IZHAJA OB PONEDELJKIH, LETO XIV SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJ L' 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA ŠTEV. tO DIN GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SOBOTA, 10. JUNIJA t961 ZVEZE DELOVNEGA LJ ŠT. 66 IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZN1K U D S T V A ZA GORENJSKO S skupne seje delavskih svetov podjetij Tiskamna in Inteks združenimi močmi večii uspeh »TEKSTILINDUS« — NAJVEČJE TEKSTILNO PODJETJE V SLOVENIJI — KANDIDATURA TOV. DUŠANA HORJAK A ZA GLAVNEGA DIREKTORJA ZDRUŽENEGA PODJETJA JE BILA SOGLASNO POTRJENA Kranj, 9. junija. — Danes je bila v veliki sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj prva skupna seja delavskih svetov tovarne tiskanega blaga Tiskanina in tekstilne tovarne Inteks. — Skupne seje se je razen 115 članov obeh delavskih svetov udeležilo tudi več gostov, med njimi predsednik OLO Kranj Jakob Žen, sekretar OK ZKS Janko Rudolf, predsednik OSS Andrej Verbič in podpredsednik ObLO Kranj Alojz Založnik. Sejo je pričel in pozdravil vse navzoče predsednik delavskega sveta Tiskanine, Janez Božičevič, nakar je predal besedo Dušanu Horjaku, ki je v uvodu dejal, da je ustanavljanje delavskih svetov povzročilo v svetu *pred leti velik odmev in da nam še danes mnogi zavidajo in oporekajo to najbolj napredno obliko delavskega samoupravljanja. In prav ta dolgoletna praksa to nenehno utrjevanje vloge delavskega samoupravljanja,, izredno bogate na materialnih, družbenih in drugih uspehih nas' opravičuje, da na današnjem skupnem zasedanju delavskih svetov Tiskanine in Inteksa svobodno razpravljamo in odločamo o nadaljnjem razvoju obeh podjetij. V nadaljevanju Je tov. Dušan Horjak poudaril, da je že sam začetek razpravljanja o razvoju tekstilne industrije v Kranju pokazal, da samo z združenimi močmi lahko uresničimo in zagotovimo perspektivni razvoj obeh podjetij. Vendar pa so bile potrebe dolgotrajne razprave, na katerih je sodelovalo najmanj 90 odstotkov vseh zaposlenih, da sta lahko delavska sveta dokončno sprejela predlog o združitvi. Prav gotovo pa je, da je treba imeti tehtne pogoje, je dejal tov. Horjak, ki opravičujejo združitev in na ta način v prvi vrsti vplivajo na ustaljenost osebnih dohodkov delavcev. Nadalje je treba stremeti za čim ekonomičnejšo uporabo vsem materialnih osnov, ker nam to lahko omogči hitrejše in smotrnejše izvajanje rekonstrukcije, predvsem v smeri avtomatizacije tehnološkega procesa. V svojem poročilu je tov. Horjak navedel tudi nekatere podatke, ki kažejo na to, da bo novo združeno podjetje Tekstilna industrija Tiskanina - Inteks, k skrajšanim nazivom Tekstilindus največja gospodarska organizacija tekstilne stroke v Sloveniji. Poročilo o organizaciji združenega podjetja je podal Ivo Kova-čič, nakar se je k razpravi prija- vilo več članov delavskih sveFov obeh podjetij in gostov. Kot prvi diskutant je podpredsednik ObLO Alojz Založnik dejal, da bo tek- stilna industrija s to združitvijo dobila nedvomno novo in drugačno obeležje v svojem razvoju. Marija Strajner iz Tiskanine pa je v svoji diskusiji poudarila, da ni bila skrb članov cbeh kolektivov ob združevanju samo to, kako bo z osebnimi dohodki, pač pa tudi to, kako se bo podjetje v prihodnje razvijalo, kako bo z investicijami in z nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Po razpravi so Slani obeh delavskih svetov soglasno potrdili združitev Tiskanine in Inteksa ter ne- katere druge sklepe, ki so s tem v zvezi. Potrdili so tudi sklep, ki določa, da ima centralni delavski svet 85 članov, ki se volijo ob rokih in na način, določen z zakonitimi predpisi tako, da se praviloma na 40 zaposlenih izvoli 1 član centralnega delavskega sveta. Ob koncu prve skupne seje delavskih svetov obeh podjetij so prisotni člani soglasno potrdil! j sklep, da se predlaga občinskemu odboru, da za glavnega direktorja združenega podjetja imenuje tov. Dušana Horjaka, dosedanjega di- J rektorja Tiskanine. Problemi obveščanja občanov na plenumu SjjZDL v Tržiču Najugodnejša rešitev - lokalni radijski oddajnik RAZPRAVA O RAZPISU OBČINSKEGA POSOJILA Preteklo sredo je bil v Tržiču plenum SZDL, na katerem j Ljubljane, kjer so njihovo zami- m raspravljali predvsem o nekaterih nastalih problemi ®J P??EV;. sedmt^ _ : . . ■____1 devanjih, bi bilo namreč moč na- občanov in predlogu, da bi za ureditev družbenih prostorov razpisali občinsko posolilo. Pred prehodom na dnevni red pa je zastopnik podružnice Zavoda za socialno zavarovanje obvestil člane plenuma o bližnjih zborih zavarovancev. Na plenumu so člani živahno razpravljali o tem, kako sprtčo vedno bolj razgibanega družbeno političnega dogajanja v komuni uspešno in pravilno informirati občane. Ta problem se je posebno zaostril prav zadnje čase, ker so pričele finančne težave resno ogrožati nadaljnje izhajanje komunalnega glasila »Tržiški vest-nlfc«. Zato je uvodoma član plenuma tov. Vlado Erjavšek podrobneje obrazložil stanje zavoda »Tr-žiški vestnik«, ki izdaja imenovano glasilo. Stroški izdajanja tega glasila so namreč tako narasli, da je nesmiselno računati s tem, da bi z razpoložljivimi denarmmi sredstvi list mogel še nadalje izhajati. Prav tako ni bilo mogoče zaradi nekaterih objektivnih težav, kakor jo poudaril tovariš Erjavšek, v listu obravnavati in podajat: problematiko tako, kakor bi bilo potrebno in je glasilo dobivalo na ta način vedno bolj tipično obliko informatorja, ne pa pobudnika in ustvarjalca določenega javnega mnenja. Kljub navedenemu pa je po sodbah nekaterih novinarjev listu le uspelo izvršiti dobršen del svojega poslanstva. Člani plenuma so ugotovili, da trzlfka komuna brez neke oblike obveščanja ne bo mogla ostati. Zato so dalj časa razmišljali o tem, dn bi postavili lokalni radijski oddajnik, ki bi potrebam te komune popolnoma ustrezal. Ta oblika obveščanja občanov Ima prav gotovo znatne prednosti pred dosedanjo. Prvo, kar je, je to, da bo neizmerno hitrejša in popolni /a. Preko radijske postaje bi lahko prenašali tudi seje delavskih SvetOV, razne plenume in podobno. S tako obliko informiranja bi vsa družbena dogajanja bolj živo približevali slehernemu proizvajalcu oziroma občanu, po drugi »ftrani pa bi se dvignila kvaliteta sej, ker bi se diskutantje MrvedoM, da ne govorijo samo prisotnim, temveč vsem prebivalcem tržaške komune. Program bi lahko popestrili tudi z različnimi glasbenimi vložki. O gradnji lokalnega radijskega oddajnika so pristojni organi že razpravljali z vodstvom RTV iz Ob odhodu prve letošnje brigade na avtomobilsko cesto ovnim uspehom nasproti BRIGADO SESTAVLJA 122 MLADINCEV IN MLADINK TEHNIŠKE TEKSTILNE ŠOLE IZ KRANJA baviti potrebno radijsko aparatu-(Nadaljevanje na 8. strani) Čeprav je vreme še vedno muha sto, je Bled oživel zlasti te eb n. festivalu jugoslovanske jazz glasbe S seje ObLO Kranj SKRB ZA BORCE N0B PREDLOG O SOFINANSIRANJU TOVARNE RAVNEGA STEKLA V NOVEM MESTU SPREJET Z NEKATERIMI OMEJITVAMI Kranj, 8. junija — Dsuies sta t sejnih dvoranah Okrajnega ljudskega odbora zasedala oba zbora Občinskega ljudskega odbora Kranj. Na skupni seji sta zbora obravnavala porodilo o problematiki vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOB ter sprejela ustrezne sklepe. Na tej seji so bili imenovanj tudi dopolnilni člani v svete Obratnih ambulant Sava, Iskra in Tiskanina ter v svet Bolnice za porodništvo in ginekologijo. Odborniki so sprejeli tudi sklep o sofinanciranju tovarne ravnega stekla v Novem mesiu. Na ločenih sejah pa sta oba zbora potrdila več zemljiških zadev, zbor proizvajalcev pa je razpravljal tudi o šibanju osebnih dohodkov v prvem tromesečju letošnjega leta ter o poročilu o izvršitvi količinskega plana proizvodnje v istem obdobju. Kranj, 9. junija — Včeraj popoldne ob 17. uri je bil v Kranju pred poslopjem OLO zbor XV. gorenjske MDB »Rezke Dragarjeve«. — To je prva letošnja brigada iz kranjskega okraja, ki bo sodelovala na gradilišču avtomobilske ceste na odseku od Grdelice do Skopja. Brigado sestavlja 122 mladincev in mladink Tehniške tekstilne šole iz Kranja. Pokroviteljstvo nad brigado pa je prevzela kranjska tovarna »Inteks«. Včerajšnjemu zboru brigade r med drugimi prisostvovali sekr.. tar osnovne organizacije Zve komunistov v Inteksu tovariš Pe ter Tulipan, direktor Tehničke srednje tekstilne šole iz Kranja, tovariš Črtomir Zore, sekretar okrajnega komiteja LMS Kranj. Nace Juran in drugi. Srečno pot in mnogo uspehov na delu, je brigad'' v imenu gorenjske mladin« zaželel sekretar občinskega komiteja LMS Kranj. Jože Kavčič. Danes zjutraj ob 7. uri je briga-tfa odpotovala z vlakom iz Kranja na gradilišče avtomobilske ceste. Tik pred odhodom sta komandant in namestnik komandanta brigade, Franko Zalašček, dijak III. letnika tkakkega odseka na TTS in Marjan Zvan iz Tiskanine, odgovorila na nekaj vprašanj. Franko Zalašček, komandant brigado, je med drugim povedal tudi tole: »Doslej sem bil v brigadi trikrat in enkrat komandant brigade, 1959. leta. Upam, da bom z izkušnjami, ki sem jih pridobil v preteklih treh letih, uspešno vodil brigado.« Tovariš Zalašček je še povedal, da bo brigada nastanjena 3 kilometre od Skopja v brigadirskem naselju »Vera Ciri-viri-«. Namestnik komandanta, Marjan Zvan, pa je še dodal: »Brigadirji so še zelo mladi, zato o posebnih uspehih sedaj na začetku težko govorim. Prepričan pa sem, da bomo dostojno zastopali gorenjsko mladino pri gradnji avtomobilske ceste.« M. Z. Skrb za udeležence NOB je v naši socialistični domovini sestavni del celokupnih naporov, usmerjenih v to, da zagotovimo ustrezne življenjske pogoje slehernemu posamezniku. V tem smislu se je razvijala tudi razprava na današnji seji, v katero je poseglo več odbornikov. Tov. Martin Košir je poudaril, da moramo bolj skrbno reševati prav tiste drobne primere, ki jih z zakonitimi predpisi ne moremo, medtem ko se je tovariš Okorn zavzemal za to, da se je treba za določene zadeve, predvsem pa za probleme vzgoje otrok padlih borcev, bolj prizadeto zanimati in jih uspešno reševati. Eden izmed odbornikov je v razpravi dejal, da se večina predpisov, ki olajšujejo predvsem finančni položaj bivših borcev, nanaša v glavnem le na zaposlene v proizvodnji, medtem ko kmetje pri tem nehote več ofi manj izpadejo oziroma danih ugodnosti ne morejo koristiti. Po razpravi so odborniki obeh zborov potrdili vrsto sklepov, ki urejajo stanovanjske in zdrav- stvene probleme udeležencev v NOB. Med drugimi so sprejeli tudi sklep, da je treba za bivše borce, ki so danes že na odgovor-i rtih mestih, nimajo pa ustrezne izobrazbe, organizirati sistematično strokovno izobraževanje k tem, da jih vključimo v razne šole in tečaje. Uspešno reševanje ži vi j en j ski h problemov udeležencev NOB pa je samo preko občine ozir. preko njenih upravnih organov nemogoče, zato ljudski odbor priporoča vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam, kjer so ti udeleženci zaposleni, da natančno proučijo njihov položaj in predložijo o tem izčrpno poročilo organom delavskega ali družbenega samoupravljanja. Slednji pa naj sprejmejo ustrezne sklepe in jih s pomočjo občinskega odbora ZB, ZWI ter občinskih organov tudi uspešno realizirajo. Poročilo o vskladitvi sklepa o sofinansiranju tovarne ravnega stekla v Novem mestu je podal Martin Košir, ki je odbornikom obrazložil stališča, ki jih je sprejela komiisija za vskladitev. Dejal je, da se je komisija sporazumela, da je gradnja te tovarne le umestna tako zaradi pomanjkanja tovrstnega istekla, kakor tudi zaradi surovin, ki so v neposredni bližini predvideni1 lokacije. — Zato je komisija sprejela eklep, da predlaga ljudskemu odboru, da kranjska občina sofinansira to gradnjo, vendar le pod pogojem, če bodo te obveznosti izpolnili tudi ostali občinski ljudeki odbori in okraji. Občinski ljudski odbor Kranj tudi izjavlja, da bo udeležen pri tej gradnji samo s 40 milijoni dinarjev sredstev in da zato ne pripoznava nobenega drugega zneska oziroma predračuna. Oba zbora sta sklepe komisije za vskladitev izglasovala z večino, nakar sta pričela zasedati ločeno. Na ločenih sejali je bilo potrjenih več zemljiških zadev, zbor proizvajalcev pa je na današnji soji ponovno obravnaval poročilo o gibanju osebnih dohodkov v preteklem letu in v prvem tromctfočju leta 1961. Po združitvi škofjeloške in železniške občine Prva skupna s Skof ja Loka, 8. junija - Včeraj popoldne je bila v Sk. LoM prva seja ObLO Skofja Loka po združitvi škofjeloške in železniške občine. Na seji so potrdili imenovanje odbornikov nove občine in med drugim izvolili tudi odbornike za okrajni zbor in zbor proizvajalcev OLO Kranj. - Na skupni seji je bil za novega predsednika občine izvoljen dosedanji predsednik ObLO Skofja Loka Jote Nastran, za podpredsednika ,pa Milan ?akelj. N» seji so tudi sprejeti novi statut občine in* razpravljali Se o nekaterih drugih zadevah. direktorja stanovanjskega sklada Skofja Loka Jožeta Stera. Prva letošnja mladinska brigada iz Kranja gre na delo na avtomobilsko cesto Na področju nove občine bo 5 krajevnih uradov, in sfcer v Gorenji vasi, Poljanah, Železnikih, Selcah in v Zalem logu ter 32 krajevnih odborov. Ker sta sedaj na tem območju le dve stanovanjski skupnosti in to v Skof j i 1 .'Uki in na Trati, statut dopušča nežnost, da se le-te ustanovijo ludi v Poljanah in v Gorenji vasi ter v Železnikih, kjer se na to že pripravljajo. Novi ObLO bo imel 10 svetov, ker sta se združila svet za socialno varstvo in svet za varstvo družine, svet za turizem in svet za blagovni promet; svet za delo se je priMlučil svetu za industrijo, >!>rt in delo, svet za telesno vzgojo pa svetu za šolstvo, kulturo in - j pr osveto. Na skupni seji so imenovali za akcije. Na ločenih sejah co razen o statutu občine, razpravljali in sklepali še o predlogu odloka o sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih ObLO in o predlogu odloka o notranji organizaciji upravnih organov ObLO. Nato pa so govorili še o uvedbi kanalske pristojbine na območju občine Skofja Loka in o predlogu odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju škofjeloške kanalizacije. Odborniki so se strinjali s sklepom mladinskega aktiva, da letošnje poletje organizira mladinske delovne akcije za ureditev športnih objektov in so že imenovali svet te mladinske delovne STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, dne 10. junija 1961 (mniiiiimnininimniiiimiii I Ljudje in dogodki Še vedno na slepem tiru ROJSTVO SKOJ Danes, 10. junija, poteka 41 let, odkar je bil v Beogradu ustanovljen kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Vplivi oktobrske revolucije in močno delavsko in razredno gibanje pri nas je dobilo svojo živo obliko zlasti med mladino. Z Zakonom o zaščiti države ter Obznano je bil SKOJ čez dve leti prepovedan prav tako kot KPJ. Vendar je organizacija živela v najtežjih pogojih, kar dokazuje tudi podatek, da je od takrat pa do glavnega cilja — do osvoboditve v 1945. letu padlo 7 sekretarjev oziroma voditeljev te organizacije. V času NOB je padlo nad 100 tisoč članov SKOJ. ki so bili na čelu borbene mladine. Glavno delo mladine pa se je začelo po osvoboditvi. Od leta 1946 do 1952. leta je bHo samo v večjih delovnih akcijah več kot 1 milijon mladincev in mladink, ki so v tem času zgradili 11 železniških prog, 6 velikih in modernih cest, 14 velikih tovarn, 5 hi-drocentral, razne prekope hi druge važne objekte. Tudi danes organizira mladina delovne akcije in prenaiša revolucionarna gesla SKOJ v novo življenje in razmere. Letaki po Begunjah V začetku junija 196 so bili po Begunjah in okoliških cestah večkrat raztreseni razni letaki in gesla Osvobodilne fronte. Pravzaprav so podobno izdelane letake in gesla večkrat našli gestapovci tam že mesece in mesece prej. Niso pa mogli zvedeti, kdo jih raznaša, kje jih iflsdeiujejo itd., kar jih je močno vznemirjalo. Po spominih Slavka Trelca je bfk> to delo železničarja Dušana Čričkoviča, po rodu iz Hercegovine. Ta je bil do razpada stare Jugoslavije v naših krajih kot orožnik. S prihodom Nemcev pa je odklonil vsako sodelovanje v po- Križe—Frankolovo Križe — Krajevna organizacija SZDL v Križah pri Tržiču je organizirala za žene poseben izlet na Štajersko. Glavni namen je bil obiskati znano grobišče v Franko-1 oveni. Križke žene so nemo poslušalo razlrgo. kako je na obcestnih drevesih in drogovih viselo 12. februarja 1942. leta 100 obešencev, meri njimi tudi Jožef Mežek iz TržfČa. Sc kij na ta dogodek sponi iri jata dva spomenika na grobiščih ob cesti, ki sta lepo urejena. Na enem teh flroblšč je pokopanih 90, na drugem pa 40 žrtev. Kriške žen^ ~o pred njihove spomenike potonile šopke nageljev. Ist) dan so si kriško žene ogledale dolino Drave iz oglednega Stolpa na Pohorju in Maribor. p. J. Raianje v Bistrici V okviru letošnjega krajevnega praznika v Kamniški Bistrici bodo lam v soboto. 10. junija, odprli novo dvorano. V nedeljo. 11. junija, pa bo ob tamkajšnjem domu partizansko rajanje. dobnih službah in se zaposlil kot železničar. Kmalu je začel izdelovati in raznašati letake. Zlasti je razvil to delo spomladi 1942. Konec junija so ga zasačili in aretirali. v začetku julija so ga skupno s petimi drugimi tovariši ustrelili kot talca nekje pod Storžičem. Ker je bil miren in tih, manj družaben in v svoji ilegalni dejavnosti zelo previden, Je s tem ostalo nepojasnjeno marsikaj okrog izdelovanja teh letakov in sodelovanja z NOB. Predpostavljajo, da je v svoji čuvajnici pri Radovljici izrezoval ustrezne žige v gumo. Tudi na zasliševanjih, kot je soditi, ni izdal ničesar, dasi so mu bile znane ilegalne tehnike. Bil je vsekakor eden izmed tolikih naših skromnih, toda zvestih pripadnikov revolucije. Znaki precejšnje utrujenosti in dol- so nastopile v trenutku, ko so začeli Laos sodi v manj komplicirane sve- skupin: medtem ko je konferenca v H gočasja so značilni za Imevslm kon- reševati konkretna vprašanja. Ncspo- tovne probleme In ga je moč rešiti. Ženevi prišla v zagato, pa so na poga- H ferenco o laoškem vprašanju. Vse je razumi so v začetku nastajali zato, Kennedv naj bi pristal na nevtralnost janjih v Ban Na Monu dosegli načelno §§ v pričakovanju, da naposled le pri- ker tri politične skupine v Laosu niso Laosa na realistični osnovi. soglasje v ustanovitvi koalicijske vlade §| dejo voditelji delegacij z novimi na- kazale volje za sporazumevanje. Po- Pogled na trenutni politični zemlje- In o sestavi vojaške podkomisije, ki = vodili in da premaknejo razgovore s zneje so prišla do izraza več ali manj vid Laosa pa odkriva vrsto slabosti, se bo ukvarjala z vprašanji v zvezi z H »slepega tira«. Kitajci, ki so si ob bolj očitna nasprotja v pogledih o Hude kršitve sporazuma o opustitvi opustitvijo sovražnosti. Določili so 5§ prihodu v Ženevo najeli hotele in delu, sestavi In pristojnostih kontrol- sovražnosti v Laosu: sile Patet Laosa tudi že kraje, kjer bo nadzorstvena jy avtmobile za šest mesecev, so mimo- ne komisije. V zadnjem času prida- so namreč pred dnevi zavzele Pa komisija nadzorovala, kako spoštujejo ■ gredo zadovoljni, kajti računi so pla- Jajo ugodne vesti s pogajanj med Dong, utrdbo, ki Je bila domnevno sporazum o premirju. Razpravljali so §} gj čanl vnaprej In Jim ni treba rokov tremi političnimi strankami v Laosu, v rokah uporniških čet generala Fu- tudi o programu začasne koalicijske g podaljševati. Vmes pa Je prišlo du- vse bolj pogosto pa kršijo sporazum mija Nosa van.i. Ta dogodek Je tako vlade v Laosu, g najsko srečanje Hruščeva in K en ne- o premirju. V taksnem položaju, ko zaostril sedanji položaj v Laosu, da §§ dyja, ki ga Kitajci prav gotovo niso ima ena in druga stran dovolj podat- Je vrsta cahodnih držav v ženevi ragi pričakovali, ln pokazalo si je, da kov za medsebojne obtožbe In očitke, htevala odložitev sej, da bi se lahko Hj konferenca o Laosu v Ženevi najbrž je najbolje čakati, kaj bodo sporo- posvetovale s svojimi vladami o naj-H le ne bo trajala pol leta. Uradno spo- čili iz Moskve ln VVashlngtona. — v novejšem položaju. Tudi protiudarec S ročilo s sestanka na Dunaju Izraža Ameriki so imeli medtem priložnost Je kmalu sledil. Na severu so objavili gj prepričanje, da bosta voditelja ame- Izračunati Izid Johnsonove azijske vest, da Odredi zakonite laoške vlade H rtškc In sovjetske delegacije na ženev- turneje. Pravijo, da je Johnson veliko Izvajajo Očiščevalne operacije na osvojil ski konferenci Gromiko in Rusk več časa posvetil v Aziji za razgovore bojenem ozemlju, kamor so se vtiho-Jj prinesla ob vrnitvi v Ženevo ključ, s o vzrokih zaostalosti ln siromaštva, tapile vojaške skupine uporniškega §f katerim bodo spravili laoški problem o nepismenosti in drugih socialnih premiera Buna Uma. Te skupine naj H z dnevnega reda. problemih, kakor pa o politiki In »ki- bi uporabile ameriška letala In se s H Recept za Laos so namreč že takoj tajski nevarnosti«. — Morda Je prav padali spustile na nekatera področja prekinjena. — Predstavnik sovjetske | H v začetka našli: nevtralni Laos po »azijsko popotovanje« ameriškega pod- v deželi. Kršitve so bile tako oboje- delegacije Je celo izjavil nekemu no- S §§ avstrijskem zgledu bi naj bil osnova, predsednika vplivalo, da so na Du- stranske. vinarju, da Je »dobro, da Je razprava g p U sta Jo obe strani sprejeli. Težave naju vnesli v uradno sporočilo, da Pogajanja treh laoških političnih zajela bistvo.* MiiiniiiiiiiiiiiuiiiffliM Notranji položaj v deželi: razmere so vse prej kot urejene. Ljudje živijo v pomanjkanju. Dežela z milijoni slonov nima železniške proge ln malo cest. časopisi so neznani, saj je večina prebivalstva nepismenega. Telefon imajo le v redkih mestih, radia pa sploh še r.c poznajo. Vse to sili, da nesmiselno vojno končajo. Ne glede na poslabšanje vzdušja sodijo v Ženevi, da konferenca ne bo Urejenost središča Ccrkelj je lahko marsikateremu za primer. Cerkljani pa s tem še niso zadovoljni. V najkrajšem (asu bodo uredili še parkirni prostor Skupščina Rdečega križa Slovenije Kranj ni več prvi PO ŠTEVILU ČLANSTVA RK PREDNJACI MARIBOR Te oni po subtu Včeraj, 9. junija, je v Ljubljani začela skupščina Rdečega križa Slovenije, ki nadaljuje z delom še danes. V obširnem poročilu o triletnem delu le organizacije so prikazani mnogi podatki o zdravstveni vzgoji in o posameznih socialnih problemih. Pred tremi leti, do kamor iso-ia poročilo na skupščini, je bil okraj Kranj na prvem mestu v republiki po številu včlanjenih prebivalcev v vrstah RK. V tem času se je na prvo mesto povzpel mariborski okraj, ki ima danes 21,7 8/o prebivalstva v organizacijah RK, medtem ko ima okraj Kranj 27 tisoč 600 članov oziroma le 19,9 °/o prebivalstva. V zadnjih treh letih so organi- DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU RAZPISUJE naslednji sistematizirani delovni mesti: 1. delovno mesto strokovnega sodelavca za družbeno-ekonomsko izobraževanje 2. delovno mesto strokovnega sodelavca za poljudno-znanstveno izobraževanje Za razpisani delovni mesti je potrebna višja ali srednja stopnja izobrazbe, interes na področju izobraževanja odraslih in organizacijske sposob* nosti. Ponudbe pošljite na naslov: Delavska univerza Kranj, Park Svobode 2. Razpis velja do izpolnitve delovnih mest. zncije RK (in nemalokrat celo podmladkarji — pionirji) dali iniciativo za asanacije raznih odpadnih voda, vodovodov in podobno. Pravni nasveti V. B. Jesenice VPRAŠANJE: Ker ste začasno nezaposleni, vas zanima, ali se vas lahko razporedi na nižje kvalificirano mesto? ODGOVOR: V skladu s 102. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, st. 53-57) se vas lahko po 6 mesecih izplačevanja denarnega nadomestila, začasno nadomesti na nižje delovno mesto. C. N. Skofja Loka VPRAŠANJE: Ali lahko pri zapuščini zahtevate predmete, katere ste uporabljali skupaj z zapustnikom in jih se uporabljate? ODGOVOR: V skladu s 150. členom Zakona o dedovanju (Uradni Ust FLRJ, it. 20-55) lahko zahtevate od sodišča, da se vam prepustijo predmeti, ki ste jih uporab- Samo v zadnjih dveh letih je bilo izdano za taka dela okrog 100 milijonov dinarjev. Prebivalci pa so s svojimi lastnimi prispevki in pa prostovoljnim delom podvojili končno vrednost opravljenih del in tako asanirali 1500 objektov. Uspehi lanskoletnega pogodbenega sodelovanja v kmetijstvu Po nekaterih novejših podatkih povzemamo, da je pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu na Gorenjskem v preteklem letu v primerjavi z letom 1959 doseglo znaten napredek. Tako se je namreč dvignila proizvodnja pšenice, pridelane v kooperaciji, v letu 1960 v odnosu na prejšnje leto za 45 odstotkov, proizvodnja krompirja za 117 odstotkov, proizvodnja sena za 140 odstotkov, medtem ko je bilo lani v kooperaciji vzrejenih za 118 odstotkov prašičev več kakor v letu 1959. Prav tako so bili ▼ pogodbeni proizvodnji zabeleženi tudi znatno višji hektarski donosi kakor pa v individualni. Vrednost pogodbene kmetijske proizvodnje je lani presegla 588 milijonov dinarjev. Od vloženih sredstev kmetijskih zadrug v skupno proizvodnjo, odpade največji delež na umetna gnojila in semena. Se vedno pa je prenizka udeležba v mehanskem delu, s katerim bi lahko zadruge uspešno NASPROTNA STALI ScA V EVI ANU — Po krajši prekinitvi, ki jo je vala francoska stran, so se nadaljevala pogajanja v Eviarro. Voditelj francuske delegacije je medtem obiskal Pariz. Osrednje vprašanje, ki so se ga te dni lotili, je položaj evropskega prebivalstva v Alžiriji. Alžirska delegacija je pojasnila stališče, da imajo Tiamx»Mi prebivalci dve možnosti: da se opredelijo kot državljani Alžirije bi hI imel tedaj cneke pravice kot ostalo prebivalstvo aH pa da jrm priznajo status tujcev, če to želijo. V prizadevanju francoske delegacije, da zagotovi »evropskemu prebivalstvu« privilegiran položaj, vidi alžirska delegacija resno nevarnost za enotnost Alžirrije in način, s katerim bi Francija hotela obdržati nekatere ključne gospodarske, politične in socialne položaje T Alžiriji. STANJE V DOMINIKANSKI REPUBLIKI — V VVashingtorm je bil sestanek oddelka za dominikanske zadeve Organizacije ameriških držav, na katerem so razpravljali o zahtevi ZDA, naj pošljejo v Dominikansko republiko komisijo, ki M proučila položaj v tej državi. To so zahtevali zaradi vesti o terorja, ki je zavladal po atentatu na diktatorja Trujilla. Sprejeli so sklep, da bodo poslali takšno komisijo, ki pa ne bo posebej zadolžena za proučevanje vesti o valu terorja, »čeprav se bo tudi s tem ukvarjala«. BOJI V ALŽIRIJI — Prejšnji teden so enote alžirske narodnoosvobodilne vojske na vzhodni fronti porušile tri milje Žičnih ovir, v katerih je bil napeljan električni tok, in več stražarnic. V nekem francoskem oporišču so razdejali skladišče streliva in goriva. Glavni štab alžirske vojske jc tudi sporočil, da so francoske sile izgubile mnogo vojakov. Pri napadu francoskih sil so sestrelili eno letalo In zažgali tri oklopna vozila. Razen drugega orožja so zaplenili tudi protiletalsko orožje. ZAMENJAVA BELGIJCEV V KATANGI — Poveljnik mednarodnih sil V Kongu Mc Keown je izjavil, da bosta dva predstavnika poveljstva OZN proučila v Elisabethvillu možnost zamenjave poveljniškega osebja katanške vojske — v glavnem Belgijcev — z oficirji Iz sestava mednarodnih sil. Katanški žandarmeriji in vojski poveljuje sedaj kakih 350 evropskih oficirjev. Zamenjava pa bo le začasna, dokler ne bodo osposobili kongoških oficirjev BONN PROTI »ŠVEDSKEMU NACRTU« — Zahodnonemški "krogi so zelo hladno in zadržano sprejeli švedski načrt o ureditvi gospodarskih problemov Zahodne Evrope, o katerih se je švedski minister za trgovino Halvard l.anco razgovarjal v Bonnu. Njegov poskus, da bi zbližali gledišča o sodelovanju med Evropskim združenjem za prosto trgovino in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ni uspel. POSKUS DRŽAVNEGA UDARA V BOLIVIJI — V Boliviji so skušali izvesti državni udar, zato so uvedli izredno stanje. Po vesteh iz La Paza, ki jih niso uradno potrdili ne zanikali, so vladi zveste vojaške sile onemogočile pohod rudarjev, ki so zahtevali odstop vlade, na glavno mesto. Dobro poučeni krosi v Bucnos Airesu pravijo, da so v Boliviji zaprli mnogo ljudi in da so širom po državi uveljavili ostre varnostne ukrepe, zlasti v rudarskih središčih. NOVE DEMONSTRACIJE V TOKIU — Kakih 30.000 članov japonskih sindikatov je včeraj demonstriralo pred parlamentom. Zahtevali so, da je treba črtati z dnevnega reda osnutek novega zakona o »preprečevanju političnega nasilja«. — Novi zakon določa izredne ukrepe proti političnim gibanjem in demonstracijam na Japonskem. MOĆAN POTRES V ETIOPIJI — V srednjih predelih Etiopije je prišlo do močnega potresa, življenje je izgubilo pet ljudi, mnogo pa jc ranjenih. Pred šolskimi počitnicami Izmenjava otrok TUDI LETOS BO ODŠLA SKUPINA KRANJSKIH OTROK V FRANCOSKO MESTO LA CIOTAT ljali skupaj z zapustnikom, vendar morate Izplačati ostalim đe- I reševale problem neizkoriščen osti dičem njihov delež. 1 kmetijskih strojev. Kranj - Preteklo sredo je imela sejo komusija za izmenjavo otrok pri Občinskem odboru SZDL v Kranju. Na seji so se med drugim pogovorili, da bosta letos Kranj in francosko mesto La Ciotat že tretjič izmenjala otroke. V istem času, ko bodo kranjski otroci preživeli del svojih počitnic v La Ciotatu, bo tudi Kranj gostitelj mladih Francozov. Otrok za letovanje v Franciji še niso izbrali vseh, ker je spisek predlaganih še nepopoln. Zato se bo komisija sešla spet MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA —MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA Kopalci z dežniki Lepo vreme letos nI zaveznik kopalcem. Kronika prejšnjih let kaže, da jc bilo ob sedanjem času že veliko več kopališč odprtih in da so kopalci prejšnja leta prej prišli na svoj račun. Ne smemo misliti, da se ljubitelji plavanja bojijo, da si bodo spravili revma-tizem v kostL Razlogi, da je večina gorenjskih kopališč še 78-prtih, so povsem drugi. Ponekod omahujejo zaradi slabe vremenske slike, drugod kopališke naprave še niso povsem urejene, povsod pa je dejstvo, da so kopalci zelo redki. Kranjsko kopališče, ki sodi med najlepše na Gorenjskem, je še brez življenja. Uprava še za sedaj ne ve, kdaj ga bodo odprli. Kaže pa, da so v ozadju bolj pravni razlogi, zakaj vode v bazenu še ni. Po dokaj obširni razlagi so nam povedali, da morajo najprej izseliti iz prostorov stanovalca, ki pri njih nima stanovalske pravice in so ga vzeli v kopališke prostore zato, ker ni imel kje stanovati. Kopališče je pripravljeno in ga bodo odprli, ko bo to vprašanje urejeno. Bledu se pozna, da imajo turisti vročo kri. Kopališče so namreč odprli že 1. maja. V mesecu maju so Imeli sicer malo Število kopalcev, bilo jih je okrog 300, toda to ne pomeni, da ti redki niso v vodi uživali. Zadnje dni imajo povprečno 80 kopalcev dnevno. Primerjati te Številke s prejšnjimi leti se ne da. Voda Je primerna za kopanje, ima blizu 20 stopinj, toploto zraka in vremenske prilike pa povzročajo, da dobivajo kopalci kurjo polt. Kopalci se namreč pritožujejo nad slabim vremenom. Radovi j ičanl se ne marajo kopati v zimskih plaščih/ Kopališka uprava je sklenila, da bo kopališče odprla 15. junija, če bo vreme lepo. Kopališče Se nI pripravljeno za kopalno sezono. v teku so pripravljalna dela, zlasti beljenje bazena m popravilo garderobnih omaric ln slačilnic. Poskrbeli pa niso dovolj, da bi kopalcem nudili potrebne usluge. Tako še ne vedo s čim bodo lahko postregli kopalcem. v Kropi so vroči, ker imajo tovarno Plamen, ki jih greje. v bazenu imajo vodo že nekaj dni. Danes bodo v Kropi že prve plavalne tekme v okviru delavsko športnih iger »Avtomacije« in to je lep primer športne vneme na Gorenjskem. Kopalci pa so še dokaj redki iz vrst mladine, ki si želi rekorde. Kopališče na Sori v Skof j i Loki ima prvenstvo v otvoritvi. Od- prli so ga že 15. aprila. Pokroviteljstvo nad kopališčem ima gostinsko podjetje »Krona« in Skof-jeločani se sprašujejo, če ga z otvoritvijo niso »pokronall«. Toda praksa je pokazala, da temu ni tako.- Že pred štirinajstimi dnevi so prišli prvi kopalci na Soro. Ko smo se zanimali, kako so uredili prhe, nam je upravnik kopallSča odgovoril, da imajo kopalci vsak dan prho iz oblakov. Kopališče je lepo urejeno, čeprav za sedaj kopalcev ni veliko, voda pa Je umazana. v Kranjski gori Je kopališče že več let zaprto. Tudi letos ga ne nameravajo odpreti, ker se jim popravila ne izplačajo. Najbrž komunalna uprava meni, da ie Kranjska gora samo zimsko turistično središče. T. Z.-M. Z. danes dopoldne. Trideset kranjskih otrok pa bo med počitnicami odšlo na letovanje v dru«e našo republike — na' podlagi izmenjav« Pula — Trnje — Zemun — Kranj, tako da jih bo po deset iz vsakega kraja Letovalo v ostalih treh mestih. To bodo predvsem otroci padlih borcev v NOB in bodo zato tudi srodstva črpali iz proračuna ObLO, Namenjenega za kolonijo otrok padlih borcev. Z. Vse o šolstvu Krajevna organizacija SZDL V Kamniku je organizirala poseben razgovor o uveljavljanju šolske reforme in nekaterih novih zakonov o šolstvu. Razgovora se je udeležilo precej šolnikov in članov šolskih odborov. Zlasti so se pogovorili ° načinu financiranja šol kakor to predvidevajo novi predpisi. prc^da^a^iva^^ Komisija prodajo osn. sredstev pri Oblatila »Novost«, Tržič, obvešča vsn gospodarske organizacije, da bo od dne 19. do 22. junija 1961, in to od 6. ure do f*-ure razprodaja šivalnih strojeVi in to: 5 kom. na nožni pogon 5 kom. brzošivalnlh strojev 8 kom. posameznih glav 1 kom. elektro motor 1 KS Prednost do nakupa imajo dfŽ-podjetja, po pretočenem roku dalje pa privatniki. SOBOTA, dne IO. junija 19(51 GOSPODARSTVO STRAN IKANA« BLED BI BIL BLED BREZ OKOLIŠKIH TURISTIČNIH POSTOJANK - V KROPI, PODNARTU, NA BRDU, V DOLINI DRAGE IN VRBI NIČ NOVEGA - RIBNO JE IZJEMA — ZAPRAVLJENE MOŽNOSTI Predstavljam si, da sem en teden na Bledu. — Tujec sem in prav nič ga ne poznam, še manj pa vem kakšna je njegova okolica. Imam smolo. Dopust mi je v glavnem pokvarilo deževno vreme. S kopanjem še ni nič. Kaj hočem? Posedam. Počivam. Prvi dan sem z avtomobilom obletal že vse blejske lokale. V mislih sem izdelal že celotno zemljepisno karto Bleda, čeprav mi je bilo skoraj slabo po številnih limonadah, turških kavah in sladoledih, s katerimi so me povsod hitro postregli. Nesmisel. In končno gre tudi za denar. Zakaj bi ga zapravljal za takšne »traparije«, če imam željo in bi ga rad potrošil, da bi nekaj videl. Za izlete bi ga rad porabil in si kaj kupil, če se že s kopanjem ne morem zamoliti. TRVI IN DRUGI DAN ... Toda kam naj prem? Ze prvi dan sem bil na blejskem gradu. Drugi dan sem bil na blejskem otoku in res užival, ko sem sam pri veslal tja in nazaj. Čeprav Sem bil nekoliko utrujen, sem imel še vedno dovolj časa, da sem se z žičnico potegnil na Stražo. TRETJI DAN... Po zajtrku sem kar obsedel v restavraciji. — Zunaj dežuje. Dnevno časopisje sem že preletel, potem pa se zamislil — kaj naj počnem? Pomagam isi s prospekti. V Bohinj . . . ČETRTI DAN ... Spet enaka scena kot prejšnji dan. Vzdušje je bilo nepoboljšljivo mora.sto. Sel sem na sprehod z razpetim dežnikom v roki. Pusta je mokra cesta. Sel sem skozi nekaj nasadov, v enem izmed njih pa sem opazoval vrtnarja, vsega premočenega, kako se je neutrudljivo enakomerno priklanjal in z veliko ljubeznijo zatikal v razmočeno zemljo drobne lističe 6 še tanjšimi koreninicami. Vrtnar je bil prijazen in zapletel sem se z njim v skoraj eno-urni pogovor. Pripovedoval mi je o Kropi in kovaštvu, Sobcu in prečudovitem jezercu, novem gostišču na Brdu, Begunjah, dolini Drage, Vrbi in še nekaterih krajih. O njih ml je pripovedoval tako slikovito, da me je v tistem hipu navdušil, da jih obiščem. Se isti dan popoldne sem spet sedel za volan. Kropo sem si izbral za prvi moj izlet med dopustom na Bledu. Pot me je vodila skozi Radovljico. Slaba cesta, vendar me je lepa okolica zamo-tila. Skozi Kamno gorico sem opravil svoj najtežji šoferski izpit. Kropa. Hitro sem pobrskal po spominu, kaj mi je o njej pripovedoval vrtnar. Kovaški muzej. Sam ga nisem našel, čeprav se na najrazličnejša znamenja dobro spoznam. Pomagala mi je neka starejša ženska, čeprav sva se težko sporazumela. Obstal sem kot okamenel. Tu naj bi bil muzej? Pred pročeljem največja neurejenost, ob straneh, v zakotnih delih poslopja pa prava svinjarija. Kljub temu sem vstopil skozi glavni vhod. In kam sedaj? Po stopnicah na levo, ali naravnost skozi vrata. Naravnost! Kdor bo še tja prišel, naj ne gre naravnost! Torej je treba po stopnicah v prvo nadstropje. — Mislim, da sem potrkal na štiri ali pet vrat. Vsa so zaklenjena. Nikjer žive duše. Preberem nekaj napisov na vratih v slovenščini in drugih jezikih. Ker sem prišel v Muzej zaman, bi rad videl vsaj »Slovensko peč« in vi gene »Vice«. Nekajkrat sem že šel po Kropi gor in dol ,toda ne najdem. Imel pa sem srečo, da sem med iskanjem vsaj zašel v prodajni oddelek UKA. Ce ne bi bilo tako, bi ga tudi ne bil našel. Z veseljem sem pustil tam nekaj denarja, razen tega pa tudi zvedel za »Vicc« in »Slovensko peč«. — Toda od obojega sem videl samo zunanjost. Zaklenjeno! Kot bi bilo vse zakleto! Kam naj grem? Preostane mi le še izbira med dvema gostilnama. Toda nobena me ne mika. Pri takJni volji bi mi mračna in zastarela »oštari-ja« povsem odvzela upanje, da bom imel od tokratnega dopusto-vanja sploh še kaj. Z jezo sem se vsedel v avto in morda prav zaradi toga tudi zgrešil pot. K sreči pa sem se hitro znašel v Podnartu. Tam mi jc spet preostala samo gostilna. — Skoraj nova je. Lepa lovska soba, točilnica in salon pa tudi prenočišča imajo. Prav z zanimanjem sem si ogledoval lepo gostišče, ki pa sem ga našel po nenavadnem naključju. Skoraj sem že hotel oditi, ko sem z veseljem zagledal enostez-no kegljišče. Kegljanje imam zelo rad in z velikim veseljem bi v tistem trenutku zalučal nekaj krogel. Potem bi morda pozabil na klavern izlet. Toda kegljišče je zaprto in zapuščeno. In spet na Bled. »Adijo« večerja. V posteljo grem — sem sklenil in tudi tako naredil. PETI DAN ... Zjutraj jfe kazalo, da bo lep dan. Toda komaj sem šel na pot, namenil sem se na Brdo, se je vreme že spet ski-salo. Med vožnjo proti Ljubnem sem se potihem zgovarjal sam s seboj. In ko sem zapustil Ljubno, sem prav gotovo tudi preklinjal. Jezil sem se sam nad seboj, ker sem računal, da bodo drugi poskrbeli za moj dopust, v resnici pa sem bil prepuščen svoji iznajdljivosti. Počasi sem vozil, ker nisem vedel kam. Nikjer nobenega znaka. Ovinek^ — Vzpetina in spet ovinek. Slaba, zaradi dežja sprana cesta. Ponekod mehka, posuta z debelim peskom. »Sem morda zgrešil,« sem spraševal sam sebe? Najraje bd se Obrnil nazaj. Toda, zakaj? Časa imam na pretek. — Brdo bom že našel. In res sem prišel do osamljenega velikega doma, ki je imel nad glavnim vhodom napis: »Dom na Brdu — TD Posavec«. Nekaj zloženih miz in stolov je kazalo, da bom eddni izletnik. In res, nisem se zmotil. Razen domačinov, ni bilo nikogar. Dobro, da so vsaj domači — sem si mislil — kakšno bomo že rekli. »Dež nam nagaja,« je nejevoljno zmigavala upravnica. — »Spomladi, marca, smo imeli vedno polno gostov, zdaj pa so bolj redki. Drugače bi bilo, če bi bila do nas vsaj dobra cesta, tako se pa morda marsikdo na pol poti kar obrne. Skupine, ki prihajajo k nam, pa so spet nejevoljne, ker bi pri nas ljudje radi prenočili, pa nimamo prostorov. Razpolagamo le z 10 ležišči, čeprav imamo v domu še tri sobe, v katerih je stanovanje in za to stanovanje nihče ne plača niti stanarine. Sploh pa smo mi izjema vseh izjem. Dom je last turističnega društva Posavec iz radovljiške občine, vendar pa stoji na »ozemlju« tržiške občine. — Morda bi bilo laže, če bi bilo vse na eni strani »meje«,« je še smeje dodala. Ko sem se odpočil, som se previdno spet spustil po slabi cesti. Znašel sem se pred razpotjem. Kam naj zavijem: levo ali desno? Najbolje bo, če se peljem tam, kot sem se pripeljal. Torej na levo. Kasneje pa so se mi nekateri smejali, češ bedak, mar nisi vedel, da je na desno bliže?! Namenjen sem bil seveda na Sobca. Avto se ml je že smilil, jaz pa seveda še nikomur. Poskakovala sva po cesti tudi proti Sobcu. In kje je jezero? Ni in ni ga. j Prazen je bil (v četrtek sem bil tam), le po sredi dna je žuborel J majhen studenček. Dolgčas. Ni- | kjer nikogar in razumljivo, tudi 1 mene je hitro zmanjkalo. SESTI DAN... Dež. Kljub te*-mu si želim, da bi šel nekam in ne povsem zapravljal čas. Oddir-jal sem jo v Begunje. Begunje. Velemestni vrvež šolarjev. Avtobusi se vrste kot po tekočem traku. V majhni razdalji sem se priključil skupini dijakov. Skupaj smo si ogledali muzej. Vesel sem bil, da nisem šel mimo Begunj. Potlej pa smo šli z avtomobili še v dolino Drage. Lepa je dolina in škoda, da je tako močno deževalo. Dom v Dragi je bil premajhen, da bi lahko vse sprejel. NekaterL so našli streho v drvarnici. Drugi smo se gnetli v majhnem profetom in gledali na gnečo pred domom skozi neprepleskana okna. Skoda, da je dom tako neurejen. Morda bo bolje, ko ga bodo preuredili — sem si mislil. — Se večja škoda pa bo, ker bo prav čez poletje zaradi novogradenj nekaj časa zaprt. Lepa reč, sem si mislil — gradili bodo takrat, ko bi moralo biti že dograjeno! Dijakov, katerim sem se »prilepil«, nisem spustil izpred oči. Zato sem se kmalu znašel v Vrbi. Po novi asfaltirani cesti iz Begunj, je bila vožnja do tja res prijetna. Toda v Vrbi je bilo za vse spet premalo prostora. Težko smo se zvrstili, da smo si lahko ogledali Prešernovo rojstno hišo. Na ozki cesti pred njo smo promet sploh ustavili. Drugam pa v Vrbi tako ali tako ne moreš iti. Vse kar je, je le ena gostijna, pa še ta je precej od rok. SEDMI DAN ... Dež je prenehal, za kopanje pa vendar ni bilo. Odpeljal sem se v Ritano. — Srečo sem imel. Tako lepega kraja pa res že dolgo ne. Prečudoviti sprehodi, urejenost, postrežba in mir. Kot nalašč sem imel zadnji dan dopustovanja na Bledu srečo. Torej ne na Bledu, v Ribnem. Prijetno sem se odpočil in končno vendarle zadovoljen naslednje jutro zapustil Bled, ki me je navdušil že prva dva dni. In še danes premišljujem o mojem dopustovanju na Bledu in izletih.ki sem jih opisal. Razmišljam in razmišljam in vse bolj se mi vsiljuje misel: škoda, da je večina turističnih postojank v okolici Bleda tako bleda in kako bi bil Bled Med, če bi vsaj tega ne bilo. In mislim si spet, kako bi bilo šele lepo, če bi bili tudi tisti kraji, ki sem jih jaz obiskal, vsaj približno tako urejeni kot je Bled. Počitek v Ribnem :n Kropa še vi pripravljena za turizem tako, kot bi morala biti Preventiva v z ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO PRED NOVIMI TEŽAVAMI — V TRŽIŠKI OBČINI NAJVEČ RAZUMEVANJA Preprečevanje bolezni ali preventiva, kot to vejo zdravstvene službe navadno imenujemo, je eno najvažnejših dejavnosti zdravstvenega varstva, saj je veliko bolje, če Človeka zaščitimo pred negativnimi vplivi in preprečimo obelerije kot pa da potem zdravimo bolezni. Vendar brez pretiravanja lahko trdimo, da je ta veja zdravstvenega varstva posebno pri nas še zelo zapostavljena. V našem okraju nosi glavno skrb za preventivo Zavod za zdravstveno varstvo (bivši Okrajni higienske zavod). Do začetka letošnjega leta je bil Zavod proračunska ustanova in je tako v glavnem samoiniciativno proučeval stanje na terenu in iskal možnosti za odpravo pomanjkljivosti. Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe ,ki je stopil v veljavo 1. januarja 1961 pa je postal zavod s samostojnim finansiranjem, Iz sejne dvorane ObLO Jesenice Odločitev na prihodnji seji Jesenice, 7. junija. - Danes so se pri Jelenu ponovno zbrali odborniki Občinskega ljudskega odbora Jesenice. To-zbora proizvajalcev ter ja občinskega zbora in 51. seja krat je bila namreč I97se55. skupna seja obeh zborov. Na ločenih sejah so odborniki razpravljali in sklepaHi o prenosu dveh zemljiških parcel, in sicer ene parcele na Parno pekarno in slaščičarno Jesenice ter o prenosu drugo parcele na Upravo za ceste LRS Ljubljana. Nadalje so razpravljali o dodelitvi dveh parcel privatnikom in potrdili odločbo v smislu 38. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in pa V Begunjah je zadnje dni pravi vrvež avtobusnega prometa. Šolski izleti so v ospredju gradbenih zemljišč o trajnem prenosu pravice uživanja in uporabe teh na Železarno Jesenice. Ha ločenih sejah so odborniki sklepali tudi o odloku o posebnem dodatku za občinske inšpektorje in razpravljali o dopolnitvi odloka o določitvi dnevnic, povračila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Na ločenih sejah so odborniki razpravljali tudi o predlog« za sofinansiranje tovarne ravnega stekla v Novem mestu. Tudi Občinskemu ljudskemu odboru Jesenice j« namreč poslal republiški iniciativni odbor za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu informativne podatke o ekonomski upravičenosti te gradnje. Ljudski odbor je po razprava sprejel sklep, da naj vso problematiko in smotrnost soudeležbe pri gradnji te tovarne pristojni svet Občinskega ljudskega odbora ponovno prouči in poda svoje poročilo na prvi prihodnji seji ljudskega odbora. Na 55. skupni seji so dbpotofli oziroma povečali upravni odbor Zavoda za izgradnjo turistSEnah objektov v gornjesavski dolini, I razrešili šolski odbor Otroškega vrtca na Jesenicah in imenovali člane upravnega odbora Zavoda 1 za vsadrževanje športnih objektov I ter šolskega odbora gospodinjske šole na Jesenicah. vzporedno pa njegove pristojnosti, tako tudi skrb za preventivno službo, vedno bolj prehajajo na občine. Pri tem pa je nastopila vrsta težav. Občinski organi na prevzem teh dolžnosti niso bili pripravljeni in nimajo niti potrebnih ftoančnih sredstev, niti potrebnega strokovnega kadra in laboratorijev. Tako je v večini občin omejena preventivna služba le na tiste naloge, za katere so bili občinski organi dolžni skrbeti že prej, tako n. pr. za patron a žno službo, preglede šolskih otrok in posvetovalnice. Ostale dolžnosti, n. pr.: iskanje žarišč bolezni, asa-nacija zemljišč, hrane, vode, zraka, objektov, proučevanje delovnih mest, ukrepi za utrjevanje zdravja, zboljševanje higienskih razmer v naseljenih, vprašanje kanalizacij, odplak, vodovoda, zdravstveno nadzorstvo nad baci-lonosilci, organizacija cepljenja, varstva matere in otroka, družbene prehrane in še mnoge druge stvari pa ostajajo zanemarjene. Za vse to je v preteklosti skrbel higienski zavod kot proračunska ustanova, občine pa niso toliko zainteresirane, da bi to sedaj plačevale, prav takd pa v proračunih tudi niso predvideli potrebnega denarja, ker so bili na nov zakon premalo pripravljeni. Način te službe je bil prej tako urejen, da je svoje ugotovitve Zavod reševal na drugih forumih in občine niso bile neposredno vključene v to problematiko, v katero jih sedaj vključuje nov zakon. Občina Tržič je prva in tako-rekoč edina v našem okraju, v kateri je že prišlo do pravilnega sodelovanja med občinsko sanitarno inšpekcijo, oddelkom za gospodarstvo, oddelkom za družbene službe na eni ter Zavodom za zdravstveno varstvo na drugi strani. Tako so zainteresirali gospodarske organizacije, da proučujejo higieno dela, delovne pogoje, se zavzemajo za izboljšanje družbene prehrane, predvsem preskrbe z mlekom in mesom itd. Tudi ostale občine delno že pristopajo k reševanju raznih problemov, vendar kot rečeno, jim primanjkuje denarja, ker stroškov niso predvidevali. V zadnjem času močno težimo k decentralizaciji upravne službe in vzporedno tudi k decentralizaciji vseh drugih služb, kar je vsekakor pozitivno. Vendar se tu vsiljuje dvom, če je mogoče in če bi bilo sploh umestno, da bi pri vseh občinah ustanavljali tudi zavode za zdravstveno varstvo. Za to primanjkuje strokovnega kadra in denarja za opremo laboratorijev. Samo oprema potrebnih laboratorijev pri enem zavodu velja okoli 25 milijonov in bi jih bilo zato nesmiselno ustanavljati po vseh občinah, ker potem tudi ne bi bili dovolj izkoriščeni. Vendar pa bodo pri vseh zdravstvenih nih domovih v prihodnje morali ustanavl j a 11 h-igi ensko-opidemdolo-ške oddelke. Prav tako pa je nujno potreben organ, ki povezuje celoten teritorij kranjskega okraja, ker imajo poasmezne občine precej skupnega, n. pr. vodovod, preskrbo s posameznimi živili, evidenco gibanja nalezljivih obolenj, organizacijo cepljenj, smž-bo varstva družine itd. M. S. uesu Nova hladilnica v Titogradu. — Julija bo v Titogradu pričela obratovati nova hladilnica. V shrambah za hlajenje in zmrzovanje bo imela prostora za približno 300 ton sadja, povrtnkie, mesa in drugih prehrambenih proizvodov. Druga faza rekonstrukcij e rudnika Bor končana. Pred kratkim so veči. mesecev pred rokom zaključili drugo fazo rekonstrukcije rudarsko - topflniškega bazena v Boru.' Celotna rekonstrukcija1 bo omogočila povečanje celotnega dohodka od 25 na 45 milijard dinarjev letno. Izvoz ntarmora iz Dalmacije. Po predvidevanjih bodo letos izvozili iz Dalmacije na evropski in afriški trg več kot 10.000 ton marmornih, polmarmornih in kamnitih plošč ter blokov. — Letošnji predvideni izvoz presega za 40 odstotkov lanske realizacije. Promet v trgovini narašča. — Statistični podatki o prometu ta- ko trgovine na drobno kakor tudi drov. trgovine na debelo v Slovenija, izkazujejo za prve štiri letošnje mesece nadaljnjo povečanje prometa v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem. Promet v trgovini se je namreč v navedenem časovnem obdobju povečal za 5 odstotkov. Tovarna »Mirna« pred rekonstrukcijo. V tovarni šivalnih strojev »Mirna« na Dolenjskem so že izdelali elaborat za postopno rekonstrukcijo, ki naj bi bila končana do leta 1964 in bo stala nad 200 milijonov dinarjev. Po rekonstrukciji bo proizvajala . tovarna letno 20.000 šivalnih strojev. Posvetovanje o strokovnem Izobraževanju urbanistov. — Zveza urbanističnih društev Jugoslavije, Zvezni zavod za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve ter stalna konferenca mest so prve dni junija organizirale v Zagrebu posvetovanje o strokovnem izobraževanju urbanističnih ka- STRAN • OBVEŠČEVALEC 80BOTA, dne 10. junija 19*1 m a i s oglasi PRODAM MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO - COP (Zavod za čebelarstvo - Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata se nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaclji« 1215 Prodam Fiat 1100 103/E model 1957. Vprašati Zeleznina Kranj 2203 Gostilna pri Zlati ribi v Kranju obvešča potrošnike, da prodaja pristna štajerska vina: črno, belo in rdeče čez ulico po 200 din za liter. Se priporočamo 2285 NSU Prlmo, nemško — dobro ohranjeno prodam. Eržen, Cešnji-ca 75, Železniki 2295 Prodam planino. Ogled dopoldan in ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 2298 Prodam osebni avto Opel Kadet. Poizve se v Goricah 10, Golnik 2301 Novo enostanovanjsko hišo z mizarsko delavnico na lepem delu Kranja prodamo. Naslov ▼ oglasnem oddelku 2311 Prodam Italijanski moped »Pe-gaseo« na 4 prestave. Breg ob Savi 2 2318 Prodam kravo s teličkom po iz-; biri. Struževo 5, Kranj 2319 Poceni prodam stoječo lucerno. Lesce 84 2320 Prodam klavirsko harmoniko z 32 basi. Cesta JLA 29, Kranj 232i Fotoaparat »Yashica« — japonski, objektiv 1 :1,9 ugodno prodam. Bregar, Medvode 109 2322 Klavirsko harmoniko, odlično. 12 basov, znamke »VVeltmeister <, prodam za 28.000 din, zaradi bolezni. Cater Milan, Cesta Kokr-| škega odreda 28, Kranj 2323 f Prodani dve kravi, dobri mle-karici. Dobre Janko, Kovor 52 2324 Poceni prodam spalnico iz mehkega lesa ter nekaj komadov gaj-bic. Krlžnar Anton, Stražiska 27 2325 Prodam dvosedežni čoln — sandolino. Primeren za Zbiljsko jezero. Vprašati v Proti tuberkuloznem dispanzerju Kranj 2326 Vespo prodam ali zamenjam za les ali drug gradbeni material. Smrekarjeva 35 — Ljubljana 2327 Prodam suhe bukove butare in dromelne. Zg. Besnica 48 2328 Prodam dobro ohranjen italijanski moped na 3 prestave »Mo-skito Goreli Supersport«, Ljubljanska 33, Kranj 2329 Prodam 1500 kg cemenla. Sve-telj, Šenčur 5 2330 Prodam kravo, ki je maja tretjič telila. Ilovka 5 2331 Prodam plemenskega vola 2 leti starega. Senično 15 2332 Ugodno prodam spalnico iz trdega lesa ln posteljne vložke. Sprejmem tudi ček. Seksan, Koroška 53, Kranj 2334 DELAVSKA UNIVERZA V KRANJU RAZPISUJE OSNOVNE KOMERCIALNE TEČAJE za izobraževalno sezono 1961/62 naslednje tečaje in šole: za strokovno usposobitev kadrov, ki so zaposleni v komercialnem oziroma računovodskem sektorju. 1. tečaj: Organizacija podjetij s korespondenco (56 ur) 2. tečaj: Osnove knjigovodstva z gospodarskim računstvom (72 ur) 3. tečaj: Stenografija (192 ur) Pouk bo predvidoma v večernih urah 2-krat tedensko po 3 ure. ADMINISTRATIVNO ŠOLO za odrasle, ki naj u: ^sobi administrativni kader za ustanove in podjetja. Šola ima dva semestra po 18 tednov. Pouk bo 3-krat tedensko od 16. ure dalje. Slušatelji dobijo z zaključnim izpitom diplomo o dovršeni dvoletni administrativni Soli. Pogoji za sprejem so dovršena osnovna ali nižja strokovna sola in redna zaposlitev. VIŠJO ADMINISTRATIVNO ŠOLO za odrasle, ki so v rcm delovnem razmerju in "-r^vVjajo delo, z akatero jc potrebna vif>j- administrativna izobrazba. Šola ima 2 semestra po 18 tednov. Pouk bo 3-krat ^densko od 16. ure dalje. Slvšatelji dobijo z zaključnim izpitom diplomo o dovršeni srednji stopnji izobrazbe. Pogoji za sprejem so dovršena redna dvoletna administrativna šola ali administrativna šola — oddelek za odrasle ali najmanj 6 razredov gimnazije. EKONOMSKO ŠOLO za odrasle (I. letnik), ki so v rednem delovnem razmerju m opravljajo dela v komercialnem ali računovodskem sektorju. Šola ima 6 semestrov po 16 tednov in traja 3 leta. Pouk bo 4-krat tedensko od 16. ure dalje. Slušatelji dobijo z zaključnim izpitom diplomo o dovršeni srednji ekonomski šoli. Pogoj za sprejem jc dovršena osnovna ali nižja strokovna šola. EKONOMSKO ŠOLO za odrasle (2. in 3. letnik), ki so uspešno dovršili prvi oziroma drugi letnik ekonomske šole oddelek za odrasle. JEZIKOVNE TEČAJE po intenzivni magnetofonski metodi angleški jezik: začetni in nadaljevalni tečaj nemški jezik: začetni in nadaljevalni tečaj francoski jezik: začetni tečaj Pogoji za sprejem v začetne jezikovne tečaje je dovršena osnovna aH nižja strokovna šola, za nadaljevalne tečaje pa zadostno predznanje jezika oziroma dovršen začetni tečaj. Pouk bo 2-krat tedensko od 15.30 oziroma od 19. ure dalje. Program bo v vsakem tečaju obdelan v približno 140 urah. Poleg navedenih pogojev je za vse razpisane šoTc in tečaje obvezna starost prijavljencev nad 18 let. Prijave sprejema Delavska univerza v Kranju, Park Svobode 2 (vhod štev. 4 — nasproti avtobusne postaje) vsak dan od 7. do 14. ure do vključno 30. junija 1961 leta. Za vpis so potrebni podatki o letu rojstva, zadnji Šolski izobrazbi, strokovni zaposlitvi in naslovu stanovanja. Ob vpisu je priložiti dopisnico z naslovom prijavljenca za odgovor o sprejemu in pričetku šolanja. Odgovori bodo predvidoma poslani do 15. junija 1961. leta. ' Lepo ohranjeno Lambrelto, 128 cem, model 1952, odprto, prodam tudi na ček. Seksan, Koroška 53, Kranj 2334 Prodam prostor, primeren za obrt ali skladišče v središču mesta Kranja. Ponudbe oddati pod -Skladišče« 2333 Prodam več sto komadov pisk (Jarek) razne pasme in dve bateriji za vzrejo piščancev. Jelenče-va 23, Primskovo 2336 Prodam rabljeno olroško kolo za starost od dveh do šestih let. Notar. Zupančičeva 0, Kranj 2337 Prodam macesnova dvodelna Klavna vrata In sodobno omaro v baročnem slogu. Naslov v oglasnem Oddelku 2338 Ugodno prodam rabljen električni Štedilnik z dvema ploščama znamke AEG. Vprašati vsako popoldne Gregorčičeva 20-b, Kranj 2338 Prodani kravo, ki bo kemec mereča tretjič telila. Zalog 42, Cerklje 2310 | Prodam elektromotor RK 2,4 j kw in krožno žago (cirkular). Naslov v oglasnem oddelku 2341 ! Prodam malo rabljen krojaški stroj »Slngcr«, model 81-55. Cena , 70 000 din. Sp, Duplje 27 2370 j Rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo prodam zaradi selitve, j Naslov v ©glasnem oddelku pod I -Straži "»če« 2371 i Prodamo lepo novo kuhinjsko j pohištvo. -Pleskarstvo Cehovin«, | Primskovo, Kranj 2372 j Prodam nov motor -Roller D'ir- j kopp Dijana« z vso opremo. Bri- | tof 10 2373 Ugodno prodam pomivalno mizo in vzldijiv levi Štedilnik. Možina. Struževo 35, Kranj 2371 Prodam % m1 mecesnovih desk, debeline 50 mm in nekaj smrekovih. Naslov v oglasnem oddelku 2375 Prodam plemensko svinjo, težko 40 kg. Naslov v oglasnem oddelku 2376 Ugodno prodam šivalni stroj z dolgim čolničkom. Stara Loka 41 2377 Zazidljivo parcelo s temelji nc-vc stanovanjske hiše v Železnikih prodam po zmerni ceni. Poln k Stane, Železniki 2373 KUPIM VOSCINE in CEBELNI VOSEK, pristni, odkupuje po najvišjih dnevni h cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 2312 Kupim rabljeno NSU Prirr.o na ček. Naslov v oglasnem oddelku 2343 Gnme. nove ali dobro ohranjene 2.50 X 10 kupim takoj. Ponudbe oddati na Capuder Franci, Planina 2, Kranj 2344 Kupim dva zadnja sedeža za motor -Vurh« ali temu »lična. Opj? bašek Alojz, Voklo 30, p. Šenčur 2*6 Kupim 16 eolski gumi voz za 3 tone ali kompletne dromeljne. Naslov v oglasnem oddelku 2343 Kupim enostanovanjsko hišo, novejšo ali pa veisobno stanovanje v Kranju. Ponudbe pošljite pod šifro »Vseljivo« z episom objekta 2347 Kupim delovnega pašnega vola, težkega 400 do 500 kilogramov ali dam ▼ zameno 260 kg težko teli-co oziroma prodam. Zalog 10, Golnik 2306 Kupim motor »Tueh* rabljen do 20.000 km, v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2367 Kupimo 2000 kg dobre pšenične slame. Gozdno gospodarstvo Kranj 2368 OST AL 0 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil zlatarsko delavnieo preko visečega mostu Zupančičeva 2, druga hiša desno. Zlatar Levirmik 2037 Mizarskega pomočnika za pohištvena dela sprejmem. Polak Jurij. Drulovka 8 2303 GELEE ROYALE - MATlCNl MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, M preparata Se nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mo farmaciji« ' 214 Pozivam« vse naše potrošnike Butan—propan plina, da nemudoma vrnejo vse prazne jeklenke, ker nam bo le tedaj omogočena redna dobava plina. Nediscipliniranim bomo dobavo ustavili. Zeleznina Kranj 2343 Sprejmem mizarskega vajenca. Hafner, mizar, Zasavska 2, Ore-hek, Kranj 2349 Za določeno dobo oddam proti posojilu novo samsko stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2350 Gospodinjsko pomočnico ali resno dekle — najraje upokojenko išče tričlanska družina v Kopru. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Inženir« 2351 Sprejmem gospodinjsko pomočnico. Naslov v oglasnem oddelku pod -Poštena« 2352 Vse šole ter posameznike obveščamo, da ima Društvo prijateljev mladine Kranj uradne ure vsak torek m petek od 16. do 18. ure. Tavčarjeva 43/11 — soba 40 (na-sproU Prešernovega gledališča). Prosimo vas, da to upoštevate in se ravnate po tem, ker izven navedenih ur strank ne moremo sprejeti. Društvo prijateljev mladine - Kranj *353 Sobo dobi upokojenka, ki bi bila v pomoč starejši ženi. Ponudbe oddati v oglasi i oddelek pod »Kranj« 2354 Delavca za delo na krožni žagi (cirkularki) iščem. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Plača dobra. Zaletel, Stražišče 52, Stvid -Ljubljana 2355 Zamenjam 2 sobno stanovanje v Kranju za 3 sobno aH enako. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2356 Dne G. junija sem izgubil očala od gostilne Lakner do Bobovka. Najditelja prosim, naj jih proti nagntdi vrne v gostilno Lakner 2357 Hrano In stanovanje nudim tovarniškemu delavcu za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem od-ćlclku 2353 Gasilsko društvo Prcdosl.ie priredi dne II. junija lflGl vrtno veselico s plesom. V primeru slabega vremena se vrši v prostorih kulturnega doma v Prrdcsljah. Postreženi boste s kc "t runom — pc-enim na ražnju. Vabljeni 1 235D Jelki ter Janezu Stidar mno-ro sreče na novi žlvljen.»«kl pc'i — prijatelji JJ60 Oddam lepo moderno opremljeno sobo dvema s?.mecma. Naslov v o'damcm oddelku 2331 Miren zakomki par išče opremljeno aH neorrcmljrno sobo v bližini Kranja. Plača 5000 din mc-secno vnapr*?. Senčar Franc, Ge-sta JLA 5, Krani 3081 S prej nem mizarskega vajpn<*n. | Fajfcr Franc, mizar, Sp. Brniki 36 j 9363 Planinsko društvo Križe išče POSI.OVODJE-kinio za obrat gostišče pri Povšnarju v Kokri. Nastop službe takoj. Osebni prejemki po dogovoru 2301 Planinsko društvo za Selško dolino Železniki obvešča vse Ijubte-lje planin, da bo koča na Rali-tovcu redno oskrbovana od 17. junija 15561 dalje. Vabljeni! 1365 Sprejmemo kn 'ln obrazec in ga koiekovati s 50 din, priložiti rojstni list in originalno zadnje šlosko spričevalo. Sprejemni pogoji: dovršena B-letka, dobro zdravstveno stanje in uspešno opravljena sprejemna preizkušnja (kontrola znanja iz materinskega jezika, tujega jezika — nemščino ali angleščine —, kemije, matematike in risanja) združena s psihotehničim izpitom. Kandidati ž dovršeno industrijsko tekstilno ali sorodno strokovno šolo, lahko vstopijo v višji letnik, če uspešno opravijo diferencialni izpit. Podrobnejše informacije dobe kandidati v prospektu, ki ga posije na zahtevo šolsko tajništvo. Ravnateljstvo OBJAVA NAJDENA KOLESA »V skladišču ONZ Kranj se hranijo naslednja naklona kolesa: 1. moško kdo, neznane znamko, št. okvirja 16282, kolo je bilo preje črno, sedaj pa je prepleskano s temno rdečo barvo; 2. moSko kolo, neznane znamke, št. ogrodja 167822, rdeče barve; 3. moško kolo, znamke presto, št. ogrodja 760990, sivo-zelene barve z rumeno in zeleno emitacijo; 4. moško kolo, znamke STAJER, št. ogrodja 31728, črne barve; 5. moško kolo, znamke MIFA. št. ogrodja 950158, športno, temno-zelene barve; 6. moško kolo, neznane znamke, št. okvirja 702780, črne barve; 7. moško kolo, neznane znamk6 in številke, precej rabljeno, zelene barve; 8. moško kolo, neznane znamke, št. okvirja 1548159, temno-zelenc barve z rdečo in rumeno emitacijo; 9. moško kolo, neznane znamke, št. ogrodja 206053, sivo plesikano; 10. moško kolo, znamke RADl-US, št. ogrodja 5813309, plavo barve; 11. moško kolo, znamke PARTIZAN, št. okvirja 47-16009, femno-zelenc barve; 12. moško kolo, neznane znamke, št. ogrodja 106124, črne barve; 13. žensko kolo, neznane znamke, št. okvirja 227505, črne barve; 14. moško kolo, neznane znamke in številke, rdeče barve; 15. moško kolo, neznano znamke, št. okvirja 0654122, zeleno-plave barve; 16. moško kolo,, znamke DIAMANT, št. ogrodja 2796335, črne barve; 17. žensko kolo, znamke TOU-RING ,št. okvirja 62415, zelene barve; 18. moško kolo, znamke DIAMANT, št. okvirja 4174279, svetlo-plave barve; 19. moško kolo, neznane znamke in številke, črne barve; 20. žensko kolo, neznane znamke, št. okvirja 165595, črne barve; 21. moško kolo, znamke ROG, št. okvirja 11305, črne barve; 22. žensko kolo, neznane znamke, št. okvirja 380103, plave barve; 23. moško kolo, neznane znamke, št. okvirja D-45456, črne barve; 24. moško kolo, znamke ROG, št. okvirja 61359, sive barve; 25. moško kolo, znamke TURIST, št. okvirja 57/12877, plave barve; 26. moško kolo, znamke SPORT, št. okvirja 03703, rt?eče barve; 27. moško kolo, neznane znamke, brez številke, zelene barve; 28. moško kolo, znamke ROG» št. okvirja 83293, črne barve; 29. žentsko kolo, znamke ROG, št. okvirja 85576, svetlo-piave barve; 30. žensko kolo, brez znamke, št. okvirja B-09684, črne barve; 31. moško kolo, neznane znamke, št. ogrodja 547534, črne barve; 32. moško kolo, neznane znamke, št. ojrrodja 644928, rdeče barve; 33. moško kolo, znamke DUR-KOPP, Št. ogrodja 633374, modre barve: 34. moško kolo, znamke ROG— TOUR1NG, št. okvirja 18551, črno barve; RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj razpisuje: 1. delovno mesto tajnice Tehniške tekstilne šole v Kranju. Pogoj: srednja strokovna izo* brazbo z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije z najmanj triletno prakso. Zaželena praksa v vodenju personalnih zadev; 2. delovno mesto pomožnega uslužbenca — kurirja v Upravi ObLO Kranj za mesto Kranj. P030J: osnovnošolska izobrazba. Prednost imajo kandidati iz območja mesta Kranj. Kandidati za razpisani mesti naj vlože pismene ponudbe taksirane s 50 din takse, s priloženim življenjepisom, dokazili o šolski i« strokovni izobrazbi in o dosedanji, zaposlitvi na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj v roku 15 dni po objavi. RAZPIS UPRAVNI ODBOR Kmetijska zadruga Dovje — Mojstrana razpisuje na podlagi svojih pravil člena 85 naslednja delovna mesta: računovodja, namestnika računovodja, šefa komerciale, 4 poslovodje za poslovne enote, sekretarja, gozdarskega inženirja, 5 gozdarskih tehnikov, 4 kmetijski tehnik;. Za vsa razpisana mesta je potrebna najmanj srednješolska izobrazba z us-irezno prakso. Plača p° tarifnem pravilniku. Razpis velja do popolnitve delovnih mest. OBVESTILO Obrtniški pevski zbor -Enakost*1 Kranj prosi vse svoje redne »n podporne člane društva, da poravnajo članarino za tekoče leto-Članarino sprejema zastopnik društvenega odbora v pisarni sklada zasebnih obrtnikov v hiši obrtne zbornice Kranj, Prešernov* ulica 12. Isto tam sc sprejemaj0 rezervacije za letovanj« v Povijani - otok Pas. Odbor TRŽNI PREGLED V KRANJU Fižol 90 do 100 din, ajdova moka 9° do 100 din, koruzni zclrob 60 d«i, j*" špren 70 do 80 din, kala 120 do 130 d«"-krma za kokoSi 45 do 50 din, krhli 5° do 60 din, gozdne jagode 300 din, v rt o« jagode 150 din, koruza 40 do 50 đ&*> proso 60 do 70 din, oves 30 din, borovnice 140 din, lisičke 120 din za lh*r' korenček, stari 50 din, sir skuta 120 d° 150 din, maslo, surovo 640 din, čebula-stara 100 din — nova 200 din, krorop«f' stari 15 do 20 din — novi 70 din, *p'' nača kg 80 do 100 din, sladko t*tie 60 din, kislo zelje 50 do 60 din, sol«ta 80 do 120 din, grah v stročju 140 di"» češnje 150 do 160 din, jabolka 110 <*ia' breskve 200 din, belui) 300 din za M> jajca 25 do 26 din, kokoš 900 din, P1' ščanci 350 din, zajci 800 do 1000 m za komad. SOBOTA, dne 10. junija 1961 KULTURA IN PROSVETA STRAN Ob zaključku revije dramskih skupin Slovenije v Zagorju Gorenjski amaterski skupini navdušili OBČUTEN DVIG KVALITETNEGA GLEDALIŠKEGA USTVARJANJA - ZAGORJANI DVAKRAT DNEVNO POVSEM NAPOLNILI DVORANO S svečanim promenadnlm koncertom in s fan farami se je v soboto, 3. junija, pričela v Zagorju IV. revija dramskih skupin Slovenije, ki jo je pripravil Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije v sodelovanju s Svetom zagorske občine. Revijo je otvorilo amatersko gledališče iz Tolmina s Potrčevo dramo »Lacko in Krefli«. V naslednjih dneh do 8. junija pa so na odru nastopili še: DPD Svoboda »Prežihov Voranc« z Raven na Koroškem z VVilliamsovim delom »Orfej se spušča«, DPD Svoboda z Vrhnike z Berglesovim »Cankarjevim večerom«, Velenjčani z Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«, Novomeščani s Hamlltonovo dramo »Plinska luč«, jeseniško gledališče z G. d'UsseauJevo dramo »Globoko so korenine«, kranjsko s Caso-nejevo dramo »Drevesa umirajo stoje«, Delavski oder iz Celja s Firnerjevim delom »Kukavičje gnezdo«, Svoboda Kisovec — Zagorje s Stefanče-vim delom »Včeraj popoldne« ter Svoboda Trbovlje z Matkovičevo dramo »Na koncu poti.« Vsako dopoldne so bile v Zagorju kritične razprave o uprizorjenih delih, razen tega pa so se zvrstili razgovori o problemih odrskega jezika, o uprizarjanju sodobnih konvorzacijskih iger, o klubskih uprizoritvah, o režiserjevih nalogah pri uprizarjanju renesančnih komedij, o ritmu in dinamiki predstav in o režiserjevem odnosu do igralca. Gorenjski igralski skupini z Jesenic in iz Kranja sta bili nadvse ugodno sprejeti. »Dramo »Globoko so korenine« avtorjev Arnauda d Usseauja in Jamesa Gowa so Jeseničani pod režijo Marjana Stareta in scenografa Bojana Cebulja zaigrali z občutnim posluhom za stilno enotnost in ritem predstave. To gledališče 7. bogato igralsko tradicijo, je znova dokazalo, da ima v svojih vrstah igralce z velikimi igralskimi izkušnjami in rutino. Ton i fn-a'pin t?a so čTožlveli tu- di Kranjčani, ki so v režiji Ane Grgurevič Lombarjcvc in domiselni Saša Kumpa doživeto zaigrali Casonovo dramo »-Drevesa umirajo stoje. Kritiki so si bili edini, da je Mila Valenčičeva v naslovni vlogi babice podala do podrobnosti izdelan igralski lik, ki bi ga bila vesela vsaka velika igralka. Četrtkovo dopoldansko srečanje je končal dramaturg Vasja Predan s pregledom letošnje IV. revije slovenskih dramskih amaterskih skupin in je govoril v luči najstrožjih kriterijev. Uvodoma je poudaril, da se je raven kvalitetnega gledališkega ustvarjanja v naših amaterskih gledališčih občutno dvignila. Pohvalil je seznam uprizorjenih del in ugotovil razveseljivo dejstvo, da so nekatere igralske skupine segle tudi po težjih dramskih delih, kot na primer ravenska, ki je uprizorila Williamsovo delo »Orfej se spu- šča.« Kar zadeva režijo, je le-ta kljub kvalitetni razvojni stopnji se vedno najbolj boleča točka naših amaterskih predstav. Najbolj razveseljive pa so bile igralske kreacije, saj toliko kvalitetno izenačenih vlog kot doslej, še na nobeni reviji ni bilo. Z njimi bi bili zadovoljni največji gledališki sladokusci v poklicnih gledališčih. Zanimiv napredek kažejo nadalje scenografske rešitve. Vidna je težnja po enostavni stilizirani sceni in je kot najlepši tak primer navedel Kumpovo sceno v kranjski uprizoritvi. Jeseniška scena pa je bila vzgled funkcionalne, tlorisno dobro rešene scene. Ob koncu je Vasja Predan dejal, da je strah vseh tistih, ki so mnenja, da slovenski amaterizem izgublja tla pod nogami, povsem neupravičen. »Vsak gledalec, prisoten na omenjeni reviji se je lahko prepričal o resnični podobi gledališkega amaterizma. Vendar nas uspehi, ki smo jih dosegli, ne smejo uspavati. V smislu nenehnega iskanja, s samim delom naj po uspeli reviji amaterizem nadaljuje svojo pot,« jc dejal tov. Predan. Omembe vredna je tudi ugotovitev, da je med letošnjimi šestnajstimi izvajanimi deli na jeseniški mladinski reviji in reviji v Zagorju bilo kar devet del domačih avtorjev! Naj ob koncu povemo še to. da je bila v času revije velika dvorana Delavskega doma vsak dan dvakrat polna zvestih zagorskih poslušalcev, ljubiteljev dramske umetnosti. Zares vzgledon in hvale vreden odnos do revije, ki potrjuje temeljite propagandne priprave. M. F. Ob 80-letnici rojstva Franice Verhunčeve 43 let življenja za slepo mladino Prav v teh dneh, ko se lahko seznanimo z delom in življenjem slepih, katerih slike so razstavljene v izložbenem oknu na Titovem trgu v Kranju, smo se spomnili tudi prve slovenske učiteljice slepih - FRANICE VERHUNČEVE, ki prav danes praznuje 80-letnico rojstva Ze v mladih letih se je Franica, doma iz Kranjske gore, vneto zavzemala za delo s slepimi. Naučila se je Braillove pisave in vneto proučevala knjige o šolanju slepih. Bila je na mnogih zavodih za slepe in se seznanila tudi z mnogimi inozemskimi strokovnjaki za slepo mladino. Med prvo svetovno vojno je pomagala oslepelim slovenskim vojakom v Grazu in preživele po zlomu Avstrije spremila v Ljubljano. Ni bilo dolgo in že smo se lahko spoznali z njenim deiom v prvem slovenskem zavodu za slepo v Ljubljani. Kasneje je prevzela učiteljsko mesto v Zemunu, kjer je pomagala pri izidu slovenskih učbenikov za zavod v Kočevju, kamor so ga 1922 prenesli iz Ljubljane. V delu s slepimi šolskimi otroki — začetniki — je bila nenadornestl jiva. Druga svetovna vojna je razdejala tudi Kočevski zavod za slepo mladino, zato se Franica Verhun-čev* preseli v ljubljansko bolnišnico, kjer se posveti »lepim otrokom, pozneje slopim vojakom in tudi partizanskim borcem, s katerimi najde zatočišče v Zavodu za gluho mladino. V mesecu marcu 1946 po 43 letih službovanja stopila v zaslužen pokoj. Sedaj se veseli vsakega napredka Zavoda za slepo mladino; slovenska zgodovina razvoja skrbi za slepe pa jo bo vedno postavljala na najvišje častno me-ato. v jf- « u-u m ~* t trn m Ob visokem življenjskem jubileju Franice Verhunčeve ji tudi mi iskreno čestitamo. Vilmi, kijih gleđama V teh deževnih poletnih dneh ni kaj dosti novega po gorenjskih kinematografih. Na Jesenicah jc na sporedu odlični francoski film »100 udarcev«, najvidnejšega režiserja novega vala Francol-n Truffauta. Film jc bil nagrajen pred leti v Cannesu in bomo o njem še pisali. — V Skofji I^oki vrte »Dnevnik Ane Frank«, o filma smo, ko jc bil na sporedu v Kranju, že pisali. Francosko čmo-beli film Zločin in kazen, ki je tokrat na sporedu v Kranja, pa jc prvič gost naših platnov. D NEVNIK ANE FRANK - V teh letih po drugi svetovni vojni je Dnevnik Ane Frank — dnevnik neke ukle-njene mladosti, uklejenc v spone človekove nemoči, zaradi človeka-nečloveka šel .'»kozi milijone src, bodisi kot linearno dalo, bodisi v dramski realizaciji. V teh 15. letih, ko jc Nemčija padla in zopet vstala — tista Nemčija, ki doživlja gospodarski čudež, ki jc v zadnjih 50. letih pričela dve svetovni mo-ritvl, ki se danes zavzema za atomsko oborožitev in pripravlja manevre Franciji (kako čudna so pola človeškega dostojanstva), tista Nemčija, ki je dala stotine KI ch man nov, » obenem tudi tista Nemčija, ki daens prodaja pri nas otroške igračke in šllčfce za svinčnike! V teh letih po vojni je Dnevnik Ane Frank prebrodil tisoče človeških src, ki so v zadnji vojni doživljale podobno usodo, kakor drobni ljudje na robu prepada v Aninem dnevniku. Film, ki ga dobivamo, je zvest dramski predlogi in je zanimiv zaradi svojega režijskega konrepta. Kljub temu, da kreacije nekaterih igralcev niso nič posebnega, je vreden ogleda. Delo je režiral Georgcs Ste-vens. Glasbo filmu je napisal Alfred Nevvman. V glavnih vlogah pa nastopajo: Joseph Schillddkraeut. Milite Perkins, Shelley VVinter (ki je za svojo kreacijo dobil Oscarja). ZLOČIN IN KAZEN -ii aru oski film Zločin in kazen je delo režiserja Geor-gesa Lamptaa m velikih imen današnje francoske kinematografije. Ustvarjalci so tokrat segli po literarnem delu velikega ruskega književnika Fjodora Dostojevskega (1821-1881). - Zločin in kazen. Dostojevski je eno najmarkantnejših imen v svetovni književnosti; njegova primieavost ljudi, v človeku boj s samim seboj in okolico pa je tudi krog dogajanja Lampinove stvaritve. Ustvarjalci so vso zgodbo postavili v svet sodobnega človeka in ta svet oblikovali v slogu literarne predloge. — Naslikali nekaj tipičnih človeških figur v njihovi tako značilni za Dostojevskega- in pretresljivi človeški igri; k temu pa so pridali tudi dahovi t idejen, sodobno poglobljen dialog. Film je odlično zaigran, vendar včasih v svoji podobi neenoten — kljub temu pa visoko nad povprečjem, ki smo ga navajeni. Ogrejte si ga! P.'B. Ob novi reviji za najmlajše Prikupno branje Leios je Glavni odbor Zveze borcev NOV — kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »Borec« pričel izdajati revijo za naše mlade prijatelje — Knrirček. Nova revija, ki je doživela pri iv-ših najmlajših zelo topel sprejem, je zrlo prikupna na porled in tehtna po vsebini. Na privlačen način pripoveduje zgodb« izza dni naše narodncovsvobodilne vojne ln jih povezuje % našo stvarnostjo. Doslej sta izšli že dve številki. V njej objavljajo svoje literarne miniature med drugimi tudi Tone SeUška_-, Josip Ribičič. Karel Grabeljšek, France Filipič, Scrgej Epih, Neža Maurer, France Bevk, Zoran Hudales in drugi. Obe Številki »Kurirčka« zaključujejo Številne ogankc, slikanice »Branko Krsmanovič« v Kazini V četrtek, 8. junija zvečer, je bila Kazina na Bledu nabito polna. Številni domačini in tuji turisti so ta večer prisostvovali otvoritvi II. jugoslovanskega jaaas festivala in prvemu izmed štirih koncertov triindvajsetih domačih jazz ansamblov in nekaterih gostujočih solistov in jaaz skupin. Zanimanje za festival je izredno, kar morda lahko najbolje ilustrira dejstvo, da je te dni na Bledu tudi okoli 50 domačih In tujih kritikov ter novinarjev In da bo jugoslovanska radiotelevizija prenašala nastope vseh jazz ansamblov. Ze prvi večer so nekateri izvajalci prijetno presenetili številne poslušalce, ki so kaj lahko ugotovili, da je kvalitetna in umetniška raven v primerjavi z lani precej porasla. Med nastopajočimi pa so prvi večer vsekakor največ pokazali zagrebški jazz kvartet z Ivica Krajačem ali Gaby Novakovo in zagrebški veliki jazz orkester s skladbama D. Ellingtona ».Teeps blues« in »Cotlon tali« v katerih se je kot solist na saksafonu predstavil Ozren Depolo z dovršeno tehniko in kar največjim občutkom za to vrsto umetnosti. Na sliki: Zagrebški jazz kvartet in solistka Gabv Novak, ki se je na Bledu predstavila z Mati Den-nisovo »Drage oči« ln Gershwinovo skladbo »Megleni dan v Londonu«. B. F. StevitLni tuji in domač-i gostje, ki so že na Bledu, so minulo soboto spet napolnili dvorano Kazine. Zbrali so se na prireditev pod naslovom Večer jugoslovanskih melodij in ptesov. Program so izvajali solisti nekaterih jugoslovanskih radijskih postaj, glavni izvajalec p« je bila folklorna skupina »Branko Krsmanovič« iz Beograda. Nekatere domače pesmi itz Slavonije in Dalmacije in izbrane popevke pa sta zapela Brandslav Madič in Djordje Ma-salovič iz Beograda ob spremstvu mstrumentalnega tria Toša Ele-zoviča. Gledalci so zlasti pozdravljali izvajanje nekaterih šiptar- skih, slavonskih, makedonskih in hrvatskih narodnih plesov. Žagar je ve nagrade za leto 1961 Svet za šolstvo, kulturo in presveto je imenoval posebno komisijo, ki bo pregledala predloge za Zagarjeve nagrajence, ki morajo biti predloženi komisiji do 10. junija. Prva nagrada bo letos podeljena v višini 120 tisoč dinarjev, druga 80 tisoč dinarjev, tretja 60 tisoč dinarjev, razen teg* pa bodo podelili še šest praktičnih nagrad v skupni vrednosti 120 tisoč dinarjev. in pa Mali leksikon. Revija je bogato ilustrirana, posamezni izvod velja C0 dinarjev. J. K. i i" k n t 0 Pred nedavnim je izšla šjj H monografija o znanem ru- ^ H skem pesniku Jeseninu. Av- ^ KS tor dela je K Naumov. — V ^ k knjigi zakljtičuje poglavje, v |fl p katere si avtor prizadeva do- &? j5 ločiti Jeseninu mesto v sov- |E ^ jetski literaturi. « JE • Pred 38 leti je slepi « « švedski zdravnik Ak^el Mun- || £j te napisal knjigo »San Mi-;?= hole«. Takrat je bila. knjiga |jj t»§ razprodana v nekaj tednih. ^ ijjj Tudi številni prevodi v sve- S§ ^ tu so bili naravnost prese-i<5 netljivo hitro razprodani. — ^ M Delo je zanimivo še zlasti ^ Is zaradi tega, ker je bilo dva- » J3 krat tiskano tudi pri na»|| j^ pred vojno in enkrat po voj- ^ g ni. g m Te dni je izšla nova 6te- S g vilka revije Jezik in slov- ^ ^| stvo. Revija obsega nekaj 5!? S nad trideset strani. Vsebino |? &e snopiču tvorijo članki Bori- |j| fl sa Urbančiča (O kriterijih Štj =jj pravilnosti v knjižni sloven- s£ 9 ščini), Franca Zadravca (Pes- 1$ « nik Naci Kranjec-Pajlin), 3] ^ Vatroslava KaJenića (Slilo- |fl ^ grafski pravopisni elementi ^ Čjj in Helge Glušič (K zgradbi &j H novci Cirila Kosmača). ^ »^^a»^i<>^^ s*«*«*** '*»'^^s»'^^^»>''*'^' Obisk v Škofjeloški DPD »Svoboda« Prekinjena tradicija SREDSTVA SO PRESKROMNA ZA DELO Sezona dejavnosti delavsko prosvetnih društev »Svobod« ln drugih prosvetnih društev gre za letos h kraju. Povsod so na programu razne zaključne prireditve. — Katero prosvetno društvo ali DPD »Svoboda« v kranjskem okraju je bilo najboljše, je težko govoriti, vendar med dobre ali zelo dobre lahko prištejemo nekatere, med njimi tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Škofje Loke. Ze lepaki o reprodukciji glasbeno šole pri Svobodi, potem razna vabila za sodelovanje v klubu, vaje godbe na pihala, lutke, vse to mi je dalo misliti, da jc pri tem društvu dejavnost zelo pestra. NI REŽISERJEV IN NI ZANIMANJA V Skofji Loki imajo precej zelo kvalitetnih dramskih igralcev in režiserjev, vendar ne morejo ugotoviti vzroka, zakaj prav ti ne sodelujejo v dramski sekciji. Ta je edina manj delavna pri društvu. V letošnji sezoni so pripravili mlad. igro »Kekcc« in komedijo »Tripče de Utolče«. Prav zaradi tega, ker domača dramska sekcija ne naštudira več dramskih del — imajo zelo skrbno urejena gostovanja. 5 do 6 krat na leto gostuje v Skofji Loki ljubljansko Mestno gledališče in še razni drugi kul-turno-umetniški ansambli iz Slovenije ali iz drugih bratskih republik. i Na vprašanje, zakaj ni tolikšnega zanimanja za dramsko dejavnost med domačini, kot ga je bilo pred leti, so mi povedali, da je v Skofji Loki 8 režiserjev, vendar delata samo dva, in sicer eden z odraslimi, drugi pa z mladino. Je pa še ena težava. Pri dramski sekciji nimajo ljudi za razna tehnična dela pri predstavah. Prav zaradi tega se vsak režiser boji prevzeti režijo, ker mora potem za vse sam skrbeti: za izdelavo kulis, razsvetljavo in vse ostalo. — Vendar računajo Skofjeločani, da bo prihodnja sezona bolj plodna — saj se bo od vojakov vrnil še en režiser, razen tega pa bo prišel iz Sarajeva v Skofjo Loko še drugi režiser. Na razpolago bodo štirje aktivni režiserji, potem bo vsa stvar le nekoliko boljša. NAJDELAVNEJSI JE KLUB Najdelavnejša sekcija pri DPD -Svobodi« v Skofji Loki je pravzaprav njihov klub, saj je to nova oblika dejavnosti. V njem se nemoteno vrstijo razna predavanja z vseh področij umetnosti ter znanosti in tehnike. Seveda naj- bolj privlačen za starejše in najmlajše pa Je v klubu televizijski sprejemnik Popoldne se zberejo pionirji in še mlajši, zvečer pa spremljajo televizijske oddaje starejši in mladina. Menijo, da jc prostor v Domu Zveze borcev Že premajhen in že mislijo, kje bi dobili vsaj še eno sobo. Članom in obiskovalcem kluba so dnevno na razpolago razni časopisi, revije, knjige in razne družabne igre. Klub je bil Skof-jeločanom zelo potreben, zlasti mladim. Prej so se ti potikali po raznih lokalih in restavracijah, sedaj pa, kot so mi povedali, lih ne vidijo več in vsi najraje zahajajo v klub. Tu se najdejo vsi, da se pogovorijo o tem ali onem škofjeloškem problemu, o športu ,o glasbi, o vseh novih stvareh in podobno. Pri DPD »Svobodi« v Skofji Loki stalno mislijo na to, kako bi še bolj popestrili delo kluba. Za sedaj še niso našli nekih povsem novih oblik, vendar bodo skrbeli, da domačinom v njem ne bo nikoli dolgočasno. PEVCI SO SAMO NA PAPIRJU Vsakdo meni. da bi Skofja Loka s staro kulturno tradicijo že morala imeti vsaj moški in ženski pevski zbor. Toda, žal ga nima. Pevska sekcija je pri DPD »Svobodi« napisana samo na papirju. Moški pevski zbor je obstajal, pa so ga zaradi tega, ker pevci niso redno, hodili na vaje razpustili. Podobno se je zgodilo tudi z ženskim pevskim zborom. Na občnem zboru DPD »Svobode« so sklenili, da bodo organizirali tudi ženski pevski zbor. Ko so bile napovedane prve vaje, so kljub številnim pevkam v Skofji Loki, prišle samo tri. To ni prav lepo spričevalo za Skofjo Loko. Kje Je vzrok, da v Skofji Loki ni zanimanja za petje, si tudi v »Svobodi« še niso na jasnem. Toda poskušali bodo narediti vse. da bi v prihodu i i MSSOnl tudi pevci začeli z resnim delom. OSTALA SEKCIJE -PRAV DOBRO Lutkovno sekcijo imajo na osnovni šoli v Skofji Loki in dela pod okriljem delavsko prosv :u ga društva »Svoboda«. Let«-; m najmlajši naštudirali že precej del in je za sekcijo največ zanimanji med šoLiko mladino. Od odraslih sekcij je prav gotovo najdclavnoj.5a novo ustanovljena godba na pihala. — Osemnajst do dvajset godbenikov re-clno vadi in nikoli ni več problema dobiti rodbo na pihala za razne prireditve kot je bil to doslej. Godbeniki vadijo v glasbeni šoli pri DPD »Svobodi« v Skofji Loki. -Razen tega pa se tu v šoli doraa- i ini lahko učijo še klavir, harmoniko, violino in ostale instrumente. Glasbeno šolo pri Svobodi obiskuje danes preko 100 Skofje-ločanov. Razgibana pa jo pri Svobodi v Skofji Loki tudi šahovska sekcija. Ker niso ustanovili samostojnega šahovskega kluba, so se škofjeloški šahisti priključili k Svobodi. V delavsko prosvetnem društvu -Svoboda« v Skofji Loki deluje danes okoli 250 aktivnih članov. Ta številka pa je za Skofjo Loko orecej premajhna, če upoštevamo, koliko je motnosti za delo v raznih sekcijah. Kot povsod, tudi tu ne manjka problemov. Prvi je, da so sredstva precej premajhna, saj njihova dotacija od ObLO zna:ia komaj 250.000 dinarjev, od najemnine za dvorano in drugih prostorov pa dobi društvo še 120 tisoč dinarjev. Letos bodo potrebovali še več denarja, ker nameravajo adaptirati oder, saj ne ustreza več po-trebam. za razne dramske in druge prireditve. T/rtos ga bodo podaljšali in ga skušali opremiti z ostalimi tehničnimi napravami. Drug problem pa so kadri predvsem za razna tehnična dela pri raznih prireditvah. Toda Skofjeločani ne bodo vrgli puške v koruzo, pač pa r-e bodo še temeljiteje lotili dela in premostili še te težave. MIlan Zivkovfi STRAN RADIO • ZANIMIVOSTI SOBOTA, dne 10. junija 1961 ČP »Gorenjski tisk« redakcija »Glasa« RAZPISUJE DELOVNO MESTO STENODAKTILOGRAFA (inje) za delovno mesto tajnice v redakciji. POGOJ: perfektno obvladanje stenografije in strojepisja. Nastop službe takoj. Ostalo no dogovoru. Vse informacije v tajništvu ĆP »Gorenjski tisk« Kranj. Razpisna komisija pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo za okraj Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. pravni referent 2. referent za gozdarstvo 3. referent za finačno-ekonomska vprašanja Pogoji: Za pravnega referenta in referenta za gozdarstvo je pogoj visoka strokovna izobrazba. Za referenta za finančno-ekonomska vprašanja je pogoj srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba. Stanovanje zagotovljeno! Ponudbe pošljite na naslov: Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo Kranj — Vodovodna 4, p. p. 105. n m v V dneh ko v Jeruzalemu teče sodni proces proti enemu izmed največjih nacističnih zločincev Adolfu Eichmannu, se nekje na drugi strani sveta Se vedno skrivajo vojni zločinci, ki so ostali nekaznovani. V stari trdnjavi Spandau v Berlinu pa prestajajo kazen zadnji trije obioženi na nurnbcrškem procesu. Mednarodno vojno sodišče v Nurnbergu je 1. oktobra 1946. leta izreklo sodbo proti 22 obtoženim nacističnim vojnim zločincem. -Med njimi so bili vsi vplivne;'! voditelji tretjega Reicha, ki si niso vzeli življenje ali pobegnili roki pravice. Sodom obtožencev, ki jih niso obsodili na smrt, bo zaprli v znano trdnjavo Spandau. Zaradi pomilostitve ali prestane kazni so do sedaj iz zapora izpustili Funka, Doenit-za, Rao-'erja in Nouratha, tako da go v celicah ostali samo še trije: Rudolf Hess, nekdanji H'" -v-,> nrr^^dn'!: Al- PET* POSLOVANJE ZAVODA PRAVNE POMOČI ZA OBČINO JESENICE Zavod Služba pravne pomoči za območje občine Jesenice daje pravno pomoč državljanom, družbenim organizacijam, stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom — z 1. ustnimi pravnimi nasveti, 2. sestavljanjem listin (pogodb, oporok, izjav in drugo), 3. sestavljanjem vlog (prošenj, tožb, pritožb in drugih zahtevkov), 4. zastopanjem pred rednimi sodišči. Zavod bo posloval od 15. junija 1961 na Jesenicah, Cesta Bratstva in enotnosti št. 1, II. nadstr. vsak torek in četrtek od 15. do 19. ure. Po pisanju franecekega Lota -Pariš Prers 1'intransigeant« je sovjetski petrolej največja nevarnost, ki preti američkomu gospodarstvu. V zadnjih štirih letih so prodajo ruskega petroleja štirikrat povečali. Neki znani ameriški ekonomist je pred kratkim objavil, razoravo, v kateri pravi, da bodo Ru>si do 1965. leta presegli vse predvidene načrte v nroizvodnji in izvozu petroleja. Ta konkurenca bo predstavljala za ZDA največio gospodarsko preizkučnjo, kar j:h do sedaj poznajo v zgodovini ZDA. Novozgrajeni sovjetski naftovodi predstavljajo mrežo, ki se razteza do meie Zahodne Evronc: — proti Baltiku. Nemčiji in Češkoslovaški. Od Tokia do Tangera in od Havane do Helsinkija prodajajo sovjetski petrolej njihovi tankeri po zelo ugodnih cenah. Ze dejstvo, da so o tem razpravljali na nedavnem zasedanju Atlantskega pakta v Oslu, govori, da je pritisk sovjetskega petroleja močan. Leta 1960 so v Sovjetski zvezi proizvedli 143 milijonov ton petroleja. Leta 1950 je znašala letna proizvodnja 37 milijonov ton, pet let pozneje pa 70 milijonov ton. Na i hitrejša potniška tadia Modri trak kot priznanje za najhitrejšo potniško ladjo ima ameriški parn-k »United States«. Ta vozi na redni liniji New York -Le Havre—Bremerhaven. Po rednem pidvnem redu prevozi progo Le Havre—New York v 4 dneh in pol. Lc-rt Speer, minister za oborožitev in Baldur von Schirach, nekdanji vodja nemčke nacistične mladine. Trdnjava Spandau ima svoje posebnosti. V zaporu so samo tri celice zrro.ir.ue, 597 celic pa je praznih. Trdnjava je pravzaprav zadnja postojanka, kjer štirje zavezniki iz druge svetovne vojne prihajajo 6e v stik. — Straža se namreč vsak mesec menja. Zapor menjaje strašijo amcriSki, ruski, angleški in franco-ki vojaki. To je zadnja točka .v Nemčiji, kjer si štiri vojske mod seboj izkazujejo Vojaške časti in druga drugi prc.d.-.jr o dolžnosti. ICO vojakov razli'h'li narodnosti je zunanja straža za tri preostale keznjence. dva sta obsojena na 21 let zapora. Rudolf Hess pa na dosmrtno ječo. S!;-rri 90 let star zapor je od zunaj rdeče barve. rr.n'o-t je «fccw» pr»—«\ r—«r\'*\ da je to Predvidevajo, da se bo leta 1965 proizvodnja povečala na 280 milijonov ton, kar pre?flf?vlja 30 odstotkov več kot je celotna nroiz-vodn^a petroleja na Srednjem vzhodu. Dva naj več 5 a cestna nredora v Evroni V Zahodnih Alpah bodo še letos odprli dva največja cestna predora v Evropi, in isicer pod Mont Blancem ter Velikim Bernardom., Ta usaeh se da odmerjati z zgraditvi5o prvega železniškega predora skoči Alpe pred več kakor sto leti. Pomen te hitre zveze — neovirane tudi pozimi — je zelo velik za ekonomski, kulturni in turistični razvoj držav tega po/trtožia. Kakor računajo, bo letno šlo skozi predor pod najvišjo evropsko goro povprečno 350.000 motornih vozil s 600.000 do 900.000 potniki in 70 do 100 tisoč tonami blaga. Tudi za poTnike iz Anglije bo to najkrajša pot v deželo sonca, Italijo, saj leži Mont Blane na zračni črti London—Pariz—Rim. Predor pod Velikim Bernardom pa bo predvsem po cesti zbližal Švico in Italijo ter posredno tudi Nemčijo. Ko bo cestno omrežje v Franciji, Italiji, Švici in Zahodni Nemčiji zgrajeno tako, da bodo vse glavne ceste tekle zunaj večjih mest in naselij z dvojnim cestiščem, kakor je bilo delno že Izvedeno, bo mogoče z motornimi vozili potovati po teh državah najhitreje, če ne ■upoštevamo letalskega, prometa — saj vozačem ne bo treba nikjer skreniti z dvojnega vzporednega cestišča. najbolj zastražen zapor na svetu. Beg iz zapora je po splošnem prepričanju nemogoč. — Čeprav imajo kaznjenci precej veliko svobodo gibanja, niso niti sekunde brez nadzorstva, tako da je samomor popolnoma izključen. — Drug od drugega so ločeni s praznimi celicami, da je sporazumevanje z znaki neučinkovito. Po štirje stražarji iz Rus'.'c, Amerike, Francije in Anglije'jih v celicah nadzorujejo dan in noč. To je skupaj 13 stražarjev. Vsaka clrčava ima razen tega še višjega stražarja, ki nadzoruje delo stražarjev. Razen tega imamo še štiri upravnike zapora (Amerikance, Rus, Anglež in Francoz), ki skrbijo za notranji red. Zunanjo stražo sestavlja 40 stražarjev, ki so razpostavljeni po stražarskih stolpih in oboroženi s strojnicami. Menjavajo co vsak mesec iz vojsk štirih držav zaveznic. Razen tega imajo v zaporu še 4, italijanske kuharje, ki pripravljajo hrano za tri zapornike. Smatrajo, da je to najdražji zapor na svetu, kajti vzdrževanje trdnjave Spandau stane mesto Berlin letno okrog 260.000 zahod-nonemških mark. Vsak kaznjenec dobi dnevno štiri časopise v celico, ki jih vsi natančno preberejo do zadnje strani. Nizozemski brivec, ki skrbi za zunanji izgled kaznjencev, je tako najbolj poučen brivec na svetu. Hrana v zaporu omogoča kaznjencem dober telesni izgled. Zajtrk ni brez juhe, jajčk in klobas, kosilo pa je ekoraj vedno z mesom in sadjem. Razen tega imajo kaznjenci dostop do knjižnice, ki je v posebnih ^prostorih zapora. Egiptovski Eifelov stolp j Na otoku Zamalek so postavili nov betonski stolp, ki je visok 187 metrov in predstavlja enega iz-I med najvišjih te vrste na svetu, j Stolp služi za emisije radia in l televizije. Na vrhu stolpa je re-I rtavrac\4a in razgledni prostor, od kođet izletniki lahko gledajo mesto Kairo in piramide v ozadju. Č rni m beli Približno 10 odstotkov prebivalcev Združenih držav odpade na črnce, kar rr odstavi j a 17 milijonov ljudi. Nekoliko podatkov, ki jih je objavil francoski list Pari« Jouns ilustrira njihov položaj v ameriški družbi. Stanovanja: ne moremo govoriti o črnskem getu, čeprav so popolnoma črnski predeli v mestih precej pogosti. Crnci so žrtve trgovine s stanovanji, saj jim včasih lastniki stanovanj zaračunajo stanovanje precej dražje. Belci plačujejo v povprečju stanovanja od 20 do 30 dolarjev, črnci pa od 25 do 50 dolarjev. Šolstvo: 1954. leta je vrhovno .sodišče obsodilo rasno segregacijo v šolah. Ta odločba pa je še daleč od tega, da bi bila v popolnosti izvajana. V državi Miesis-sippi na primer porabijo vsako leto za šolanje belega otroka 117 dolarjev, za črnega otroka pa samo 35 dolarjev. Zdravje: v povprečju živijo črnci deset let krajce življenje od belcev. Na jugu predstavljajo črnci 15 odstotkov vsega prebivalstva. Število bolnic, ki so določene zanje je pa 15 krat manjše. Plače: povprečna plača črnca je za 52 odstotkov manjša od plače belcev. »Ljuba moja, oprosti ml, ker me še ne bo na večerjo. Pri volji sem, pa sva se odločila, da bova še študirala za izpit...« RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23. in 24. ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 11. Junija 8.00 Mladinska radijska igra 8.58 Iz albuma skladb za otroke 9.00 Matineja za zabavo 9.45 Partizanske in množične pesmi 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Lepe melodije 11.00 Duet Marine in Rangonije iz opere Boris Godunov 11.15 Jugoslovanski capriccio 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Vedri zvoki 16.40 Peli so jih mati moja 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.25 Okrogle narodne in domače 18^0 V stepah osrednje Azije 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden 21.00 Iz del Bedricha Smetane 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Glasbeni samogovori PONEDELJEK, 12. junija 8.05 Svet v orkestralnih barvah 8.40 Sovjetska zabavna glasba 9.00 Naš podlistek 9.20 Dopoldanski operni koncert 10.15 Zabavni intermezzo 10.40 Zborovske skladbe na makedonske ljudske glasbene motive 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Venček slovenskih narodnih 12.15 Kmetijski nasveti — ing. France Vcrdlan — Pridelovanje plodovk 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Samospevi Ivana Zajca 13.30 Pesem planin, simfonična pesnitev 13.50 Zabavni potpuri 14.15 Jugoslovanske radijske postaje -pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij U SP OD NEDELJE, 11. JUNIJA DO SOBOTE, 17. JUNIJA 1961 17.15 18.00 18.15 18.50 20.00 20.45 21.00 21.05 22.50 23.05 23.55 8.05 8.55 9.25 9.40 10.15 10.40 10.55 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 12.45 13.30 14.05 14.35 15.40 16.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.20 18.45 20.00 20.30 21.25 21.35 22.15 23.05 23.25 2355 šoferjem na pot Športni tednik Veliki violinisti Človek in zdravje Glasbeni variete Kulturna tribuna Sto taktov glasbe Koncert orkestra Slovenske filharmonije Sonata v h-molu Nočni akordi Prijeten počitek TOREK, 13. junij« Zabavni akordi Za šolarje Balkanski poem Ženski pevski zbor Svobode Laško Klavir in klavirski trio Utrjujte svojo angleščino Dve popevki Baletne scene iz oper Deset minut iz naše beležnlce Trije veliki plesni orkestri Trio Slavka Avsenika Kmetijski nasveti — ing. Dolfe Cizej — O krmljenju govedi v poletju Od polke do calvpsa Poje Koroški akademski oktet Zabavni vokalni ansambli in godala Za Šolarje Odlomki iz komičnih oper Listi iz domače književnosti Izbrali smo za vas Razgovor z volivci Simfonija št. 4 Iz naših kolektivov Klavir v ritmu Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Izobraževalni obzornik Poje Komorni zbor RTV Ljubljana Radijska Igra Simfonična slika Iz filmov in glasbenih revij Večer pri Beli Bartoku Popevke, ki vam ugajajo Po svetu jazza Prijeten počitek SREDA, 14. junija 8.05 Mladi talenti srednjih glasbenih šol pred mikrofonom 8.30 Simfonija v d-duru 9.00 Jezikovni pogovori "r> 9.15 Trikrat petnajst 10.15 Iz francoskih oper 11.00 Poljska in romunska zabavna glasba 11.30 Za cicibane 12.00 Veseli planšarji nas pozdravljajo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Združimo dognojevanje ln okopavanje koruze 13.30 Slovenska glasba iz treh stoletij 14.05 Za šolarje 14.35 Glasbena medigra 14,40 Pesmi Stanka Premrla 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Poje Yvcs Montand 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Orgle in orglice 20.00 Orfej — opera v dveh dejanjih 22.15 Zaplešite z nami 22.30 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK. 15. junija 8.05 Glasba ob delu 8.35 Pesmi mladinskih delovnih brigad 8.55 Moje in tvoje — za šolarje 9.25 Sonata za violino in klavir 10.15 Majhni ansambli 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Simfonija in Re 12.00 Pozdrav iz Splita 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Cegnar — Priprava svežega sadja za tržišče 13.30 Zvočna mavrica 13.50 Poje Akademski pevski zbor Tone Tomšič 14.05 Nekaj popularnih orkestralnih melodij 14.35 Naši poslušalci čestitajo 5n pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Zveneče kaskade 16.28 Granados, Turina, Albeniz, Falla — za klavir 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Uverture in medigra 18.30 Lepe melodije 18.45 Ljudski parlament 20.00 Večer domačih pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Koncert za klavir in orkester 22.15 Po svetu jazza 22.45 Sonata za flavto in klavir 23.05 Ameriške popevke 23.25 Ansambel Wollau in njegovi solisti 23.55 Prijeten počitek PETEK, 16. Junija 8.05 Pol ure pri Antonu Lajovicu 8.30 Popevke se vrstijo 9.00 Naš podlistek 9.20 Potpuri iz operete Dežela smehljaja 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Igra pianistka Zofija Deželic 10.35 Ritem in melodija H.OO Odlomki iz Dvorakove RUSALKE 11.30 Človek in zdravje 11.40 Panorama zabavnih zvokov 12.00 Drobne skladbe Borisa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Robert Golob: Problematika gozdne paše pri sedanjih pogojih proizvodnje v gozdarstvu in živinoreji 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Hitri prsti 13.45 Pihalni orkester LM 14.05 Za šolarje 14.35 Baritonist Dietrich Fischer 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Reportaža 18.15 Iz jugoslovanske zabavne glasbe 18.30 Tako pojo in plešejo v tujih deželah 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočri operni koncert SOBOT V 17. Junija 8.05 Glasba cA delu 8.25 Teče voda, teče ..; 8.40 Kratke sklad, k za violončelo m klavir 8.55 Za šolarje 9.25 Ali vam ugaja 10.15 Koncert za violino it orkester 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Harfa in vibrafon 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Slovenske narodne pesmi 12.25 Kmetijski nasveti — Nada Rih-taršič: O gospodarnosti v živinorejski proizvodnji Zabaven opoldanski spored Trio R. Bardorfer in ženski vokalni kvartet Od arije do arije Sport in športniki Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo S knjižnega trga Radi bi vas zabavali Moški komorni zbor iz Celja Po kinu se dobimo Havajski zvoki Jezikovni pogovori Simfonija v Es-duru Hammond orgle Okno v svet 12.25 13.30 13.50 14.20 14.35 15.40 16.00 16.40 17.15 17.45 18.00 18.15 18.35 18.45 20.00 Sobotni večer pričnimo v domačem okolju 20.25 Pred mikrofonom so naši pevci in veliki plesni orkester 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 11. Junija 9.30 Kmetijska oddaja 10.30 Velvet — serijski film 17.15 športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 II. jugoslovanski jazz festival — 22.30 Film iz serije kapitan prenos z Bleda David Grief PONEDELJEK, 12. junija 18.00 Dokumentarni film 18.30 Znanost in tehnik? 19.00 TV pregled 19.30 Glasbeni sestanek 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Ekvinokcij — prenos iz ljubljanske Opere 72.30 Pesnik naroda crnog I ruda — dokumentarna oddaja TOREK, 13. Junija 17.00 TV za otroke 18.45 Simfonični koncert 21.00 Karusel — zabavno reklamna oddaja 21.15 V delcu sekunde — TV film 22.05 Magični trenutek — glasbena oddaja SREDA, 14. Junija 18.00 Oddaja za otroke 18.45 Dokumentarni film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20.30 Sest slavnostnih vabi 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK. 15. Junija 17.30 F.n-den-dinus — oddaja za naj mlajše 18.00 Zgodba o zajčku 18.10 Nega obraza poleti 18.20 TV pošta 18.30 Skrivnostno poslanstvo — film iz serije Robin Ilood 19.00 Sodobna kemija 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Dva polža — kratki film 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.30 Vključujemo se v quiz oddajo PETEK, 16. Junija 17.00 TV pošla za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Pesem moje domovine 21.30 TV helikopter SOBOTA, 17. Junija 18.00 Na počitnice — TV igra 18.30 Nevarnost jc moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 Stvarnost piše reportažo 20.30 Jazbec — humoristično gledališče 21.30 Jaguarjev prijatelj 07^4 80B0TA. dne 1». junija 1961 DRUŽINSKI POMENKI STRAN Problemi otroškega zobozdravstva v kranjski občini Milanček bi bil tistega dne prav gotovo prijokal iz šolo domov, tako ga je bolel zob, a se ni izplačalo, ker mama še ni prišla iz službe. Toda komaj je dobro vstopila v stanovanje, že ji je jel tožiti nad svojimi bolečinami. — Mama mu je velela, da naj odpre usta in na podočniku je ros oparila čisto majčkeno luknjico. Hitro sta se odpravila v šolsko ambulanto, toda - zdravnik prav tedaj ni ordiniral. Pohitela sta v Zobozdravstveni dom, tam pa jima je sestra prijazno pojasnila, da imajo otroci svojo ambulanto in Milančku zato tu ne morejo nič pomagati. Milančka je bolelo, mamo pa tudi, ker se ji je sin smilil, zato nista odnehala in ni bilo dolgo, ko je mali bolnik že na široko odpiral usta v ordinaciji za odrasle. Res je, v Kranju imamo celo dve šolski ambulanti: eno predvsem za otroke nižjih razredov osnovnih šol, eno za starejše učence osnovnih in drugih šol z območja kranjske občino. Marsikdo bo rekel: »O, potem je pa dobro poskrbljeno za zobe naših otrok!- Toda v resnici je le nekoliko drugače. Ura Se ni bila 14. (tedaj namreč začne ordinirati zobozdravnik v šolski zobni ambulanti na šoli Simona Jenka) in v provizorični čakalnici so mirno sedeli samo trije (žalostni) pacienti. Ker jih Je bilo tako malo, sem z nekoliko mirnejšo vestjo poprosila zobozdravnika dr. St jasni j a za krajši razgovor. »Lahko trdim, da nikjer t Jugoslaviji nI tako dobro urejena zobozdravstvena služba, kot prav v Kranju. Vendar pa to žal ne velja za otroke. Ce pride na ene- IZOBRAZEVALNI CENTER LITOSTROJ razpisuje vpis v I. letnik oddelka za kvalifikacijo mladine za šolsko leto 1961/1962 za sledeče poklice: modelni mizar, livar, strugar, ključavničar in obratni električar. Izobraževanje traja v vseh poklicih tri leta, izvzemši za livarski poklic, kjer traja šolanje dve leti. Učenci imajo na razpolago vso oskrbo v internatu ter prejemajo v časti izobraževanja nagrado, ki je odvisna od uspeha in discipline. Pogoji za vpis so: 1. uspešno dokončana osemletka, 5. starost 15 let, 3. odgovarjajoče zdravstveno stanje, 4. veselje do določenega poklica, B. obveza, da bo ostal po dokončanem šolanju zaposlen v podjetju Litostroj. Ob vpisu naj kandidati predlože: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom in obvezno navedbo katerega izmed poklicev se želi izučiti. Prošnje brez navedbe poklica bodo zavrnjene! Kolek za 50 din državne takse. 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. mnenje osemletke, 6. obvezo o zaposlitvi v Litostroju, 7. prošnjo za sprejem v internat. Vse nadaljne informacije, kakor tudi vse potrebne formularje, dobite na Upravi izobraževalnega centra Litostroj v Ljubljani, Dja-kovičeva 53, telefon 33-511, interno 417. Uprava centra dve ambulanti v kranju sta premalo ga terapevta približno 2000 odraslih pacientov, dva zobozdravnika v Šolskih ambulantah skrbiva za skoraj 700« učencev osnovnih šol in več sto učencev drugih šol. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je delo z otroki neprimerno težje od dela z odraslimi. Tako je zelo hud problem pomanjkanje kadra ln pomanjkanje ambulant,« je dejal dr. St jasni. »Pa lahko vsem tem otrokom sproti popravite zobe?« »Pravzaprav bi moral sistematično pregledovati zobe prav vsem učencem, vendar se ml to kolikor toliko posreči Te na šolah Simona Jenka in Franceta Prešerna, medtem ko učencem zunanjih šoi popravljam zobe takrat, kadar sami pridejo v ambulanto. Cc bi hotel redno opravljati sistematične preglede, ne bi imel časa za zdravljenje in obratno, zato sedaj delam vsakega po malo. Upam, da bodo že v prihodnjem letu odprli na območju kranjske občine vsaj šc eno ambulanto.« »Na podlagi izkušenj ste si go- I tovo ustvarili približno sliko o zdravju zob naših otrok.« | »Učenci, ki prihajajo v ambulanto, Imajo približno 30 odstotkov stalnih zob pokvarjenih; pri tem niso všteti plombirani. Učencem Prešernove in Jenkove šole se zelo pozna, da so bili že več let precej sistematično zdravljeni, medtem pa imajo učenci zunanjih šol zobe zelo zanemarjene. Vendar se to ne da veliko pomagati, saj v prihodnjih letih pričakujemo le še večji razmah k ari osa, ki je tipična bolezen civilizacije. Kvarjenje zob nekoliko omilijo tablete, ki jih učenci redno zaušivajo ln z njimi vnašajo v telo potrebne količine fluorja ln kalcija.« »Ali popravite zobe tudi takemu učencu, katerega starši niso socialno zavarovani?« »V Kranju je nezavarovanih ljudi še zelo malo, vendar sem Že imel take primere. Zavod za socialno zavarovanje se plačila takih računov silno brani. Sicer so to upravičeni, vendar če pomislimo na to, da bo ta otrok, ko bo zrastel, prav gotovo socialno zavarovan m bo. če mu ne bomo sedaj popravljali zob. pozneje potreboval protezo, kj bo pa social- ni zavod veljala mogoče kar 50 tisoč dinarjev, je pa zavračanje plačila precej nesmiselno.« »Kakšni so izgledi za to, da dobijo šoldke ambulante nove zobozdravnike?" »Zelo majhni. Delo Ustih terapevtov, ki delajo v otroških ambulantah, je veliko napornejše od dela tistih v ambulantah za odrasle, vendar rti temu ustrezno nagrajevano. Potrebna pa Jc tudi posebna specializacija. Odrasli imajo namreč 32 zeb in ti se ne menjajo, otroci pa imajo zobe, ki rastejo, zobe, ki so na pravem mestu in tLste, ki bodo Še izpadli, k&r vse zdravljenje zelo komplicira. Nujno potrebno je tudi Izdiranje zob, ki nimajo pravilne lege, da se omogoči pravilna Izrast drugih zob.« O otroških zobeh in o problemih otroškega zobozdravstva bi bilo mogoče še nič koliko napisati, toda tudi z razgovorom je bilo treba pohiteti. Čakalnica se je namreč nekaj po drugi uri dodobra napolnila. (Ce ne bi čakali na popravljanje zob, bi bili pacienti gotovo že močno nestrpni.) M. Sosič Noben učenec nai ne ostane brez malice šolske mlečne kuhinje so deležne vedno večje pozornosti Odkar prejemajo naši učenci v šolah redno malico, ugotavlja )r> pri njih zdravniki vedno manj rahitičnih obolenj. Ze samo ta zdravniška ugotovitev bi bila zadostno opravičilo za ustanavljanje in obstoj mlečnih kuhinj prav po vseh šolah. Od rednih in pravilno sestavljenih malic pa sta razen otrokovega zdravja odvisni tuđi njegova sposobnost in sprejemljivost za šolsko delo. Šolska malica je tako obrok, ki ga ne moremo opustiti brez škode, ker jo mora dobiti otrok v časa, ko potrebuje za nadaljnje delo med poukom dodatno energijo. Tako kot pri delavcu v tovarni po nekajurnem delu storilnost pada in mora. dobiti brano ter al lako obnoviti delovno energijo, tako je tudi nujno potrebno, da otrok o pravem Času dobi malico, da more slediti pouka. Razen tega pa s šolsko malico otroka tudi vzgajamo. Predsednik Sveta za Šolstvo LRS, Vlado Majhen, pravi v svojem referata v zvezi s mlečnimi kuhinjami: »NI več mogoče, da bi skrbeli samo za umski razvoj otroka, ampak smo v okvira šolske reforme poudarili predvsem važnost telesne vzgoje. Naša družba mora skrbeti, da se otroo skladno razvijajo duševno ln telesno. Pri tem pa Ima pravilna prehrana otroka važno In odločilno mesto.« Šolske kuhinje torej vse bolj postajajo neločljivi del šole. Na zadnji seji Sveta za šolstvo, kulturo in presveto OLO Kranj, so obširno govorili o izboljšanju poslovanj« šolskih, mlečnih kuhinj v našem o kraju in sprejeli več sklepov. Vse kuharice SMK bodo morale obiskovati seminarje, kjer se bodo usposabljale za pripravljanje biološko polnovredne in za šolsko kuhinjo primerne hrane; v prihodnje pa tudi ne bi smeli veo dopuščati, da bi pripravljale malico snažilke. Člani Sveta so meniti, da naj bi se prosvetni delavci še bolj zavzemali za vzgajanje novi prehrambenih navad pri učencih, da bi tako razni namazi in mlečne pijače lahko izpodrinili čaj, marmelado ln se nekatera druga manjvredna živila, ki pa so sedaj pri otrocih zelo priljublje- Ker so bile malice po raznih šolah sedaj zelo različne, so člani Sveta menili, da bi bilo potrebno izdelati normative za enotno poslovanje vseh kuhinj. Prav tako pa bodo občinske komisije za mlečne kuhinje morale poskrbeti za ugotovitev dejanske vrednosti malice m z njo seznaniti starše učencev. Med prihodnjim šolskim letom bodo namreč Izčrpane zaloge živil, ki so jih pripeljali od Care pomoči ln bodo potem učenci morali plačevati celotno vrednost obroka. Seveda pa Je potrebno, da člani šolskih odborov starše na roditeljskih sestankih pravočasno seznanijo s predviđeno podražitvijo in njenimi vzroki. Na nekaterih gorenjskih šolah so to že uredili in obenem staršem obrazložili tudi pomen mlečne malice za otroke. Starši so obrazložitev z razumevanjem sprejeli, v 1 nasprotnem primera pa M jih ve~ *f iko število malico enostavno od-■ povedalo. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHV7ITZ 25 J V stanovanjih z velikimi okni nam bodo prišli zelo prav čistilci za okna, s katerimi Je čiščenje preprosto ln hitro. V trgovinah z drobnimi gospodinjskimi predmeti lahko kopirno dva: prvi je enostavnejši In primeren le za brisanje umitih oken — stane 160 din, z dragim okna pomivamo in brišemo ter' stane 470 dinarjev Za kuhanje čaja marsikje uporabljajo kovinski Jajček, vendar ta neredko zar j*vi in pušča čaju kovinski okus. V trgovini sedaj lahko kapima v ta namen posodico 1« plastične mase, ki slane 130 din. PrviT lahko v trgovini izberemo kar med tremi oedllčki sa čaj: lična« stane 100 din, ceoJMki 1« plastične mase so po 90 In 60 din Dnevnik taboriščnega zdravnika Tisti dan po likvidaciji češkega taborišča sem imel opraviti v taborišču F in sem se razgovarjal z njimi. Dr. Heller, slavni praški zdravnik, bivši šef-zdravnik češkega taborišča, mi jc pripovedoval o strašnem trplje-([ nju v taborišču in poginu čeških Judov. Kasneje tudi so tudi ti zdravniki poginili. V taborišč C, ki leži zraven češkega taborišča, so nastanjene ogrske Židinje. Taborišče je bilo natrpano z ljudmi. Nekega dne odkrijejo zdravniki med temi ženskami v eni izmed barak simptome škrlatinke. Po naročilu dr. Mengcleja so tisto barako zaprli, razen nje še tisto pred njo in eno za njo. Ostale so zaprte od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Nato so se pripeljali esesovci na kamionih, nagnali vse ženske iz tistih treh barak nanje in jih odpeljali v krematorije. Tako je zdravil dr. Mengele. Strahovito trpim, ko mislim na ubogo ženo in hčer. Kot žrtve te Mengelejevc metode odpravljanja epidemije so padli že prebivalci češkega taborišča in nato še stanovalke treh barak taborišča C. Zato se zdravniki v barakah ne upajo več prijavljati epidemičnih obolenj, temveč spravijo na tihem take bolnike v kak skrit kotiček ene izmed barak, kjer jih jotem negujejo s skromnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Tudi v bolniške barake ne upajo s takimi bolniki, ker je kontrola esesov-skih zdravnikov prestroga. Kot sc je izkazalo, utegne biti posledica kakega epi-demičnega obolenja popolno likvidiranje barake, kjer se jc obolenje pojavilo, kakor tudi vse njene okolice. SS imenuje to »na široki bazi izvedeno zadušitev epidemije«. Finale te akcije sta eden ali dva tovornjaka pepela, ki ga je — razkužil ogenj. Nekega dopoldneva mi pošlje dr. Mengele dve ženski trupli iz bolniške barake B II v obdukcijo. Kot navadno vzamem v roke najprej poročilo o bolezni in način zdravljenja. V rubriki »Diagnoza« jc zapisano »trebušni tifus« v rubriki »vzrok smrti« pa »slabost srca«. Obe opombi sta opremljeni z vprašajem. Moj sklep je trden: dr. Mengele nc prejme od mene nobene diagnoze »trebušni legar« za obe trupli, sicer bo spet padlo nekaj sto žensk kot žrtev, to pot — moje diagnoze. Na srečo jc bolezenska zgodba obeh žensk zelo pomanjkljiva, diagnoza pa, kot rečeno, opremljena z vprašajem. Mengel si torej ni gotov svoje diagnoze. Zato bo izvid obdukcije zanj merodajen, ali na zaplini stanovalke vse barake ali ne. Pri obdukciji sem našel v obeh primerih na tenkem črevesju uljesa kot nastanejo pri trebušnem tifusu v tretjem tednu obolenja, razen tega oteklo vranico. Gre tedaj v resnici za trebušni.legar. , „, Kot navadno se dr. Mengele pojavi okrog petih. Izredno dobre volje jc. Radoveden takoj povprapa po izidu obdukcije. Trupli ležita odprti na mizi. Debelo črevo, tenko črevo in vranica leže oprani v skodeli. Moja diagnoza: Vnetje tenkega črevesa z obširnimi uljesi. Mengeleju predavam o uljesih, ki nastajajo v tretjem tednu obolenja za tifusom, ter jih primerjam s tistimi, ki nastanejo pri vnetjih. Opozarjam, da je otekanje vranice možno tudi pri hudih črevesnih vnetjih. Drzno trdim, da v teh dveh primerih nc gre za abdomi-nalcn tifus, temveč le za hudo črevesno vnetje, verjetno nastalo zaradi zastrupitve z mesom. Mengele je rasni biolog in ne zdravnik z izkušnjami v patologiji. Zato ni težko prepričati ga o pravilnosti moje diagnoze. Razočaranje ga hudo razburi. Izrazi se, da naj bi zdravnice, ki postavljajo tako napačne diagnoze, raje nosile kamenje v taborišču. Nato vzame oba protokola in napiše na rob, kolikor mu morem videti prek rame: »še enkrat govoriti z zdravnicami«. To se pravi, da bodo zdravnice odgovarjale za svojo diagnozo. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac 29 II »Moj bog, Mac!« Je zašepetal Roy. »Ne morem se sleči pred očmi te domačinke!« Ce ne bi bil njegov obraz tako ožgan od sonca, bi prisegel, da je zardel. Potlej sem prepričal Roya, naj stori, kar Je zahtevala. Legel je z obrazom na tla. nag okoli ledij, ženska pa mu je z desnico segala pod trebuh In ga blago dvignila, da se mu Je hrbet usločil. Nato jc stresla nekaj belega prahu na kožo in ga drgnila z desnico. »►Uživaš, kajne?« je rekel Sklnnv. Pogled na ubogi Rovev obraz nas Je silil k smeha. »Jutri bo že bolje,« je zatrdila ženska In z nasmeškom zapustila kolibo. Zahvalil sem se ji. »Kod si se naučil naše govorice?« je vprašal starce. »Na Malaji. Mnogo dobrih prijateljev sem imel med MalajcI.« Potlej sc jc stari domačin obrnil h Kitajcu, ki se je bil vrnil v kolibo skupaj z gručo radovednih domačinov. »Imaš kako cigareto za mojega prijatelja?« sem ga vprašal. 1 Kitajec mi je ponudil iz zmrčkanega zavitka cigarete. Ze sem segel po njej, ko sem se domislil, da je po malajskih običajih nevljudno, če vzameš cigareto, ne da bi jo poprej ponudil svojemu gostitelju, ln da Jc treba iz verskih razlogov prijeti riga-reto z levica. Vzel sem torej malce nerodno ln Jo ponudil starcu. Ta se Je zadovoljno nasmehnil s tvojimi škrbastimi usti. »Hvala,« je potlej rekel. Se zmeraj se je smehljal, ko je brez sape pridrvel skozi vrata neki domačin, se plašno oziral naokoli in nekaj zašepetal starcu na uho. Pri priči *o pas potisnili skozi vrata, nas peljali v drugo kočo, nekaj vardov proč, potem pa skozi skrivno odprtino v zadnji steni in nizdol po kratkih, grobo steptanih stopnicah na kup gnilih odpadkov. »Hej, kaj pa je to!« je zagodrnjal Skinnv. »Molči!« sem velel. Cul sem dečka, kako je zašepetal »Jlppon!« S kopa smeti smo preže strmeli skozi surovo obdelano leseno ograjo. »Japonci!« je zašepetal Don. Niti trideset yardov proč smo zagledali štiri nejasne postave v naraščajočem somraku. Bili so Japonci s puškami prek ramen, s koničastimi kapami globoko na čelu in z jermeni, zavezanimi pod brado. Častnik se je pomenkoval s starcem. »Pri miru bodi, za božjo voljo!« sem zasopel. Ležali smo negibno in zadrževali dih — kar je bilo koristno, kajti smrad je bil strahoten. Na smetišča smo ostali, dokler se ni povsem zmračilo. Navsezadnje smo zaslišali ropot motorjev In zagledali skozi ograjo v bledikavl mesečini tovornjak, ki je oddrdral iz vasi, pa štiri japonske vojake, ki so se stiskali v njem. Cez čas je prišel starec in pomlgnll, naj pridemo lz skrivališča. Ko nas je peljal po livadi, je pojasnil, da so Japonci zahtevali mladeniče za deli. »Rekel sem Jim, da so vsi mladi možje zapustili vas, a niso se dali odgnati, je pripovedoval. »A to bomo že ml uredili. Pozabite na Japonce in odpravite se spat.« Sledili smo mu po stopnicah v neko kočo; pod Je bil pokrit z ločjem. Tam so nas postregli z rižem ln vodo. kolikor smo le hoteli. Ponoči smo spoli polnih želodcev in vedrejšega duha kot kdajkoU od takrat, ko smo pred mesecem zapustili kamplng v Medanu, Varno zavetje ln družba prijaznih domačinov sta nas silila k spoznanju, da smo še vendarle Človeška bitja. Drugo Jutro smo se zbudili, ko je sonce že bilo visoko na nebu. Iz istega nagiba smo vsi hkrati najprej pogledali spečega Rova. Dihal je laže In prvikrat po tednih je bilo ha njegovih licih nekaj rdečice. Ko se je zdramil, smo ga povpraševali, kako se počuti. »»Ne vem, kaj bi rekel, jj le malce prezgodaj.« Nasmejan se Je pretegnll, zaadehal ln se nalahno dvignil. »Se kar dobro,« Je potlej povzel. Res Je bil videti boljši kot res čas, odkar smo pobegnili lz Paelr Panjanga. Potem ko smo pospravili neko vrsto malajske enolončnice - riž, pomešan z ribjim mesom in zelo tečen - se Je pojavil Kitajec lz kavarne; njegova postava se Je temno odražala na sončnih pramenih, ki so 1111 skozi odprta vrata v kolibo. Za nJim Je stal stare« in neki mlad Kitajec plemenitega in kulturnega videza, oblečen r snažen svilen ssrong in zlikane hlače; ko se Je nasmehnil, sem ujel blesk zlatih zob. Starec nam ga je predstavil kot Nang Sena. Nang Sen nas Je prijateljsko nagovoril v dovršeni angleščini. Povedal je kot starec dan poprej, da so Japonci pred nekaj tedni vdrli v vas in ugrabili mnogo deklet. Odtlej so se že večkrat vrnili in zahtevali delavce. »In vi?« Je vprašal. »Kaj nameravate?« »Izmuzniti sc Japoncem in skušati se prebiti do naših čet, ki se še borijo,« sem odgovoril. P rodimo se je zastrmel vame. »Cez nekaj dni bom peljal tovornjak proti juga, malone do obale. Vi in vaši prijatelji lahko greste z menoj, če želite; potlej boste utegnili priti na Javo. Tam se Še bije jo. Vi ste Anglež ln zato vam bom pomagal. Ce bi bili Holandec, vam ne bi.« »Cemu?« sem vprašal. »Holandci nam niso tukaj nič kaj pri srcu. Upajmo, da bodo lepepja dne prišli Angleži, pregnali Japonce in zasedli Sumatro.« Radoveden sem ga pogledal. »Mnogo let sem se boril proti Japoncem na Kitajskem,« je nadaljeval. »Na kateri strani se zdaj borite?« sem rekel. »Ne več za Kitajce?« Nasmehnil se Je in odšel « prozornim izgovorom. >«te*flfc* vtem, ko smo sc v spanju stiskali k lesenim stenam. Z njo Je bil debeli Kitajec. »Zunaj imamo vodo za vas,« Je rekel. »Nemara bi se radi umlli; potem bodo ženske oprale va2o obleko.« Odpravili smo sc na jaso za eno izmed kolib, se slekli pa se polivali z vedri vode, ki smo jih tam našli. Kitajec pa jo odnesel s seboj naše umazane in strgane obleke in nam pustil druge, da bi sc po kopanju lahko oblekli. Naša telesa so bila čokoladne barve, ko pa smo se čisto nas! umivali, jc bila koža na bokih, kjer se je nI bilo dotaknilo sonce, tako bela, da je bila videti kot bele hlačke. Vsi smo zelo shujšali; ob vrnitvi v kolibo pa smo se sami sebi zazdeli kot tibetanski menihi v dolgih opletajočih oblačilih. Tam nos je pričakovala druga žena, noseč kositrne posode z zelenkastim rastlinskim oljem, ki nam ga Je z nežnimi urnimi prstki namazala na rane na nogah ln po mojem obrazu. Maščoba je ohladila vneto meso okoli odprtih, nezareljenih ran. Ta človeška dobrotu nas je po tednih osamljenosti In tegob globoko pretresla. Za kosilo so nam znova postregli z rižem v omaki, s sladkimi kuhanimi koreninicami in zelenimi poganjki. Ko smo se nasitili, smo zaspali do večera. Tedaj pa nfts je prišel obiskat Nanj; Sen. Podoba jc bila, da je vesel, ker se lahko meni z nami. Se dolgo po sončnem zahodu nas je petorica posedala križem nog in si izmenjavala novice In mnenja. Java, je pravil, jc padla v marcu in Sumatra aprila, čeprav se na tem otoku Japonci več ali manj držijo le ob obali. »Ponekod na Sumatri so kraji,« sc le blago nasmehnil, »kamor si Japonci ne upajo. Cisto drugače je na Javi,« je nadaljeval, »kjer se je večina domorodcev, ki jih je prevarila japonska propaganda, vdala Japoncem brez odpora; in razen na južnem konca otoka, kjer so sc razplamteli gverilski boji, so Jbponci povsod trdno zasidrani. Rekel je, da je vodil gverilske boje na Javi neki Anglež, letalski častnik, pa so ga potlej ujeli. »Ga poznate po imena?« sem vnašal. 4 s STRAN G LAS SOBOTA, dne 10. junija 1961 nnŠRRZGOUOR Prijave že tretjič Drugi jugCGiovariiiki jazz festival, ki sc je v četrtek začel na Bledu, je razen velikega šahovskega turnirja najpomembnejši dogodek v sezoni 1961 na Bledu. Za moderno jugoslovansko jazz glasbo pa je letošnji festival velikega pomena, saj bo pokazal, do kam je že prišla ustvarjalna ali pa interpretator-ska sposobnost naših glasbeni-> kov. Njihovo stopnjo pa bo toliko laže ugotoviti, ker na festivalu sodelujejo tudi nekateri ansambli iz tujine, številni domači in tuji gostje ter novinarji ali kritiki. — V pisarni organizacijskega od- bora in okrog Kazine jc te dni pravi vrvež. Toda ne v znamenju popačenega ročk n'rolla, temveč jazza kot glasbene umetnosti. O nekaterih stvareh v zvezi z letošnji festivalom pa smo se razgovarjali tudi s članom strokovnega vodstva festivala — dr. Brankom Rustja. »Za letošnji festival,-« nam je začel pripovedovati dr. PjjSija. »smo se začeli pripravljati že po zaključku lanskoletnega prvega festivala. Vzpodbudo za to prvega festivala. V pripravah pa na mje dal predvsem uspeh na II. festival smo povsem uspeli in naša pričakovanja še celo presegli, saj se že sedaj prijav- ljajo nekateri ansambli ali solisti za III. festival, ki bo prihodnje leto. Zanimanje in uspeh letošnjega festivala pa sta zagotovljena že vnaprej, saj bo med 23 domačimi najkvalitetnejšimi ansambli nastopilo kar četvoro velikih ansamblov, in sicer zagrebški veliki jazz orkester, Veliki akademski jazz orkester Branko Krmsmanović Iz Beograda, Jazz orkester RTV Beograd in Ljubljanski jazz ansambel. Orkester RTV Beograd je na primer lani na tekmovanju v Franciji dosegel prvo mesto!« »Bo imel letošnji festival v primerjavi z lanskim kakšno || posebnost?« »Vsekakor. Ze prvi večer so ■ lahko poslušalci pri televizij- § skih sprejemnikih in v Kazini §§ na Bledu slišali zagrebški kvar- I tet, ki je spremljal recitacijo. I To jc prva posebnost, druga pa == je, da bo na letošnjem festivalu g prvič predstavljena tudi 12-ton- I ska jazz glasba in big-band\ |§ jazz. Razen tega pa bomo vse g festivalske dni v kinu Bled vsa- I ko popoldne predvajali doku- S mentarne, zgodovinske in umel- I niške filme o jazzu, s katerimi §§ imamo namen jazz glasbo kot B umetnost, še bolj približati Iju- I dem.« Drevi VIII. kolo slovensko-hrvaške košarkarske lige I Največji uspeh kranjske košarke TRIGLAV ČETRTO SLOVENSKO MOŠTVO il.lliillliMJIillM^ Spomladanski del prvenstva v Klovensko-hrvašiki košarkarski ligi gre h koncu; na sporedu sta le še dve koli. Vsi dvomi, ki so jih še pred ustanovitvijo te lige izražali nekateri ljubitelji športa, češ da tekmovanje v medrepubliški družbi ne bo zanimivo, so se sedaj popolnoma razblinili. Izkazalo se je, kako prav sta imeli obe košarkarska zvezi, ko sta sc zueueu smo. ■ Ko sc bodu borci tčokriksga odreda na svojem pohodu ustavili tudi v Kovorja, bodo tamkajšnji vaščanl so sodelovanjem krajevnega odbora SZDL Kovor in drugih organizacij, izvedli prostovoljno akcijo za obdaritev borcev. — Da bi bilo to čimbolj svečano, bodo borce obdarile nekdanje partizanske mamice. ■ Družbeno politične organizacije v Mojstrani so v program komunalne ureditve njihovih naselij postavile ureditev elektrifikacije v Radovni, ureditev Gasilskega doma v Mojstrani, ureditev zelenih površin ob cesti, dograditev občinske stavbe v Mojstrani in adaptacijo gostišča »Pod Kepo«. Družbeni plan jc predvidel v tanamen 16 milijonov dinarjev finačnih sredstev, sami prebivalci bodo prostovoljno delali, pomagali pa bodo tudi z materialnimi prispevki. ■ Med člani SZDL v kranjskem okraju je v povprečju 13,6 % mladincev, kar ustreza tudi republiškemu povprečju. Manj mladincev je med člani SZDL na Jesenicah (7,5^), Bledu (8,3 odstotka) in v Bohinju (8,3%). Razmeroma veliko mladine jc vključene v SZDL v Železnikih (17,9%), zireh (15,3 odstotka) in v Kranju (15,2%). ■ Na podlagi zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih zname- o zavarovanju nekaterih d.cvcs kot naravnih znamenitosti v našem okraju. — Zavarovali so nekatera drevesa kot so: lipa, sekvoja, bukev, platana, jelka in smreka. Omenjena društva rastejo v krajih Jezersko, Hudo, Kranjska gora, Kranj, Kamna gorica, Ljubno, Preddvor, Poljska planina, Pristava pri Tržiču, Rateče, Stara Loka, Skofja Loka, Vincarji, Vrba in 2iganja vas. Brez slabih Kamnik - V tukajšnji gimnaziji je uspešno končalo četrti razred vseh 37 dijakov. Med njimi je bilo 5 odličnih, 8 prav dobrih in 20 dobrih. Zaključni izpiti se bodo začeli 17. junija. Sredstva športne stave Od športne stave za leto 1060 so športniki kranjskega okraja dobili 701.000 dinarjev. Sredstva so bila razdeljena sorazmerno s številom viozon'h sredstev za stave. Tako bo kranjska občinska športna zveza dobila 30 edstoikov sredstev, jeseniška 25 odstotkov, radovljiška 20 odstotkov, škofjeloška 15 odstotkov in tržiška 10 odstotkov. Bohinjci in Zirovci v O novi registraciji motornih vozil KR * 10-01 Z REGISTRACIJO BODO ZACELI PREDVIDOMA 16. JUNIJA KRANJ — Ze pred mesecem dni smo pisali o novi registraciji vseh motornih vozil. Danes pa vas želimo seznaniti z nekaterimi podrobnostmi o registraciji motornih vozil v kranjskem okraju. nitosti je OLO v Kranju izdelal odločbo | športnih stavah niso sodelovali. mm s m m £ Divja in neodgovorna vozni a V četrtek, 8. junija ob 00.56, jc na smledni&ki cesti pred Mlekarsko šolo v Cirčah upravljal traktor F. Z. iz Hrastja. Vozil je vinjen in ga je zalo premetavalo z ene strani ceste na drugo. Nasproti je prišla M. B., ki je peljala ročni voziček. Traktorist se je vanj zaletel, ženska pa je k sreči pravočasno odskočila. Voznik sc ni ustavil in je z divjo vožnjo nadaljeval. Na zadnjem delu traktorja je imel pripet kosilni stroj, s katerim je zadel ob dva obcestna drevesa in ju porušil. F. Z. se je po tej neprevidni in povsem neodgovorni vožnji ustavil šele na Kmetijskem posestvu v Hrastjah. Le sreči imamo pripisati, da zaradi divje in neobzime vožnje ni prišlo do hujših, lahko tudi Telesnih poškodb. Neprehodna cesta za vozila Na odseku ceste Križe — Golnik se je na cesti III. reda v bližini gostilne Zupan zaradi dežja posula cesta, in sicer na nepreglednem ovinku. Zaradi tega je začasno Nove registrske tablice bodo povsem iste oblike kot dosedanje,* samo da bodo imele okrajšano ime mesta, sedeža ONZ, in sicer za KRANJ - KR, nato bo sledila številka. Zaradi večje preglednosti pa bosta zadnji številki ločeni s črtico: V kranjskem okraju bo za avtomobile začetna registrska številka 10—01. Motorna kolesa bodo imela v prihodnje samo eno registrsko tablico kvadratne oblike, in sicer na zadnjem delu motornega kolesa. Začetna registrska številka za motoma kolesa bo v kranjskem okraju 100—01. Z novo registracijo motornih vozil bodo začeli predvidoma 16. junija, in sicer na vseh sedežih občin pri oddelkih za notranje zadeve. Tehnične preglede motornih vozil bodo opravljala podjetja, ki so posebej za to pooblaščena, in sicer v kranjskem okraju za sedaj na Jesenicah »Avtoservis-< in v Kranju »Agroservis«. Prav tako bodo pooblaščena podjetja za tehnične preglede motornih vozil tudi po drugih krajih Slovenije. Lastniki motornih vozih pa bodo morali dati vozilo na leto enkrat tehnično pregledati, nujno pa sedaj pred novo reg;st.racijo motornih vozil. Omeniti velja, da lastniki lahko pridejo registrirati svoje motorno vozilo tudi brez njega, samo da prinesejo s seboj potrjen karton o tehničnem pregledu vozila in prometno dovoljenje. Lastniki bodo lahko registrirali svoja vozila samo na sedežu tiste občine, v kateri je njihovo stalno bival šče. Registracija motornih vozil po 31. ok- Kriterij pri tehničnih pregledih vozil bo odslej naprej precej ostrejši in bodo registrirali res samo tista vozila, ki bedo brezhibna. Nekatera starejša vozila bodo popolnoma izločili iz prometa. V kranjskem okraju bodo začeli hkrati z registracijo motornih vozil v štirih občinah, v eni občini pa malo kasneje. Kdaj in kje bodo točno začeli z registracijo bo podrobno objavljeno v »Glasu« in na oglasnih deskah Občinskih ljudskih odborov. M. 2. promet, razen za motorna kole'sa, I tobru letos bo veljala za vse zaustavljen. | prihodnje leto. Alkohol spet povzročitelj hude nesreče Na Visokem le živahno Družbeno življenje po naših vaseh je v zadnjem času zelo pestro. Na Trsteniku so organizirali nabiralno akcijo za televizijski sprejemnik, v Poženku so pridobili nove prostore za delo organizacij SZDL, prosvetnega društva, v OlScvku so si ustanovili svoj klub, skratka aktivnost naših državljanov posebno na vasi je postala zelo razgibana. Tudi na Visokem pri Kranju so na zadnji seji odbora Socialistične zveze govorili največ o ure- V četrtek, 8. .'unija zvečer, okrog 11. ure. „'a J:'Ia na cesti I. reda Kranj—Jesenice, pri Posav-cu, huda prometna nesreča, katere povzročitelj je bil spet alkohol. Nepremišljeni voznik vprež-nega voza R. M. iz Podnarta je pustil konja z vozom pred gostilno na Posavcu, sam pa šel v gostišče. R. M. se je dlje zadržal v gostišču in dobil kljub temu, da je bil že vinjen, še vedno pijačo. Konj, navajen poti, pa jo je medtem sam" ubral po cesti proti Pod-nartu. V podnožju Gobavcev sta se srečala dva avtomobila: Mercedes S-3051 (last LIP Bled, ki ga Jc vozil M. M.) In neki FIAT. Po predpisu sta prižgala kratke luči. Na cesti med njima pa je bil vprežni voz s konjem brez voznika! Vse kaže, da voz tudi ni bil opremljen s signalnimi lučmi ln ga Je bilo nemogoče videti. To pa je bil tudi vzrok, da Je Mercedes priletel v konja in voz. Konj je poginil, voz se je razle-tel na več delov, na avtomobilu pa je škede za okoli 500.000 dinarjev. K sreči ni bilo človeških žrtev, čeprav so bile v avtu razen šoferja še tri osebe. Dve od teh so zaradi lažjih poškodb takoj prepeljali v radovljiški zdravstveni dom, šofer M. M. pa je po- čakal na kraju nesreče, čeprav si je razbil nekaj zob In se poškodoval po glavi in roki. Sele čez približno pol ure je na kraj nesreče prišel tudi močno vinjeni lastnik vprežnega voza, katerega tudi nesreča nI nič kaj iztreznila. R. M. zaradi te nesreče zasluži vsekakor najhujšo kazen! Nič pa ne bi škodilo, če bi vsaj v tem primeru morda enkrat odgovorni organi ukrepali tudi zaradi upoštevanja napisov, (ki sicer vise po vseh gost'ščih): »Vinjenim osebam ne točimo alkoholnih pijač!« B. F. Golnik — V Zdravilišču bo ob 16. in 19. uri gostovala Dramska skupina iz Kranja s komedijo Stenje Popovica »POGOSPODENA BUTICA«. Preddvor — Prostovoljno gasilsko društvo Preddvor priredi v nedeljo ob 14. uri VRTNO VESELICO na vrtu pred gasilskim domom v Preddvoru, združeno s kegljanjem za jarca in zabavnimi igrami. Za ples bo igral »Senčurski kvintet«. Kranj — Danes ob 17. uri prirede člani Baletne sekcije DPD Svoboda »France Prešeren« iz Kranja »BALETNI VEČER«. Koiarka — Danes ob 20. uri v Savskem logu tekma slovensko-hrvaške lige TRIGLAV : KVARNER; v nedeljo ob 8. uri pa bo košarkarsko gorenjsko prvenstvo mladincev. Odbojka — V nedeljo ob 9. uri v Sav ;m logu Triglav : Črnuče (moški) ob J. uri pa Triglav : Jesenice (ženske). Športne igre Avtomacije se bodo nadaljevale danes dopoldne in popoldne V košarki in v odbojki, in sicer r Savskem logu, v nogometu pa na igrišču Mladosti. Kegljanje — V nedeljo ob 8. uri na kegljišču dvoboj med domačim Triglavom in Kalnikom iz Varaždina. Kropa — S pričetkom ob 9. uri bo t okviru Avtomacije atletsko srečanje in plavanje. Kamnik — V nedeljo, 11. junija, bo v dvorani nad kavarno javna produkcija vseh gojencev glasbene šole. Nastopila bo tudi baletna skupina z novim programom. ditvl klubskega prostora. Svoj koti<ček bodo imeli v veliki pisarni, ki jo je doslej uporabljala Kmetijska zadruga. Ze v letošnji nezoni bodo v njem namestili televizijski in radijski sprejemnik ter knjižnico. Ker so za opremo prostora potrebna precejšnja sredstva, bodo domačini prispevali sami, računajo pa, da jim bo v veliki meri pomagal tudi občinski odbor SZDL v Kranju, POD KOSEM Triglav : Tržič 2:0 (1:0) V sredo je kranjski Triglav na igrišču Mladosti v okrajni polfi-finaJni tekmi za nogometni pokal maršala Tita premagal drugoplasirano moštvo Gorenjske nogometne podzvezne lige — Tržič ter s tem postal za Jesenicami drugi finalist Gorenjske. Kranjčani so zmagali zasluženo. Gole sta dosegla Kraiovec v prvem in Nor-čič v drugem polčasu. J. Z. Problemi obveščanja članov na plenumu SZDL v Tr?iču NAJUGODNEJŠA REŠITEV - LOKALNI RADIJSKI ODDAJNIK (Nadaljevanje 6 1. strani) ro že konec letošnjega ali pa v začetku drugega leta. Stroški za postavitev oddajnika bi znašali nekako od 3 do 4 m'lijonc dinarjev, vendar bi se dalo precej denarnih srocVriev prihraniti s prostovoljnim delom. Po daljši razpravi, ki pa je biln enotna, so člani plenuma sprejeli sklep, da TrfiSki ve.stnlk preneha izhajati in da so sredstva, ki so bila namenjena za to glasilo, prihranijo in porabijo za postavitev oddajnika. Prav tako so na plenumu sklenili, da bodo obnovili razgovore z gospodarskimi organizacijami o prispevkih, ki naj bi jih podjetja dala za navedeno invencijo. Soglasno so se strinjali s tem, da je treba delovnim kolektivom prikazati to gradnjo predvsem z vidika, da je to samo enkratna investicija, medlem ko bi bilo glasilo Tržitki vesfcn'k dotirati vsako leto posebej. Za čas, dokler ne bo postavljen oddajnik, pa bi obveščali občane preko nekaterih tovarniških listov. Na plenumu so razpravljali tudi o razp'su občinskega posojila. V tržiški občini je namro:' veliko pomanjkanje prostorov, kjer bi lahko imeli volivci ra?ne zbore in posvete. Ta problem je še posebno pereč v pcm% Lešah, Podi j u-belju in Kovor ju. Ker v letošnjem družbenem planu ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za ureditev teh prostorov, je občinski odbor SZDL i-.klenil, da se razpiše lokalno ljudeko posojilo. Na ta način bi zbrali minimalno 4 milijone dinarjev, ki bi vsaj delno zadostovali za ureditev najpotrebnejših družbenih prostorov. odločili za nov tekmovalni sistem. Kot tretje najboljše moštvo v lanskoletni republiški ligi, si je poleg Slovana in Maribora tudi kranjski Triglav zagotovil pravico sodelovanja med izbranci. Kranjčani res nikogar niso razočarali; nasprotno — prav prijetno so presenetili. Lanskoletni uspeh v republiški ligi so še stopnjevali in končno prehiteli tudi Maribor, tako da so trenutno četrto najboljše moštvo v Sloveniji, s tem, da upoštevamo tudi Olimpijo, ki zastopa Slovenijo v zvezni ligi. Morda sta Ilirija in Tivoli v I. republiški ligi močnejša in bi lahko konkurirala najboljšim v slovensko-hrvaš'ki ligi, vendar so pravila taka, da tu tekmuje le pet najboljših slovenskih oziroma hrvaških moštev, lani pa se mednje ljubljanska predstavnika nista uvrstila. Tudi sicer Triglav še m krepko pred Mariborom, čeprav sedaj predstavlja drugi razred (za tremi ekipami z 12 točkami), kajti Mariborčani imajo tekmo manj in boljšo razliko v koših. Za preobrat pa kljub temu ni bojazni, saj morajo Mariborčani še v dvoboj z Ljubljano, ki si je že zagotovila naslov prvaka spomladanskega dela prvenstva, in z Jugomontažo, ki je drugi najboljši hrvaški predstavnik. Triglavu pa moramo od spomladanskega dela odšteti tudi visok poraz v Splitu, ki gre že na račun jesenskega dela. Sicer pa se bodo Kranjčani pomerili še s Kvarner-jem (danes zvečer) in s Slovanom v Ljubljani, kjer nimajo dosti računati. Naj bo že tako ali drugače — Triglav si je v prvem delu tekmovanja zagotovil odlično in častno četrto mesto, kar je doslej največji uspeh kranjske košarke. Prav briljanten pa bi bil uspeh Triglavanov, če bi po drevi šn j i pričakovani zmagi premagali še moštvo Slovana. V tem primeru bi Kranjčani osvojili tretje mesto (ali 2. slovensko), kajti zelo verjetno bodo Slovanovci jutri v Zagrebu izgubili z Mladostjo. £ Kranjski košarkarji so že doslej upravičili zauoanjc občinstva, še posebej, če upoštevamo slabe pogoje za delo kluba. Igrišče v Savskem logu jc le previzorično brez vsakih garderob in ostalih sanitarnih prostorov. Za garderobo uporabljajo sedaj staro leseno uto, v kateri je hkrati lahko komaj deset ljudi. Tople in niti mrzle vode za umivanje m: ob igrišču. Prav gotovo novo Igri* šče teh pomanjkljivosti, no bo imelo, zato si lahko za tedaj obetamo še večje uspehe. Kot smo že omenili .igrajo kranjtki košarkarji drevi proti Kvarner ju z Reke,/ ki letos Se nI .abeležil zmage in se bo moral verjetno sprijazniti z usodo, da ;o prihodnjo sezono nastopaj v mi hrvaških lig. J. Zontar LESTVICA SLOVENSKO« HRVAŠKE KOŠARKARSKE LIGE PRED VIII. KOLOM LJ ubijana Mladost Slovan TRIGLAV Maribor Split Jugo- montaža Rudar Radnički Kvarner 7 6 1 454:314 U 8 0 2 494:430 12 7 6 1 416:361 12 8 5 3 433:457 7 4 3 329:273 9 4 5 581:546 7 4 3 426:404 7 1 0 452:520 7 1 6 363:503 7 0 7 311:451 149 61 -21 50 8 22 2 - 63 2 - 143 0 - 137 V KRANJU POROČIM SO SE: Janez štular, klepar in Ang.-la D'..vn.šck, tovarniška delavka; Jožef Lutmar, tiskar in Danijeli Subic, uslužbenka; Franc Rehbcrgcr, strojni ključavničar in Angela Markun, delavka; Vladislav Kocjančič, kemijski tehrik in Jožefa fr-'i?, uslužbenk*, RODILE SO: Aaa Klemenčl? — deklico, Amalija Pogačnik — dečka, Jo-sipina Arncž — deklico, Justina Zevi r k — dečka, Irma Sušterič — deklico, M i 1 -da Mandič — d-.-čka. Ana Kleme^č — deklico, Antonija. Kožuh — deklico, Snela Plemclj — deklico, Ivana Aljan-čič — dečka, Jožefa Ren ko — deklico, Dragica Bercc — dečka, Jožefa Nučič — deklico, Magdalena Roblek — dečka, Marija Jane — deklico, Antonija Tolar — deklico, Milica Kline — deklico. UMRLI SO: Jože Brulc, skladiščnik, slar 30 let. V TRŽIČU , POROČILI SO SE: Janez Srcčnik. električar in Zofija Marolt, uslužbenka; Branko Knilic, mizar in Judita Zupan, prešivalka. RODILI SO SE: Stanislav Geč, Dragici Polajnar. UMRLI SO: Mihael Meglic, preuzitkar, Jera Polajnar, Mihael Stare, upokojence.