GesenstoB wieder ahschlossen. Glcichxeitij; f'.ngen unscrc Panzer-verbinde a.m 13. Februar den Feind ctwa IS Kilometer hinter der Heuptkampflinie auf und etclltcn Ihn zum Kampf. In erblttcrten Gefechten vcrstariacn eie zunachst den Abschnurungsrinj: und brnchen dann In den Kessel tin. Die Sowfets fielcn dadurch in einije. ebcr immer noch kampfstarke Teilverbandc •uscinander, die eich in groBercn Ortschaften und Fabrikcn eowie zwi.scben den Abraumhaldcn des Donezreviers zah verteidigten. Immer wieder sctzten ate eich zu neucm Widerstand fest, bis unsere Truppen die schweren Waffen des Fcindes vemichtet hatten und die Bolschewisteii a us Mangel an Treib-atoff und durch Abschladiten der Pferde unbewcjlich jcworden waren. Am 19. Februar standen schlicBlich die Reste des sowjetischen Korps auf enjstem Raum zufanrniensedranjit vor ihter Vernichtunj. Von neuem schlujen unsere Panzermannor und Grenadiere zu und rieben in achttagigcm Kampf die Masse der Bol-sdiewisten auf was die Moskauet Ajitatoren aber nidit hinderw, noch am 23, Februar vom fortschrei-
Interessante Rede Gripps'
Stockholm, 2, Marz. Sir Stafford Cripps, der englisdie Minister fur Flugzcugproduktion, er-klirte auf einer Versammlung des britischen Ver-bandes berufstariger Frauen, in den vergangenen zwei Jahren habe sich der Prozentsatz der Frauen, die in der englisdien Flugzcugproduktion arbciten, verdoppelt. In der Flugzeugmontage besdiaftigten viele Fabriken heute mehr ais 40 Prozent, einigc so-gar 60 Prozent Frauen, wahrcnd in Flugzcug-motorenfabriken die weibliche Arbcitersdiaft ini allgemeinen 36 bis 40 Prozent ausmadie. In der Radipindustrie setzten sich im allgemeinen zwi-schen 65 und 70 Prozent der Belegsdiaft aus Frauen zusammen; in einem Fall sei der Prozentsatz sogar nuf 87 angesiicgcn. Cripps betontc ah-sdilieUend* „Wir werden unsere ganze Energie darauf verwenden mussen, erfolgreiche Mtiglich-keiten fur den Einsatz der gesamten Bcvolkerung ausfindig zu madien".
Ceheimnlsse um den Yankee-Clipper
LIssabon, 2, Marz. Vor dcm ira I.issaboncr Hafen verunglDcktcn Yankee-Clipper sind nunmchr fast alle Telle ijefunden. Dagegen konntcn die feh-lenden Leidien der Insassen noch immer nicht jje-borjen werden; die Suche wird fortgcsetzt. Die I'SA-Behorden In LIssabon umjebcn die Opfer des Un-jliick«, die Toten sowohl wie die Verletzten. nach wie vor mit rinem tiefen Goheimnls So wurdcn cinije Flujneujiinsasseii. die inzwischen das Krankenhans wieder verlasjen konnten, eofort in der USA-Ge-eandtschaft untergcbracht, wo von der Auficnwelt niemand mit ihnen in Berfibrung kommen kann, da die Atandi; iiberwflcht werden. Die Offentllchkelt in Portugal 1st om «o neugieriger darauf. die Namen die«er Flugzeuggaste zn erfahren. deren Veroffent-lldiung den Amerikancrn aufierordcntlich pcinlich zn (ein edtelnt.
ten d en Angrlff dieser Kampfgnippe in Richtung auf die Bahn Stalino—Mariupol zu sprechen, Nur noch schwache Gruppen Versprcngter verbergen sidi in unzuganglichcn Schluchten und schwcr zuganglichen Schlupfwinkeln Dicscn ebgesplittcrten Trupps sind unsere Jaijdkommandos auf den Ferscn.
Verderben zwischen Done: and Dnjepr
Ganz ahnliche Entwicklungcn bahnen sich zwisdien Donez und Dnjepr an. Audi hier sind bolsdiewistische Verbtindc durch irrcfiihrende Moskaucr Meldungcn und durch die erfolgreiche Wcitcrentwidclung unserer Angriffsopcrationen in schwierige Lagen gekommcn, Unsere vordringendrn Truppen gewannen am 24. Februar welter an Boden. zcrsprengtcn die Masse einer sowjetischen Panzcrarmce und warfen den Feind zuriick. Infantcrie- und Panzervtrbandc sticRen dann den weichenden Bolschewisten nach und nahmen ein« Reihe von Ortschaftcn. Sic erkampften sich wichtige FlufiUbergange und bildcten Bruckenkopfe, aus denen Vorausabteilungen untcr AbschuB zahlreidjer Panzer welter vordrangen. Bel den Gefechten, mit denen sidi unsere Truppen die Basis fflr ihre erfolgneichen An-griffsuntcrnchmunjen schufen. kam es um cin en Eiscnbahnknotenpunkt zn heftigen Kampfen. Ab-gedriingte fcindliche Panzer versuchten sich in den Besitz dieses Ortes zu setzen, wurden aber von leich-
ten Flakabteilunjen der Luftwaffe, die sofort nach ihrer Aualedung ins Gefecht cingriffen, schwer je-schlajen,
Angrlff nrischen Charkow und Kursk
Audi im Raum westlich Charkow und Kursk jlnyen unsere Truppen nach Abwehr feindlicJier VoritrRe. bel denen die Bolschewisten siehrn Panzer vcrloren, en einijen Stellen zum Angrlff iiber, Dabel schos-sen sic welter« zehn Sowjctpanzer ab und erbeutetcn elf Geschiltze. In diescm Kampfoeblet konzentrierten s!ch deutsche mid un?arische Flieger enf die Bombor-dlerung des feindllchea Nachschubs und vernichteten fiber dreihundert mei«t motorisierte Fahrzeuge,
Bel den schweren Abwchrkilmpfen Im Raum von Ore! hatte dei Feind ebenfalls schwere Vcrlu«tc. Neben einer rhelnlschen Tnfanteriedivi.ilon. die dcm Feind bereits an den Vortagen schwere Verluste bel-brachte. standen nun schleaische Grenadiere im Brennpunkt des harten Ringens. Ihren Gefcchts-streifen griffen die Bolsdiewisten nach schwercm Feuer von mehr els zwanzig Batterlen mit starken Kraften «n und brachen mlt zahlreichen, von Bom-be m untcr.stiit7.ten Panzern, die der Feind ira Schnec-sturm auf Kniippeldammen iiber ein vereistes FI116-bett herangebracht hatte. in die deutschen Stcllungcn ein. Nach Abrlegelung der Einbruch^stelle drangen Reserven vor und warfen in erbitterten N.ihkSmpfen unter AbschuB von 17 Sowjetpanzem фе bis auf die Restc zusommengeschmolzene feindliche Obermacht zuriick.
Die Luftwtff« entlastete unjer« HeeresverbanJe durch wirksame Bombenangriffe. Vlcrzebn Gcschutz«, zahlreiche Panzer und an die secbzig Fahrzeuge wurden vemichtet oder euBer Gefecht gesetzt. Glcich-zeitlg warfen sich unsere JSger den feindliAcn Fliegcrmassen entgegen und achossen 47 boliche-wlstische Flugzeuge tb.
576.800 Bit im Febroai
Vom 21. bis 28. Februar wurden ilber 1000 Sowjetpanzer zerstOrt
Fiihrcrbauptquartier, 1. Marž. Das Oberkom-mando der Wchrmacht gibt bekannt:
Angriffe, die der Feind audi gestcrn gcgen die Fronten des Kuban-Briickcnkopfes fiihrte, bra-chcn unter hohen Hutigen Verlusten zusammen. Vor Noworossijsk schofi Artillerie des Heeres ein mit Panzern beladenes Schiff in Brand.
An der Mius-Front trat der Feind nach hefti-ger Artillerievorbereitung auf breiter Front zum Angrlff an. Die Sowjets wurden schon vor der Hauptkampflinle im Abwehrfeuer zerschlagen.
Der eigene Angrlff im Raum von Isjum ge-wann audi am gestrigen Tage welter an Boden. Die Angriffsdivisionen warfen den zah sidi weh-renden Gegner auf und iiber den Donez zuriidc.
Versprengte und abgesdinittene sowjetisdie Krafte wurden aufgerieben, dabel 23 Panzer ab-gcschossen und zahlreich; Gefangene und Beute eingebracht.
Starke Kampf- ttnd Nahkampffliegerverbande fuhrten wuditige Angriffsschlage gcgen zuriidc-gehende feindliche Kolonnen und bekampften massierte sowjetische Krafte
In den Kampfraumen von Charkow, Kursk und Orel und siidlich des Ilmensecs scheiterten zahlrciche Angriffe des Feindes in schweren Kampfen. An einer Stelle wurden motorisierte Truppen der Sowjets eingesdilossen und ver-nichtet.
Gegen einen schmalcn vorgeschobenen Stcl-lungsbogcn siidlich des Ladogasee^ fiihrtc der Feind' gestern iiintercinander zehn Angriffe, die alle verlustreich abgeschlagen wurden.
In der Zcit vom 21. bis 28. Februar wurden an der Ostfront 1060 Sowjetpanzer durdi Ver-bande des Hceres zerstort, erbeutet oder be-wcgungsunfahig gesdiossen.
Deutsche Seestreitkrafte vernichteten in wie-derholtcm Einsatz vor Noworossijsk ein Tor-pcdoboot, vier Handclssrbiffe von 6500 Brt so-wie zwci Ktistenschiffe Die Luftwaffe vernichtete zwei wcitere Transportschiffe des Feindes.
Der An griff deutscher und italienischer Truppen an der nordtunesischen Front bradite wei-tere Fortschritte. In der vergangenen Nacht wurden nach bisher vorliegendcn Meldungcn drei grofie feindliche Transportschiffe vor der alge-risdien Kiiste durch I.ufttorpcdos gctroffcn. Die Vemichtung eines Schiffes von 7000 Brt ist sicher.	,
Im Mittelmcfr versenltten U-Boot-Jager der Kriegsmarine ein feindlichcs Unterseeboot.
Bei militarisdi wirkungslosen Angriffcn bri-tischcr Flugzcuge gegen einige Orte der besetz-t?n Westgebiete und eincn Stiitzpunkt an der Atlantikkiiste, ebcnso wie bei Vereinzeltcn Rom-benwiirfen in der vergangenen Nacht in West-
Die jungen Oftiziere von morgen /
In der Schmiede der Waffenschule Von Kriegsberichter Walter Brandecker
rd. Berlin, 2. Miirz. (PK-Sonderberlcht.) Wihrcnd an der Ostfront die deutschcn Sol-deten in hartesten Kimpfcn stchcn und Offizier nnd Mann Seite an Scite kimpfen und fallen, werden in diescn Wochen auf alien Waffcn-sdiulen des Reichcs zchntausendc Offiziers-anwSrter geschult und geprttft. Das I.etzte wird von ihnen, die sle in wenigen Wochen als Fiihrer von Ziijen und Kompaiiieo wieder an der Front stehen werden, verlanjt, denn hIer sollen sic zeigen, ob sle deti Aufgaben jewaclisen sind, die spater als Ofrizlere an sle gesteilt werden.
Durdi d«8 Tor der Krlegsschule Montag '. . . Elne neue Woche hat bejonnen. Die wlevielte elgentlidi. seit wir mlt schnellen Sdirltten duich das Tor der Kriegssdiule gegangcn sind, die wievielte." seit uns an der Front der Befehl erreichte, .die Bernfung, hler nnser KSnntn zn beweissn, unsere Refahlgung, Offizier zu werden? Viele sind unter uns, die lit Soldaten schon harte, ja anCergewohnliche Lei-Mungen vollbracht habcn. DoA damals ging es urns nackte Lcben. Hler aber 1st cs die Kpnzcntratlon des frclen Willens, die den Korper trelbl. das Bestrebcn. den gestelitcn Forderungen unter alien Umstandcn gerrcht zu werden.
Die erstcn Stunden braditen Unterrldit. Vor uns liegcn die Aufgaben. die wir den Sonniag iiber ge-lost haben. Manchcs hltzige Gcspradi 1st ihretwegen durch die Stube gfjangen, auf der wir zn sechil licgen. Bel jcdem von uns war die Ansichi. wic der Angriff des Bataitlons am bc.steii vorzulragen sel oder wie dlesc oder |enc Waffe bcsset eingesetzt wcrde, anders. Blltzschnell folgen nun Fragc und Autwort elnaoder im Unterriohi. Anders als in der Scliulc 1st es Man weiS es odtr man wcli^ es nIcht. Kin Zwlschending jjibt'es nichf.
Das Myslerlum der Waffe Dienstag . . . Wer von uns hat nIcht geglaubt, ; nc Waffe bl.4 Ins Iftzte zu kenncn? Tau.icndmal uud oltcr hat ci* uni )t dazu gedient, dasLtben zo
adiiitzcn. dem Gegner das Gesetz unseres Handelns aufzuzwingcn oder seine Gewalt zu brechen. Aber In Ihr Mysterlum sind wir doch nicht eingedrungen. Immer sind wir an Ihren AuBerlichkelteo haften ge-blieben. Wir haben mlt Ihr nmzugchcn verstanden, aber wir haben sle nicht zu beurteilen gewuEt. Wir habcn (iber liemnuingen gefludit und haben Ober die Vortelle elner Waffe gestaunt, aber wir haben Ihre Auswlrkungen our uomittelbar eriebt.
Jetzt liegcn wir wieder hinter der Waffe, stunden-lang. Tragcn sle und schlrKen mlt ihr. als ware ea blttere Notwendlgkelt. Aber wir sehen ale mlt andercn Augcn an. Wohl Icbt sie ш unrerea Handcn, wohl wird das Maschlnengewehr belm Ein-bruch in die Stellung des Gegners zur feuerspelen-dcn Maschine, zum totenden Freund — aber wirken nicht neben uns die vielen anderen Waffen, sind lie nicht die GefShrten der etncn. die wir In unseren Handcn tragen? Hat der Tod, den sie spelt, den Feind zu vcmiditcn. nicht Briider In tausendfacher Gestalt? Dort driiben der und der, sit al^U dienen unserem Zwcck.
Wer lemen Beherrsdiungl
Mittwoch . . . Vor einer Stunde sind wir ans dem Geliinde zuriickgekommen Ober die Zeltbahn rann der Regen, tropfte vom Stahlhelmrand ond die Stiefel schlugen in die Pfiitzen. An iinseren Handes, an den Waffen, an drr Uniform klebte der bra one Lchm des Ubungsplatzcs. Und letzt sitzen wir an wciRgcdccktcn TIschen. Nur mehr ein paar dunkle, nasse FIccke verraten. daS hier Bil rate and Wasser Wunder gewlrkt haben.
Elne Stunde noch. dann wird der Dienst wieder beginnen. Wir haben noch onendllch riel n tun. Hler aber haben wir ansdiclnend Zeit So vlel. als hatte dieser Beg riff fUr nns kelne COltlgkelt Es hat kelnen Zweck sich bdm Е«.чеп zo beeilen, Das haben wir our In den ersteo Tagen getao alf wir vergeblich warteteo, daB die Tafel friiher aufgehoben wiirde. dann vielleicht, wenn es nach unserem Er-messcn Zc't dazu	ware Der Boden brenfti
uf: jedtn Mittag ш1*г 4ед Fiifin. Und desaodi:
wir eltxen tm Tisch and fiihren unscrr Gcsprache in Ruhe Der Bcgriff Zeit hat fiuBcrlich fiir uns koine Gdtunj, Es ist nur ein klcin.r Schritt notwcndig. nichts von der Hast zu verraten. die im Inncm 1st. Wir Icrncn sie miihsam: die Behcrrpdiung.
Der Befehl; Idi will!
Doonerittg . . . Die Pulse htimmorn. das Hers schliijt sdiwer und die Lungen keiidien, Nimmt denn die Bahn kein Knde mehr? Wie viele Rundea sind nuch zu laufen? Elhmal war es ihnlldi: it war vor uns der Feind. tausend Meter weit vielle'cht. Und seine Grille galten uns die wir den Hang hinauf rannten. Damals keuditec die Lungen hiimmerten die Herzen und gab es im Hirn nur einen Befehl: Ich will! Liegenbleiben wiire dem Tode gleichge-komracn. Also vorwartsi
Unter anderen Vorteidien 1st es hier cbenso. Nichts »war kSnnte uns hindem. hier einfadi auf-zugeben, in sagen: 1(4 kann nicht mehr. Aber da let etwas. daa treibt die mDden Seine Immer wieder von der Aschcnbahn: der ^illc. Meter um Met«r treibt er una Torwirts, bis das Ziel hinter nos liegt.
Dienst Im Gelande
Freitag . , . Wie stark die Erde im VorfrChllnj rieđitl %n Duft stromt von ihr aus, der ein Ahnen kotnmfiiđ'r Bliite bringt. Eire Wiese wird hier wachsen, wo wir |etzt unsere Korper In die braunen, Terdorrten Halme pressen, die den Winter iiber-dauert haben. Wciter voraus hiben sich Spaten in die Erde gewiihlt. PatronenhOlsen liegen am Grabcn-rand nnd zwischen verdorrten Baumchen liurch ist der Waldrand zn erkennen. Kriechend und springead jewinaen wir den Ranm riedien den Duft der Erde nidit mehr, well cr fibertont wl.d тош Radi unserer sdiwelBnaisen KSrper Znm zweltenmal madien wir dieses Weg ichoB, vielleicht wird es noch (In drittes-mal sein.
Es 1st nicht Wirklidikelt, nur Obung let es. Kame-raden beurteilen die Fehler. die gemadit werden Pern aus der Beurtcilung unserer Fehler IcMcn Uad vlTi di( vir am Bodea und dlt Fiiuat*
đeutschland hitte die Bcvolkcrung VerkstA Fiinf fcindliche Bomber wurden abgeschos.scn.
Im Kampf gegen den Schiffsraum GroBbritwi-nlens und der Vereinigten Staaten von Nord-amerika versenkten Untcrseeboote im Februar 82 feindliche Handelssdiiffe mit 545,300 Brt und torpedierten 14 wcitere Schlffe. von denen cine Anzahl als gcsunken anzunchmen ict. Schnellbcote versenkten 3 Handclsschiffe mit 6500 Brt. Die Luftwaffe vcrscnktc im jjleidien Zeitraum 5 Handclsschiffe mit 25.000 Brt nnd beschadigte 14 Handclsschiffe zum Teil schwcr.
Damit wurden im Monat Februar 576.800 Brt feir.dlidicn Handclsschiffsrauncs verniditct. Untcrseeboote versenkten fcrner 1 Kreuzcr, 1 Zcr-»torer und 3 Geleitfahrzcuge. Andcre F,irheiten der Kriegsmarine vernichteten 3 Sdinrllboote, 38 Vorpostcnboote, 1 Vcrsorgungsschiff und 1 Unterseeboot.
Fcrner wurden von der Luftwaffe 1 Unterseeboot vcrsenkt und 2 Kreuzer sowie cin klcines Kriegsfahrzeug beschadigt.
Rosenberg sprath vor 35.000 In Dresden
Dresden, 2. Miirz Tm Drfsicncr Zwingcr land am Sonnras vcrmitM? fine KricwfficrsttTndf statt. auf der vor iiber 35.000 Tcilnctimern Rf'ch«Iclter Kciclisministcr Alfred Rosenbcrj iiber die Aufjaben der segenwartisen Ze't sprach
Jcde Generation so befonte er. babe die Foljen der Taten friihcror Gesch'echter zu tragen. Nach 1918 »tanden dcm deutschen Volk nur zwei Wcje offen: entwcder den Vcrrat hin7.unehmcn oder sich dajjegen eufzubaumen Im erstcn F«l!e waren die Foljjen: Ent-waffnunj, Inflation, finanzieUe Versklivuni, Arbeit:-losijkeit Auswanderunj!, Verzwciflungsatisbri' he, Auftcilunj untcr ronbsieri?e Nachbam. Gcgen đ'»e Vcmiditune habe sich Adolf Hitler gestellt und da mlt Deutschland vor dcm .sldicrcn Untcrganj gcrettct.
Des Problem sei also jewcsen, zwischen kampf-losem Untcrgan; und kiimpferischer Wiodergfbiirt M wahlcn, Deutscbland habcn den zweiten Wcg erkoren. Jct7.t standen wir wieder dem gleichcn Biindnis "vie friihcr gegeniibcr, dem Biindnis von Wcltkapit'lis-mus. WeltbolschewisnXis und Wcltjudentiim die :• jb-mehr doa verwirkllchen wollten. was sie damals i ch nicht erreichen konntcn.
Wir Deutschen. eo fiihrte Rcicbsleitcr Rosen' -rj wciter aus stehen letzt unter dcm barren Gesetz lee Krieges. Der Staat lordcrt harte MdRmhmon. ' » deutsche Volk wird sie erfiilten. Jeder niiissc '. .џ »tandnia fOr die Sorgen iedcs andercn DcwL^ ' cu haben. Jeder Vorgesetzte miisse in scincm Bet iA menschliche Giite und Hilfsbercit.cchaft zeigen und leder Deutsche solle nicht nuf Fehler hinweisen son-dern durch die Tat besser helfen. ..Man soil nicht nur die groBe Vergangenheit besingen sondern ihrer in der Gegenwari wiirdig scin." Dann werde der Ge-danke des Reiche*' der lebendiser tci als ziiver und,,., hitite 80 Millionen Mcnschen erfasse. sicgrcich scin und Deutschland wcrde durch diesen Kampf zur Hohe seiner europiilschen Sendunjj Rclanjen,
Englisđie Flak zu 40 Prozent aus Frauen
Bel der Vorlage dea britischen Mllitarctate Im Unterhaus telite Kriegsmlnlster Grlgg mlt, dali nicht wenlg-er als 40% des Personals Лег engllschen Luftabwehr von Frauen gestiillt werden. Dieses amtllche EIngestiindnIg :je-leuchtet schlagartig die Verlogenheit der t rl-tlschen Agitation, die sich bemUht, Deut- h-lands t)bergang zur totalen KrlegfUhvun.^ '.Is drakonischen Verzwelflungsschritt darTiustpll'm, wahrend In England selbst Krauen sogar an den GeschUtzen stehen.
Juden als Mfirder und Saboteure
Sofia, 2, Miir/. In der Sobranje erklirtc 'cr bulgarisctic Inncnministcr Grabowski, dali in /u-kunft scharfere MaGnahmen gcgen die Judcn ge-troffen werden wiirden. Es selen in ganz Ви1цлг!сп ■'vicr Konzcntrationslager nut fur JuJcn gcsduiten worden. Judcn aus alien T'ilen Bulgaricn?, die als verdiditig gelten und Geriidite verbreiten, sollen in diesen l.agern gesammelt werden. Die Untcr-sudiungen der Poiizci hatten namlich ergebcn, dall bei alien Sibotajcaktcn und Mordtatcn. die sidi insbesondere in der letzten Zeit vernichrt batten, eine Gtuppt von Judcn und Jiidinnen die Hauptrolle gespiclt babe. Die Polizei liat audi am Sonntag gewisse Viertel in Sofia durdiuidic und jUdisdie Saboteur« verbaitet. In den letzten Tagen wurden t'olizeirazzlen in Russe, TasarJ-iik und Gebrowo durdigefiihrt,
om Spaten und Gewehr krallen horchen auf den c'-r befiehit, zerlegen in Gedankcn scin en Bclehi. lachilu bisweilcn, weil wir es inders machen wiirden, und lernen so, im Kampf zu fiihren.
Anruf des groBen deutsdien Gcistes Samstag , , . Die Woche ii' zu Knde. Noch fln-mal spsnnen ilch die Krafte. die Stunden, in den a konzentrierter Wisscnsstoff sufzuoehmen 1st, zu b.-wiltlgen. Dann 1st der Dlcns' zu Ende.
Als es Nacht werden will, sitzen wir. o«he daran, das alles nldit zu begreifcn. in welcfien Stiihlfn und vor uns In strahlender Helle spielcn Mcn^chcn, was einmal groBe Geister uns »n nnvcrgingllchcn Werken schenkten. Muslk 1st nahe. is' um uns und in uns und ein Anruf 1st da. der die Hcrz?ii aus ihtcr Engo befrcit, SaBcn wir vot Wodi'P nicht in einem dunk-IcB Bunker und hculte cs iiber uns tin d schrle es, nnd waren die Niichte ntdit voll gesp.-nstischrn Ltuern und die Tage voli Toben? War es wlrkli. i erst Stunden her, seit wir iiber die Erd; gesprungcit und unsere Gedanken konzentrierten auf Waffen ui.d Mensdien und Plane, auf alles, was notwendig 1st 7U beherrschen um den F?ln^ vernichten to кбппеи? Unwlrklide Stunden, Irgendwo im Herzeo Berlins.
Morgen 1st Sonntag Der einzige Tag der W'-flic, an dcm wir dem Kfirper die Ruhe nnd dcm die Sammlung gcbcn konncn, die bcide brauchen, шп der ncucn Woche jcrccht zu wcrdeo in ihren An* forderungen.	i
Sreda, S. marca 1A43.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Štev. 18.
Gorenjci si linjejo siojo nsodo sami
Kdor se priznala k zmedi, je zgubljen Totalna vojna služba je bojna zapoved
Зт ^rcHHpunki đc6 ^адсл
V žarišču dneva
v p«t«k zvečer Je govoril v kinsld dvorani v Ferlachii Gauleiter dr. R a i n e r veCsto^lavl množici. Tu, na bivši meji Gaua, je pozval Gauleiter v teli zgodovineltlh dneii li I«)nčnemu boju zoper i)oljSevlzeni, Itajfi ta boj, Id gre danes l(ot genlo preko vse Evrope, bo tudi tukaj Ir-vojevan. Tudi za Gorenjsko je danes možna narno ena odločitev med obema frontama organlčhe obnove in strahotne zmede, odločitev med Hitlerjem in Stalinom.
Veselih src Jih Je prišlo veliko sto, da sliSiJo Gauleiterja, kajti Ferlach se je čutilo zelo počaščenega, da je obiskal zastopnik Ftihrerja majhno mesto, da govori neposredno ljudem. Po prihodu zastav In pozdravu po Ortsgruppen-lelterju je popeljal Gauleiter svoje poslušalce v sredino velikanskih problemov In bojev sedanjega časa. Opozarjal je na to, da je zahteval nacionalsocializem že od vsega početka In z vso jasnostjo boj zoper boljševizem, da je 4e v miru videl kot evojo nalogo, da ne zrahlja samo Nemčije; ampak vso Evropo In opozarjal na gigantsko nevarnost, ki se pripravlja v sovjetski Rusiji. Naravno je takrat sppznalo samo malo ljudi nevarnost,'kajti vrata na Vzhod so bila zaprta, sovjetska Rusija je bila nepoznana velikost. En sam je zadosti videl, da Je vse prlkrlvalne manevre bolJSevlkov izprevidel: FUhrer.
Ze od začetka Je vedel, kakšen boj bo, tudi se nI dal premotiti z gigantskimi prevamlml manevri Stalina — na koncu vojne s Poljsko in Finsko. To dokazuje nezasll$i|p predrzno diplomatsko podvzetje pakta s smrtnim sovražnikom v času, ko takrat Nemčija z majhnim prostorom ne bi bila mogla vzdržati vojne na dveh frontah, to dokazuje pravočasna zasedba skoro neobljudene severne Norveške, ki bi bila lahko postala neizmerno nevarna kot most med židovskim boljševizmom In židovsko plutokra-cijo, to dokazujejo njegove vkljub večkratni remikl premoči vedno ponovne mirovne ponudbe, ki »o Izšle Iz njegovega evropskega ođgovornostnega čuta, kar najlepSe dokazuje njegov sklep, da napade sovražnika, da tvega boj na življenje In smrt, dokler Je Se čas In da 8 tem reši Relch in Evropo.
Pod udarci nemškega orožja so se odprla vrata na tajlnstvenl Vzhod In nemški vojak Je spoznal »raj delavcev In kmetov« kot to, kar Je v resnlcf bil — najbrutalneJSa diktatura v.4e svetovne zgodovine, ki Je napravila doslej še nevideno vojaško moč ne v zaščito socialnih naprav, temveč za nasilca boljševlške revolucije, za Izvrševalca židovske krvave sodbe.
Prelto vseh teoretičnih razmotrlvanj je sedaj spoznal vsak Nemec in zdrava Evropa, kaj je boljševizem: v svoji ustanovitvi, učinkovanju in postavitvi cilja je smrtno obolenje narodov, ki obole na njem, nosilci bolezni, ki ga razširjajo, so pa židje. Zidov-stvo ne predstavlja nobene rase, temveč mešanico ras, v kateri se združujejo — kot vedno pri izrodkih — najslabše lastnosti vseh ras v resnici peklensko zvezo. Zoper ta izvTitk človeštva lahko ščiti samo obsežna, brez vsake sentimentalnosti izvršena operacija, dejanje, za katerega je našel samo JFllher s svojim dalekovidnim spoznanjem brezpogojne potrebe srčnost in velikost.
Svojo postavitev cilja, da vlada svet, Je že v precejšnji meri doseglo žldovstvo po dveh potih, z dvema Izražanjema svoje volje, z Iz lil^erallzma Izvirajočo demokracijo In z marksizmom, ki je dobil v boljševizmu vso poll-tlčno-oblastno realnost. Kot Izražanja židovskega materlallzma In židovske želje po sve-
Rolf Lennar;
V ZAKON Z NJIM!
Hnmorietlčen roman.
11
tovnem gospostvu sta si boljševizem In pluto-kracija sorodna m ta koalicija Je, ki hoče uničiti Nemčijo in Evropo — v'službi židovstva. Na vodilnih mestih, na sklepnih postojankah, povsod je Žid na delu In tudi Georgljec Stalin nI nič drugega kot norec In blrlč Židov.
Preteklo zimo se Je boril Stalin prltlsnjen ■ hrbtom na steno, s srčnostjo obupanca In naj-»trašnejšlm terorjem je vrgel poslednje velikanske sile v boj, da izvlje Iz rok nemške oborožene sile važna ozemlja, katerih manjkanje ee je že v Sovjetski uniji Izražalo s pomanjkanjem surovin In prehrane. Grenke zgube, povzročene radi neprijetnih okolnostl, je moral prenašati tudi nemški vojak to zimo, toda, ponovil je še enkrat FUhrerjevo poslanico, ki jo je že enkrat Izrekel: Kriza na Vzhodu je premagana, danes vsi vemo, kaj ti vsak dan Je besedilo nemškega
vojnega poročil« jasnejie In k temu »e pridružujejo novi veliki uspehi naših podmornic.
Gauleiter Je nato govoril o sovražni agitaciji, ki ekuža uporabljajoč udarec te zime nagnati nemški narod zopet v razpoloženje Iz leta 1918. Toda nI se nam treba bati, tako je rekel Gauleiter, primere Iz leta 1918., kajti danes nismo sami, temveč Imamo hrabre zaveznike, sedaj se naSa prodiranja niso zaustavila, temveč smo osvojili In si zavarovali obsežna ozemlja, imamo surovine In naša oborožena sila ni izkrvavela, tudi nI slabejša kot leta 1939., nasprotno, močnejša Je, močnejša po številu, orožju, močnejša tudi po pripravljenosti, ■ da d& iz sebe vse. Nemške domovine pa ne vodi danes slabotno vodstvo, ni voljna sklepati nobenega kompromisa, odločena pa Je, da mobilizira vse moči In vstopa s pravično porazdelitvijo vseh bremen v totalno vojno. Kajti nemška domovina ve, da danes ne bo nobene vladne spremembe ob koncu poraza, temveč uničenje vsega nemškega naroda In ta stavek, tako je poudaril Gauleiter — se mora vzeti dobesedno.
Kdor se prizna k boljSevizmn |e zgnbljen
Ta grozodejstva židovskega boljševizma, tako je nadaljeval Gauleiter, ogrožajo tudi našo ožjo domovino, vsi vemo, da izvršujejo tudi na Gorenjskem na povelje Moskve ko-munistitee tolpe kn ava grozodejstva in sa-botažna dejanja. Ta boj v Kftrntnu je vključen v veliko odločitev, pred katero stoji danes vsa Evropa: Stalin ali Hitler.
Rad bi govoril odkrito, tako je rekel Gauleiter. Danes ne gre na Gorenjskem za nacionalna vprašanja, za vprašanje jezika In (ličnih delnih problemov, temveč gre samo za eno; AH bo postala Gorenjska dežela obnove ali pa dežela, v kateri vlada sovjetska zmešnjava. Kajti da so gorenjske tolpe orientirane in organizirane izključno bolJSevl-ško, za to Imamo jasne dokaze. Moskva in Žid stojita za njihovimi grozodejstvi. Mnogokrat so bile že tepene, toda kolikorkrat bi zopet poskušale — ne bodo dosegle nič drugega kot svoje uni-
čenje, kajti mi Jih prekašamo in nič ne bo zlomilo naše volje, da to deželo obdržimo. Prebivalstvo samo si bo skovalo svojo bodočo usodo. Kdor gre mirno na delo, kdor je zvest in dostojen, ta bo stal vedno pod zaščito Relcha. in doživel veliko bodočnost Relcha, kdor se pa priznava k boljše viški zmedi, ta Je zgubljen.
Ob zakljuAku Je prelil Gauleiter ponovno totalno vojno, v kateri se že nahaja nemška domovina, na velikansko zaposlenje, h kateremu se prostovoljno javljajo vsi dostojni možje In žene In ki predstavlja poleg tega še bojna napoved naroda vsem skrlvačem in lenuhom. Prihodnji teden bodo že v K&rntnu' zaprti obrati, katere zadene mirovanje, in preprost napis: »zaprto — totalna vojna!« bo zgovorno pričal o velikanskem dvigu nemškega naroda, ki se bo končal z zmago. S pozivom, da zaupajo FUhrerJu In neumorno delajo za zmago, Je odpustil Gauleiter prebivalstvo Fer-lacha, ki se mu Je vedno ponovno zahvaljevalo z burnim pritrjevanjem za njegov« smernice In drameče izjave.
»Zmaga mora biti in bo naša«
RelđismarsAallovo dnevno povelje k dnevu „zračnega orožla"
Berlin, 2. marca. Reichsmarschall des GroBdeutschen Reiches und Oberbefehlsha-ber der Luftwaffe Hermann Goring je k »dnevu zračnega orožja« dne 1. marca izdal sledeče dnevno povelje:
»Vojaki zračnega orožja!
Na dan našega mladega smelega orožja so moje misli pri vas bolj kot kdajkoli. Poznam vaše junaštvo in vaše železno izpolnjevanje dolžnosti na vsakem mestu. Zračno orožje je pripravljalo pot ogromnim zmagam. Utrjeno je po najtežjih zimskih bitkah. Kar naa pa ni moglo prevreči, nas napravi le še trše. Tako bomo ob pravi uri
zagrabili z novimi močmi in uničili sovražnika, kjerkoli naletimo nanj.
Tovariši moji, zmaga mora biti in bo naša.
Navdani s to trdno nado, pozdravljamo ponosno in ganjeno naše mrtve tovariše v boju. Dali so svoje življenje za Nemčijo in za svobodo našega naroda. Njihova požrtvovalnost nas napravi nepremagljive.
Heil Fuhrerju!	Heil mojemu
zračnemu orožju!
Hermann Goring, Reichsmarschall des GfoRdeutschen Reiches und Oberbefehlshaber der Luftwaffe.«
Neue Kinderflasdiensauger nur gegen alte
Novi cuciji le proti o (Maji starih Berlin, 2. Marz. Schon »rft IKngwer Zcit hemtfht otne Anordnunjf der RelchMtelle fUr Kautschuk, wonach KlndprflaschonsauKer, mit Ausnahine iler erstcn bcUlon, nur gegei* RUckRabo (les alten nlcht mrhr jftibrauchs-fiihigen Saugers ahgogebpn wi'rden dlirfen. Da abcr die anfallenden Menpcn alter Kln(Vr-(laschensaiiger nlcht dcn ausReRcbenen noiieii entsprpchen, slnd die ElnzelhandelsBfiSchiifte nooh elnmal darauf hlngewlesen, die getroffene Anordnung liber die RUckgabe alter Sanger auch gpnau durchzufuhren. TMe Verbraucher ftber mUesen mlt Verstiindnls Ihreni Kaafmann ■filne Aufgalio erlelchtern, Indem sle von elch aus die alten Sanger mltbrlngnn und nlcht vereuchen, mlt Uliiwels auf falwhcs Verhalten anderer Gcschaft« elne Ausnahme von der Anordnnng eu епИгкеп.
Briefzustellung „an ledem Ort"
Dostava soilnih pisem na »vsakem kraju«
Die zum Monateboglnn In Kraft getretene Verordnung zur weiteren Verolnfachung der btirgerllchen Rechtsptli-ge hat auch fUr die Pout elne bedeutsame Arbeltwerlelchtenmsf geechaffcn. Blshcr war namllch nach den (nun Jetxt aufgehobcnen) Beetiiiuiiungcn der Zlvll-prozcBordnung der Empfanger ciner Zuetel-lung, die ja Im Rechtsleben elne groBe Rolle splelt, da z. B. fast alle Ladungen im Zustel-lungsverfahren erfolgen, nlcht verpfllchtet, elch auf elne auBerlialb der Wohnung oder der Gcschaftsraumc versuchte Zustellung elnr.u-lafieen, wenn er am Bestlmmungsort doe Brie-ff# elne Wohnung oder einen Gcschiifteraura hat. Die Neuregelung glbt jetzt die Mogllch-kclt, In den Fallen, In denen diee angezelgt let, die Zustellung an jedem Ort vorzunehmen, wo der Empfanger angetroffen wlrd. Der Zustol-ler braucht somlt dem Verlimgen dee Emp-fangers, daB Ihm Brlefe mit Zuetellungsur-kunde In der Wohnung bzw. Im Geechaft zu-gestellt werden, nlcht mehr entspiwrhen.
Eundendienst bel Reparaturaullragen
Postrežba odjemalcev pri naročilih popravil
Berlin, 2. Marz. Bel der Annahme von Keparaturauftragen wlrd dor Elnxelhandels-kaufmann oft feststellen, daB talscho Behand-lung und mangelndc Pflege der Grund fUr einen vorzeltlgen VerschlelB glnd. Hler bletet slch die Mogllchkelt, die Kunden liber richtlge Behand-lung und zweckniiiBlgp Pflege der Gegenstande aufzukliiren, um auf dipse Weise elnem wel-teren VerechlolB vorzulMMigen. Werden an den Kaufmann mehr Bepiiraturauftrage heran-gebracht, aU er ausfUhren kann, so solite cr Hlc.li nlcht mlt elner bloBen Ablehnung be-gntlgen, sondern versuchcn, dem Kunden in helfen. Da manche Reparatur von den Kun-dlnnen, wcnn es Ihnen rlchtlg gezelgt wlrd, selbKt ausgefUhrt werden kann, hat der Ver-kaufer hcute die Pfllcht, wenn er dcn Ihm r.u-gcdachtcn Instandsetzungsnuftrag nlcht erle-dlgen kann oder wenn er daflir pine zu lange Frist verlangen muB, t'nterwelsung zu geben, wle clue sachgemafie Rrparatur vorzunehmen 1st.
у/ zvezi z denionstriicijaml radi lakote v Damasku poročajo Iz Sirije, da so tam mnenja, da je angleška tajna služba skupno z na-iupovalno družbo »United Knigdon Corp« skrivaj nakupila velike množine žitđ, da nastanejo nemiri .ned prebivalstvom.
I	--- I
Njeni možgani začno poslovati: Brigitte dela skrivaj pri Viktorju — nekdo krade pesnikovo duševno lastnino — Brigitte si dopisuje z gledališko založbo. V kakšni zvezi je vse to?
Akrobatiko njenih misli prekine nenadno dvakratno zvonenje. Dvakratno zvonenje pomeni; Dr. Haessel, Brigittin zdravnik.
»Ampak preiskati se danes ne dam!« izjavi Brigitte kategorično.
»Kaj pa imaš vendar proti doktorju, dete?« zmaje gospa Reinhardova z glavo in gre odpirat.
>Ce me kak mož preiskuje, Elli, je to vedno tako komično.«
»No, tako komičiio to pač ni«, ugovarja Elll. »On je vendar zdravnik.«
Nekoč, v uri slabosti, se je bila ЕШ izpovedala prijateljici, da je čez vse mere za-treskana v dolgega doktorja Haeesla,
»Ali ga v resnici ljubiš, Elli?«
»Ravno on je moj tip. Kaj morem jaz za to?«
»Potem sva sotrpinki.«
»Kako to?«
»Ali ga boš dobila?«
»Človek mora storiti kar največ mogoče.«
»Ali imaš kaj upanja?«
»Do zadnjega vzdiha.«
»Občudujem te.«
»In jaz tebe.« Obe sedita z zaskrbljenimi fi))razi, oziroma Brigitte leži v postelji, in
Elli konča pogovor z nagrbančenim čelom:
»Midve sva pač dva živa čudesa.« ,
*
Vsekakor je dr. Haessel vreden Ellinpga spoštovanja. Je simpatičen mož, že pozno v tridesetih, neoženjen, nalahno osivel, zanimivega značaja.
Seže Brigitti v roko: »Kako je kaj z našo pacientko ?«
»Dobro.«
»To me veseli. Mi zdravniki to vedno radi slišimo.«
»Ker potem nič ne zaslužijo, kajne?« ga bojaželjno nahruli Elli, da bi ga z vsem poudarkom opozorila, da je tudi ona navzoča.
»Vi pač vedno najdete umestne besede«, opomni dr. Haessel. »Le počakajte, ko boste enkrat sama bolna!«
»No, moj Bog, kaj takega bi se že dalo enkrat napraviti«, meni Elli.
Dr. Haessel pa nima razumevanja za take šale. »Ne kličite hudiča.« In k Brigitti reče:
»Se kaj bolečin ?«
»Nobenih.«
»Mrzlice?«
»Ne«
»Spanja?«
»Da.«
»Včeraj pa si tožila o bolečinah v trebuhu, Brigitte. In, gospod doktor, aH Je tudi njeno srce v redu ?« skrbi gospo Rein-hardovo.
»Praiskal jo bom Se enkrat natančno«, ponovi dr. Haessel, vzame svoj stehtoskop iz žepa v suknji, da bi s tem izvršil na-tančid sunanji pregled Brigittinega dekli-
škega srca, in gospa Reinhardova potegne svoji hčerki spalno obleko čez lepa gladka ramena.
Elli tega ne more gledati.
Ravno »on« preiskuje njeno prijateljico!
Zlekne se od same življenjske moči, in v tej minuti se rodi v njej sklep, da je že čas, da se naredi bolno
Veliko potov vodi v Rim.
*
Biti dramaturg v kakšnem gledališču je nehvaležna stvar.
Ne glede na to, da je dotičnik navadno akadeniik in že zato slabe je plačan, pa je stvar taka: če je imela igra velik uspeh, takrat je to nepozabna zasluga prominent-nega igralca, režiserja ali vsekakor še pesnika. če pa igra eklatantno propade, gre to na rovaš nesposobnega dramaturga in se ne da več popraviti.
Kako to, da je vendar mogel oo sploh priporočiti tak kom^d.
T^k?at w naenkrat nil)čt i>e more več (pomniti na dejstvoi d« je ipra ugajala, pred prcmiero seveda, tudi r^vnat^lju, in-teijdantu, prominentijim, neproniinentijim in lepemu številu poklicanih in nepoklicanih. Stvar je analogna kakor pri odvetniku. Дко dobi pravdo, reče klientu: »Jaz (s poudarkom ha »jaz«) eem dobil vašo pravdo.« če jo pa zgubi, govori: »Vi (e poudarkom ЏЏ »vif) Bte zgubili svojo pravdo.«
Dramaturgova pisarna je tabito polna rokopisov. Baje jih pride ysako leto okrog tisoč komadov, in skoro takšno število gre zopet nazaj. Seveda ne da jih igrali. Vseeno
je pri tem dobršen kos dela. oramaturgo-vega dela.
V Kasslu iščejo trenutno veselo igro, ki naj bi bila bogata glavnih misli, razposajena, dovtipna. Kar najdejo, je vse povprečna roba brez domislic, uspavajoča, brez soli.
Kje najti dobro veselo igro?
Prvi dramaturg se v rije v gore knjig in sortira. Na, levo one knjige, ki jih bo sam čital — na desno one, ki jih bo dal asistentu. Kaj bo ta ž njimi napravil, je vseeno. Naj se vcžba z njimi.
Kot devetinštirideseto delo pride izmučenemu dramaturgu v treh dneh v roke igra Clausa Carstena »Idealist«. Naslov je čeden. Toda naslov sam še ne odločuje. Seznam oseb tudi ne pove veliko, prva stran tudi ne, zadnja tudi ne več. Avtor ni poznan — torej se komad položi na desno, za asistenta.
Asistentu je tudi že postal znatno nižji niv6 pričakovanj, ki jih ima do svojega materiala. Vendar ima že prakso v tem, da lahko po kratkem pregledu loči uporabljivo od trhlega. Zapazi takoj, kaj je spisal kak reven blaznež, kaj izvira od trgovca blaga zelencev Meyerja, ki bi rad končno poslal umetnosti enkrat nekaj »narodnega«, in kaj pošilja morda kak nadarjen avtor izmed naraščaja.
»Idealist« izgine v njegovi aktovki, da ga bo doma požiral kot pribpljšek pri »Pestri večerni godbi«.
Uspeh čitanja je frapanten.
Opolnoči splaši ubogega dramaturga po telefonu iz postelje, in glas asistenta je ves razburjen: odkril je genialno veselo igra:
»Idealista«.	(Dalje prihodnjič.]^
stran в. — štev. 18.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, S. marca 1943.
Ш dem Kreise Stein
stein. (Gaufrauenschaftalelterin na obisku.) Ob sprejemu prvih žen v Deut-sches BYauenwpk je obiskala Gaufrauen-schaftslelterln žene Ortagruppe Stein in je govorila dopoldne Kreisstabu Frauenachafte v okrožni hiši, popoldne pa na dveh zborovanjih 600 ženam v Kamniškem domu, kjer so jim IzročlU članske Izkaznice des Deutsches Frauenwerkes.
Stein. (Velika dobava copat.) Ravnokar so prišle prve pošiljke copat za naše vojake. Ortsgruppe.Obertuchein je napravila 126 parov, Ortsgruppe MOttnig 110 In Ortsgruppe Stelner Feistritz 90 parov copat. V šivalnici v Steinu pridno delajo, da napravijo čim več za fronto in domovino.
Domechale. (Dan DA F.) Ta dan зе je začel z razniim obiski obratov Kreisobmanna Huemerja in njegovih sodelavcev. Popoldne se je viAll v Ortsdienatstelle ob prisotnosti Ortsobmanna razgovor z Walterji krajevnih obratnJkov, trgovcev In gostilničarjev, pri čemur sK> posebno obravnavali uvedbo akordnih mezd in nagrad v raznih panogah trgovine In vprašanja glede vajencev. Pri sledečem zborovanju z Betrlebsobm&nnerji so poročali ti o vprašanjih obratov In o raznih težavah, ki se pokažejo pri vsakodnevnem delu. Krelsobmann je dal pri obeh razgovorih možem smernice za njihovo bodoče delovanje. Nato je bila govorilna ura za vse člane DAF. Za zaključek je bil zvečer apel DAF za krajevne In obratne sodclavce DAF kot tudi za vse BetruiebsfUh-rerje, na katerem je govoril Krelsobmann posebno o totalni vojni zaposlitvi In Iz te na-rastllh dolžnostih z ozirom na vodstvo ljudi, skrb za ljudi, Izobraževanje v poklicu In oskrbi KdF.
Holm. (Izročitev Ortsgruppe Holm NSDAP novemu Ortsgruppen-le Iter ju.) Dne 16. П. 1943. je bila Izročena Ortsgruppe Holm NSDAP v šoli v Holmu novemu OrtsgTuppenlelterju Rebernigu. Krelslelter P11 z se je zahvalil odhajajočemu Ortsgruppenleiterju nadučitelju Z e i c h e n u za njegovo požrtvovalno delo, s katerim je Ustanovil to Ortsgruppe. Krelslelter je Se Izvajal, da gre odhajajoči Ortsgruppenleiter k vojakom In da so preprečili vojaki nemške oborožene sile s svojim junaštvom, da niso boljševiške tolpe preplavile dežele. Ob koncu je Izročil Krelsleltfer odhajajočemu Ortsgrup-penlclterju zahvalno pismo Gaulelterja. Ortsgruppenleiter Zeichen se je zahvalil polnošte-vllno zbranim sodelavcem stranke In KVB za njihovo požrtvovalno delovanje In jih pozval k nadaljnjemu delovanju. Novi Ortsgruppenleiter je obljubil Krelsleiterju, da bo vse storil, da se Ortsgruppe Se nadalje spopolnjujejo In da bo Izpolnila zadane naloge. S trikratnim >Sieg-Helk našemu FUhrerju se je zaključila vtisov polna slovesnost.
UttaL (Sport.) Prejšnjo nedeljo, 21. februarja, se je pri nas odigrala nogometna tekma Trifalla proti Llttai. Igrali so dobro; možtvo Iz Trlfaila se je zelo trudilo, preprečiti pa le ni moglo, da so domači zmagali a 4:1.
Wodltz. (Pogreb splošno priljubljenega posestnika.) Dne 24. februarja 1943. jo moral žrtvovati svoje mlado In plodonosno življenje 35-let.ni posestnik Alois K®setz iz Sela, Zapustil je nenadoma In za vedno užaloščeno vdovo z dvema malima otrokoma. Bil je v svojem življenju vzor pravega, pridnega kmeta, ki nI poznal oddiha. Živel je le za svojo družino, poglobljen v svoje delo, kakor malokateri kmet. Pogreb nesrečne žrtve eiB je vršil dne 26. februarja 1943. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazala oblina udeležba pogrebcev.
Wodltz. (Zborovanje kmetov.) »Pred kratkim se je tukaj vršilo veliko kmečko zborovanje. Predavatelj Burgstaller je prisotnim obrazložil, kako se mora gospodariti in obdelovati kmetija, da se čim več pridela. Končno je povŽ'el besedo tudi KrelsbauernfUhrer Vlntler, ki je prisotne pozval, naj se ne dajo zapeljevati od raznih prekupčevalcev, oziroma naj opustijo prodajanje svojih pridelkov na črno. Dvorana, v kateri se je vršilo zborovanje, je bila polno zasedena.
St. Martin bel Uttai, (Veliki apel KVB v Ortsgruppe.) V Ortsgruppe se je vršil pred dnevi velik apel vseh sodelavcev, na katerem je govoril Ortpgruppenlelter Pg. L. WeiB o naclonalsoclallzmu ali komunizmu. Po predavanju, ki so ga vsi nagradili z odobravanjem, je podal smernice za nadaljnje delo sodelavcev v sedanji totalni vojni. Apel se je zaključil s eplošnlm razgovorom, Isto popodne se je vršil tudi apel za dekleta, BDM In HJ. Govorila jim je GruppenfUhrerin o delu, ki ga mora Se Izvršiti mladina v tej vojni in je podala nadalj-
nja navodila In odredbe za HJ. Frauenschafl posluje neumorno dalje ter so se sestale te dni, da Izdelujejo copate za ranjene vojake. Pri tej priliki so se razgovarjale žene tudi o Izgo-tovitvl daril za bolnišnice. FrauenfUhrerin Karllne Robaus jim je vse pojasnila in jih pozvala, da pridno sodelujejo.
St. Martin bel Uttai. (Nekaj veselih u r.) Nedavno so predvajali v dvorani KVB film. Predvajal se je veseli film »Pregrešna vas«, pri katerem so se gledalci Izvrstno zabavali H koncu Je pokazal Izvrsten čarovnjak svoje umetnosti z igralnimi kartami, svilenimi robci, ki nastajajo iz nlčesa In še veliko drugih čarovnij. Znal je zabavati In osupljevatl prebivalstvo z zelo posrečlnlml Iluzijami.
Morautsch. (Po'žar.) V nedeljo okrog 2i2. ure je začelo goreti pri posestniku Michaelu Schlleber iz Moriiutsch. Ogenj je zajel v najkrajšem času velik hlev in še večje gospodarsko poslopje. Priskočila pa je na pomoč v Mo-rftutsch se nahajajoča policija, ki je ogenj lo-kalizlrala, ter obenem rešila z veliko požrtvovalnostjo tudi vso živino.
MoHlutech. (Nezgode.) Sinova gostilnl-čanke Frančiške Vesel sta se ponesrečila. Stanislav je padel s kolesa ter se občutno poškodoval po obrazu In vratu. Gottlieb pa si je zvll nogo ter se zdravi v Gallenfelsu.
Brez prestanka d r dia j o stroji V veliki šivalnici neke oblačilnice zračnega orožja napravljajo žene in dekleta brez odmora dele uniform.	PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Kulbe, Sch., M.)
Aus dem Hreiie Krain&urg
Krainbur^. (Me stna straža.) Raz mestne hiše v Kralnburgru se vije v lahnem pomladanskem vetru zastava s Hakenkreuzom. Meščani se zvedavo povprašujejo po vzroku. Naenkrat prikoraka od železniške postaje po mestnih ulicah strumna četa stražnikov In se ustavi pred županstvom. Iz urada Je prihltel župan Pg. Frledrlch M 6 r t h v spremstvu Ortsgruppenlelterja Pg. Klescha. V svojem pozdravnem nagovoru četi Je župan posebno povdarjal pomen mestne straže v Kralnburgu ter JI naložil odgovorno dolžnost, katero ima straža v smislu nemškega reda vestno, strogo, pravično in hkrati ljubeznivo napram prebivalstvu izvrševati. Po trikratnem Sieg-Hell FUhrerju Je straža odkorakala v odkazanl jI prostor, mesto Krainburg pa se bo oddahnilo, ker pričakuje, da bo ponoči deležno večjega miru kakor dosedaj.
Kr.4inburg. (Matijev dan.) Dasiravno je do Gregorja še skoraj tri tedne, že žgoii v ranih jutranjih urah črni ženin kos In vabi družico v svate, široko se Šopiri in požvižgava v vrhu drevesa s svojim. Se od mraza hripavlm glasom. Po grmovju se preletava rdeča taščica In a strahom cvrčl vzhajajočemu soncu v pozdrav. Slnica, prva znanllka spomladi cicl-
fujca po sadnem drevju in obira Se zadnji mrčes izza drevesnega lubja. — Izvanredno toplo sonce Je že precej visoko na nebu In blagodejno obseva naravo na zemlji. Njegovi gorkl žarki so izvabili že nebroj raznega cvetja iz zimskega spanja. Teloh Je prvi dvignil svojo premraženo glavico, trobentlca trobenta v ustih mladine bližajoči se spomladi v pozdrav. Zvonček prešerno pozvanja mimoidočim svojo pomladansko pesem. Zlati lapuh noče več dremati, kot cekin v rosni travi se svetlika. Ma-čice po grmovju že zaspano lezejo iz svojih rjavih kožuščkov. Vso to prvo prebujajočo se naravo pa obletavajo predrzni metulji cltrončki In beU cltrončki. Zgodaj so se zdramili, kaj ne ? Po sončnih robeh posedajo upokojenci, po stezicah prepeljavajo mlade mamice svoje kri-čače, bosonogi otroci nabirajo cvetlice in režejo mačice. Tak je bil v Kralnburgu Matijev dan leta 1943.	—C.
Polland b. Laak (Obisk Krelslelter-J a.) Na vožnji skozi Poljansko dolino je obiskal Krelslelter K u B tudi Ortsgrupipe POlIand. Krelslelter je opominjal Politische Leiter za še večje sodelovanje v Ortsgruppi. K sprejemu je priSla tudi šolska mladina, ki je pozdravila Kreislclterja s prvimi pomladanskimi cvetica-
Kako se izvrši zglasilna dolžnesi?
Vprašalne pole Arbeitsamta - Kaj je treba navesti?
v sobotni številki, z dne 27. februarja 1943., smo poročali najvažnejše o oklicu za delovno službo. Sedaj sporoča poročevalska služba nemških časopisnih založnikov Izvršilne določbe, po katerih se mora Izvršiti oklic.
Uvodoma se opiše Se enkrat krog oseb, potem se pa glasi; Popis ,kl naj bo do 15. marca 1943. Izvršen, se tako izvrši, kakor je pač okrajni položaj, po skupinah, na primer po začetnih črkah rodbinskih Imen ali po starosti ali po poklicnih vidikih. Ker so v zdravstvu oproščeni zglaeitve samo moški In ženske, kateri tukaj samostojno Izvršujejo svoj glavni poklic, se morajo pod siceršnjimi predpogoji zglasltl tudi možje In žene, «kl v zdravstvu Izvršujejo nesamostojno poklic, na primer pomočnica zdravnika, ki je bila pri njem zaposlena ob terminu samo poltedensko. Pri Šolarjih se nanaSa oprostitev od zglasllne dolžnosti samo na učence in učenke, ki obiskujejo kako javno ali priznano zasebno SoIo za splošno Izobrazbo (srednja ali višja šola). Potemtakem se morajo zglasltl učenci In učenke strokovnih Sol, n. pr. trgovskih ali rudarskih Sol, In tudi vseučlllžčnlkl In dijaki siceršnjih visokih Sol.
Za zglasitev se mora izpolniti vpraSalna pola, ki se dobi po oklicu pri vseh Arbeltsamtlh ali njihovih podružnicah, na deželi pa tudi pri županu ali siceršnjih krajevnih uradih.
Poleg osebnih podatkov je na vprašalnl poli v glavnem navesti: število In starost v gospodinjstvu živečih otrok, število hišnih pomočnic, če je tačas poklicno zaposlen, kot kaj in pri kom, čas dela dnevno ali tedensko, če je bil prej delal poklicno, kot kaj, pri kom in kateri
čas, zakaj je opustil zadnji poklic, Ce ima delavsko knjižico ,če se tačas p<rfcUcno izobražuje in za kateri poklic, če je bil že prej poklicno izučen, kot tudi način šolske Izobrazbe. Tudi častno delovanje v javnvn življenju se posvedočl glede načina in dobe, n. pr. pri Deutsches Rotes Kreuz, pri Relchsluftschutzbundu ali pri NSDAP, njenih oddelkih In priključenih zvezah kot tudi pri drugih socialnih organizacijah. Pri vsem upoštevanju tega častnega delovanja je pač samo po sebi umevno, da so tudi te moči dodatno na razpolago vojni delovni službi, v kolikor že niso v resnici popolnoma zaposlene.
Na koncu vprašalne pole lahko prosto Izbere vsak zglasilnl obveznik tri temeljne Izjave:
1.	Stavim se Arbeltsamtu za delovno službo v vojnem gospodarstvu na razpolago.
2.	Stavim se Arbeltsamtu za delovno službo v vojnem gospodarstvu na razpoltgo pod sledečimi pogoji (n, pr. poldnevna zaposlitev, zaželeni način službe, oskrba otrok).
3.	Moji delovni službi v vojnem gospodarstvu nasprotujejo sledeči razlogi, za kar prilagam sledeče priloge.
Izrecno se mora poudariti, da se IzvrSl najprej samo oklic In oddaja vpraSalnih pol. S tem Se nI odločeno, če in kdaj bo dejansko pritegnjen posamezni zglasilnl obveznik. Ar-beltsfimter so pooblaščeni, da kolikor mogoče uvažujejo In preiščejo upravičene želje načina službe, v koliko se lahko upoštevajo osebne razmere ali pridržki. Pri navedbi bolezni ali bolečin se IzvrSl v slučaju potrebe preiskava po zdravniku Arbeitsamta.
ml. Nato se je napotil Krelslelter s svojim spremstvom v odstranjeno Ortsgruppe Afri-ach, kjer je govoril na javnem zborovanju.
Zwi8chenwiis|crn. (Pu stna zabava z m malčke.) Pod vodstvom ženske skupine Je bila preteklega tedna prirejena v ljudskem domu Ortsgruppe otroška predpustna zabava. Posebno veselje pa je navdalo deco, da je dobila raznovrstne pustne krinke ter v Istih do-prinaSala medsebojne Igre. Voditeljica ženske skupine z učiteljicami pa Je preskrbela, da ao otroci dobili malo zakusko ter pustne krofe. Prireditev si je ogledal tudi Ortsgruppenleiter Pg. Bacher. — šolski učenec 5. razreda E. Ko-gowschek si je med odmorom pri igri zlomil nogo, ter se nahaja v domači negi. — V nedeljo se uprizori v ljudskem domu fllnuka predstava »Frau Six ta«. — Prve ptice selivke naznanllke spomladi so se že pred tednom vrnile ter urno odletavajo k napravljenim zabojem. za gnezdenje.
Kreli Radmannidorf
ABUng. (Spominsko slavje za Ho r s t Wesselom). Dne 24. februarja 1943. ee je vršilo v klnski dvorani strankinega doma spominsko slavje ob obletnici smrti Horsta We#-sela. Slavja so se udeležili vsi oddelki stranke, odposlanstva vojaških In civinih uradov, kot tudi večina nemAkega prebivalstva. Po rekih pripadnikov SA in skupnem petju	boj-
nih pesmi pokreta, je govoril Qrtsgruppen-leiter dr. Klein, čegar govor »o sprejeli'M velikim navdušenjem. Govornik je hvalil velike zasluge Horsta Wessela za naclonalsocia-Ustlčen bojni pokret, ki je našel svojo cenitev v njemu posvečeni pesmi.
Wocheiner Feistritz. (Popoldanska prireditev Frauenschafte.) Pred kratkim se je vršila v gostilni Mum v polno-zasedenl dvorani prijateljska prireditev Frauenschafte. OrtsfrauenfUhrerln Je pozdravila Kreisf rauenschaftsfUhrerln Kronthaher. Ta Je lepo govorila o delu in položaju žene v vOJnl.
Odloki o železniških ImenovanP na Gorenlskem
Pri splošnem razgovoru z vsemi predstojniki uradov nemških državnih železnic na Gorenjskem Je izročil uradni predstojnik obratnega urada Afillng Pg. dipl. Ing. Josef Dultinger v učni sobi postaje AQling sledečim uslužbencem odloke o imenovanju, ki jim jih je podelil FUhrer. Imenovani so bili asistent državnih železnic Ernst Kafer, postajenačelnlk postaje Jlrsche-Mannsburg za tajnika državnih železnic, asistent državnih železnic Kari Haider, postajenačelnlk postaje Lengenfeld-Melstern za tajnika državnih železnic, tajnik državnih železnic Franz R e i n d 1, postajenačelnlk postaje Wocheiner-Vellach In Wochelner-Ulamm za višjega tajnika državnih železnic in ap. R. I. Ferdinand S c h e e r, učitelj v taborišču za šolanje obratnega urada ABUng za Inšpektorja držaTOlh železnic. Svetnik državnih železnic dipl. ing. Josef Dultinger Je imenovanim čestital in jim izročil tudi pozdrave predsednika ravnateljstva državnih železnic v Villachu.






Preusmeritev h avb i črte baterije Vsi topničarji morajo poprijeti, da zamrznjeni top spravijo v novo smer.
,(PK.-Aufnalime; Eriogaberichter BeiOd, Atl., М.Х
Na poizvedovalni vožnji v Tuniau gredo aemSki okcpnjaki preko utrjene postojanke na tamoSwi fronti.
(PK.^ufnahme: Kriegsberichter Trosekke, ттн,^
Sr»đa, S. тагеп 1943.
KABAWA4KKN BOTE
Str«n 7. — itev. le.
Pridelovanje oljevitih rastlin
(Dalje in konec.)
.	pa si oglejmo posamezne koristi, ki
jln sončnica nudi. Najpreje bi opozorili na to 'astllno čebelarje. Ko bi ti slutili, kako oiedovita je sončnica, bi gotovo drugače ravnali z njo, v velikem številu bi jo sejali po krajih, kamor bi zahajale njihove čebele na P*io. Povdariti je treba, če bi sončnico v toliki meri sadili kot koruzo, bi »niele čebele v mesecu juliju in avgustu t. j. tik pred ajdovo p a 8 o prav bogato, če ne bogatejšo pašo kot na ajdi sami. Tudi kar se tiče voska, sončnica nI na zadnjem mestu, ampak na prvem. Vsak čebelar se o tem lahko prepriča •am ob času njenega cvetja, kako se tare na njenih cvetovih pridnih čebelic.
ТшИ kokolarjl bi prišli pri sončnici na DA #voj račun, ko bi jo gojili v zadostni meri, In bi od nje prideloval seme, ki je izvrstna plfia za kokoši. Kajti seme sončnice je oljevito, kar zelo pospešuje nesen je jajc pri kokoših, 6# tem krmimo sončnično zrnje. Mimogrede omenimo, da se še domači zajci dobro počutijo in se Izdatno debele, če jim pokladamo obilo tega zrnja.
Za ljubitelje ptic pevk nI prlpravnejšega kimllnega materiala v hudi zimi, kot je seme ■onAnlo. In koliko Imamo koriati, zlasti pri ■adnem drevju če pozimi podpiramo s krmljenjem ptice pevke, ki uničijo na milijone sadnih škodljivcev. Ali nI to te samo na sebi velika korlat T našem narodnem gospodarstvu?
Tudi pri prašičereji bi prišlo sončnično seme do upoštevanja, če bi ga v zadostni meri pridobivali In ga pokladali kot dodatek k drugi krmi kot repi, pesi, korenju 1. dr., nuneeto dragih oljevltlh tropin.
Ik semena eončmlce dobivamo tudi olje, katero nam pr»v dobro služi tudi za prehrano, kar sa sedanji vojni čas tudi nI brez pomena. Olje eončnlc baje tudi služI slikarjem pri na-
jnaie	navitm
Kot #e je sporočilo na pokrajinskem zborovanju za. obratno predlaganje v Sacbenu, le prihrani z od nekega mojstra predlagano spremembo preizkušnja nekih delov elužečih letal mesečno 1 milijon litrov pogonskega materiala, potem ko so vee letalske tovarne vpeljale radi predpisa ta postopek. Danes шр le v Sachsnu samem prihranili po obratnem predlaganju daleko preko sedem milijonov delovnih ur.
Blvll ddtavn! tejntk v severnoameriškem finančnem ministrstvu Carl Devey Je predložil načrt za ustanovitev mednarodne banke, ki ijaj Izvaja skupno z mednarodnim kartelom obsežno kontrolo nad vsemi veljavami In surovinami sveta.
V Nemčiji Akoro nI večjega gospodinjstva, ki
ne bi gojilo domačih zajcev. Lastniki pogosto tekmujejo za rase. Samo o kakSnem rodovniku domačih zajcev doslej nismo ničesar slliall. Pa tudi tega hočejo sedaj vpeljati in to Je priznanje za gospodarski pomen, ki ga imajo domači zajci. Zato se Je že vršilo državno zbiranje v Leipzigu. Kdor Je hotel za svoj rod doseči najvišje število izbornih številk, Je moral dokazati 30 prednikov. Vsi rodovi Iz Nledersachsna. ki so Jih pripeljali na izbiranje, so izpolnili pogoje za rodoVnlk. Državna razstava je bila obiskana od 251 rodov s po Šestimi plemenskimi zajci.
Reval»kl zavod za industrijsko preračunavanje je preizkušal uporabnost morskega močvirja za umetna gnojila. Bilo je ugotovljeno, da se lahko Izvrstno uporabijo obsežna močvirja na estonski obali za umetna gnojila. Iz prevoznih ozlrov ga bodo uporabljali zaenkrat samo v neposredni bližini najdišč.
- V bodoče se bo prodajalo damsklh klobukov
le najpotrebnejše. Cene morajo biti nižje kot dosedaj, najvišja cena pa redoma sme znašati 40 RM. Dražji klobuki bodo glede cene točno preiskani. Klobuki, ki stanejo do 26 RM, morajo biti v izložbah točno in vidno označeni.
rejanju njihovih umetnin. Mieta (t. j. iztisnjena) zrnja dajo izvrstne tropine, ki so tudi dobra za krmljenje goveje živine.
Seme pa ni edino, e čimer nam koristi sončnica, ker tudi steblo se da porabiti. Če se baje s sončničnimi stebli tako postopa kot z lanenlmi, dobimo od njih tanka in fina vlakna, trdna in trpežna, katera spominjajo nekako na svilo. Morda bi se dala stebla sončnic uporabiti v papirnicah za Izdelavo papirja, kar bi tudi ne bilo brez pomena za narodno gospodarstvo. Ce pa porabimo stebla sončnic za kurjavo, Imamo tudi pri tem nekaj koristi. Edina slaba stran sončnice je njeno močno štorje oziroma njene goste korenine, ki bi nas utegnile ovirati pri oranju, pa tudi tu bi se dalo pomagati s tem, da bi pri pobiranju stebel v Jeseni izruvali obenem tudi štor s koreninami vred ter korenine z malo ročno sekirico takoj na njivi obsekall. Prst, ki ■e nahaja med temi koreninami, je zelo rahla In rodovitna. Zeleni, pa posušeni listi v reza-nlco zrezanl In z otrobi ssnešani, so ižvrstna Vlaja za molzne krave.
Oflkrbovanje sončnic Je prav tako kot Je oskrbovanje ostalih okopavin zlasti koruze. Ker Je pri saditvi in obdelovanju koruze postopati ravno tako kot pri sončnici, bi bilo priporočati, da bi ti dve rastlini sadili skupno. Ako sejemo sončnice same zase. Jih je sejati v vrste, ki naj bodo do 60 cm narazen v vrstah samih pa 40 do 30 cm narazen. Za 1 ha. je treba v tem primeru po 25 do 30 litrov semena. Sončnice okopljemo dvakrat In nazadnje jih še prlsujeano. Sejemo Jih koncem aprila ali v začetku maja, ko se nI bati
poznih elan. Dozor« pa v septembru. Pri spravljanju najpreje porežemo glave, jih dobro posumimo In potem oružlmo ali Izluščimo.
Kakor vidimo, Je med tu navedenimi olje-vitimi rastlinami, najbolj koristna sončnica, ki пал1 nudi vsestranske koristi. Skrajni 4as bi že bll, da bi se паД1 kmet j« še bolj zanimali zanjo In Jo v večji meri pridelovali.
J. N., Gorenjsko.
Olmoua »ihada
SednJ se bodo l/.obrHJtevall tudi lltavski kovači v Reichu. V nadaljevalnem tečaju bodo Izpopolnili svoje podkovsko znanje in bodo prevzeli po vrnitvi iz Nemčije vodstvo pod-kovsklh tečajev v Lltauen.
V Smolensky je bila pred kratkim otvorjena vojaška ustanova za pospeševanje poklicev. Mnogo vojakov obiskuje tečaje za obrtnike, trgovce, tehnike, poljedelstvo In splošno Izobrazbo, ki se zaključijo z rokodelskim mojstrskim Izpitom ali splošnim zrelostnim izpitom. Mnogo priglašenih nI bilo sprejetih radi prenapolnjenosti. Tako je tudi Smolensk dobil »vojaško univerzo«.
Oeneralbezirk Bela lUisIja je zavzemala že vedno poseben položaj v proizvodnji vžigalic, kajti povečini z nemškimi stroji opremljene tovarne so dajale skoro polovico celokupne proizvodnje vžigalic v Sovjetski uniji. Ta tovarna napravi sedaj dnevno dvatlsoč zabojev s po tisoč škatlicami vžigalic. Lahko se pa proizvodnja še bolj poveča.
PeU vodstvom Edgarja Klltscha, ki deluje na berlinski državni operi, so igrali vprvič v mestnem gledališču Lltzmannstadta opero >To8ca«.
Iz vseh krajev sveta
Met cMlne uprave v ElnaMu je Izdelal odredbo o nemekih Imenih v Eliusu, po kateri doba vee osebe nemške krvi, ki Imajo v ElsaJiu ivo-je bivališče all se tam običajno sadriujejo — nemAka Imena — rodbinska in krstna Imena, Ce 80 bila njihova Imena potujiena ali nl»o bila v deželi v rabi. Po odredbi veljajo za potuj-čena taka očivldno nemška imena, ki se plSejo na način plaave tujega jezika. Odredba določa nadalje, da morajo spremeniti ravno tako kot ElslUserji svoja imena državni pripadniki ш tujimi imeni, ki se stalno naselijo v Elsassu. To pa ne velja za državne pripadnike, ki Imajo hugenotaka imena, z Izjemo onih Francozov, katerim je bilo dovoljeno, da ostanejo v Elsassu kot del mešanega zakona.
Pripadniki Hitler Jugcnda v starosti od 10 do 17 let so v Goslarju javno pozvali vse bolne, stare in pomoči potrebne rojake, da jim v slučaju potrebe pomagajo. Opravljali bi nakupe, sekali drva, nosili premog In vršili druga opravila. Na enak način hočejo pomagati vojakom, če potrebujejo pomoči.
Laneki februar otvorjena zbiralnica ženskega mleka v Essenu ima zelo razveseljiv letni uspeh. Od 456 dajalk ženskega mleka zbrana količina je znesla skoro 4000 litrov mleka, katerega so porabili predvsem za dojenčke in prezgodaj rojene v mestni otroški kliniki.
Schleewlg-HoUt«ln, eno Izmed naših najboljših agrarnih ozemelj, je na čelu vseh nemških Gauov glede pridelovanja presnga masla. Oddaje mlekarnam so se Izredno povečale s prihranitvijo polnovrednega mleka v domačem gospodinjstvu in pri vzrejl telet. Radi tega so preteklo leto pridelali nič manj kot 13.500 sto-tov presnega masla več. To odgovarja letni potrošnji mesta z okoli 125.000 prebivalci.
Te dni M pripeljali v bolnWnloo Logetiira
dveletnega otroka nekega jutlandskega vrtnarja, ker Je otrok požrl brivsko rezilo. Rentgenska slika, je to potrdila, pokazala Je pa obenem, da je otrok rezilo, predno ga je požrl, na drobno razdrobil z zobmi, dejstvo, ki Je pomagalo rešiti življenje bolnika. Z odgovarjajočo dieto se Je posrečilo, da so lepo Sli mnogi relativno majhni koščki rezila skozi vse prebavne organe, dokler se nI Izčistlla življenjskonevar-
na hrana naravnim potom, ne da bi pustila kake praske za seooj.
Da poklicno zaposlenim kupovalkam nI treba čakati in da se delo v prodajalni olajša, je pritrdil nek trgovec z živili pred prodajalno zakleni jlv poštni nabiralnik z napisno desko, na kateri se pozivajo poklicno zaposleni kupo-valci, da pismeno naročajo in ta naročila vržejo v nabiralnik, če se blago zjutraj naroči, se dobi pri blagajni proti napčilu In oddaji živilskih nakaznic še Isto popoldne, čf se pa naroči popoldne ali po zaprtju trgovine, pa naslednje dopoldne. Na ta način potrebuje kupo-valec le nekaj minut, da odnese blago In trgovec lahko pripravi blago v času, ko nI strank Ui s tem prepreči prerivanje v večernih urah.
Milijonar s tedenskim dohodkom 86 kron živi v švedskem mestu Upsala. Ta ubogi milijonar je opekamlški delavec, ki je po dolgoletnem procesu dobil težbo za dedščino milijon kron. Ker se bo zategnilo Se eno ali dve leti, preden bo dedščina radi raznih zapetljajev Izplačana, mora srečni dedič dotedaj preživljati svojo družino s svojo majhno tedensko plačo. Edino zabavo Ima do tedaj od svojega bogastva, da prebira prošnje, ki jih prejema.
2ena nekega poljskega delavca v vasi Arraga de San Servan pri Bajadozu Je te dni porodila petorčke. Po normalnem porodu prvih štirih otrok je bilo pri porodu petega potreba klrur-glčnega posega, toda spretnost In znanje zdravnikov sta rešili življenje otroka. 2ena Je umrla štiri ure potem na posledicah operacije. Ostali Štirje otroci tudi niso bill sposobni za življenje, kar se je lahko pričakovalo že iz teže novorojenčkov, ki je znašala povprečno SOD gr pri povprečni dolgosti 16 do 20 cm. Telo in udje 80 bili popolnoma normalni. Trije otroci 80 bill dečki, dve po deklici. 31-letna mati je v 12-letnem zakonu že prej porodila 7 otrok.
Vojno minlstrtiivo v VVashlngtonu objavlja, da služi v ameriški vojski več kot 450.000 črncev.
Delovni minister Bevin je sporočil v Spodnjem dolu na vprašanje, da znaša število oseb, ki so se branile opravljati vojno službo, trenutno 65.000 mo6 in 2500 žen. Potemtakem odpade na 10.000 mož 86 In na 10.000 žen 27 takih, ki se branijo opravljati vojno službo.
tfpor#!!! РОГОЈ:С1>Д|<ВС
Prvenstvo Karntna v boksu
v Klagenfurtu je bilo pred kratkim Izvedene
prvenstvo Gaua K&mten, ki je dalo sledeče *
v muSjl teži Je Kolleger (KAC) zmagal nad Tluchlerjem (KAC), v peresni teži je Hijdl (KAC) zmagal nad Woltschitschem II. Iz Kralnburga, v bantam teži pa je ostal zmagovalec Rom (KAC). Tudi lahka teža Je pripadla Klagenfurtčanu Jaltlerju (KAC), ki je zmagal nad Stesslom (KAC). V welter-teži Je zmagal ABlinger Supan, ki Je po 50 sekundnem boju Izločil Klagenfurtčana Drsko. V srednji teži je lanski Bereichsmelster ABlinger Aschman kot favorit dosegel prvo mesto. V izločilnih borbah je Aschmann premagal Wol-tschltscha (Kralnburg), Raslnger (Aflllng) pa Je Izločil Haasa Ц^). V finalni borbi je Aschmann gladko odpravil klubskega tovariša R^-singerja po točkah. V poltežkl In težki kategoriji sta postala Gaumelstra brez borbe Ba-loch (ABllng) in Oley (f^-Westland).
Supan In Kolleger nova Bereldismelstra
Po preclhofinih Izločilnih borbah so se v težki konkurenci plasirali Iz Kftrntna sledeči boksarji v finale: Kolleger (KAC) v peresni teži, Supan (ABling) v welter-težl in Baloch (ABlIng( v poltežkl kategoriji. Favorit in lanski zmagovalec srednje kategorije, ABlinger Aschman, je v Izločilnih borbah Izpadel proti Hermannu iz Brllnna.
V finalni borbi je Kolleger premagal po točkah BaBlerja Brlinna, Supan pa Je gladko odpravil Fw. Ratskyja (Leoben) tudi po točkah. Baloch Je nastopil proti Wiener Gau-meistru Zwazlu.
Prvaki Berelcha Donau-Alpenland za leto 1943. 80 torej postali; Peresna teža: Kolleger (IC&rnten); mušja teža: KochmanovUsch (Wien); bantam: KwasnlCka (Wlen); lahka: Walter (Wlen); Welter: Supan (Karnten); srednja: Hermann (Nlederdonau): pol težka; Zwazl (Wlen); težka Weldlnger (Wlen).
Zmaga Afilingerjev v hokeju
v Alilingu se je vršila prijateljska hokej tekma med domačih moStvom In moštvom. VSV Iz Vlllacha, ki se je končala z zmago domačih 4:1. Pri ABlingu j« igral kot gost KAC-ov Igralec Bellak.
oil it ueste?
4*to trcato loUohnt in iHtnule
prasvft* m ".tvUnMiH
Koliko spanja potrebujemo T
V zgodnji mladosti potrebuje človek največ spanja, pozneje pa vedno manj. Enoletni otrok mora spati povprečno 18 ur dnevno. S štirimi leti se skrči potreba po spanju na 14 ur, ISletni deček potrebuje samo še 10 ur spanja dnevno, da se njegov organizem normalno razvija. Odrasel človek mora spati dnevno povprečno 7 do 8 ur. Pozneje pa potrebuje Se manj spanja. Starim ljudem zadostuje že 5 do 6 ur spanja.
Skušnja pri Jedi
Pri francoskih kmetih naletimo še sedaj večkrat na prastaro šego, če je treba na kmetiji zaposliti novega hlapca. Preden se sklene pogodba, se prepriča kmet o tem, kako jž tisti, ki ga namerava zaposliti. Iz tega sklepa na sposobnost, kajti kmet pravi: če človek prehitro je, je pri svojem delu površen, če pa jč prepočasi, potem tudi počasi dela. Najboljši delavec je on!? ki zmerno hitro ј6.
Dr. F. J. Luka«
AnsKhneMcn! Anfbcwiihmit
^euf9(4i metho^i^eb uhd prahti^fh
^ 154. STUNDE
Wichtige Worter in gebr&uchlichen Satz-verbindungen.
1.	Bei einem Haar hatte ieh jetzt einen Unsinn gemacht.
2.	In diesem Geschaft kann man Haar-nadeln und Haarnetze kaufen.
3.	Der SchuB ist haarscharf an mir vor-beigegangen.
4.	Fiir diese feine Arbeit milssen Si# ein Haarsieb verwenden.
5.	Was Sie uns da erzahlen, ist wirklich
haarstraubend!
6.	Die Manner haben von einem gewissen Alter an meist einen sparlichen Haar-nuchs.
7.	Dieser Hund haart fiirchterlich aus; am besten ist es, man lalJt ihn scheren.
8.	Habgier ist auf jeden Fall ein Laster.
9.	Er packte seine wenigen Habsellgkeiten in einen Koffer und fuhr ab.
I'D. Da haben wir es! Hier ist der Fehler
in der Rechrung!
11. Verzeihung, haben wir noch welt bl» zum nachsten Ort?
12.	Wenn Sie auch das gesagt haben, so bat das nichts auf sich.
13.	»Soli und Haben« ist ein beriihmter Roman von Gustav Freytag.
14.	Vor diesem Kriege war Deutschland ein Volk von Habenichtsen.
15., Infolge des Steckbriefes konnte die Po-lizei sehr schnell dee Verbrechers habhaft werden.
16.	Der Habicht stiirzte sich in denHUhner-hof und holte sich ein kleines Huhn.
17.	Der Fleischhauer hackte auf der Hack-bank mit dem Hackbeil das Fleisch auseinander.
18.	Ich mSchte gerne zwei Roetbraten und ein Kilo Hsckfleisch.
19.	Die Feuerwehr ruckte mit Sprit««, Leitern und Hacken aus, um dem Brand Herr zu werden.
20.	Hacken Sie doch nicht immer auf diesem armen Madchen herum, es tut doch nur ihrt Pflicht!
21.	im Winter wird an die Klihe und Pferde neben Heu (luch H&ckmel ver-fUttert.
22.	In dieser Familie gibt es nur Zank und Hader.
23.	Es ist zwecklos, mit dem Schicksal zu hndern.
24.	Hamburg ist der schonste und groIJte Hafen des GroBdeutschen Reiches.
25.	Da es sich herausstellte, daG er un-schuldig war, wurde ег nach drei-tiigiger Haft entlassen.
26.	FUr Schaden, die aus Naturereignissen entstehen, 1st die Gesellschaft nicht haftbar.
27.	Aus der Hagebutt« kann man einen vorzliglichen Tee machen; er ist ge-sUnder als der schwarze Tee.
2$. Stark auftretende Hagelschauer haben leider einen groBen Teli der Ernte zerstGrt.
29.	Im Mittelmeer gibt es nur wenige Hal-fische. ,
30.	Was m^cheh Sie hier ? Sie mehen doch, ieh
werter;
ausharren — vztrajati, vzdržati Haarnadel (w) — lasnica Haametz (s) — mreža za lajse haarscharf — prav natanko Haarsieb (s) — žimnato sito haarstrSubend strahoten Haarwuche (m) — lasna rast Habgier (w) — lakomnost
Habscligkeit (w) — premoženje, imetek Habenichts (m) — nemanič habhaft werden — prijeti koga, zasačiti koga
Habicht (m) — kragulj Hackbank (w) — sekalnica Hackbeil (s) — sekača hacken — sekati Hacke (w) — sekira, tepača Hackfleisch (s) — sesekano meso Hader (m) — prepir hadern — prepirati se Hacksel (s) — rezanica hakeln — kvačkati Hafen (m) — pristanišče, luka Haft (w) — zapor, ječa haftbar — odgovoren Hagebutte (w) — Sipek Hagelschauer (m) — toča , Haiffisch (m) — morski volk, morski pes
Redenendungea
bei einem Haar (beinahe) — zft las j#
manjkalo, pa bi... skoraj da haben wir es — ga že imamo, evo ga! haben wir noch weit bis? — ali je še daleč do?
das hat nichts auf sich — to nič ne de »Soli und Haben« — »dolg in imetje« auf jemandcm herumhacken — piko imeti na koga
stran 8. — Štev. 18.
K/-RAWANKEN BOTE
Srpđa, S. msrea 1МЧ<
Bekcmnlmachung
Auf Grund der Verordnung des Chefs der Zlvllverwaltungr fUr die besetzten Geblete KArntens und Kralns Uber die Me'dung von Маппегп und Frauen fUr Aufgaben der Reichs-verteldlgung vom 13. Februar 1943 (Verord-nungs- und Amtsblatt StUck 2 Seite 8) haben aich alle M&nner vom vollendeten 16. bie zum vollendeten 65. Lebensjahr und alle Frauen vom vollendeten 17. bis zum vollendeten 45. Lebensjahr bis spStestens 15. M&rz 1943 zu melden, werin sle
1. a) am 1. Jtinner 1943 weder In abhKnglger BeschRftlgung standen, noch elner selb-st&ndlgen Berufstatlgkelt nachglngen, auflerdem auch Ruhestandsbeamte;
b)	am 1. Jftnner 1943 zwar in einem ab-hangjgen Arbeitsverhttltnls standen, de-ren Arbeitszeit jedoch wenlger als 48 Stunden in der Woche betrug;
c)	selbstKndige Berufstatige, die am 1. Jtinner 1943 keine oder nlcht mehr als 5 Gefolgschaftsmltglieder beschiUtlgten, vorl&ufig ausgenommen hiervon die Selb-stfindigen im Handel, Handwerk und Gastgewerbe.
J. Von der Meldepflicht slnd folgende Per-sonen ausgenommen;
a)	Ausiander (Schutzangehdrige, Protekto-ratsangehiSrlge und Staatenlose haben elch dagegen zu melden);
b)	Manner und Frauen, die in einem Bffent-llch-rechtllchen Dlenstverhaitnis stehen, sowie die zur Wehrmacht, zur Waffen-^^, zur Polizei und zum Relchsarbeitsdienst (mannl. und weibl.) Elnberufenen;
c)	Manner und Frauen, die mindestens eelt dem 1. Janner 1943 In einem Beschaf-tigungsverhaitnis stehen, dessen Arbeitszeit 48 Stunden oder mehr In der Woche betragt;
d)	selbstandige Berufstatlge, die am 1. janner 1943 mehr als fiinf Personen beschaf-
, tigt haben;
e)	Manner und Frauen, die In der Landwirt-schaft voll tatig slnd;
f)	Manner und Frauen, die hauptberufllch selbstandig Im Gesundheitswesen tatig slnd;
g)	Geistllche;
h)	Schiller und SchUlerinnen, die eine Cffent-liche oder anerkannte private, allgemeln-biidende Schule (Mittel- oder Hohere Schule) besuchen;
1) Anstaltapflegllnge, die erwerbsunfahig sind;
k) werdende MUtter sowie Frauen mit einem noch nicht schulpfiichtigen Kind oder mindestens zwel Klndern unter 14 Jah-ren, die im gemeinsamen Haushalt leben. 3. Die Meldung erfolgt durch AusfUllung einea Vordruckes. Dieser Vordruck 1st bei den Arbeitsamtern, deren Nebenstellen Oder den Ortsgruppen der NSDAP. zu beheben und nach AusfUllung bia spa-testens 15. Marz 1943 der fUr den Wohn-sitz zustandlgen Arbeltsamtsdienststelle zu Ubersenden. Eine peraOnliche Vor-sprache bel der zustandlgen Arbeltsamtsdienststelle hat erst Uber Aufforderung zu erfolgen.
Der Chef der ZlvUverwmltnng ftir die bpsetzten Oeblete KUintCP* und Kralns.
Objavo
Na osnovi naredbe Šefa civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške In Kranjske o zgla-eltvl mož In žena za naloge državne brambc z dne 13. februarja 1043 (Verordnungs- un( Amtsblatt StUck 2, Seite 8) se morajo zglasit V8l možje od dovršenega 16. do dovršenega 65 leta starosti in vse žene od dovršenega 17 do dovršenega 45. leta starosti najkasneje dc 15. marca 1943., če
1.	a) dne 1. januarja 1943. niso bill niti v od-
visnem zaposlenju, niti niso vršili samostojnega poklica, poleg tega tudi upokojenci;
b)	so bili sicer 1. januarja 1943. v odvisnem delovnem razmerju, katerih delovni ča« pa je znašal manj kot 48. ur tedensko;
c)	samostojni Izvrševalci poklica niso 1. januarja 1943 zaposljevall nobenih ali man kot pet uslužbencev, zaenkrat izvzeti od tega samostojni v trgovini, rokodelstvi. In goetilnlčarstvu.
2.	Od zglasltvene dolžnosti so Izvzeti sledeči
a)	inozemcl (zaščitni pripadniki, pripadnik Protektorata in brezdomci se pa morajo javiti);
b)	možje in žene, ki so v javnopravnem službenem razmerju, kakor tudi oni, k so vpoklicani k oboroženi sili in Waf-fen-H, k policiji In k državni delovn službi (moški In ženske);
C) možje In žene, ki se nahajajo najman Izza 1. januarja 1943. v taki zaposlitvi da znafa njih delovni čas 48 ur na te d en ali več;
d)	samostojen poklic Izvršujoči, ki Imajo od 1. januarja. 1943. zaposlenih več nego pet oseb;
e)	možje in žene, ki so polno zaposleni v kmetijstvu;
f)	možje in žene, katerih glavni poklic jc samostojno Izvrševanje zdravstva;
g)	duhovniki;
h)	učenci In učenke, ki obiskujejo javro ali priznano zasebno šolo za splošno izobrazbo (srednjo ali vlAjo šolo);
1) oskrbovanci v zavodih, ki so pridobitno nesposobni;
k) bodoče matere in žene z enim Se ne Šoloobveznim otrokom, ali najmanj dvema otrokoma pod 14. letwn, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
3.	Zglasitev se izvrši z izpolnitvijo obrazca Ta se dobi pri Arbeitsamtern, njegovih podružnicah ali Ortsgruppah NSDAP. In mora po izpolnitvi odposlati najkasneje 15. marca 1943. za bivališče pristojni Arbeltsamtsdienststelle. Osebna zglasitev pri pristojni Arbeltsamtsdienststelle se izvrši šele na poziv.
Der Chef der ZUvilvemaltnng fttr die besetzten Oebtete Klimtfns Tind Krains.
Sedlarski pomočnik iSče primer.
zaposlitve. Naslov pri K. B. Krainbure.
107-a
Hlapca in deklo,
vajena vseh kmetijskih del, za večje pose-»tvo v okolici Villacha, sprejmem takoj. Lahko je tudi za-Dski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek K. B. Krain-burg pod „Pomlad 1943".
114-1
Mlinarja iKe valjčni mlin. Takojšnji nastop. Lepa plača. Ponudbe na pod r,Z»say\e" na K. B. Krainburg.
1-20-1
Verkauf von Tahnkwaren
Dam hlfhtriKe Upr.iiifsverfnhren fdr Tflbekwarpn nach Min-deet- iiii'l IKldiRtineniion knnn kUiiftin nur fUr AiKaretjen lici-behflltcn warden «'HlirPiirl eicli fUr die Ulirieen rabakwaren-Knttuiiii^n die Einftilirun? von Kentmpnecn lUr notwendiif erwieson.
IJntpp Aiifhphmie meinor HckannlmartniiiK vom 23. Dfir.pm-bfir lU't'i wenien ntiolisli'liond die lib 1. Mfirz 1948 hi* aiif Wider-nif utlltiuen ni'ZiiirsmilKlichktMten der deizeitli(cii Kniicherkarten mit verbindlidier WirltuiiK fiir den Wehrwirtsnhaffabezirk 18 (d. R. die rii'ifdi.iirane SalzbiirK. Pteierninrk. KHrnton iind Tirol-Vorariherij) nowie ftlr die fJebiole der Chef* der Zivilverwaltunsr In der Uiitersleiermni'k und In Olierkrain verfiffenflicht:
1.	/learetton;	, ^ , , , , ^
MmdostmnngA П Sttlok fUr 1 DnnnMHhpchnltt,	, . . . ^
IlftohFtmeniro <einscl\l Drnina) 12 StUck filr 1 Doppclabfchnitt.
2.	Žlanrren;
Sorten liiim Klelnverkaiifsnreia von-	. . _
Rpf. T bis Rof. in Festinence S StOok auf 1 Doppelahschnltt Rpf. 12 bi"« Rpf. 50 Kesimentte 2 StUck auf 1 Doppelabsclinitt (iMiMrldieUlii'h 12ei Virsrinier)
S. Zitfnrettpntnhnk:
Keslmenu.' . . 4. Pfelfenlabmk:
Festmoniio E. Slranetabak:
FpstrneiiKO . . e. Kautabnk:
FeKtmeiiKe . . 7. Sdinuiiriuhnk; Fe.4<nten>re
1 Pnket ftlr 50 g fUr 5 Doppelabechnltte
1 Paket ftlr 50 г ftlr 8 Doppelabechnitte
100 B ftlr 4 Doppelabsclinltte
4 Stangen fUr I Doppelabechnitt
50 e ftlr 1 Doppelahschnltt LanilFKwirlavhnftHaiiit f. d. Wehrwlrt«rhaft«be*lrk XVITI
Qani ElekCrowerkstlittaii
Ing. F. Oullnig, HIagenfurt
Pivci.elclorfar StraB« Nr. 4 • falafon Nr. 1823 Baui
rem
EleKtrische Kraftanlagan Freileitungen ucw.
E'eMrische Maschlnen, Motoren leder Art und вгбВе
SENF
Fabrik C.Wttne«r Klaainturl

Dopisi
Službe Išče
Složbo dobi
Hčem deklico za malo postrežbo v starosti 12 do 14 let. Najraje siroto. Ponudbe pod ,Krei» Stein' n» Karaw. Bote, Klagenfurt.
1181-1
Skladiščnika išče trgovina s premogom v Kla genturtu. Ko ko pisni potek živ lienja zaželen. Dopisi pod IW na Karaw. Bote Klagenfurt.
1084-1
menjam za seno. Pri „Poljancu", Krainburg, Sec-landstr. 43 (preje Primskovo).
128-6
Kupim športni otroški voziček. Paula Erschen, Ermern 4S, Laak an der Zaier.
101-7
Išče v najem
Mlad moški iiče meblovano sobo, iie mogoče s priložnostno uporabo kuhinje v Krainburgu ali Wartu. Dopise na K. B. Krainburg pod ,Soba'.
ia«-4
Prodam cca 1500 kg krmilne pese in kupim mlade praSičke. Ponud-na K. B. Krainburg pod „Menjava". 110-e
Kupim
Kupim otroiki feortni voziček. Danica Schubitz, Laak a. d. Zaier, Briickengasse IB.
113-7
Pozor gasilna društva! IV slučaju, da [imate za Vas neuporabljive gasilske cevi, ponudite iste — jos. lAdamitschu, Vr-varna - Seilerei,
Dom^chale, Oberki-ain.
1109-7
Prodam
Foto-aparat
prodam ali zamenjam za api-rat 10x15, Slavko Jerala bei Jug, Krainburg.
lie-(5
Prodam vodno turbino za manjšo vodo — 1000 RM. Naslov pri K. Be Krainburg pod „turbina".
121 -H
Krmilno peto prodam ali za-
liČe le za nakup; nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, lU, 24 ш 2B mm, B do IT cm, pararelno ah konično, iz iage ali trgovine v vseh kaKovoscnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Holz groGhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraUe, Babniibersetzung.
1083-7
Kupim otroiki Športni voziček! Anton Meglitsch,
NeumarktI, Fabrik „Peko".
116-7
( ospodična blon-dinka, šivilja, po imenu ,Rozalka' iz HI. Geista, ki se je peljala г omenjenim vlakom, prosi go-1 spod za naslov. Dopis prosim na K. B. Krainburg pod „Drugič".
2enitve
Kdo proda ali zamenja foto po-večevalnik. Lahko tudi Leica po večevalnik. Jo-hann Schumer, Krainburg, Hin-terhausgasse 9.
117-7
Kupim dvocevni daljnogled. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Daljnogled".
130-7
Mladenič, železničar, 26 let star, osamljen z lastno stanovanjsko biHo, želi takoj poročiti dekleta od 19 do 25 let, ki je vajena go spodinjstva in kmetskih del.Naslov pri K. Bote Krainburg pod „Vesela doma čija". 122-21
torbico X dentr' nico in gotovino ca. 800 RM ter legitimacijo in 2 Kleiderkarte, 2 krušne karte in drugo. Ker iem zelo revna in stara, poleg tega pa denar niti ena Kleiderkarta ni bilo moie, ponovno lepo prosim najditelja naj
najdene stvari vrne na K. Bote Krainburg, obdrži pa naj si 15U RM za nagrado.
125-22
Mladenič 20 let, ljubitelj planin, želi znanja s sebi enako gospodično, staro od 17 do 20 let, katera bi bila pripravljena poleteti z njim na pe-rotih ljubezni v raj sreče. Zenitev ni izključena, le resne dopise z zaželeno sliko na K. B. Krainburg pod „Srečna mladost". 123-21
V nedeljo dne 21. febr. sem zgubil na cesti Lahore do Unt. Feich-tinga Kennkarto, glasečo se na ime Leonh. Hafner, Weber, Mitten Feichting 66. Vrniti prosim proti ti nagradi na naslov Kennkarte.
129-22
Т^АлШомјл
•paren bei der Postsparkasee. Tšglich werden es mehr. Man erkennt die vielen Voiteile, die gerade das Post-tparen bietet
Einfach and beqnem
steht an alien Orten GroBdeuUchlands die Postsparkasse zur VerMgung.
DEUTSCHE'X' REICHSPOST
V nedeljo, dne 21. febr. popoldne sem zgubil na Jelenovem klancu v Krainburgu usnjeno rokavico- Najditelja prosim, da isto vrne proti nagradi 20 RM v trgovini pri Wutsdiarju za Johann Kollman.
103-22
Theodor RabHsdi
8t. Veit an der Sawe
KAFFEEeKun
Fabrik CWanger Klagnfurl
ESSIG
fabrik C.Wanger Klaaenfort
J In tiei'er Trauet geben wir die Nachricht, dali uns unsere liebe Mutter, GroUmutter, Schwester • und Tante, Prau
Antonia PrimosdiHz geb. Tsdiadcsdi
Bcsrtzeriii und Gantwirtln nach schwerem Leiden Im 73. Lebensjahre fUr Immer verlassen hat.
Die Beerdigung fand am Donnerstag, 25. Februar, um %11 Uhr vom Trauerhause aus auf dem Frledhof zu Hl.-Kreuz statt.
P r i s t a w, den 2. M&rz 1943,
In tiefer Trauer^Famlllen: Prlmoechltz, EIsneer, Globotechnlgg, Dr. Klcraont-BchitBch-TŠchadesch und Ubrlge Verwandtechaft.
Izgubljeno
Vse one odjemalce, ki игајз izposojene moje steklenice od piva in Sabesa pozivam, da jih nemudoma vrnejo, ker bom sicer primoran poiskati steklenice drugim potom. Ant,
Marteschitz, Zwischenwassern.
124-2:1
v (oboto dne .20, fcbr. okrog B. ure zjutraj lem v Krainburgu na cesti od Stare poke, po Jelenovem klancu do Polakd ■ tovarne zgubila črno usnjeno ročno
Razno
Ženska, ki j« v petek 6. febr. od 16 Ло 17. ure vzela v trgovini •ri Thalerju (Lu-.:ežu) v Laak •. d. Zaier denarnico z večjo vsoto je dobro znan« in opazovana. Ako nemudoma ne vrne k Thalerju, se _ bo
bo naznanila oblastvu.
119-23
Z* odgovore nt ogUie i« potreb« vedno priloiiti znamko гл odgovor, ker ro-mcjo vpraknj«, kjer ai plačin odgovor, v kol. Kar«w. Bote.
Oglasi v


Imajo uspehi
KMETIJSKA
POUEDELSKl STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR
ZADRUGA
Krainburg, Laak Wir bei Domsdtafe
»KOVINA«:-KRAINBURG
£isemvaren Xeietrntiia
Qiaswvatcn rftfeftleniiia
(forxeiian 2?orcelon
Xadie Saški
^arben i&arve
GROSS- UND KLEIN VERKA UP
PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO