Časopis občine Kamnik, 17. julija 2020, leto 5, številka 13
Parkiranje na Veliki
1 • •• 1 vi • •
planini je plačljivo
Občina Kamnik s sprejetjem novega pravilnika uvaja plačljivo parkiranje na parkiriščih Rakove ravni, Mačkov kot in Ušivec na območju Velike planine, s čimer želijo prometnemu kaosu ob lepih poletnih dneh in parkiranju kar vsepovprek narediti konec. Parkirnino bodo začeli pobirati že ta konec tedna.
Jasna Paladin
Velika planina - Parkiranje na območju Velike planine je področje, ki že dlje časa buri duhove. Obiskovalcev planine je iz leta v leto več, pohodnikov, ki se želijo z avtom pripeljati skorajda na vrh, prav tako, cesta od Kranjskega Raka je postajala vedno širša, območje vedno bolj zaprašeno, avtomobili ob lepih poletnih dneh parkirani vsepovsod, turisti z avtodomi so se srečevali s kmeti, ki so na planino vozili krave in bentili nad vse težjim dostopom do svojih objektov, a denarja - pa tudi prave volje in sodelovanja za politično ureditev razmer -dolgo ni bilo. Vse do junijske seje občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili paket odlokov, ki omogočajo uvedbo plačljivih parkirišč na območju Velike planine in izbiro koncesionarja, ki bo storitev upravljanja in vzdrževanja parkirišč tudi izvajal.
Za avto sedem evro na dan
»Gre za eno najbolj obiskanih turističnih destinacij pri nas, kar pomeni, da gre za okolje, ki je močno podvrženo negativnim dejavnikom poseganja v občutljiv naravni ekosistem, ki se iz leta v leto krepijo, prav tako predvsem poleti in ob koncih tedna prihaja do neurejenega parkiranja vozil, kar včasih povzroči tudi prometne za-maške in s tem onemogoča nujen dostop za intervencijska vozila. Regulirano in nadzorovano parkiranje vozil na tem območju bo bistveno zmanjšalo negativne pritiske na kakovost okolja,
Plačljivo bo tudi parkirišče na Rakovih ravneh (pri peskokopu). / Foto: Jasna Paladin
Velika planina kot turistična destinacija pa bo uporabnikom prijaznejša,« pravijo na občini.
Sprememba odloka po novem tako določa, da bo parkiranje na območju Velike planine dovoljeno na za to predvidenih parkirnih površinah, za kar bo treba plačati parkirnino. Ta parkirišča so:
- predvsem v smeri planine Kisovec in doma Kisovec. Največji delež parkiranih vozil, predvsem ob vrhuncu sezone, ko so zgoraj navedena mesta že zasedena, je ob občinski cesti, kjer je skladno z Zakonom o ohranjanju narave dovoljeno parkiranje v pasu petih metrov izven vozišča, če je seveda
Za motorno kolo bo treba plačati pet evrov, za avto sedem evrov, za kombi ali avtodom dvajset evrov in za avtobus petdeset evrov na dan. Naprodaj so tudi letne parkirne dovolilnice (za avto stanejo 35 evrov). Brezplačno parkiranje bo izjemoma mogoče le z dovolilnico.
na Rakovih ravneh (120 parkirnih mest), pod Tiho dolino oz. v Mačkinem kotu (dvajset parkirnih mest) in pod Ušivcem (sedemdeset parkirnih mest). »Poleg navedenih parkirišč pohodniki in drugi obiskovalci parkirajo tudi na drugih lokacijah
ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet,« dodajajo na občini, kjer so koncesijo za redarsko službo in pobiranje parkirnine podelili družbi Velika planina. Koncesio-nar bo skrbel, da ne bo prihajalo do zastojev, skrbel bo
tudi za javna stranišča, koše za smeti, obveščevalne table in podobno.
Za motorno kolo bo treba plačati pet evrov, za avto sedem evrov, za kombi ali avtodom dvajset evrov in za avtobus petdeset evrov na dan. Naprodaj so tudi letne parkirne dovolilnice (za avto stanejo 35 evrov). Brezplačno parkiranje bo izjemoma mogoče le z dovolilnico.
Ves denar bo ostal na planini
»Cene se nam zdijo primerne, je pa treba poudariti, da bomo ves denar, zbran od parkirnin, namenili izključno za urejanje cestne infrastrukture na planini, za ureditev parkirišč in tudi asfaltiranje ceste, ki nas še čaka enkrat v prihodnje,« pravi župan Matej Slapar. Denar bo torej ostal na planini, zato so načrte občine pozdravili tudi predstavniki pašnih skupnosti.
OBČINSKE NOVICE
Proti trgovskim centrom, dražji vrtci
Občinski svetniki so na junijski seji med drugim zavrnili gradnjo trgovskih centrov ob Titanu, zvišali cene programov predšolske vzgoje in sprejeli rebalans proračuna.
stran 2
KULTURA Letošnji Kamfest bo
Goran Završnik, 'oče' Kam-festa, pravi, da nikoli niso razmišljali, da zaradi situa-cie z novim koronavirusom festivala ne bi bilo, dogovarjajo se le o oblikah njegove izpeljave.
stran 6
MLADI
Maturanti znova zlati
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik sta bila tudi letos dneva razglasitve poklicne in splošne mature zelo vesela.
stran 17
ŠPORT
Sedem majic državnih prvakov
Črni Vrh nad Idrijo je gostil državno prvenstvo za gorske kolesarje v olimpijskem krosu. Kamniški tekmovalci so osvojili sedem majic državnih prvakov, med člani elite je naslov ubranil Rok Naglič.
stran 19
Jubilejne Noše drugo leto
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine septembra sicer bodo, a v okrnjeni izvedbi.
Jasna Paladin
Kamnik - Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik bi se v teh dneh morali intenzivno pripravljati na letošnje, že petdesete Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, a jim je načrte pokvaril koronavirus. »Do zadnjega smo upali, da se bo zadeva umirila in da bomo lahko izpeljali jubilejno prireditev, a zadnja uredba o omejevanju druženja, ki verjetno ne bo kar tako preklicana, nam je načrte pokvarila. Prireditev bi nekako sicer lahko pripravili, a nam
ob vseh teh omejitvah ne bi mogla biti v ponos. Odločili smo se, da jubilejno praznovanje zato prestavimo v leto 2021, a to ne pomeni, da septembra Kamnik ne bo v znamenju noš,« je v torek na novinarski konferenci povedal vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar. Organizirali bodo nekaj razstav na temo oblačilne dediščine, pripraviti si želijo vsaj promenadni koncert in nekaj drugih dogodkov, ki bodo opozarjali na petdesetletnico te največje kamniške prireditve.
Začela se je obnova križišča v Stahovici
Stahovica - V torek, 14. julija, so delavci Komunalnega podjetja Kamnik začeli izvajati gradbena dela na križišču v Stahovici v smereh proti Kamniški Bistrici in Črni. Projekt zajema semaforizacijo križišča, ureditev pločnika, obnovo vodovoda in kanalizacije ter postavitev javne razsvetljave. Zaradi del bo cesta polovično zaprta, promet bo urejen s semaforjem. Dela bodo predvidoma trajala do 27. novembra. J. P.
2
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Občinske novice
Nov ukrep za malo gospodarstvo
Občina Kamnik k ukrepom za pospeševanje razvoja malega gospodarstva dodaja nov ukrep, namenjen promociji ponudnikov nastanitvenih kapacitet v občini Kamnik.
Enajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik
Proti trgovskim centrom, dražji vrtci
Kamniški občinski svetniki so zavrnili gradnjo trgovskih centrov na travniku ob Titanu, prvič po skoraj enajstih letih pa so zvišali cene programov predšolske vzgoje. Sprejeli so tudi rebalans proračuna ter potrdili sofinanciranje promocije turizma in nakupa malih komunalnih čistilnih naprav.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik z denarjem iz občinskega proračuna z javnim razpisom vsako leto pomaga malemu gospodarstvu, ker pa je čas koronakrize zelo prizadel tudi sektor turizma v občini, predvsem ponudnike nastanitvenih kapacitet, so se od-
ločili, da bodo po svojih močeh pomagali k ponovnemu zagonu te za občino pomembne veje gospodarstva. Ukrep promocije ponudnikov nastanitvenih kapacitet so že podprli tudi občinski svetniki. »Natančnejši pogoji za prijavo bodo opredelje-
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
ni v razpisu, prijavitelji pa bodo kot upravičene stroške lahko uveljavljali stroške promocijskih objav v digitalnih in tiskanih medijih, ki so nastali oziroma bili plačani v času od zaključka zadnjega razpisa za pospeševanje malega gospodarstva v letu 2019 do zaključka letošnjega razpisa. Občina bo so-
financirala do petdeset odstotkov upravičenih stroškov. Stroški, ki so bili prijaviteljem na podlagi drugih razpisov iz naslova javnih sredstev že povrnjeni, ne bodo predmet sofinanciranja pri omenjenem ukrepu,« pojasnjujejo na občini.
ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
Aleš Senožetnik
Kamnik - Sredi junija so se kamniški občinski svetniki prvič po začetku epidemije covida-19 zbrali v sejni dvorani občinske stavbe, kjer so na obsežni, devet ur trajajoči seji obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Na začetku seje so pod točko Volitve in imenovanja med drugim potrdili nove predstavnike občine v skupščini družbe Velika planina. Občino bodo odslej zastopali Matej Humar, Matjaž Jug in Duško Papež.
Ne trgovskima centroma
Potem ko jih je komandir Policijske postaje Kamnik Aleksadner Perklič seznanil z varnostnimi razmerami v minulem letu, je bila na vrsti točka dnevnega reda, ki je že pred sejo vzbujala precej zanimanja kamniške javnosti - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del. Gre za področje na travniku ob tovarni Titan in Mercator centru, kjer družbi Jager in Lidl želita graditi trgovska centra. Predlagano spremembo so v prvi obravnavi svetniki po precej burni razpravi zavrnili z 18 glasovi proti. Med glavnimi razlogi za zavrnitev predloga so svetniki poudarjali, da bi občina lahko iztržila več javnih ali stanovanjskih površin. »Predlagam, da se v prihodnje razmisli o etažni gradnji s trgovskim centrom v pritličju in stanovanji zgoraj, s čimer bi dobili nekakšen novi Merca-tor,« je povedal svetnik NSi in podžupan Bogdan Poga-čar, podobno pa se je tudi podžupan Aleksander Ur-šič, ki predloga prav tako ni podprl, spraševal, zakaj v Kamniku kljub pomanjkanju stanovanj med investitorji ni interesa za gradnjo. Svetniki so menili, da bi lahko investitor več prostora namenil parkovnim površinam. Tako je bilo med predlogi slišati idejo, da bi na strehi katerega od trgovskih centrov dobili športno igrišče, ki jih v Kamniku primanjkuje, ali pa fotovoltaič-no elektrarno, ob centrih pa bi lahko uredili postajo sistema za izposojo koles Kam-kolo. Zmotilo jih je tudi, da načrt predvideva nasipanje zemljišča in urejanje zuna-
njih parkirnih površin, namesto da bi pod objektom zgradili parkirne hiše. Spraševali so se tudi, kako bi nova centra vplivala na prometno situacijo na že sedaj obremenjeni Ljubljanski cesti.
Subvencije za nakup malih čistilnih naprav
Svetniki so sprejeli tudi program izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode za letošnje leto ter program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2018-2021 in pravilnik o subvencioniranju nakupa malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), nepretoč-nih greznic in hišnih črpališč. S tem so povečali vrednost subvencije s prejšnjih trideset na zdajšnjih petdeset odstotkov nabavne vrednosti oz. do največje vrednosti 2.500 evrov. S subven-
cijami želi občina omiliti neenakovreden položaj med lastniki objektov, ki imajo možnost priklopa na javno kanalizacijo, ter tistimi, ki te možnosti nimajo.
Od dvajset do štiriindvajset odstotkov višje cene vrtcev
Med burnejšimi točkami dnevnega reda je bilo tudi predlagano povišanje cen programov za predšolsko vzgojo, ki je predvsem posledica dviga plač v javnem sektorju pa tudi višjih stroškov materiala in storitev ter živil za otroke. Cene programov za otroke v prvem starostnem obdobju se bodo tako septembra povišale za slabih 24 odstotkov oziroma s 475 na 587 evrov, cene programov drugega starostnega ob-
dobja pa za dvajset odstotkov oziroma s 369 na 445 evrov. Za dobrih 20 oz. 22 odstotkov bosta dražja tudi programa kombiniranega in pol-dnevnega oddelka. Svetniki, ki povišanju cen niso bili naklonjeni, so večinoma menili, da bi dodaten
strošek za starše precej ublažili, če bi že v preteklosti večkrat postopoma povišali ceno, namesto da sedaj občina v enem zamahu ceno vrtcev zvišuje za petino. Podražitev vrtcev bodo sicer ublažili z dodatnim znižanjem. Tako bodo starši otrok v programu prvega starostnega obdobja plačali 9,5
odstotka manj od siceršnjega plačila za svoj dohodkovni razred, za starše otrok v programu drugega starostnega obdobja ter kombiniranem in poldnevnem oddelku pa bo popust znašal 8,5 odstotka. Tako bodo denimo starši, uvrščeni v peti dohodkovni razred (v katerega je lani spadalo največ staršev), ki plačujejo 35 odstotkov polne cene, za otroka v prvem starostnem obdobju ob upoštevanju novih cen in 9,5-odstotnega popusta plačevali 186, namesto prejšnjih 166 evrov.
Svetniki so sicer sprejeli tudi uvedbo ugodnejših pogojev za primer koriščenja poletnih rezervacij, in sicer se bo staršem obračunalo petdeset odstotkov zneska plačila, določenega v odločbi Centra za socialno delo, preostanek pa
bo krila občina. Zdravstvene rezervacije za otroke s težjimi obolenji pa so podaljšali s šestdeset na devetdeset dni. Svetniki pa so sprejeli tudi pravilnik, s katerim bodo starši otrok, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva v občini in
so stari od 11 mesecev do treh let, upravičeni do mesečne subvencije 117 evrov.
Milijon več od dohodnine
Na dnevnem redu je bil poleg sprejema zaključnega računa tudi predlog drugega letošnjega rebalansa proračuna. Ker je država zaradi
omejevanja finančnih posledic, povezanih s koronaviru-som, zvišala povprečnino, bo občina iz naslova dohodnine prejela okrogel milijon evrov več oziroma skupno 18 milijonov evrov. Načrtovani skupni izdatki so sicer ocenjeni na 28,5 milijona evrov, prihodki pa na 26,1 milijon evrov.
Med drugim so z rebalansom svetniki zagotovili sredstva za obnovo oddelka za odrasle v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, izgradnjo javne razsvetljave od regionalne ceste do Term Snovik, asfaltiranje ceste Markovo-Studenca v dolžini 650 metrov, v primeru, da bodo uspešni na razpisu ministrstva za kulturo, pa tudi sofinanciranje posodobitve sistema odrskih luči v Domu Kulture Kamnik.
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si)
Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d.o.o, Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 7. avgusta 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka,30. julija 2020.
Občina bo novi ukrep skupaj z drugimi ukrepi razpisala v začetku septembra.
Tri nove polnilnice za električna kolesa
Kamnik, Motnik - Občina je s pomočjo projekta LAS Srce Slovenije E-nostavno na kolo, ki je sofinanciran s sredstvi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, postavila tri polnilnice za električna kolesa, in sicer na glavni avtobusni postaji v središču mesta, ob mestnem kopališču Pod skalco in pri Turistično-informacijski točki v Motniku. Polnilnico lahko uporabljajo vsi uporabniki električnih koles, saj je zelo enostavna za uporabo. Navodila za uporabo so nameščena na sami polnilnici. Priloženi so štirje najpogosteje uporabljeni polnilniki, za tiste, ki potrebujejo drugačnega, pa je v predalu tudi navadna vtičnica, kjer je možen priklop na elektriko s svojim polnilnikom. Za uporabo polnilnice registracija ni potrebna. J. P.
Na OŠ Toma Brejca že prostorska stiska
Kamnik - Čeprav je bila Osnovna šola Toma Brejca po najnovejših demografskih študijah zgrajena pred komaj šestimi leti, je učilnic za vse učence že premalo. Do težav prihaja predvsem zaradi zamika obnove oziroma gradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta. Ta naj bi se po najbolj optimističnih podatkih začela graditi spomladi, zato morajo na občini rešitev najti do začetka novega šolskega leta. Iz dveh kabinetov bodo uredili dodatno učilnico, v dva kabineta pa bodo preuredili balkon. Gradbena dela bo med poletjem izvedlo podjetje SGP graditelj, občina pa je za investicijo v občinskem proračunu zagotovila 46 tisoč evrov. J. P.
Kamničan
Cene programov za otroke v prvem starostnem obdobju se bodo septembra povišale za slabih 24 odstotkov oziroma s 475 na 587 evrov, cene programov drugega starostnega obdobja pa za 20 odstotkov oziroma s 369 na 445 evrov.
Takole naj bi bila videti trgovska centra Lidla in Jagra.
Kamničan ^ petek, i9. junija 2020
ll
Občinske novice
Združevanje, ne razprtije
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti je tudi letos potekala v Samostanu Mekinje. Zbrane sta nagovorila župan Matej Slapar in predsednik Policijskega veteranskega društva Sever dr. Tomaž Čas.
Aleš Senožetnik
Kamnik - S slovesnostjo na dvorišču mekinjskega samostana, ki je tokrat potekala ob močnem nalivu, so se tudi v Kamniku spomnili na dogodke izpred 29 let, ko smo Slovenci dobili svojo državo.
Slavnostni govornik župan Matej Slapar se je v svojem govoru uvodoma spomnil na takratno dogajanje v Sloveniji pa tudi v Kamniku in se zahvalil vsem, ki so bili vpleteni v procese osamosvajanja. »Bojni spopadi so na širšem območju Kamnika zahtevali tudi žrtve, med njimi tudi Kamničana Edvarda Peperka. Mnogi so dali za domovino vse. Za svobodno domovino so plačali z življenjem. Njihove hčere in sinovi pa tudi žene, matere in očetje s to žrtvijo
živijo vsak dan,« je povedal Slapar, ki se je v nadaljevanju spomnil prehojene poti in uveljavljanja države v mednarodni skupnosti ter se dotaknil tudi bremen in poudaril, da še vedno nismo povsem »razčistili z nekaterimi preteklimi predstavami«, kar je včasih tudi ovira naš razvoj v smer normalne in demokratične države, ko ne bo »nič tragičnega, če bo štiri leta na oblasti levica, pa potem štiri ali dve desnica, pa potem spet levica ...«. »Ali ni to nekaj najboljšega, da imamo lahko vsak svoj pogled na razvoj in na ideje. Da lahko skupaj razmišljamo, da se dopolnjujemo in da nas razlike lahko bogatijo, da tako prihajamo do vedno novih in novih odkritij in rezultatov. To je fantastičen občutek in fantastična država,« je še dejal župan
Kamniški godbeniki / Foto: Aleš Senože
Slavnostni govornik na proslavi je bil župan Matej
Slapar. / Foto: Aleš Senožetnik
in poudaril, da nas je premalo, da bi se delili: »V naši državi moramo začeti sodelovati. Priti moramo do združevanj, ne razprtij. Ja, treba je sodelovati. Treba je, da se spopadajo koncepti, ne pa ljudje.«
Dr. Tomaž Čas se je dotaknil tudi aktualnih razmer v državi in med drugim izrazil obžalovanje, da na osrednji državni proslavi na Kongresnem trgu ni bilo prostora za praporščake in predstavnike vseh domoljubnih in veteranskih organizacij ter da predsednik Borut Pahor v svojem govoru ni omenil vloge vojnih veteranov. »Omenjal pa je vse drugo, od vloge strank do razcveta demokracije, ter vse ponovno pozval k spravi.
Tudi ni omenil, da v tistem času vrenja v Sloveniji po demokratični in samostojni državi takratna milica ob protestih oziroma zborovanjih ni postavljala ograj, ni bila v neprebojnih jopičih in do zob oborožena. Ni popisovala ljudi kot kasneje mogoče potencialne storilce prekrškov ali kaznivih dejanj. In tako dobi človek občutek, da je predsednik države pozival k spravi osemdeset odstotkov državljank in državljanov Slovenije, in ne tistih dvajset odstotkov državljank in državljanov, ki danes v Sloveniji odpirajo ideološke teme, ki kličejo ljudi iz gozdov, ki potvarjajo zgodovino in se ukvarjajo s preteklostjo,« je dejal in med drugim poudaril, da si bodo vojni veterani in domoljubi, združeni v koordinaciji veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije, še naprej prizadevali, da bodo spoštovane vrednote, za katere so se borili v različnih zgodovinskih obdobjih. Kulturni del proslave, ki so jo spremljali zastavonoše, so popestrili člani Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Martina Dukariča in Akademska folklorna skupina France Marol. Ob klavirski spremljavi Simona Skalarja sta recital pripravila Breda Podbrežnik Vukmir in Goran Završnik. Program je povezoval Tone Ftičar.
Asfaltirali odsek ceste
Minuli petek je na Vrhovju potekalo odprtje na novo asfaltiranega odseka med Tunjicami in Cerkljansko Dobravo.
Aleš Senožetnik
Vrhovje - Občina Kamnik je skupaj z Občino Cerklje asfaltirala več kot štiri kilometre dolg odsek ceste med Tunjicami in Cerkljansko Dobravo. Šeststo metrov dolg odsek je Občino Kamnik stal 83 tisočakov, v Cerkljah pa so za dodatnega 3,5 kilometra ceste skupaj z nanosom gramoza pred dvema letoma namenili 505 tisoč evrov.
Ob odprtju ceste so v vasi Vrhovje minuli petek pripravili uradno odprtje, na katerem sta si bila cerkljanski in kamniški župan Franc Čebulj ter Matej Slapar enotna, da občini dobro sodelujeta, kar se kaže tudi v takšnih skupnih projektih. Če se je Čebulj lahko pohvalil, da so s tem asfaltirali še zadnjo makadamsko cesto v občini, pa Slaparja oziroma
Župana Matej Slapar in Franc Čebulj ob odprtju ceste na
Vrhovju / Foto: Aleš Senožetnik
kamniško občinsko upravo, ki skrbi za precej bolj razvejano cestno omrežje, nekaj dela še čaka. »Občina Kamnik je večja in ima še okoli sto kilometrov neasfaltira-nih cest, še sto jih je potrebnih obnove,« je dejal Slapar
in dodal, da se podobno kot v Cerkljah najprej lotevajo obnove dotrajanih cest v hribovitem delu občine, ki praviloma zahtevajo tudi dražje vzdrževanje. O povezovanju med obema občinama pa je dejal: »Prevečkrat vidimo
samo do meje svoje občine. Prav je, da pogledamo tudi čez mejo. Takšno sodelovanje pa je dokaz, da lahko povezujemo vasi in ljudi med seboj.«
Odprtju je prisostvoval tudi minister za obrambo Matej Tonin, ki je prav tako pozdravil sodelovanje obeh županov, ki po njegovih besedah razumeta podeželje. Zbrane sta nagovorila tudi predstavnika vasi Vrhovje in Viševca Brane Vrhovnik in Milan Zamljen ter predsednik Krajevne skupnosti Tunjice Valentin Zabavnik, ki se je spomnil tudi še časov izpred šestdesetih let, ko je bila današnja cesta zgolj napol gozdni kolovoz, zato je njeno asfaltiranje označil kar za dogodek stoletja za te vasi. Kot je dejal, pa bodo nove pridobitve veseli tudi mnogi kolesarji, ki se vozijo po teh krajih.
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo dne 17. julija 2020 na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljen Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2020 za ukrep:
- šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih
Matej Slapar l.r. 2UPAN
Subvencije za male čistilne naprave
Na junijski seji občinskega sveta je bil sprejet nov pravilnik o subvencioniranju nakupa malih čistilnih naprav, nepretočnih greznic ter hišnih črpališč na območju občine Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik v skladu s programom ter razpoložljivimi finančnimi sredstvi v zadnjih letih pospešeno dograjuje manjkajočo kanalizacijsko infrastrukturo, a to velja le za bolj zgoščena območja poselitve (aglomeracije), ki jih določa država. Ker pa želijo preprečiti tudi onesnaževanje z izpusti iz greznic v okolje, nameravajo s finančno pomočjo na tem področju k odgovornim ravnanjem spodbuditi tudi občane. »Po izgradnji novega kanalizacijskega sistema morajo občani na podlagi državne uredbe in občinskega odloka urediti priklop na javno kanalizacijo v šestih mesecih po prejemu poziva upravljavca omrežja. Nižje ležeči objekti morajo za priklop na javni sistem vgraditi hišno črpališče ter se s tlačnim vodom priklopiti na javni kanaliza-
morska višina itd.), pa nepre-točne greznice, ki pa ne smejo biti manjše od šestih kubičnih metrov. Cilj sprejetega pravilnika temelji na preprečevanju onesnaževanja okolja, saj so na območju občine Kamnik še vedno vidni izpusti iz greznic neposredno v naravo, in zavarovanju vodnih virov. Ker strošek nabave in vgradnje male komunalne čistilne naprave, nepretočne greznice oziroma hišnega črpališča ni majhen, sprejeti pravilnik omogoča subvencijo, ki bo omilila neenakovreden položaj med lastniki objektov, ki imajo možnost priklopa na javno kanalizacijo, ter lastniki, ki te možnosti nimajo,« pojasnjuje Marjana Kadunc iz občinske uprave. V primerjavi s prejšnjim pravilnikom so se subvencije povečale na petdeset odstotkov vrednosti nakupa oziroma največ do 2.500 evrov (prejšnji pravilnik je določal trideset odstotkov
Do subvencije so upravičeni vsi lastniki objektov zunaj aglomeracij (razen za hišna črpališča) in lastniki, ki zaradi tehničnih ali naravnih ovir objekta ne morejo priklopiti na javni kanalizacijski vod.
cijski sistem. Strošek nakupa hišnega črpališča ni zanemarljiv, zato je smiselno, da se investitorjem pri nakupu hišnega črpališča povrne del nastalih stroškov, kar ureja sprejeti pravilnik. Če se objekt nahaja izven območja aglomeracij, je treba v določenih rokih (odvisno od lokacije) urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda v skladu z veljavno zakonodajo. Med drugim lahko lastniki vgradijo lastne male komunalne čistilne naprave, na vodo-varstvenih območjih ter za objekte s kratkotrajno nastanitvijo (počitniški objekti, vikendi in podobno), kjer male komunalne čistilne naprave ne bi delovale (motena oskrba z elektriko in vodo, nad-
vrednosti nakupa oziroma največ 750 evrov), vključene pa so zdaj tudi nepretočne greznice in hišna črpališča za odpadno vodo. Sredstva, namenjena za subvencioniranje navedenih komunalnih objektov, so iz naslova okoljske dajatve, ki se občankam in občanom vsako leto obračuna na podlagi državne uredbe. Vse podrobnosti in pogoji za pridobitev subvencije so objavljeni v razpisni dokumentaciji na uradni spletni strani Občine Kamnik www. kamnik.si. Dodatne informacije so na voljo po elektronski pošti marjana.ka-dunc@kamnik.si oziroma na telefonski številki 01/83 18 208.
4
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Občinske novice, mnenja
Prejeli smo
Ogrožena partizanska bolnišnica Bela
V dolini Kamniške Bele, ki je »stranska veja« bolj znane doline Kamniške Bistrice, v bližini čudovitega slapu Orglice ležijo dobro ohranjeni ostanki partizanske bolnišnice Bela, ki je delovala med letoma 1943 in 1945. Bolnišnica je znana po tem, da se je leta 1944 v njej zdravil in za posledicami hudih ran umrl zavezniški pilot »leteče trdnjave« (ameriškega bombnika B-17) Otto H. Hinds iz Kolorada v ZDA. Komaj 26-letnega ameriškega pilota so partizani rešili po padcu iz letala, ki je skušalo zasilno pristati na Mali planini, ter ga prenesli in zdravili v bolnišnici Bela. Pilota so po smrti pokopali v bližini bolnišnice, kasneje, po vojni, pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v njegovo domovino. Danes je na mestu bolnišnice Bela spominsko obeležje, njeni ostanki in okolica pa so lepo vzdrževani; na več tablah je mogoče tako v slovenskem kot angleškem jeziku prebrati marsikaj o takratnem dogajanju, o sami bolnišnici in ame-
riškem pilotu pa tudi o živalstvu in rastlinstvu na tem področju, ki je del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000. Bolnišnica leži pod mogočnimi drevesi, ki dajejo obiskovalcu pristen občutek skrivnostnosti in tudi varnosti, ki je bila v neusmiljenem vojnem času še kako potrebna, še zlasti za ranjence.
Velik del dreves na območju bolnišnice Bela pa je danes označen za posek, čeprav se zdijo povsem zdrava, vsaj z laičnega vidika. Je to res potrebno? Bodo žage uničile ta naravni in zgodovinski biser v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp? Ne gre namreč samo za del naše zgodovine, temveč tudi za skupno zgodovino, ki si jo delimo z našimi ameriškimi prijatelji. Po drugi strani pa gre tudi za našo prihodnost, saj smo svojim otrokom in vnukom dolžni zapustiti takšne čudovite kotičke in naravno okolje nasploh.
Rok Kralj, Kamnik
Javna zahvala
Neznani rešiteljici moje psičke dne 28. junija na Malem gradu se iskreno zahvaljujem za nesebično pomoč.
Aleksandra Cerar
Škorjanc, Kamnik
Spominska slovesnost ob Titanovi brvi
Kamnik - Občina Kamnik in člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda (Krajevni odbor NOB Kamnik) vabijo na tradicionalno spominsko slovesnost k spomeniku ob Titanovi brvi na Perovem, ki bo v soboto, 25. julija, ob 18. uri. S prireditvijo se bodo spomnili dogodkov, ki so se na tem območju Kamnika odvijali 27. julija 1941. Na ta dan se je na Kamniškem z aktivnostmi skupine aktivistov začel upor proti okupatorju. Iz zasede sta bila ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki jima je kot prvima žrtvama druge svetovne vojne na Kamniškem tudi posvečen spomenik ob Titanovi brvi. Slavnostni govornik na slovesnosti bo podžupan Aleksander Uršič. J. P.
Otroci - naša skupna skrb
ostaja v individualnem varstvu. Zanje bodo starši po novem Pravilniku o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva v občini Kamnik, in rebalansu proračuna od 1. 9. 2020 dalje prejemali mesečno subvencijo v višini 20 odstotkov ekonomske cene programa za prvo starostno skupino; trenutno je to 117,40 evra mesečno, 1408,80 evra letno. Do subvencije je upravičen otrok, ki ima vsaj z enim od staršev stalno prebivališče v občini Kamnik in se je starševski dopust enega od staršev že iztekel, ki ni vključen v eno od oblik organizirane predšolske vzgoje in varstva in ni starejši od treh let.
S subvencijo omogočamo enakopraven položaj vseh staršev glede finančnih obremenitev ter solidarno in pravičnejšo skrb skupnosti za vse otroke.
Ivanka Učakar, občinska svetnica NSi Kamnik
Statistični podatki (SISTAT) kažejo, da se je v občini Kamnik delež otrok, vključenih v predšolsko vzgojo, povečal z 71 odstotkov (1375 otrok) leta 2013 na 82 odstotkov (1405 otrok) leta 2018, kar je nad slovenskim povprečjem. To vpliva na višino ¡sredstev, ki jih mora občina | nameniti za doplačilo oskrbnih ¡stroškov predšolske vzgoje in 5 varstva. Za otroke v vrtcu občina i glede na dohodkovni razred ; staršev doplačuje od 33 do 100 s odstotkov cene programa: 177-?533 evrov mesečno v prvi in f 131-404 evrov v drugi starostni š skupini. Približno 15 odstotkov S otrok zaradi različnih vzrokov
N.Si
Mnenje občinskega svetnika
S hribov se daleč vidi
Franci Spruk, svetnik SDS
Turisti v Kamnik in okolico radi prihajajo, veliko se jih zaradi naravnih lepot tudi večkrat vrne. Tisto, kar jih največkrat zmoti, je stanje cestne infrastrukture. V zadnjem letu se je preventivno vzdrževanje cest popravilo. Ponuja se vprašanje, zakaj se je mnogo let ta pomembni dejavnik potiskal v ozadje. Tudi krpanje lukenj z asfaltom iz 'žakljev' naj bi bila začasna rešitev. Del poškodovanega cestišča je treba celostno sanirati (odvodnjavanje, tampon in preplastitev). Zaradi visokega stroška vzdrževanja makadamskih cest bi morala biti prioriteta njihova preplastitev. Vloženi denar v asfaltiranje bi bil prihranek za vzdrževanje makadamskih cest. Na sedanji kamniški obvoznici bi že danes morali začeti dela na dodatnih pasovih. Urejena cestna infrastruktura je pogoj za razvoj različnih panog in kvaliteto življenja prebivalstva.
O urejenosti obrtno-poslovnih con je škoda izgubljati besede. Po navadi se kasneje legalizira obstoječe stanje, včasih pa tudi to ne. Nedotakljivi kažejo svojo moč, pa ljudstvo zaradi takih ne protestira. O otroškem varstvu je bilo na zadnji seji občinskega sveta veliko izrečenega. Visok odstotek podražitve za nikogar ni dobra novica. Povečanje plač v
javnem sektorju, standardi in normativi, predpisani s strani države, so logična posledica takih podražitev. Na lokalni ravni veliko majhnih enot otroškega varstva še dodatno zvišuje ceno.
Osnovna šola Toma Brejca je bila na novo zgrajena in že primanjkuje prostora za učence in njihove profesorje. Osnovna šola Frana Albrehta že 13 let čaka na rešitve. Večkrat popravljen in bogato zastavljen projekt se je skrival kot kakšna visoka vojaška tajnost ter vsem nam povzroča glavobole. Sklad za izgradnjo šole je bil na začetku tega mandata praktično brez denarja. Možne so tudi drugačne rešitve, vendar se jih ne sliši. Obljube politikov niso šala ali pač. Statična in protipožarna sanacija šole je ena od možnih rešitev. Za dodatne učne prostore pa bi postavili mobilne enote. Dela se na racionalizaciji projekta. V naslednjih mesecih bomo videli, koliko kruha bo iz te moke.
Javni promet za upokojence brezplačen
Kamnik - Upokojenci, imetniki invalidske evropske kartice, vojni veterani in vsi, starejši od 65 let, lahko medkrajevni potniški promet od 1. julija uporabljajo brezplačno. Vlogo za brezplačno vozovnico, ki bo veljala eno leto, lahko oddajo na prodajnih mestih ali po pošti. J. P.
Dražji vrtci
Pester dnevni red po štirime-sečnem premoru je na 11. seji OS napovedoval zanimive raz. prave. Svetniška skupina LMŠ ;je ponovno podprla dobro R pripravljene predloge župana i in občinske uprave. Med dru-I gim smo podprli rebalans pro-i računa ter spremembe odloka I o javnem redu na območju i Velike Planine, ki uvaja plačilo i parkirnine pri obisku planine z 4 avtomobilom, nasprotovali pa i tistim predlogom, ki bi za naše | občane pomenili poslabšanje N bivalnih pogojev. Odločno ¡smo zavrnili spremembe i OPPN B12 in B7 (Jager in
Lidl), nestrinjanje pa izrazili tudi pri spremembi cen vrtcev. Večkrat smo že opozarjali na (ne)spremembo cene vrtca, ki se po zadnjem zvišanju plač ni dvignila. Zadnji dvig je bil 2009, v letih 2012 in 2015 smo bili priča znižanju cen, junija pa je bil Občinski svet seznanjen s kar 23-ostotnim zvišanjem cen. Subvencija občine in podaljšanje rezervacij nekoliko omilita drastičen dvig, a ti ukrepi le dodatno obremenjujejo občinski proračun. V LMŠ smo prepričani, da bi moral župan občinskemu svetu predstaviti predlog povišanja cen že prej, da to ne bi bilo tako skokovito. V razpravi o ceni vrtcev smo podali kar nekaj predlogov, ki bi kamniškemu vrtcu lahko prinesli precejšnje prihranke, predlagane cene pa nismo podprli.
Igor Žavbi Vodja svetniške skupine LMŠ
Ims
Lista Marjana Šarca svetniška skupina
Mnenje občinskega svetnika
Promet in parkiranje na območju Velike planine
Mag. Šemso Mujanovic, svetnik LSU
Na zadnji seji občinskega sveta smo občinski svetniki obravnavali tudi dva predloga odloka, ki se nanašata na ureditev prometnega režima in parkiranja na območju Velike planine. Vsekakor smo zadovoljni, da se je občinska uprava odločila narediti premik pri urejanju tega področja, zmotilo nas je le dejstvo, da se ureja izredno hitro in po našem mnenju nepremišljeno. Svetniška skupina LSU je predlagala obravnavo teh dveh odlokov po normalnem, dvofa-znem sistemu in je bila edina proti skrajšanemu, hitremu postopku. Verjamemo, da bo hitro sprejet odlok imel za posledice veliko težav pri realizaciji in bo potrebnih veliko popravkov, izboljšav. Čeprav je cilj teh odlokov, da se organizirata parkiranje in pobiranje parkirnine ter uredijo pogosti prometni zamaški, dvomimo, da bo v kratkem času možno uspešno izvesti razpis za pridobitev koncesionarja, ki bo z ustreznimi kadri in opremo začel delo že v polovici julija, kot nam je zaupal župan. Zmotilo nas je tudi to, daje bil postavljen izredno kratek rok za oddajo predlogov in pobud s strani javnosti (rok 12. junij), svetniki smo gradivo prejeli po elektronski pošti 5. junija. Ker gre za urejanje občutljivega področja s starimi težavami, bi temu morali nameniti več časa in povabiti vse zainteresirane skupine k razpravi (tudi v živo). Moteč je zapis v gradivu odloka, ki govori o izvajanju nadzora. Že po sedaj veljavnem odloku je opredeljena cela vrsta omejitev dostopa do Velike planine, pa so kršitve številne in se le redko sankcionirajo. V 16. členu Odloka o javnem redu na območju Velike planine je opredeljeno, da bo »Nadzor nad izvrševanjem določb 11. a člena tega odloka izvajalo občinsko redarstvo, nad ostalimi določbami pa občinska inšpekcija, v skladu s pooblastili«. Vsi dobro vemo, da
imamo v občini Kamnik zaposlena le dva redarja in da je občinska inšpekcija redko kdaj uspešna pri svojih nadzorih (kot slab primer navajamo območje Smodnišnice). V gradivu piše, da uvajanje izbirne gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja plačljivih javnih parkirišč na območju Velike planine ne bo imelo negativnih posledic na proračun Občine Kamnik; v 20. členu odloka pa piše, da bo za financiranje te javne službe vir tudi proračun Občine Kamnik? Motijo nas zapisi v 26. členu, da lahko koncesionar zahteva odškodnino, če se v javnem interesu dejavnost preneha izvajati kot javna služba in mu jo je kon-cedent dolžan povrniti. Torej spet potencialno negativni vpliv na občinski proračun. Zaradi vsega naštetega se bojimo, da bodo težave na Veliki planini še vedno prisotne in da ima sprejetje dveh odlokov cilj le pobiranje parkirnine. Želimo si odkritega dialoga z vsemi zainteresiranimi sferami in dokončne rešitve prometnih težav in urejenega parkiranja, ki bo omogočalo normalen dovoz tako reševalnih ali drugih intervencijskih vozil. Iskreno želimo občinski upravi uspešno izpeljan javni razpis za izbiro koncesionarja, ki bo znal primerno usklajevati vse pomembne posebnosti Velike planine in njenih obiskovalcev ter bo uspešno opravljal svoje delo.
Skratka pozdravljamo poskus tako urejanja prometnega režima kot tudi sistema parkiranja na Veliki planini in upamo, da so naše skrbi odveč.
Nadzor nad Kamkolesi
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik leto dni po uvedbi sistema izposoje električnih koles Kamkolo zaznava vedno več primerov nepravilne uporabe in vandalizma. Do uničevanja lastnine prihaja predvsem na postajah Duplica in Qlandia. Najpogostejše zaznave kršitve so deljenje dostopa do sistema (posojanje uporabniške kartice drugim osebam), vožnja dveh ali celo treh oseb na kolesu, ne-
pravilno vračanje koles in puščanje nezaklenjenih koles pred gostinskimi lokali, stanovanjskimi bloki in trgovinami. Nekateri uporabniki povzročajo tudi poškodbe na kolesih.
S ciljem preprečevanja tovrstnih dejanj je občinska uprava skupaj s policijo poostrila nadzor nad uporabo in izposojo koles, zoper osumljence kaznivih dejanj nepravilne uporabe ali izposoje koles pa že potekajo pred-kazenski postopki.
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
5
Aktualno
Poletje v knjižnici
V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik velja poletni urnik, odprte pa so tudi vse krajevne knjižnice: Komenda, Šmarca in Motnik. Izvajamo vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužb, zato je knjižnica dostopna in zaupanja vredna javna ustanova.
Mag. Breda Podbrežnik Vukmir
Kamnik - Med epidemijo so na naš naslov prihajala številna sporočila, da naši uporabniki pogrešajo knjižnico. Zato je pomembno, da je knjižnica dostopna in varna ter zaupanja vredna javna ustanova. Skrbimo za prostor in knjige tako, da izvajamo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Knjige v skladu z navodili NIJZ ostanejo v karanteni tri dni. Skrb za zdravje je za nas pomembna vrednota.
Nekaj namigov za lažji dostop do knjig
Zdaj sicer velja poletni urnik, vendar je v dopoldanskem obratovanju knjižnica odprta ob osmih, kadar pa je odprta popoldne, vrata zapira ob osmih zvečer. Odprte so tudi vse krajevne knjižnice: Komenda, Šmarca in Motnik. Odprta je tudi čitalnica v kamniški knjižnici, vendar časopisi in revije skladno z navodili NIJZ niso na voljo.
Zaradi daljših dopustniških odsotnosti je možno takoj ob izposoji gradivo podaljšati za šest tednov.
Še vedno priporočamo naročanje ali rezervacijo gradiva, da se izognemo zadrževanju v zaprtih prostorih. Če gradivo poiščete v katalogu Cobi-ss in greste v lokalni katalog posamezne knjižnice, se vam izpišejo signatura (kje se gradivo v knjižnici nahaja), status izvoda (ali je izposojeno ali prosto) ter rezervacija. Če kliknete ne rezervacijo, se odpre okence s se-
vili dodatne izvode najbolj rezerviranega gradiva. Zato je letos nekaj več novejšega gradiva, ki ga pa vedno hitro zmanjka in je navadno dosegljivo le z rezervacijo.
Kaj izbrati za branje
Da je poletna izbira nekoliko lažja, vedno pripravimo priporočilne sezname dobrih romanov starejšega da-
Vabljeni, da si v avli knjižnice ogledate razstavo Veronika nekoč in danes, ki prikazuje ilustracije znane kamniške grofice in dela kamniške kolektivne zavesti ter tudi nagrajena dela likovnega natečaja za osnovnošolce.
gmentom Moja knjižnica, v katero se je treba prijaviti. V knjižnici dobite geslo, s katerim lahko naročate ali rezervirate gradivo in si lahko izposojate tudi elektronske knjige. Uporaba Moje knjižnice ni težka, če pa vam vzbuja dvome, se lahko obrnete na zaposlene v knjižnici, da vam pokažejo, kako se uporablja. Gradivo je možno rezervirati in naročiti tudi osebno ali po telefonu. Naj povemo, da smo prav zaradi posebnega časa naba-
tuma. Še vedno so aktualne e-knjige. Številke so med epidemijo izjemno narasle: če je bilo v februarju izposojenih 191 e-knjig in v marcu 468, je bilo v aprilu izposojenih kar 846 e-knjig. Ravno zato smo povečali nakup licenc za e-knjige. Najpomembnejše pa je načelo, da se za vsakega bralca najde knjiga in za vsako knjigo bralec. Naši sodelavci dobro poznajo gradivo in potrebe bralcev in so vedno pripravljeni po-
magati. Človeški stik je najdragocenejši.
Kaj pripravljamo
Prvi konec tedna v septembru bo v Motniku Križnikov pravljični festival, ki bo posvečen knjigi, v kateri bodo po 150 letih prvič objavljene Križnikove pravljice. Knjiga bo izšla v soizdaja-teljstvu kamniške knjižnice in ZRC SAZU in se že tiska. Izida se veselimo in menimo, da bo knjiga zelo pomembna za kamniško kulturno dediščino. Naj omenimo še to, da bomo imeli delavnico z italijansko profesionalno pripovedovalko Gio-vanno Conforto, ki deluje po celi Evropi in se posveča povezovanju pripovedovanja in kulturne dediščine. Tudi za Kamfest bomo pripravili pripovedovalski večer. Gojenju lepe govorne besede in zavezanosti dobri literaturi smo se posvečali ves čas epidemije. Od 18. marca do 30. aprila 2020 smo tako vsak dan delili zgodbe, ki so jih pripovedovali prijatelji in prijateljice knjižnice. Ravno deljenje teh zgodb nas je prepričalo, da so v težkih časih pomembna dobra dejanja in dobri ljudje.
Razstava nalog mladih arhitektov
Študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo so v svojih seminarskih nalogah preučevali tudi konkretne prostorske rešitve v občini Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Po zaslugi nekdanjega podžupana in aktualnega občinskega svetnika (sicer pa arhitekta) dr. Jerneja Marklja Občina Kamnik v zadnjem obdobju tesneje sodeluje s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer so ob zaključku študijskega leta v začetku julija pripravili razstavo študentskih nalog nosilnega predmeta Projektiranje in kom-
pozicija. Razstava, ki je zaradi epidemije letos na ogled le v digitalni obliki (na spletni strani fakultete), je za Kamnik zelo zanimiva, saj so se študentje posvečali tudi konkretnim prostorskim rešitvam v kamniški občini.
Neobremenjene ideje
Študentje 1. letnika so se posvetili Keršmančevemu parku, študentje 2. letnika
so preučevali možne rešitve za garažno hišo pri zdravstvenem domu, študentje 3. letnika so iskali rešitve za območje nekdanjega Alpre-ma, študentje 4. in 5. letnika pa so se v nalogah osredoto-čali na širitev mekinjskega pokopališča, širitev pokopališča na Žalah ter prostorske rešitve za Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in Glasbeno šolo Kamnik. »Širši nabor nalog smo oblikovali na Občini Kamnik,
nato pa so študentje sami izbrali naloge, s katerimi so se ukvarjali. Intenzivno celoletno delo študentov se odraža v rešitvah, ki prinašajo svež in neobremenjen razmislek o možnih ureditvah mestnih območij. Nekatere predstavljene zamisli so lahko dobra osnova za javno razpravo in nato realizacijo novih ureditev,« pravi dr. Jernej Markelj, ki je bil koordinator sodelovanja in tudi vmesni kritik nalog.
Čebelarji zabeležili visok jubilej
Čebelarsko društvo Kamnik letos praznuje sto petnajst let delovanja, ob tem jubileju pa so odkrili kip Antona Janše.
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Čebelarji, združeni v Čebelarsko društvo Kamnik, so 28. junija pripravili slovesen dogodek ob 115-letnici delovanja, ki so jo praznovali tako, da
sednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Vsi trije so nato tudi slovesno odkrili kip Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na svetu.
Kamniški čebelarji so na svojo zgodovino zelo ponos-
Matej Slapar, Štefan Virjent in Boštjan Noč pred doprsnim
kipom Antona Janše / Foto: Simon Golob (Čebelarsko društvo Kamnik)
so ob plemenilni postaji na Kopiščih v Kamniški Bistrici odkrili doprsni kip velikana slovenskega in svetovnega čebelarstva Antona Janše. Čebelarje - kamniškim so se pridružili tudi številni iz sosednjih društev - je uvodoma nagovoril predsednik Čebelarskega društva Kamnik Štefan Virjent, vrsto zahvalnih besed jim je namenil župan Matej Slapar, kot se za tako pomemben dogodek spodobi, pa se je zbranim pridružil tudi pred-
ni. Čebelarstvo v občini je seveda še mnogo starejše kot društvo, saj prvi zapisi o tej dejavnosti na Kamniškem segajo v davno leto 1585, ko je lastnik sedanjega Starega gradu nad Kamnikom plačal za 17 panjev tri goldinarje in sedem krajcarjev. Kot pravi Simon Golob iz Čebelarskega društva Kamnik, začetek društva sega v leto 1905, danes pa združuje več kot sto članov, ki čebela-rijo v približno 130 čebelnjakih.
V drugem valu epidemije štirje oboleli
Kamnik - Po mnenju epidemiologov NIJZ je Slovenijo zajel drugi val epidemije covida-19, ki žal ni zaobšel niti občine Kamnik. Do sredine tega tedna so zdravstveni delavci pozitiven bris zaznali pri štirih občanih. »A razmere obvladujemo, zato razlogov za skrb ni,« pomirja župan Matej Slapar, a hkrati opozarja, da se moramo vsi skupaj obnašati odgovorno. »Z nošenjem zaščitne maske (v zaprtih prostorih) pomagajmo zaščititi svoje zdravje in tudi zdravje drugih. Skrbimo za higieno kašlja, redno umivanje rok in fizično distanco,« še pravi. Na javnih mestih, kjer je število večje ljudi, bodo obiskovalcem ob vstopu na razpolago brezplačne zaščitne maske in razkužilo za roke, razmere pa vseskozi budno spremlja tudi Štab Civilne zaščite Občine Kamnik. J. P.
Pridobite znak kakovosti Srca Slovenije
Jasna Paladin
Kamnik - V LAS Srce Slovenije bodo jeseni znova pripravili ocenjevanje rokodelskih in prehranskih izdelkov za znamko Srce Slovenije, s katerim se ponaša že 55 ponudnikov. Če ustvar-
jate rokodelske izdelke oz. izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja ali pridelujete in predelujete prehranske izdelke, lahko kakovost izdelkov preverite z brezplačno prijavo na razpis za uporabo Kolektivne tržne znamke Srce Sloveni-
je. Rok za prijavo je 5. oktober, svoj interes pa sporočite do začetka septembra. Dodatne informacije: rokodelski izdelki - Mija Bokal, 01 89 62 713, mija.bokal@ razvoj.si; prehranski izdelki - Tina Pregel, 01 89 62 714, tina.pregel@razvoj.si.
6
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Kultura
Letošnji Kamfest bo
Goran Završnik pravi, da nikoli niso razmišljali, da kljub nastali situaciji, ki jo je povzročila prisotnost novega koronavirusa, festivala ne bi bilo, dogovarjajo se le o oblikah njegove izpeljave.
Alenka Brun
Kamnik - Završnik je tudi vodja Kulturnega društva (KD) Priden možic, eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev uličnega gledališča; skupaj z Rokom Koscem, vodjo mladinskih programov v Mladinskem centru (MC) Kotlovnica, pa imata enega najbolj znanih pripovedovalskih duetov v Sloveniji, ki se imenuje Vroča župa. Rok v duetu nastopa v vlogi pripovedovalca, Goran pospremi pripoved z glasbo na klaviaturah, harmoniki. Vroča župa ustvarja program za otroke in odrasle, začela pa sta v časih, ko je imel Radiu Študent močno pravljično redakcijo. Goran in Rok tako sodelujeta že več kot 25 let, in to uspešno. Leta 2003 so jima zaupali tudi vodenje prenovljenega Doma kulture Kamnik, sedaj pa med drugim skrbita za povezovanje vseh kulturnih akterjev v Kamniku, pa tudi širše. Goran Završnik tu omeni tudi projekt Kreativna četrt Barutana, ki naj bi v prihodnosti združila delovanje določenih institucij v Kamniku predvsem s kulturno platformo in Kamfest. Zadeva je bila pozdravljena tako lokalno kot širše, s strani projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025, še pove. Kosec se v pogovoru dotakne tudi Festivala svobodne video produkcije (FSVP) 2020 oziroma projekcije nagrajenih del, kar se je zgodilo konec junija pri Ko-robaču, a je žal predvajanje
Rok Kosec in Goran Završnik
že dokaj na začetku prekinil dež. Završnik ga dopolni, da bodo avgusta taisti dogodek ponovili znotraj Kamfe-sta.
FSVP je skozi leta napredoval in postal prepoznaven, meni Kosec. To je bil tudi prvi večji dogodek sezone, nadaljuje. Izvedli so ga prvega februarja, že sedmič, v prostorih MC Kotlovnica. Na festivalski projekciji se je predvajalo 39 izbranih video del, ki so bila razdeljena v različne kategorije. Festival sam se osre-dotoča na neodvisne produkcijske skupine in posameznike iz vse Slovenije in ni žanrsko opredeljen. Iščejo pa se, poleg vsebine, tudi presežki v uporabi produkcijskih tehnik in načinov izdelave del, razvoj video produkcije in deljenje izkušenj. Ob zaključku festivala pa potem strokovna komisija podeli štiri priznanja izstopajočim delom. Letos so bila to: Dear Hunter Steve-
/ Foto: Alenka Brun
na Larkina, Marsova Luka - Port of Mars Maura Lain-ščeka, Mašina spomina Kristine Kokalj in Skrito pred očmi Miša Šušaka. Kosec se dotakne še zanimivega koronaobdobja, ki ga je letos doživela MC Kotlovnica. Razdeli ga na dva dela, kjer se mu zdi bolj pomemben čas, ko je bilo gibanje med občinami omejeno, na kar se je Kotlovnica dobro odzvala. Povezala se je s kulturnimi akterji v Kamniku, pripravila program, ga prilagodila spletu in na ta način izpeljala kar enajst različnih dogodkov. Že odziv na prvi pesniški večer je bil dober in tako je bilo tudi v nadaljevanju. Završnik je pozitiven: »Stvari morajo tako ali drugače teči. Znotraj novih danih razmer je treba najti način, kako se bodo zadeve izpeljale. Zato tudi nikoli ni bilo vprašanje, ali letošnji Kamfest bo ali ne, le kako ga bomo izvedli. In če smo
še nedavno razmišljali o običajnem, kakršen je bil zadnjih 15 let, razmišljamo sedaj o kriznem scenariju. Kaj bo drugi teden, ne vemo, bo pa Kamfest v vsakem primeru.« Kamnik bo že šestnajsti Kamfest gostil med 7. in 15. avgustom, morda kakšno dogajanje v zadnjih dneh julija. Letos bo festival še bolj povezovalen, kot je bil do sedaj. Goran Završnik pojasni še, da je njegova glavna funkcija, da kaže nove urbane možnosti v Kamniku, in tako se ponovno naveže na Kreativno četrt Barutana, ki je sicer ideja Roka Kosca. Želijo namreč, da se nekdanja smo-dnišnica oziroma nekateri njeni deli dajo v namene kreativnih, kulturnih industrij. Tako bo avgusta s pomočjo ene glavnih urbanističnih nevladnih organizacij v Sloveniji, skupine Pro-stoRož, v kombinaciji z lokalno arhitekturno skupino Štajn - ki je že močno prerasla svoje okvirje, meni Završnik -, MC Kotlovnico in glavnim producentom Kamfesta KD Priden možic, občino ter še nekaterimi akterji ena od stavb oziroma njena okolica začasno doživela preureditev v kulturni prostor. Kaj pa se bo zgodilo z Barutano po Kamfestu, Završnik in Kosec ne vesta. Morda se bo projekt začasno ustavil, vendar pa Goran Završnik srčno upa, da se bo v najkrajšem možnem času stvar nadaljevala, ker, kot kaže, možnosti za realizacijo obstajajo.
Bi poskusili rižoto s temnim pivom in kranjsko klobaso, riževe polpete, se posladkali z riževim creme brulee? Da ne pozabimo na sočne riževe solate, dolmo, paello, omorice ... kar 65 receptov za riževe jedi je v knjigi. Riž različnih oblik in sort bomo še bolj vzljubili.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
* Poštnin»
Gorenjski Glas
ÜK
utnirri
rrj4kolm|i.pur. bp«Lt. prtvUk
V knjigi so predstavljeni različni načini reje. Uvodna poglavja so osredotočena na izbiro ustrezne pasme oz. križanca ter ureditev in opremo hlevov za rejo posameznih vrst perutnine, osrednji del pa je namenjen opisu tehnologij rej od valjenja, preko vzreje, reje za nesnost ter pitanja za meso do kakovosti mesa in jajc. Veliko pozornosti so avtorji namenili tudi prehrani.
256 strani, brošura, 17 x 23,5 cm
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
* Poštnin»
Gorenjski Glas
Več kot pogled
V Galeriji Miha Maleš je na ogled razstava akademske slikarke in magistrice likovnih umetnosti Klementine Golija.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Razstava Več kot pogled Klementine Golija je skupni projekt Medobčinskega muzeja Kamnik - Galerije Miha Maleš, galerije Šivčeva hiša Muzeja radovljiške občine, Miheličeve galerije Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož ter Gorenjskega muzeja. Avtorica, ki je študirala in se izobraževala na nekaterih priznanih akademijah v tujini, v seriji Več kot pogled predstavlja slike minulega desetletja. Razstavo, ki že nekaj časa gostuje po različnih slovenskih galerijah, 3. julija pa so jo odprli tudi v kamniški Galeriji Miha Maleš, avtorica sproti dopolnjuje s svežimi deli, tako da nikoli ni povsem enaka, v njej pa se prepletajo sli-
ke več ciklov njenega ustvarjanja zadnjih let. Skozi združevanje barve, barvnih polj in oblik, risbe in kolažnih dodatkov »na platno prenaša svoje življenje«, je v spremnem besedilu obsežnega kataloga, ki je izšlo ob razstavi, zapisala Stanka Gačnik, ki dodaja, da Klementina Go-lija ostaja zvesta svoji avtorsko prepoznavni likovni poetiki, s katero išče odgovore na večno vprašanje: Kdo sem jaz?
Kot pravi Gačnikova, je umetnost Golijeve »strastni, vizualni ples simbolov, barv in črt, je subtilni nabor sli-karkinih občutkov in doživetij, kjer na likovnem polju vse nastaja in vse mineva«. Razstava je na ogled še do 21. avgusta.
Klementina Golija
Senožetnik
Moč barve v
mekinjskem samostanu
Prvi likovni ekstempore z naslovom Moč barve so slikarji dobro sprejeli.
Jasna Paladin
Mekinje - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v soboto, 11. julija, na vrtu mekinjskega samostana organizirala kamniški likovni ekstempore z naslovom Moč barve, s katerim želijo na nov način nadaljevati dolgoletno tradicijo tovrstnih slikarskih druženj na Kamniškem, ki je v zadnjih letih nekoliko zamrla. Likovnega ustvarjanja in
tudi druženja, ki so ga v zadnjih tednih in mesecih kulturniki že močno pogrešali, so se na pobudo Toneta Fti-čarja, vodje kamniške izpostave JSKD, udeležili večinoma lokalni ustvarjalci, kaj vse so v idiličnem okolju mekinjskega samostana ta dan ustvarili, pa so že pokazali na priložnostni razstavi na mestu dogajanja, širši javnosti pa bodo dela na ogled na razstavi v prostorih Občine Kamnik predvidoma enkrat v jesenskem času.
Stripovske delavnice z Ivanom Mitrevskim
Kamnik - Kamniški ilustrator in avtor stripov Ivan Mitrevski tudi to poletje vabi na individualne stripovske delavnice, namenjene otrokom in mladini. Na delavnicah, ki bodo v Kulturnem domu Kamnik potekale v terminih po predhodnem dogovoru, se bodo učili izražati z risbo in risati stripe, izmisliti si dobro zgodbo in jo na primeren način povedati, izmisliti si zanimiv lik in celo ustvariti pravo stripovsko knjižico. Namen delavnic je namreč prav to, da se udeleženci naučijo izražati z risbo in znajo z njo povedati lastno zgodbo na razumljiv in zabaven način. Več informacij na številki 041 856 623 (Ivan). J. P.
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
7
Kultura
I—I—1 •	V •	* 1
Tisoč in en gib orientalskega plesa
Nataša Kočar je svoje bogato znanje s področja orientalskega plesa ter smisel za poučevanje, ki ji ga je dala njena osnovna izobrazba, po dveh letih intenzivnega dela strnila v priročniku za učenje in poučevanje osnov orientalskega plesa. Knjigi, ki je izšla v slovenskem in angleškem jeziku, sledijo še videi, z vsem pa se odločno usmerja v tujino.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamničanka Nataša Kočar je v kulturnih vodah že vrsto let sinonim za orientalski ples. Od trenutka, ko se je z njim spoznala pred devetnajstimi leti, se mu predaja z vso energijo, je plesalka in koreografinja, šestnajst let pa orientalski ples tudi poučuje, in sicer v Kulturno--umetniškem orientalskem društvu Bayani, katerega soustanoviteljica in predsednica je. Po izobrazbi je diplomirana geografinja in profesorica sociologije, prav njena vedoželjnost in smisel za poučevanje ter sistematično predajanje znanja pa sta jo pred dvema letoma napeljala na zamisel, da vse svoje bogato znanje na strnjen in razumljiv način zbere in predstavi v knjigi. Dve leti kasneje je z rezultatom lahko zelo zadovoljna. Konec junija je namreč izšla knjiga z naslovom 1001 gib orientalskega plesa v slovenski in angleški različici - edini tovrstni priročnik pri nas in eden redkih tudi v svetu.
Zapolnila knjižno vrzel -doma in v tujini
»Za ta priročnik sem se odločila zato, ker so me moje tečajnice večkrat spraševale, ali imam kakšne zapiske o tem, kako poučevati orientalski ples. Pravila o tem, kako poučevati to plesno zvrst, dandanes namreč ne obstajajo, tudi v svetu ne, zato je vsaka plesna učiteljica razvila neki svoj sistem in certificiran program. Po izobrazbi sem profesorica geografije in sociologije, zato so mi pedagogika, andragogika in didaktika blizu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri
Nataša Kočar s svojim priročnikom, ki je izšel v slovenskem in angleškem jeziku
: osebni arhiv
nima. Tudi sama sem namreč vedno pogrešala knjigo, ki na tak bolj didaktičen način opisuje ne le, kako izvajati neki gib, ampak zlasti, kako učiti druge pravilnega izvajanja in s kakšnimi težavami se učiteljice plesa soočamo,« pravi Nataša in takoj poudari, da gre za njen osebni način poučevanja in da je vse, kar je v knjigi zapisano, njeno mnenje. »Že ko sem začela pisati, sem vedela, da bo knjiga izšla tudi v angleščini. Osnove tega plesa sem namreč
Cilj knjige in vseh njenih prizadevanj je - nov začetek. »Področje orientalskih plesov je veliko kot ocean in tudi sama sem prišla do točke, ko se bom morala v nekaj bolj usmeriti. Moj fokus je že nekaj časa Egipt, predvsem južni del. Zanimajo me korenine; kako in kje se je vse začelo, kakšna je njihova folklora, kako danes ženske plešejo na podeželju ...«
poučevanju in raziskovanju najrazličnejših pedagoških metod - prebrala sem tudi praktično vse, kar je s tega področja izšlo v tujini - sem v priročniku strnila nekaj osnovnih nasvetov, ki lahko pomagajo tistim, ki jih to za-
osvojila v tujini, saj pred devetnajstimi leti v Sloveniji tega praktično še ni bilo, zato so mi bili vsi strokovni izrazi najprej domači v angleščini,« pravi in z zadovoljstvom pove, da so odzivi ob izidu knjige doma pov-
sem nad pričakovanji, pa tudi v tujini, k čemur gotovo pripomore podpora svetovno znane mojstrice orientalskega plesa Marie Douroun-taki iz Grčije, ki je Natašina dolgoletna učiteljica. V knjigi so opisana področja, kot so drža telesa, ravnotežje in dihanje, roke, dlani in ramena, prsni koš, boki, torzo, osnovni plesni koraki, obrati ter učni načrt in potek plesne ure.
Da so opisani postopki v knjigi razumljivi, pomagajo tudi skice, ki jih je narisala Helena Rems. Zdaj, ko je knjiga natisnjena, se je Nataša posvetila še snemanju videov, ki bodo vse napisno predstavili še v tem formatu.
Izraza trebušni ples ne mara
Nataša Kočar se posveča klasičnemu orientalskemu plesu ali plesu raks sharki (v prevodu: ples z vzhoda), kot mu rečejo v Egiptu, ob vsaki priložnosti pa pove, da izraz trebušni ples za to zvrst ni primeren. »Tega izraza res ne maram, preprosto zato, ker nekako oblati orientalski ples in prinaša vrsto predsodkov. Pri marsikaterem drugem plesnem stilu so ple-
salke mnogo bolj razgaljene in plešejo bolj zapeljivo, pa se jih ne drži taka oznaka.«
V Egiptu raziskuje korenine plesa
Cilj vseh njenih prizadevanj pa je - kot samozavestno najavi - nov začetek. »Področje orientalskih plesov je veliko kot ocean in tudi sama sem prišla do točke, ko se bom morala v nekaj bolj usmeriti. Moj fokus je že nekaj časa Egipt, predvsem južni del, kamor zadnja leta tudi redno potujem, vsaj enkrat na leto, kjer se izobražujem, raziskujem in učim o njihovi plesni zgodovini in siceršnji kulturni dediščini. Moj osebni interes znotraj tega 'oceana' so korenine; kako in kje se je vse začelo, kakšna je njihova folklora, kakšni so bili tisti
Zdaj, ko je knjiga natisnjena, se je Nataša Kočar posvetila še snemanju videov, ki bodo vse napisano predstavili še v tem formatu.
prvi gibi, kako danes ženske plešejo na podeželju,« razlaga Nataša, ki pa se pri svojem delu v Egiptu sooča tudi s težavami in kulturnimi preprekami. Čeprav jo zanimajo ženske, do njih ne more mimo moških, zato sta pomembna potrpežljivost in medsebojno zaupanje.
Egipt jo je tako navdušil, da se uči tudi njihovega jezika; s pomočjo učiteljice se je sprva učila klasične arabščine, sedaj pa se uči egipčanske arabščine. Želi si, da bi v Egiptu lahko preživela več časa, da bi se jezika lahko učila tudi neposredno od ljudi, saj brez vaje in praktične uporabe tujega jezika ne moremo usvojiti. »Seveda ne bom v arabščini nikoli z domačini razglabljala o svetovnih problemih, bi se pa rada tudi z jezikom približala tamkajšnjim ženskam, da bi me sprejele medse in mi zaupale, kako, kdaj in kje plešejo.«
Kljub načrtom, ki jo vztrajno vodijo čez meje, pa bo Nataša še vedno poučevala in ustvarjala tudi znotraj KUOD Bayani, kjer se je vse skupaj začelo, saj to - kot pravi - ostaja za njeno dušo.
Ana Desetnica v Kamniku
Kamnik je bil tudi letos prizorišče festivala uličnega gledališča Ana Desetnica, ki ga organizira Gledališče Ane Monro.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Zadnji konec tedna v juniju je tudi na kamniških ulicah in trgih zaba-
Bezlova (v vlogi ribiškega para) sprašujeta, ali v morju že plava poslednja riba. Predstava, ki so jo uprizorili na Glavnem trgu, na zabavala Ana Desetnica, ki se je ven način interpretira vpra-
Goran Završnik in Anja Bezlova
Senožetnik
na svojem popotovanju sicer ustavila še v sedmih drugih slovenskih mestih. Ulični ustvarjalci so pripravili pet predstav. Gledališko rajanje po Kamniku so začeli s premiero predstave Gledališča Ane Monro z naslovom Zadnji ulov, skozi katero se tudi Goran Završnik in Anja
šanje izlova rib in vse večje onesnaženosti morij. Sobotni večer so z uličnim performansom Ob(r)ed nadaljevali plesalci iz Šinšina, sklenili pa člani skupine Čupakabra. Nedeljski program so začinili Globus Hystericus in KD Priden Možic.
Predstava Zadnji ulov
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
8
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Društva
Bosih nog na Vovar
Čeprav je zaradi epidemije sprva kazalo, da letošnjega pohoda na Vovar ne bo, so ga organizatorji sredi junija vendarle izpeljali.
Aleš Senožetnik
Gozd - Kljub temu da je sprva kazalo, da letošnjega bosonogega pohoda na Vovar zaradi epidemije covi-da-19 ne bo, so se sredi junija številni ljubitelji bose hoje povzpeli na ta vrh nad Gozdom. Ob upoštevanju varnostnih ukrepov in pomoči prijateljev in sponzorjev sta ga že petič organizirala Pavel in Irena Žvelc. Pohodniki so tokrat krenili izpred Sodnikove domačije proti vrhu Vo-varja po novopripravljeni poti, ki sta jo Irena in Pavel poimenovala Pot razgleda, saj ponuja lepe panorame na bližnjo in daljno okolico. Ob poti so bosonogi pohodniki srečali škrata Vovarčka, ki je delil domačo kapljico, napis "Kačja slinca za planinca" pa je opozarjal, da kapljico velja uživati zmerno. Poleg spodbudnih želja, ki so jih spremljale na pohodu, so se poho-dniki lahko odpočili na klopci ob poti.
Pohod je minil v dobrem vzdušju in brez poškodb, ob
Bosonogi pohodniki so se tudi letos podali na Vovar.
vrnitvi pa so se pri Sodnikovi domačiji udeleženci lahko okrepčali s tradicionalnim golažem in pijačo, vsi pa so prejeli tudi medalje. Tudi letos so izbirali naj po-hodnike in pohodnice. Najstarejša, ki se je povzpela na Vovar, je bila tokrat Ivica Lončar (1948), najstarejši pohodnik pa Viljem Dolenc
(1936). Najmlajši deček, ki je bosih nog osvojil Vovar, je bil Izidor Podbreznik (2015), med deklicami pa sta si naziv razdelili dvojčici Tjaša in Ada Trobevšek (2015). Najštevilnejša družina so bili Kotnik-Nagodetovi - kar osem članov se je udeležilo bosonogega pohoda na Vo-var.
Na Gori ponovno obeležili dan državnosti
Že vrsto let člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž organiziramo prireditev na predvečer dneva državnosti. Tako ohranjamo spomin na dogodke izpred skoraj treh desetletij, ki so nam prinesli svojo samostojno in neodvisno državo.
Tatjana C. Drolc
Gora sv. Miklavž - Domači župnik Edi Strouhal je daroval mašo za domovino, temu pa je sledil krajši kulturni program.
Mešani pevski zbor Mavrica je zapel himno, nato pa sta prisotne nagovorila občinski svetnik in dolgoletni predsednik Turističnega društva Gora sv. Miklavž Jože Koro-
šec ter župan Matej Slapar. V nagovoru sta se dotaknila tako dogodkov v času osamosvojitve kot aktualne situacije v državi. Epidemija je prinesla številne spremembe v naše vsakdanje življenje ter pred vodilne postavila nove izzive. V marsikomu je zbudila še močnejši občutek solidarnosti in odgovornosti do sebe in sodržavljanov. Nasmešek na obraz sta s svojim nastopom
privabila mlada harmonikarja Jaka Hribar in Eva Drolc, program pa so zaključili Ljudski pevci Tuhinjske doline. Kot veleva običaj, je zagorel kres, obiskovalci in nastopajoči pa so si vzeli še nekaj časa za druženje in klepet pred brunarico. Upamo, da se ponovno srečamo prihodnje leto, ko bo naša domovina praznovala trideset let.
Zbrani so prisluhnili nagovorom in kulturnemu programu. / foto: Tatjana c. drolc
Rekreacija
v Keršmančevem parku
V sredo, 17. junija, smo se v Keršmančevem parku zbrali udeleženci Šole zdravja iz vseh šestih skupin kamniške občine.
Marija Korošec
Kamnik - Obiskal nas je prijazen športni pedagog, profesor Andraž Purger, sodelavec Društva šole zdravja Slovenije. Spremljal je izvajanje telovadbe Šole zdravja, to je vaj 1000 gibov. Opazoval je naše vaje. Če je videl pri nekaterih nepravilno izvajanje določenih vaj, je na to opozoril in razložil namen ter vpliv posameznih vaj za naše zdravje. Po končanih vajah in zapeti himni Šole zdravja smo se vsi zbrali pri telovadnih orodjih, ki nam okrepijo mišično moč in gibljivost. Pokazal nam je pravilno izvajanje teh vaj, s katerimi razgibamo sklepe celega telesa, se urimo v ravnotežju, spretnosti, moči in s tem postajamo vedno bolj gibljivi. To je najboljša in najcenejša preventiva za ohranjanje trdnega zdravja in srečne družbe.
Mišično moč in gibljivost nam krepijo tudi vaje na
telovadnih orodjih. / Foto: Marija Korošec
Vse vaje na posameznih orodjih je med prvimi preskusil tudi Jože Kalan, naš najstarejši član šole zdravja, ki je že dopolnil 92 let. Upamo, da bomo še dolgo in z veseljem ter pozitivno energijo razgibavali naša telesa. Pridružite se nam tudi tisti, ki
še oklevate, ne bo vam žal. Šola zdravja vas vabi od ponedeljka do petka zjutraj od 7.30 do 8. ure na naše lokacije v Keršmančevem parku, Eko Resortu Godič, Perovčki pri gasilnem domu, športna igrišča Podgorje, pri Osnovni šoli Marije Vere in na Duplici.
10
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Poletje v Kamniku
Vabljeni v Kamnik
OBČINA KAMNIK
MÍ
Zdaj je čas za Kamnik kamnik
V letošnjem letu smo bili deležni številnih sprememb na različnih področjih, življenje je za nekaj časa obstalo, druženja in mnoge prireditve, tudi v naši občini, so bile odpovedane, še vedno veljajo ukrepi in priporočila v boju zoper koronavirus in bolezen covid-19. Mnogi podjetniki ste utrpeli veliko škodo. Še zlasti sektor turizma se bo dolgo pobiral. Mnoge prireditve, ki so bile napovedane, bodo odpovedane, nekatere pa se bodo izvedle v skladu z omejitvami in varnostnimi ukrepi. Vseeno sem prepričan, da bo naša edinstvena lepa občina, ki ponuja marsikatero doživetje, živela in oživela. Kamnik je mesto mnogih lepih kotičkov za oddih. Ponuja tako kulturne kot naravne znamenitosti, na katere smo vse Kamničanke in Kamničani zelo ponosni. V pričujoči prilogi vam predstavljamo lepote krajev
v občini, ki vabijo, da jih obiščete. Najvišje ležeče terme - Terme Snovik vabijo na oddih in razvajanje, najlepši park v naši regiji in v tem delu Evrope ponuja kotičke, namenjene za sprostitev in sprehod, tudi gore vabijo v svoje naročje; in ne nazadnje naša prelepa Velika planina, ki je edinstvena in izjemna. Še mnogo drugih kotičkov je in veliko prijaznih ljudi, ki vas bodo gostoljubno sprejeli in vam pripovedovali mnoge skrivnosti naše občine. Kaj nam bo prineslo poletje, bomo videli, a bodimo pozitivni in držimo se navodil ter priporočil, da bomo lahko brezskrbno korakali po poteh našega Kamnika.
Vabljeni v Kamnik in vabljeni, da poletje preživite v naročju Kamniško-Savinjskih Alp.
župan Matej Slapar
Kamnik - tisočletje dobrih kupčij
Mesto Kamnik ima bogato zgodovino, posebno očarljivost in izjemno lego »na sončni strani Alp«. Dve od naštetih lastnosti sta nam bili tako rekoč dani, za posebno očarljivost pa se moramo truditi prav vsi, ki imamo Kamnik radi.
Očarljivosti ne manjka tudi našim ponudnikom, ki delujejo v okviru blagovne znamke Kamnik - tisočletje dobrih kupčij. Ne manjka jim zagnanosti in želje po tem, da nekaj dobrega storijo za naše mestno jedro. Vsak dan mu z odprtjem vrat svojih majhnih, a zelo posebnih trgovin in delavnic, z vonjem kave, ki se razprostira po ulicah in uličicah, dajejo poseben čar. Predstavljamo vam posameznike, ki oživitev kamniškega mestnega jedra ne jemljejo kot proces, ki se bo zgodil sam od sebe. Trgovci, gostinci, obrtniki in podjetniki, ki so za svoje delovno okolje izbrali naše kamniško mestno jedro, z vsakodnevnim trudom kažejo, da vanj verjamejo. Proces oživljanja mestnega jedra jim predstavlja osebni izziv. Zanj so pripravljeni žrtvovati svoj čas in denar. Enega izmed projektov, ki se mu je pridružilo lepo število omenjenih ponudnikov, predstavlja blagovna znamka Kamnik - tisočletje dobrih kupčij. Pod okriljem omenjene znamke se ponudniki večkrat letno srečajo, izmenjujejo svoje ideje, pripombe, pobude in želje s predstavniki občine in Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ter drugimi pomembnimi deležniki, ki jim srce bije za Kamnik in njegovo mestno jedro. V preteklih treh letih je pri organizaciji dogodkov pod okriljem blagovne znamke sodelovalo 27 različnih ponudnikov, ki so organizirali več kot 160 prireditev. Nove zgodbe in številne prijetne dogodke lahko pričakujete skozi letošnje poletje, v času poletnih počitnic, zato ste vljudno vabljeni, da spremljate
spletne strani blagovne znamke Kamnik - tisočletje dobrih kupčij (www.trgovski--center, www.kamnik.si), Občine Kamnik (www.kamnik.si) in Zavoda za turizem šport in kulturo Kamnik (visitkamnik.com). Veseli bomo, če nas boste spremljali tudi na družabnem omrežju Facebook, kjer boste lahko podali komentar, všeček ali pa delili mnoge zanimive objave ponudnikov, vključenih v blagovno znamko Kamnik - tisočletje dobrih kupčij.
Kamniško mestno jedro s svojimi butični-mi trgovinicami predstavlja prav posebno izkušnjo nakupovanja. Gre za trgovsko središče z dušo, kjer za vsak lokal, trgovinico ali delavnico skrbi dostopen, topel in energičen lastnik, ki mu ni vseeno za vas, potrošnike in za mesto. Marsikdo od nas si je obisk Kamnika v soboto dopoldne izbral za navado, ki jo zelo nerad izpusti iz svojega urnika. Vzamemo si čas zase in hkrati dajmo priložnost mestnemu jedru, kjer dobimo vrhunske storitve in srečamo srčne ljudi,
GO
Kamnik
tisočletje dobrih kupčij
Poletje je z obilo sonca pokukalo v naš Kamnik. Turistični ponudniki, ponudniki namestitev, organizatorji kulturnih in drugih dogodkov so v nizkem startu. Kamnik je pripravljen, da sprejme in razveseli domače in tuje obiskovalce.
Veseli me, da smo v kamniški destinaciji dosegli močno povezovanje med turističnimi ponudniki in Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik (ZTŠKK). V znak podpore ponudnikom namestitev, pri katerih domači gostje lahko unovčijo turistične bone, se je ZTŠKK odločil, da bo prek svojih promocijskih kanalov dodatno promoviral turistične pakete kamniških ponudnikov namestitev in s tem pripomogel k privabljanju gostov na kamniško destinacijo. Tako bomo dosegli štiri multiplikativne učinke - prvi: ponudnikom namestitev tako izkazujemo maksimalno podporo pri privabljanju tudi večdnevnih gostov; drugi: dajemo jim širšo prepoznavnost prek svojih komunikacijskih kanalov (spletna stran, FB Visit Kamnik in FB Živim Kamnik); tretji: spodbujamo jih k povezovanju in medsebojnemu sodelovanju prek turističnih paketov; četrti: posledica takšnega povezovanja je večja pestrost raznolikih, kvalitetnih in unikatnih turističnih paketov tako kamniške destinacije kot Ljubljane z okolico ter Slovenije. Tako turistični ponudniki oplemenitijo obstoječe pakete in razvijajo nove s poudarkom na aktivnih doživetjih v osrčju Slovenije, se intenzivno povezujejo, da lahko kot destina-cija ponudimo komplementarna doživetja na tako edinstveni destinaciji blizu Ljubljane
v že vnaprej oblikovalnih paketih, za katere lahko obiskovalci uporabijo turistične bone in prespijo v Kamniku tudi dve ali več noči. V zvezi z organizacijo dogodkov na kamniškem se srečujemo z vrsto priporočil in ukrepov, ki jih moramo kot organizatorji upoštevati. Tako je bilo težko napovedati, ali in pod kakšnimi pogoji je možna izvedba priljubljenega kulinaričnega festivala Kul petkov, kjer bomo lahko do konca poletja pokušali dobrote lokalne kulinarike in prisluhnili izbrani tematski glasbi.
Še večji izziv predstavlja izvedba praznovanja petdesetletnice Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, ki smo jo zaradi ponovnih zaostrovanj vladnih ukrepov in priporočil NIJZ bili prisiljeni prestaviti na prihodnje leto. Če bodo razmere dovoljevale, bomo tako v drugem koncu tedna septembra skušali organizirati manjše dogodke, ki bodo posvečeni kronologiji razvoja tega festivala, ki ima velik nacionalni pomen pri ohranjanju kulturne in oblačilne dediščine. Tako ne bomo pozabili na naš največji dogodek v mestu. Kljub vsem izzivom želimo na prihodnost gledati čim bolj optimistično ter se skupaj s celotno turistično panogo sproti prilagajamo vsem spremembam, ki so nas doletele.
Dobrodošli. Zdaj je čas za ... Kamnik.
Franci Kramar, vršilec dolžnosti direktorja, Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
Ka/rt/uk
VODENJE PO SREDNJEVEŠKEM MESTU
25 €
tic@vlsitkamnlk.com . 031/388-324 .
Poletna vodenja z lokalnimi turističnimi vodniki - Poletje 2020
Tudi letos je ZTŠKK pripravil sklop poletnih vodenj z izkušenimi lokalnimi vodniki, in sicer bo od 3. julija do 11. septembra za domače in tuje obiskovalce vsak petek potekal voden ogled Kamnika (tudi v angleščini). Lokacija zbiranja je pred TIC točko, Glavni trg 2, vsak petek ob 13. uri. Cena: 3 € za odrasle in 2 € za otroke.
Za manjše skupine in družine pa si lahko naročite triurno vodenje v paketu Doživi poletni Kamnik, in sicer vsaj štiri ure pred želenim začetkom vodenja. Za otroke pa priporočamo posebno doživetje - Lov na Veronikin zaklad. Več informacij o vodenjih dobite na tic@visitkanik.com ali na številki 031 388 324. #zivimkamnik #visitkamnik
KOLOFON: Prilogo Kam čez poletje v Kamniku je pripravil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in je priloga časopisa Kamničan/ka in Gorenjski glas. Datum izida: 17. julij 2020. Naklada 31.000 izvodov. Prilogo uredila: Nina Irt. Fotografije: Boštjan Tacol (naslovnica), Ana Pogačar, Jaka Ivančič, arhiv Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, arhiv Občine Kamnik, arhiv organizatorjev prireditev.
Kamničan^g petek, 17. julija 2020
Poletje v Kamniku
11
Obrazi turizma v Kamniku
Predstavljamo vam srčne posameznike, ki jih srečujete pri turističnih ponudnikih po vsej občini Kamnik. Posameznike, ki predstavljajo prvi stik z gostom ali pa iz ozadja poskrbijo, da gostje izkusijo nepozabna doživetja. Posameznike, ki so pomemben gradnik turizma in od katerih je odvisno, ali bo turist odšel zadovoljen, srečen in vesel in se vrnil tudi naslednje leto. Predstavljamo vam nekaj obrazov turizma v Kamniku.
Raznolikost Velike planine,
• •	•	| •	•	• |	i • v •	||	•
prijazni ljudje in najboljši sodelavci v podjetju Velika planina, d. o. o.
Leono Kedr, direktorjem družbe Velika planina, d. o. o.
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in tudi pri vas, v družbi Velika planina - kako vidite letošnjo turistično sezono? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Letošnja turistična sezona je seveda slabša od lanske, ki je bila rekordna. Kljub temu smo z letošnjim obiskom zadovoljni, glede na vse omejitve, s katerimi se srečujemo zaradi epidemije. Počasi se povečuje število obiskovalcev, tako domačih kot tudi tujcev. Zaradi navedenega smo optimisti in upamo, da se bo epidemija umirila ter da bomo imeli uspešno sezono.
Seveda smo zaradi epidemije malce slabše volje kot sicer. Kljub temu pa imamo dovolj motivacije za delo naprej. Med drugim nas motivirajo odzivi naših obiskovalcev. Eden zadnjih, ki smo ga dobili ravno danes: "Sporočam vam, da smo še vedno pod vtisom včerajšnjega izleta, ki je bil odlična kombinacija dobrega. Vse je lepo teklo. Kljub nestabilni napovedi, smo z vodnikom Gregom doživeli čudovit sprehod po pas-
tirskih stezicah Velike planine. Če bi vnaprej vedela, da bo tako (kot je bilo), bi ostali kar na planini. Pohvala in zahvala vodniku. Lepo smo se imeli z njim. Fino, da ste ga izbrali. In hvala vam, čutila sem, da vam je mar za nas in lepo je bilo sodelovati z vami. Vso srečo vnaprej in mnogo lepih dni."
Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu? Imate dovolj rezervacij za poletje v kampu in v koči na Veliki planini, katere upravitelj ste? Se ljudje tudi že odločajo pri vas unovčiti turistične bone?
V	teh časih seveda prevladujejo slovenski gosti. Okoli deset odstotkov beležimo tujih turistov, od tega največ nemških, hrvaških, avstrijskih, čeških in madžarskih obiskovalcev.
V	kampu imamo že veliko rezervacij predvsem za alpske hišice, prav tako domači gosti že uporabljajo bone, tudi z avtodomi. V vseh naših kočah in kampu je možno uporabiti turistične bone in veliko gostov se za to tudi odloča. Koče, ki jih oddajamo in za katere opravljamo recepcijske storitve, so v poletnih mesecih že skoraj povsem zasedene. Polnijo se tudi že jesenski termini, zato vse, ki bi želeli uporabiti bone na Veliki planini, vabimo, da čim prej rezervirajo svoj termin.
Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta?
Kot veste, smo v zadnjih letih imeli povečan obisk tujih gostov. Razmerje je bilo skoraj že šestdeset proti štirideset v korist tujcev. Govorimo seveda v poletnih mesecih. Letos je to razmerje devetdeset proti deset v korist domačih gostov. K domačim gostom se obračamo predvsem na družbenih omrežjih, s katerimi
dosežemo največ ljudi. Prav tako sodelujemo z ZTŠK Kamnik, ki nam nudi oglaševalsko podporo, tudi finančno. Za domače goste smo uvedli večdnevne vozovnice za Veliko planino po isti ceni kot dnevne vozovnice. Do teh vozovnic so upravičeni tisti gostje, ki uporabljajo naše nastanitvene kapacitete in ostanejo pri nas več dni. Tako lahko gostje v času bivanja pri nas obiskujejo tudi Kamnik z okolico, Terme Snovik, Arboretum Volčji Potok itd.
Taja Brinovec, receptorko družbe Velika planina, d. o. o.
Koliko časa opravljate delo v na spodnji postaji nihalke?
Delo na recepciji in blagajni nihalke
opravljam četrto leto.
Kaj vas na Veliki planini najbolj
privlači?
Privlačijo me raznolikost planine, prijazni ljudje in najboljši sodelavci, s katerimi se super razumemo, si vedno pomagamo in se trudimo, da vse poteka tako, kot je treba, in da so gosti zadovoljni. Planina je privlačna v vseh letnih časih - poleti je tako živahna, pozimi tako tiha in mirna. In seveda ljudje, ki se radi vračajo, ki te že poznajo, vedno pozdravijo, radi pokramljajo in so preprosti, sproščeni ljubitelji planine. In katera je vaša najljubša planinska ali pastirska jed? Kje jo postrežejo obiskovalcem Velike planine?
Odkar sem prvič prišla na planino, torej pred osmimi leti, sem pokusila najboljše sladke skutine štruklje na Zelenem robu. Lahko rečem, da je to še danes moja najljubša jed.
Kako bi povabili k vam družine z otroki in druge pohodnike?
Velika planina je odlična destinacija za družine. Že sama vožnja z nihalko je posebno doživetje za otroke in tudi odrasle. Družine se rade podajo po novi učni poti Po stopinjah pastirjev, obiščejo Preskarjev muzej, otroci opazujejo krave, ki se prosto pasejo ... Velika planina je pri družinah zelo priljubljena. Zato imamo na voljo tudi družinske vozovnice za nihalko in sedežnico, ki so na voljo po zelo ugodni ceni in veljajo za dva odrasla ter največ štiri otroke. Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin? Prekmurci in Štajerci so veseljaki. Ko pridejo, jim nikoli ni dolgčas. Ne glede na vreme se odpravijo na planino in uživajo - ne glede na vse. Kar se tiče tujih gostov - vreme jih ne odvrača, čeprav obisk planine v megli vsem odsvetujemo in jim svetujemo, da ga prestavijo na drugi dan, a pri tujcih je žal tako, da imajo tisti dan izbran za obisk planine in se odpravijo kljub slabemu vremenu. Kljub temu jih planina navduši, saj je pastirsko naselje unikatno in ga ni moč videti nikjer drugod. Na družabnih omrežjih večkrat vidim, da tujci pastirski vasici pravijo kar ''hobbit land'' (dežela hobitov).
Kje na Veliki planini se najlepše spi?
Zadnja leta si tako tuji kot slovenski gostje privoščijo oddih na Veliki planini. V koče se spet vrača življenje. Kje se najlepše spi, ne vem, a vem, da se na planini odlično spi, saj gorski zrak naredi svoje. Spanje v kočah na planini ima poseben čar. V zimskih večerih posedanje ob kaminu, ob zabavnih družabnih igrah ali kitari, v poletnih mesecih pred kočo, na ležalniku ob opazovanju zvezd. Velika planina je prelepa v vseh letnih časih. V katerem delu leta ima planina za vas še poseben čar?
Zame je planina najlepša spomladi. Ko so travniki polni cvetočih žafranov. Ko se narava prebuja, ko se daljšajo dnevi in te že grejejo prvi sončni žarki. Takrat se tudi začne povečevati obisk in se začnejo priprave na poletno sezono. Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Teh prigod res ni malo. Gre pa predvsem za zabavna vprašanja, ki se morda zdijo zabavna le nam, zaposlenim. Na primer ko so pred leti v mesecu decembru tuji gostje iskali krave na Veliki planini in bili zelo razočarani, ker jih niso videli.
VEČ NA: WWW.VELIKAPLANINA.SI
Opazovati metulje, poklepetati s sprehajalci, »za pojest'« lepo cvetje v Arboretumu Volčji Potok
Aleš Ocepek, direktor javnega zavoda Arboretum Volčji Potok
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in tudi pri vas, v Arboretumu Volčji Potok - kako vidite letošnjo turistično sezono? Kje najdete optimizem za nadaljevanje uspešne zgodbe? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Delo z naravo in v naravi je posebno in nepredvidljivo, polno izzivov in nenehnih sprememb, ni nam dolgčas.
Uspešne zgodbe nastanejo v sodelovanju s sodelavci, med vsakodnevnimi ogledi parka, med pogovori ... Nove težave so hkrati novi izzivi za vse nas, zaposlene v Arboretumu. Razveseli me veliko stvari, od majhnega cveta nepozebnika do čudovite rožnate potonike, posebno rad, to je ostalo iz mladosti, opazujem metulje, rad poklepetam z obiskovalci ... Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu? Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta?
Letošnja sezona se je zelo optimistično začela, do zaprtja parka zaradi koronavirusa smo imeli prodanih že tri tisoč sezonskih vstopnic, obiskovalci so se navadili, da je v Arboretumu vedno lepo, tudi če ni vse v cvetju. Štirinajstega marca smo po navodilih lastnika park zaprli, odprli pa spet 20. aprila, do konca aprila prehod med občinami še ni bil dovoljen, zato so ga lahko obiskovali le občani Kamnika. S 1. majem so se ukrepi sprostili. Obiskovalci so pokazali, da so pogrešali Arboretum in da ga z veseljem obiskujejo. Med obiskovalci so seveda v veliki večini domači gostje, manjka nam skupin, tujih in domačih, velik manko so tudi šolske skupine. Običajno je šolskih skupin največ v aprilu, maju in juniju. Glede na to, da
večje prireditve niso bile dovoljene, smo v juniju organizirali več manjših, nastope glasbenih šol, serijo manjših koncertov, lutkovne predstave, med počitnicami bo večerni kino pod krošnjami s kar 12 filmi, pripravili smo razstavo Za pojest' lepo, kjer zelenjavo predstavljamo kot okrasne rastline in cvetlice kot užitne. Atrakcij željnim smo ponudili cvetličnega kužka, za konec počitnic pripravljamo večjo cvetlično razstavo, za zimo sprehod med lučkami in še vrsto predvsem manjših dogodkov. Odlično sodelujemo in se povezujemo z drugimi turističnimi ponudniki v Kamniku, Domžalah in širši okolici. Želimo si zadovoljnih obiskovalcev, zato se vedno trudimo z novimi in dodatnimi programi v parku.
12
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Poletje v Kamniku
Kateri del parka je vaš najljubši? Kje najdete navdih za vse nove ideje, ki privabijo toliko obiskovalcev v park?
Posebno mesto ima seveda formalni park s svojo večno lepoto s svojo zgodbo, energijo, ki jo daje celotnemu parku in obiskovalcem. Sicer pa ob različnih letnih časih uživam v vsem parku. Novih idej je veliko, na srečo vse niso uresničljive, včasih pridejo hitro, drugič spet traja in traja, da pride prava. Kaj pa je obiskovalcem v parku najbolj všeč?
Vsem je skupna neke vrste sprostitev v naravi, eni jo najdejo v dolgih sprehodih, drugi ob barvitem cvetju, tretji v prijetni senci stoletnih dreves, otroci na prostranem otroškem igrišču, skratka veseli smo, da večina naših gostov park zapušča zadovoljna.
Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., pomočnik direktorja Arboretuma Volčji Potok, ki je bil dolga leta svetovalec za dendrologijo in kurator
Koliko časa opravljate delo v Ar-boretumu Volčji Potok?
V arboretumu delam več kot 25 let. Kateri del parka vam je najbolj pri srcu?
Najbolj pri srcu mi je rozarij, ker se s temi rastlinami veliko ukvarjam. Vrtnice imajo mnogo občudovalcev in še več občudovalk. Vse dejavnosti, ki jih vodim okoli vrtnic, se praviloma razvijejo v zelo prijetno interakcijo z obiskovalci, ki obogati vse udeležence, tako obiskovalce kot mene.
Kateri del parka priporočate za mini piknik v dvoje ali družinski piknik s košarico lokalnih dobrot, ki jo imate v svoji ponudbi storitev?
Vsekakor spodnji, ravninski del Arboretuma, kjer je veliko trave in mnogo senčnih kotičkov. Katere so vaše najljubše rastline, rože, drevesa? V katerem delu parka jih najdemo? Sem gozdar. Zelo ljubi so mi deli naravnega gozda v Arboretumu. Arboretum Volčji Potok je bil namreč leta 1950 zavarovan tudi kot gozdni park in morda se bomo kdaj v prihodnje spet bolj posvetili tej vsebini. Gozd je v Sloveniji najbolj kompleksen ekosistem in lahko človeku veliko sporoči, če ga je pripravljen opazovati, študirati in poskušati razumeti. Poleg bukev, ki so najbolj posebna drevesa pri nas, mi je najljubša roža »gartroža«. Vrtnice so izjemno tesno vpete v našo civilizacijo in kulturo in so toliko bolj zanimive, kolikor več veš o njih.
Ali se pogovarjate z rožami?
Da, pogovarjam se brez besed. Opazujem jih in se trudim razumeti, kako se odzivajo na vse, kar se jim dogaja. Park je prelep v vseh letnih časih. V katerem delu leta ima park za vas še poseben čar? Park je zame najbolj očarljiv, ko ozelenijo drevesa. Te vedrine in optimizma, ki ga prvih 14 dni premore ozelenjeno drevje, ne zmore noben drug letni čas.
Kako bi povabili k vam družine z otroki? Kaj pa zaljubljene pare in upokojence?
Ljudem, ki se zares ukvarjajo s svojimi otroki, ni treba dajati navodil, kaj naj z njimi počnejo. Za tiste, ki bi si od otrok radi za hip spočili, je v Ar-boretumu otroško igrišče, ki otroke močno pritegne. Zaljubljenim parom je lepo povsod. Če pridejo na lepše, v Arboretum, jim bo še lepše. Upokojenci so najbolj zvesti obiskovalci parkov. Tistim, ki nimajo avtomobilov, bi privoščil reden javni prevoz iz Ljubljane, Domžal in Kamnika. Trenutne avtobusne povezave zanje žal niso uporabne.
Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin?
Italijane prepoznaš po tem, da pridejo družinsko ali v parih in da radi sedejo na odejo in uživajo v pikniku. Avstrijci prihajajo k nam v seniorskih skupinah. Hrvatov še ni toliko, da bi jih imeli možnost spoznati do te mere, da bi jih lahko »diagnosticirali« na daleč. Želimo
si jih več. Slovenci so dokaj različni. Razlike so med podeželani, ki so do parka načeloma zelo spoštljivi, in meščani, za katere je včasih vse kar preveč njihovo.
Načrtujete kakšno novost zasaditve v parku?
Park ni nekaj za večno nespremenljivega. Drevesa in druge rastline imajo svoj vek in jih je treba nadomeščati in prizore prenavljati.
Arboretum Volčji Potok je kulturni spomenik, ki mora predvsem ohranjati in vzdrževati starejše dele parka, ki prestavljajo dediščino. Več fleksibilnosti in možnosti je pri cvetju in začasnih postavitvah, tu pa je Arboretum znano dinamičen in nikoli dve leti zapored popolnoma enak.
VEČ NA: WWW.ARBORETUM.SI
Terme Snovik so v teh dneh babilon slovenskih narečij!
Predrag Canjko, direktor družbe Terme Snovik Kamnik, d. o. o.
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in pri vas, v Termah Snovik - kje najdete optimizem za nadaljevanje uspešne zgodbe Term Snovik? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
V Termah Snovik živimo naš slogan, ki se glasi: »Gost je naše največje doživetje!« Gostje prihajajo, mnogi se vračajo, veliko jih spoznava naše terme prvič. Veseli smo jih, vlivajo nam zaupanje, da delamo prav, da smo gostoljubni. Roko na srce - tudi ponuditi imamo kaj, česar mnogi nimajo in kar gostje spoznavajo kot veliko prednost: izjemno termalno vodo in druga vodna doživetja, neokrnjeno naravo, v objemu katere jih zjutraj prebuja ptičje petje, bogato lokalno kulinariko, edinstvene Kneippove zgodbe ... V teh časih ni nepomembno, da imajo gostje dovolj prostora, da ni gneče - in res je ni, ne na bazenih ne v restavraciji, saj skrbimo za vsa varnostna priporočila za preprečevanje širjenja
okužb. Apartmaji omogočajo zasebnost, med sprehodi se pozdravljajo bolj na daleč, lahko kolesarijo po ravnem ali navkreber, zanimivosti so res lokalne in vsem dostopne. Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu? Imate dovolj rezervacij za poletje? Se ljudje tudi že odločajo pri vas unovčiti turistične bone? V preteklosti so v Termah Snovik kot gostje prevladovali tujci, ki jih zaradi znane situacije letos ni. Zato pa imamo veliko domačih gostov, Slovencev, ki odkrivajo skrivnosti čudovitega sveta pod Veliko in Menino planino, vse več jih je, rezervacije so številne, tudi zaradi turističnih bonov, s katerimi je moč plačevati naše nočitve ali nočitve z zajtrkom. Terme Snovik so v teh dneh babilon slovenskih narečij! Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta (dodatni paketi, ponudba, povečan del restavracije ...)? Za letošnjo sezono smo oblikovali številne nove vsebinske pakete in se v ta namen povezali tudi z drugimi ponudniki v regiji: Veliko planino, Arboretumom Volčji Potok, Zavodom za šport, turizem in kulturo Kamnik. V goste neposredno vabimo zaposlene v slovenskih podjetjih, zavodih in ustanovah, za katere smo pripravili posebne ponudbe, sodelujemo v številnih marketinških aktivnostih, ki pripovedujejo zgodbe o lepotah Slovenije v tujini in doma. Situacijo, v kateri smo se znašli ne po svoji krivdi, smo izkoristili kot priložnost za prihodnost. Katere aktivnosti priporočate gostom poleg plavanja v Tuhinjski dolini? Kako poskrbite, da gost
odmisli vsakodnevne obveznosti in se sprosti v družbi, s katero prihaja?
Gostje se radi zadržujejo pri nas, saj se vedno kaj dogaja. Animacijski program je prilagojen situaciji s koronavirusom, zaradi katerega ne izvajamo vseh aktivnosti, smo pa usmerjeni na doživetja zunaj in v naravi. Poleg kopanja in sproščanja v našem Wellness centru se gostje veliko sprehajajo po okolici - tudi bosonogo na Kneippovem doživetju, palice za nordijsko hojo si pri nas brezplačno izposodijo, z električnimi in gorskimi kolesi, ki jih tudi izposojamo, se podajajo v hribovje, do Kamnika in Arboretuma, obiskujejo kmečke turizme, se zadihajo do Črnivca, mnogi pa preprosto pole-žavajo in uživajo v šumenju gozdov. Zakaj pa ne? Čas dopustov je!
Vesna Drolc, receptorka v Termah Snovik
Koliko časa opravljate delo recep-torke v Termah Snovik?
Od septembra lani. Kmalu bo eno leto, pred tem pa sem že spoznavala tudi druge oddelke v Termah kot študentka.
Katere storitve so vam osebno najbolj všeč in bi jih želeli v Termah Snovik početi prav vsak dan?
Zagotovo Kneippovo terapijo in bosonoga pot.
In katera je vaša najljubša jed iz menija restavracije Potočka?
Nedvomno postrv, pripravljena na različne načine.
Zakaj bi si vi osebno med vsemi termami v Sloveniji izbrali prav Terme Snovik?
Ker so odmaknjene od vsakdanjega vrveža, sredi narave, obdane z gozdovi. Odličen kraj za sprostitev in številne aktivnosti. Kako bi povabili k vam družine z otroki?
Ker so Terme Snovik mirne, varne ter družinam prijazne. Glede na ponudbo res vsakdo lahko najde nekaj zase. Tako otroci kot tudi odrasli. Otroci se zabavajo s palčkom Snovičkom v bogatem animacijskem programu, starši pa ta čas lahko izkoristijo tudi za sprostitev v Wellness centru, kjer je na voljo veliko programov. Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin? Počitka in razvajanja si po mojem mnenju najbolj želijo italijanski gosti. Med zahtevnejše goste, ki želijo raziskovati in se kaj novega naučiti, bi uvrstila nemške goste in pa tiste, ki so veliko bolj oddaljeni od nas (Nizozemska, Anglija ...) Med Slovenci so seveda najbolj navdušeni tisti, ki prihajajo iz krajev, kjer ni toliko hribov in narave. V našem
tuhinjskem biseru ima vsak možnost odkriti še najbolj skrite kotičke in uživati v njih.
V katerem od apartmajev se najlepše spi?
Vsi apartmaji v osmih hiškah, ki so poimenovani po listnatih in iglastih drevesih, so priljubljeni, saj je povsod lep razgled in sočna lega. Gostje so navdušeni nad tem, da hiške stojijo na robu gozda, tako so še bližje naravi. Všeč jim je mir in jutranje prebujanje z žvrgolenjem ptičkov. Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Ta izkušnja mogoče ni tako zabavna, kot je zelo prijazna. Z gospodom sva se po telefonu dogovarjala za rezervacijo. Pri nas je enkrat že bival in mu je bilo zelo všeč. Uredili smo mu rezervacijo po njegovih željah in seveda je bil zelo hvaležen. Med pogovorom je večkrat omenil, da nam bo prinesel zavitek v zameno za našo prijaznost. Na ta pogovor sem že skoraj pozabila, nakar je gospod prišel na bivanje in s seboj prinesel tudi dva pladnja domačega zavitka in še cel kup drugih dobrot. Nihče ni mislil, da je gospod svojo obljubo vzel tako resno. Lepe geste smo bili seveda vsi veseli, saj smo se z njim sladkali še cel dan. VEČ NA: WWW.TERME-SNOVIK.SI
Kamničan^g petek, 17. julija 2020	13
Poletje v Kamniku
Mekinjski samostan - kjer preteklost sreča sedanjost in nudi edinstveno doživetje
Irena Gajšek, direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku, sestavljate novo zgodbo Mekinjskega samostana in postavljate novo blagovno znamko. Nam lahko poveste kaj več o tem? Kakšna je vaša vizija za Mekinjski samostan? Vizija, ki smo si jo zastavili, je vzpostavitev Centra vseslovenske in evropske kulture v samostanu Mekinje. To je tudi cilj, ki si ga zastavljamo za leto 2025, saj Ljubljana in okoliška regija kandidirata za evropsko prestolnico kulture. Tako bo Mekinjski samostan s svojimi bogatimi prostorskimi kapacitetami (sedem velikih obnovljenih dvoran, nočitvene kapacitete za šestdeset gostov, rezidenčne namestitve za umetnike, restavracija, velik vrt in atrij) zagotavljal kulturno, ekološko in socialno povezanost okolja in družbe.
Samostan že sedaj nudi različne izobraževalne vsebine s področja kulturne dediščine in starih obrti v Kamniku. Kot center kulture bo samostan postal tudi izobraževalno, kulturno-kongresno regijsko prizorišče. Želimo vzpostaviti tudi mednarodni umetniški in rezidenčni center za vse umetniške prakse v
smislu novega večnamenskega javnega prizorišča za kulturo (koncerti, razstave, gledališče, film) in velikega rezidenčnega prostora (infrastruk-turna prenova samostanskih celic v rezidenčne ateljeje). Prostor zaradi svoje zgodovine in sakralnega ambienta omogoča tudi izvedbo najvišjih protokolarnih prireditev za Slovenijo kot tudi za potrebe EPK 2025. Objekt stoji v najbolj zelenem delu Kamnika in neguje tradicijo življenja z naravo. Zaradi neposredne lege pod Kamniškimi Alpami, kjer se križata alpski in podalpski pas, je lega samostana po mnenju zdravstvenih strokovnjakov izredno zdravilna in dobra za ljudi s dihalnimi težavami. Tako socialno kot družbeno je samostan angažiran, da povečuje število zaposlenih sodelavcev iz lokalnega okolja.
Posebno zgodbo bo v samostanu postavljala blagovna znamka Doroteja, ki bo združevala bogato samostansko tradicijo, lokalne izdelke Kamnika in z naravo povezano življenje.
Zakaj Dorotejina šola? Kdo je bila sestra Doroteja?
Doroteja Sidonija Gallenberg je bila opatinja samostana v času klaris in je v dvajsetih letih vodenja samostana pustila izjemen pečat. V samostanu je poostrila samostanska pravila in klavzuro. Z zdravniškimi nasveti je pomagala okoliškim prebivalcem. V mekinjski cerkvi je dala postaviti nov lesen glavni oltar, posvečen Marijinemu vnebovzetju, in tudi nove orgle, ki so svojemu namenu služile do leta 2009. Prispevala je tudi k razvoju takratne uradovalne slovenščine (temelji birokratskega in pravnega jezika). Vrednote, ki jih je poudarjala, so nam blizu tudi danes: disciplina, skromnost, enotnost, zdravilstvo in družba. Dorotejina šola bo združevala raznovrstne delavnice na tematiko rokodelskih veščin in znanj, različne
kuharske delavnice in delavnice na temo zdrave prehrane, aktivnosti za boljše počutje, razne gibalne in druge delavnice za različne generacije. Tako kot je bil ta prostor že od leta 1920 znan po učenju jezikov, bomo tudi tu vzpostavili različne vsebine za vse generacije.
Kakšna je struktura obiskovalcev novih prenočitvenih samostanskih kapacitet v tem koronačasu? Imate že kaj rezervacij za to poletje? Se ljudje tudi že odločajo pri vas unovčiti turistične bone? Ker smo šele pred tednom dni odprli prenovljene prenočitvene kapacitete, so bili prvi gostje iz tujine (iz Švice in Velike Britanije). Poletne kapacitete smo imeli rezervirane za kongrese in masterclasse, vendar nam v tem tednu zaradi naraščanja okužb s koronavirusom in omejitev števila skupin ljudi rezervacije odpovedujejo. Nekaj rezervacij imamo s strani fizičnih oseb, ki pri nas unovčujejo turistične bone. Pripravili pa smo tudi štiri zanimive turistične pakete, kjer združujemo nočitve pri nas z okoliškimi znamenitostmi, kot so muzej, Arboretum, bazen Kamnik, Terme Snovik in Velika planina. Tovrsten in predvsem nov način počitni-kovanja najdete na povezavi https:// samostanmekinje.si/turisticni-paketi. Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta? Domačega gosta želimo pridobiti predvsem z novostmi, kot so mirno in zeleno samostansko okolje, bivanje z naravo, kamniška kulinarika in zanimivi paketi, ki našega gosta vzpodbudijo, da začuti sebe, svoje prijatelje in okolico. Pri nas ni sodobne norosti in panike, je le zavedanje lepote življenja in narave, ki ga začinimo z raznovrstnimi kulturnimi dogodki.
Katere ciljne skupine obiskovalcev nagovarjate in s čim?
Nagovarjamo predvsem ljubitelje
i » iv--"»
kulturnega turizma (pevska, športna in druga kulturna društva), master-classe, teambuildinge. Pri nas je mogoče narediti prav posebno poroko ali obletnico. Naši obiskovalci so tudi najmlajši, ki pri nas praznujejo prav poseben rojstni dan, pa tudi starejši, ki si želijo še dodatnega znanja in aktivnosti.
V kateri od »nunskih« sob se najlepše spi?
Najlepši in najsvetlejši pogled imajo prav gotovo novo obnovljene sobe v podstrešnem delu samostana. Skozi njihova okna se vidijo kamniške planine v vsej veličastni lepoti. Klimatske razmere so tukaj odlične. Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Najbolj zanimiva prigoda je bila z dvema švedskima turistkama, ki sta bili čisto sami v samostanu. Sprva sta bili prestrašeni, kako bo spati v tako velikem objektu, potem pa smo jih vsako jutro našli v prav veselem razpoloženju.
Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Motivira nas, da ljudje, predvsem pa domačini, Mekinjčani, podpirajo in spodbujajo naša prizadevanja po napolnitvi in oživitvi samostanskega kompleksa. To pokaže, da so tudi sami najemniki določenih samo-
stanskih prostorov, kjer izvajajo lastne delavnice in aktivnosti. Radi imamo ljudi, ki ljubijo kamniško kulturo in naravo. Radi imamo preprostost in pridnost. Vemo, da bo samostan čez nekaj let središče tako kamniškega kot slovenskega kulturnega dogajanja. Z mesecem junijem ste uvedli tudi vodenja po samostanu? Da, saj želimo, da si lahko vsakdo ogleda našo dediščino, ki nam je bila podarjena, in skozi vodeni ogled tudi predstavimo zgodovino, redovno življenje dveh ženskih redov ter tako pojasnimo prispevek redovnic, ki so tu živele stoletja ter pustile velik pečat. Z mesecem julijem odpiramo tudi pregledno Plečnikovo razstavo s celotno zgodovino njegovih del, hkrati pa urejamo še zadnje malenkosti za predstavitev spominske sobe klaris in uršulink. Tako imamo organizirano lastno enourno vodenje po samostanu, kjer obiskovalcem prikažemo staro življenje samostana ter njegovo bogato dediščino. Na koncu pa ponudimo obiskovalcem tudi pravo kloštrsko »kremšnito«. Pri nas, kot pravi naše geslo, preteklost sreča sedanjost in nudi edinstveno doživetje.
VEČ NA: HTTPS://SAMOSTANMEKINJE.SI
Zgodbi starega hrasta v novem glampingu v Zdravilnem gaju Tunjice prisluhnejo otroci in otroci po srcu.
Katja Jelovčan, terapevtka in solastnica Naravnega zdravilnega gaja Tunjice
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike in gostince po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in pri vas - kako vam kaže z obiskom za to poletno sezono? Glede na to, da delujemo že 22 let, smo pa novi na tržišču z glamping ponudbo, sem z rezultati kar zadovoljna. Hvaležna državi za bone, da si ljudje le lahko privoščijo oddih v Sloveniji in si se odločijo za nekaj, za kar si sicer ne bi. Veliko se jih bo odločalo v zadnjem hipu, smo pa že gostili italijanske turiste.
Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Motivira me vsak dan, da sem zdrava in da lahko delam v čudovitem okolju, kjer gostom lahko ponudim razvajanje. Motivirajo me zgodbe pogumnih ljudi in vera v dobro in pošteno delo. Gostom vedno rada pripravim kakšno presenečenje ali dve. (smeh) Zelo se razveselim njihove hvaležnosti in da jim lahko polepšam dan. Tudi sama imam rada osebno noto, pozitivna presenečenja, zato to rada podarim, ker se mi dobro vedno vrne. Ali objemate drevesa? Objemam otroke, moža in ljudi preko masažnega stika. (smeh) Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu? Veliko je domačih gostov zaradi uporabe bonov, nekaj že tujcev. Družine zakupijo celoten resort in imajo vse zase, tako da je naša »majhnost« v veliki prednosti zasebnosti in umiku od vsakdana. Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta? Verjamem, da nihče ne bo razočaran, vsi so navdušeni in pravijo, da se bodo še vrnili. V paketih smo jim podarili brezplačno vodenje v Zdravilnem gaju, zeliščne kopeli, brezplač-
no Živo vodo. Glede na to, da gre za tri hišice, distanca ne bo težava, vsak se lahko skrije v svoj kotiček. In kateri je vaš najljubši kotiček v Kamniku?
Rada imam Kamnik, mestno jedro, tržnico, dogodke na ulicah, lep center mesta imamo.
Kaj lahko doživi obiskovalec Naravnega zdravilnega gaja Tunjice?
Lahko se prepusti razvajanju, pripravljamo individualne pakete glede na njihove želje. Lahko poskrbi za krepitev imunskega sistema, kar je v tem obdobju zelo potrebno, se regenerira v komori, sprosti na
masažah, poskrbi za zaščito pred sodobno tehnologijo s Tungaj trans-formerjem. Lahko mu ponudimo razstrupljanje z Živo glino, pregled psihofizičnega stanja s Kirlianovo kamero in mu nalijemo kozarček Žive vode. Za vsakega sestavimo njegov lasten paket.
14
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Poletje v Kamniku
Kako bi povabili k vam družine z otroki? Kaj pa pare in morda upokojence?
Družine so že rezervirale hiške, otroci bodo lahko opazovali srne in lisice, ko se bodo prebudili, pogled skozi veliko okno bo pričaral gozdne skrivnosti, lahko bodo božali konje, ki se pasejo poleg glampinga. Pari bodo uživali v razvajanju drug drugega ob čudovitih sončnih zahodih, dolgih sprehodih ali pa branju knjig iz naše knjižnice. Odlični darilni paketi za mlade pare, obletnice. Upokojenci bodo jutra preživeli ob pogledu na Triglav, si privoščili vaje za krepitev zdravja v Zdravilnem gaju in ustavili čas, ko imajo vedno polne roke dela.
Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin?
Tujci so predvsem mlajši pari, nekaj jih je bilo na medenih tednih pri nas. Slovenci imamo vsega dovolj, smo zahtevni in želimo veliko za svoje plačilo. Mislim, da z osebnim pristopom vsakemu, še tako zahtevnemu gostu ugodimo. Zahtevni so učitelji, preprosti tisti, ki veliko znajo in veliko imajo. Zabavni so tisti, ki vedo,
da je življenje kratko in da vse, kar imajo, je ta trenutek, tukaj in zdaj. Rad se uči tisti, ki ve, da je edina naložba tista v njegovo znanje in da mu ga ne more nihče ukrasti. Počitek je potreben vsem, Slovenci smo deloholiki in preobremenjeni. Raz-vajanje pa je za tiste, ki vedo, da si to zaslužijo. Zaslužimo si vsi, ampak ali si to privoščimo in si zaslužimo tudi v svojem umu?
Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Načeloma gostom ne ponujam sladkih pregreh, a nazadnje je gospa praznovala rojstni dan in sem imela doma ročno izdelano čokolado z posipom super živil, pa se mi je vseeno zdelo, da to moram podariti njej, pa napišem posvetilo in voščilo, naberem šopek, dodam čokolado in reče: »Ja, kako pa vi veste, da je to moja najljubša razvada.« Torej je treba poslušat intuicijo in iti kdaj tudi mimo svojih načel. Zabavno je, ko nam v zahvalo pustijo svoje slike in nam pospravijo postelje in dekorirajo z brisačami z drugačnimi motivi, kot jih jaz pripravljam.
VEČ NA: WWW.ZDRAVILNIGAJ.SI
Sončni zahodi na najlepši Grajski terasi nad Kamnikom so čudoviti
Tudi letošnji kulinarični petki bodo »kul«
Kljub vsem izzivom, ki nam jih je prinesla nepredstavljiva situacija s koronakrizo, se je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik odločil, da tudi letos izvede priljubljeni kulinarični festival KUL(inarični) petek. Tudi to poletje ob petkih zvečer zadiši iz Parka Evropa in glasba različnih žanrov prijetno zapolnjuje staro mestno jedro Kamnika. Kul petek že četrto leto zapored razvaja brbončice številnih obiskovalcev. Prijetno vzdušje poletnih večerov v mestnem parku v samem središču starega mestnega jedra z živo glasbo ter prvovrstno hrano, ki jo gostinci pripravljajo pred obiskovalci, je kombinacija, ki vsako leto poskrbi za pravo kulinarično razvajanje. Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik tudi letos - sicer še posebej skrbno in v skladu z vsemi priporočili NIJZ in vladnimi ukrepi -organizirajo to priljubljeno poletno prireditev in za letos napovedujejo nekaj novosti. Kulinarične zgodbe gostincev, obarvane z glasbo različnih žanrov, lahko v prijetni atmosferi mestnega parka doživite v juliju in avgustu (julija vsak petek od 10. do 31. julija in avgusta 7. in 14. avgusta), ko se povežemo s Kamfestom, ter slovo poletju 28. avgusta 2020). OPOZORILO: Na dogodkih bomo dosledno upoštevali navodila NIJZ za izvedbo dogodkov na prostem. Za več informacij spremljajte FB #zivimkamnik
Boris Golob, najemnik Gostišča Grajska terasa na Starem gradu
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike in gostince po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in pri vas - kako vam kaže z obiskom za to poletno sezono? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Kljub razmeram skušamo ostati optimistični. Upamo na večji obisk domačih gostov. Motivirajo nas pohvale gostov, njihovo zadovoljstvo glede grajske ponudbe in to, da se dobro počutijo na Starem gradu. To nam daje potrditev, da smo s celotno ekipo Grajske terase na pravi poti, ter spodbudo za naprej ... Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu?
Opažamo upad tujih gostov, nas pa veseli, da so se takoj po ponovnem odprtju vrnili naši stalni gostje, ki
nam vlivajo optimizem v teh negotovih časih. Veseli smo tudi obiska iz bolj oddaljenih koncev Slovenije ob koncih tedna.
Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta?
Z julijem smo obogatili kulinarično ponudbo s svežimi poletnimi jedmi. Od srede do nedelje tako lahko uživate v novih grajskih jedeh: grajski solati z ajdovo kašo, grajskimi ravioli s praženimi mandlji in trničem, grajskim piščancem s paradižnikom, mo-carelo in ocvrtim krompirčkom, ob koncih tedna pa vabljeni na grajsko postrv z ameriško solato. Imamo srečo, da imamo veliko teraso in še druge zunanje grajske površine ...
In kateri je vaš najljubši kotiček v Kamniku?
Večino časa sem na Starem gradu, zato lahko rečem le, da je res prijetno in lepo na najlepši terasi nad mestom.
Kaj lahko doživi obiskovalec Grajske terase? Kam ga napotite v okolici Kamnika in v Kamniku?
Prijeten ambient, čudovit razgled na Kamnik in okolico; igrala za otroke; sveža domača kulinarična ponudba; možnost sprehoda do razgledne Špice nad Kamnikom ... Obiskovalce napotimo do Špice ter jim z veseljem priporočimo obisk še drugih ponudnikov v dolini.
Kako bi povabili k vam družine z otroki?
Otroci se bodo ob obisku razveselili novih, večjih igral v grajski senci, osupljivega razgleda in sladoleda. (smeh) Kmalu bo možno tudi praznovanje otroških rojstnih dni z animacijo.
Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin?
Na splošno je večina naših gostov prijetnih. Prihajajo z vseh koncev Slovenije, zlasti ob koncih tedna. Zanima jih lokalna kulinarična ponudba, zgodovina gradu, možnost izletov v okolici ... Tujci so večinoma dobro informirani. Običajno nas povprašajo za pešpoti v dolino. Veliko je pohodnikov, tekačev, kolesarjev ...
Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Najbolj zabavna so spontana vprašanja otrok. Pred kratkim me je ena od mladih obiskovalk vprašala če imam »gužvo«, da bi naročila ... (smeh) V katerem delu leta oz. letnem času so sončni zahodi, ki jih lahko opazujemo iz Grajske terase na Starem gradu, za vas osebno najlepši?
Zahodi so v vseh letnih časih čudoviti, osebno pa - redki, vsi tisti, ki mi jih uspe videti.
VEČ NA: HTTPS://GRAJSKA-TERASA.SI
Ohladitev na kamniškem mestnem kopališču Pod skalco
Bazen bo odprt do 31. avgusta, in sicer med tednom od 10:00 do 18:00 ter med vikendi od 10:00 do 20:00. Za več informacij lahko v delovnem času bazena pokličete številko 040 373 810.
Vstopnice so za letošnjo kopalno sezono v primerjavi z lansko malo dražje, tudi zaradi trenutnih razmer in navodil, ki se jih morajo držati vsa kopališča. Kljub malenkostni podražitvi pa še vedno ostajamo najcenejši ponudnik ogrevane vode na trgu v tem trenutku. Garderobe so ostale enake in z upoštevanjem navodil ter priporočil NIJZ se bo po uporabi izvajala dezinfekcija. Število oseb v bazenu je trenutno omejeno na 80 (s 378 kopalcev), število obiskovalcev pa je trenutno omejeno na 500 in bomo v primeru dodatnega sproščanja (ali zaostritve) navodil pravočasno sporočili ustrezne spremembe.
Na kopališču načrtujemo kar nekaj dogodkov, ki jih bodo organizirali kamniški klubi (dan vaterpolistov, plavalni miting ...).
ZTŠKK - ekipa športa priporoča, da sledite navodilom pristojnih institucij za higieno rok ter drugim priporočilom za bazene in kopališča, ki jih ves čas lahko spremljate na spletni strani NIJZ https://www.nijz.si/ sites/www.nijz.si/files/uploaded/sport_bazeni.pdf.
tudi letos
V	JULIJU IN AVGUSTU
MEDte.iN23.URO
V	PARKU EVROPA
ktt 1 VL-'.K.innilK * : 'J 111 ■ h. 11 ■ ■ 1-1 h
i >1
Kamničan^g petek, 17. julija 2020
5
Poletje v Kamniku
Gozdna, alpska, romantična - čudovite sobe v penzionu, navdahnjene s kamniško tradicijo, in kulinarične posebnosti Gostilne Repnik
Primož Repnik, glavni kuhar in lastnik Gostilne in penziona Repnik
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike ter gostince po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in pri vas - kako vam kaže z obiskom in rezervacijami Penziona Repnik in obeh koč na Veliki planini za to poletno sezono? Kje najdete motivacijo za širitev in razvijanje novih produktov ter ponudbe? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Čeprav je sprva kazalo zelo slabo, so se stvari hitro obrnile na pozitivno. Seveda so še zadeve, za katere si želim, da bi se obrnile na bolje, vendar tako pač je. Motivacijo za svoje delo sem črpal in še vedno črpam iz želje po uresničevanju svojih idej. Neprestano me žene iskanje vedno novih reči, ki jih še nisem preizkusil ali pa bi jih bilo po mojem mnenju mogoče spremeniti, izboljšati. Enako motivacijo imam tudi za to obdobje po koronakrizi: čeprav je situacija neugodna za marsikoga, je mogoče iz tega potegniti nekaj drugačnega in narediti nekaj dobrega ne le za nas, temveč tudi za druge. Kako ocenjujete pridobitev Mi-chelinovih zvezdic za slovenski turizem - kljub negotovim časom zaradi virusa?
Vsekakor je pridobitev Michelinovih zvezdic in priznanj svojevrstno priznanje za Slovenijo in njeno gastro-nomijo, saj gre za pomemben korak pri umestitvi Slovenije na kulinarični zemljevid. Bil je zadnji čas, da smo jih dobili tudi v Sloveniji, zagotovo pa jih bo dobila še katera druga restavracija. Pomemben učinek, ki ga ocenjujem za prihodnost, je, da bodo od tega imele nekaj tudi druge restavracije, saj se bo povpraševanje po slovenski kulinariki zagotovo povečalo.
To je super za prepoznavnost Slovenije tako v gastronomskem kot tudi turističnem smislu. Vesel sem za vse prejemnike tega prestižnega priznanja, saj so si to prislužili s trdim delom, z odrekanjem običajnemu načinu življenja in pa nenehnim trudom za profesionalno rast celotnega kolektiva. Upam in verjamem, da bo to področje dobilo večjo veljavo in prepoznavnost tudi v slovenski javnosti.
Katera je vaša najljubša jed, ki jo dobite zunaj svoje gostilne? Kaj pa jed, ki jo lahko pokusimo iz vaše kuhinje?
Meni najljubša jed iz naše gostilne je telečja krača, ki je tudi naša speciali-teta. Težko odgovorim na vprašanje, katera je moja najljubša jed izven naše gostilne, saj sem človek, ki vedno pokusi nekaj novega in nimam svoje najljubše »restavracijske« jedi. Če bi moral posebej poudariti kakšno jed, bi omenil selekcijo hladnih predjedi v Bistroju Mala riba (HR) in pa lignje v restavraciji Most (LJ) - to so skoraj edine jedi, ki jih najpogosteje naročim. Kaj je pomembno pri sestavi vaših menijev? Kaj je vaše glavno vodilo pri kreiranju dobre jedi? Da je jed iz lokalnega okolja, da je sestavljena iz lokalnih sestavin, predvsem pa, da je jed užitna. (smeh) Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu? Se ljudje tudi že odločajo pri vas unovčiti turistične bone?
V tem času imamo nekaj tujih gostov, večinoma pa imamo domače goste. Čeprav je opazen upad v številu rezervacij, je zanimanje za to lokacijo še vedno veliko, le da gostje zaradi svojih nacionalnih prepovedi ali omejitev ne morejo priti k nam. Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta? Na gastronomskem področju smo nekoliko nadgradili ponudbo jedi, v pripravi pa imamo nove menije. Za potencialne goste penziona smo pripravili več vrst paketov tudi v sodelovanju z drugimi lokalnimi ponudniki (npr. Terme Snovik, Arboretum Volčji Potok, Hostel in pub Pod skalo, Javni zavod Mekinjski samostan), sicer pa bomo v kratkem začeli digitalizacijo poslovanja, tako da se bomo v prihodnje lotili tudi drugih tehnoloških pristopov k nagovarjanju gostov. V juliju načrtujemo tudi odprtje prenovljenega starega dela gostilne, zato lahko gostje pričakujejo povsem nov ambient - upam, da jim bo všeč!
In kateri je vaš najljubši kotiček v Kamniku?
Velika planina. Tam si »napolnim baterije«, kadar potrebujem oddih. Kaj lahko doživi obiskovalce vašega penziona? Kam ga napotite v okolici Kamnika in v Kamniku? Miren oddih v čudoviti sobi, navdahnjeni s kamniško tradicijo, odličen zajtrk iz lokalnih dobrot in prijaznost gostiteljev ali pa družinsko vzdušje in
klepet ob kavi o Kamniku in okolici. Goste vprašamo po njihovih željah in zanimanjih in jih napotimo na kraje, ki bi jim bili všeč. Večinoma si želijo ogledati Veliko planino. Družinam obvezno predlagamo Arboretum Volčji Potok, saj so otroci vedno navdušeni. Če so gostje pri nas dlje časa, je še posebej v veselje in izziv najti zanje manj znane, a čudovite kotičke v Kamniku. Športnim navdušencem predlagamo tudi pohodniške in kolesarske poti po želji in zmožnostih. Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin? Seveda državljanstvo ne opredeljuje vedno gosta, ampak nekaj lastnosti pa le lahko povem. Nizozemci so navdušeni nad naravnimi znamenitostmi, navdušijo jih posebej gore in čistoča. Nemci cenijo mir in čistočo, radi bi v kratkem času videli čim več. Američani so vedno navdušeni nad hrano in lepotami države, prav tako Azijci. Slovenci cenijo bližino znamenitosti in udobje, zelo jim je všeč Kamnik poleti, ko se s Kamfestom in Kul petki več dogaja in je mesto živahno in prijetno. Zanimivi in zabavni so vsi gosti, če vzpostaviš dober odnos in zaupanje. Posebno hvaležni so starejši pari, ki ne potujejo veliko in so navdušeni nad razvajanjem in udobjem. Družinam so zanimivi konji in poniji, pari cenijo dobro kulinariko.
V kateri sobi se najlepše spi?
Meni osebno je posebej ljuba Gozdna soba, ker je zares nekaj posebnega. Pari imajo najraje Romantično, saj je s kadjo in gnezdecem sredi sobe posebej primerna za razvaja-nje. Otrokom je najbolj zabavna Alpska, saj ima plezalno steno. V veselje nam je videti navdušenje gostov, da so sobe malce drugačne, da vsakič, ko pridejo, lahko izberejo drugačno, in da niso standardne hotelske sobe brez duše in šarma. Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Imeli smo zanimivo prigodo, ko nas je obiskal gospod, ki se je predstavljal kot g. Chopard oziroma kot lastnik znanega podjetja Chopard, ki izdeluje prestižne ure in nakit. Pri nas je bil nastanjen v penzionu, precej bogate in posebne obroke, ki jih je naročal vsak dan, pa smo mu pripravljali v gostilni. Ker nam je bilo vse skupaj sumljivo že na začetku, smo gospoda preverili na spletu in ugotovili, da gre za prevaranta, za katerim je bila celo izdana Interpolo-va tiralica. Odločili smo se, da bomo »igrali njegovo igro«, zato smo mu ponudili najboljše, kar je naročil, vendar smo mu vse sproti poračunali. Če tega ne bi storili, bi nam bilo zagotovo še danes žal, da nas je obiskal!
VEČ NA: WWW.GOSTILNA-REPNIK.SI
Gostilna Pri planinskem orlu
Janez Uršič, lastnik Gostilne Pri planinskem orlu
Katera je vaša najljubša jed, ki jo dobite zunaj svoje gostilne? Kaj pa jed, ki jo lahko pokusimo iz
kuhinje, ki je z vašim odhodom dobila novega najemnika?
Moja najljubša jed je naravni telečji zrezek - iz domače gostilne ali pa zunaj nje. (smeh) Rad pojem tudi kako jed v restavraciji Orient v lepem ambientu ob reki Kamniški Bistrici. Od jedi, ki jih sedaj pripravi naš novi najemnik, so pa prav gotovo morske jedi - kak krasno zapečen brancin ali lignji na žaru. Priporočam.
In kateri je vaš najljubši kotiček v Kamniku?
Vsekakor priljubljena pohodniška točka Sv. Primož nad Kamnikom. Pa še sina srečam go' (priljubljena kamniška skrajšava za »gor« v kamniškem dialektu), ker je oskrbnik
gostišča. Če katerega Kamničana ne srečam v naši gostilni, ga pa sigurno go'. In potem je veselo, pa dobro se lahko najeste go'. (smeh) Kaj lahko doživi obiskovalce vašega penziona oziroma prenočišč? Kam ga napotite v okolici Kamnika in v Kamniku?
Za goste organiziramo različne pustolovščine, izlete, vodenje na Sv. Primož in po njem z izobraževanjem o cerkvi in okolici ter po energetskih točkah, organiziramo tudi lov in ostale kamniške ture po hribih.
Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin?
Lahko rečem, da je zahtevnih - v pozitivnem smislu besede - gostov vedno več. Dejansko pričakujejo več in si želijo veliko doživeti, ko imajo čas za dopust. Zame osebno so najbolj zabavni gostje Italijani, največ pa pričakujejo Nemci, ki pa tudi najbolj pokažejo svojo hvaležnost.
Slovenci so tudi naši ljubi gostje. Tisti, ki prihajajo iz drugih slovenskih krajev, se zanimajo predvsem za posebnosti naše kulinarike, največ jih zanimajo divjačinske jedi, ki jih še niso pokusili, in pa domače jedi iz receptov Okusi Kamnika, za domačine pa vedno radi kaj novega pripravimo in skupaj raziskujemo nove recepte.
Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
(smeh) Pa se res spomnim neke prigode, ko sem nemškemu gostu, ki k nam hodi že trideset let, zjutraj ob štirih v »lunch paket« zraven v nahrbtnik dal še dve poleni, ki jih je potem vlačil s sabo na celodnevni jagi ... In pri malici jih je seveda odkril. Bil pa je tako trmast, da jih je prinesel tudi z jage dol s hribov in mi jih vrgel v kuhinjo in spustil eno ali dve nemški kletvici. »Verdammt, Janez!« je zavpil. Pa ni bil zares jezen. (smeh)
VEČ NA: HTTP://PRIORLU.SI
128
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Poletje v Kamniku
Hotel MD - mali butični hotel v srcu Kamnika
Diana Blaj, vodja prodaje hotela MD Hotel Kamnik
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in pri vas, v Hotelu MD in verigi Sicom Hotels - kako vam kaže z obiskom in rezervacijami za to poletno sezono? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi?
Da, letošnje leto nam je prineslo vrsto izzivov. Iskreno smo malo s strahom zakorakali v to sezono, vendar nam pogumni turisti vseeno dajejo upanje. Vedno smo imeli vsakega gosta za zelo pomembnega in ga tako tudi sprejeli, gostje za nas nikoli niso bili le številka sobe, če se lahko tako izrazim. Zato smo še toliko bolj veseli vseh, ki v tem času rezervirajo pri nas in jih sprejmemo kot člane družine, ki so prišli na
obisk. In tako nas tudi vsak gost, ki nas zapusti s prijetnimi spomini na nas, navda s ponosom in s tem motivacijo za nadaljnje delo. Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem koronačasu - tujci, domači gostje, druge posebnosti? Se ljudje tudi že odločajo pri vas unovčiti turistične bone? V omenjenem času so obiskovalci tako iz tujine kot iz Slovenije. Opažamo nekaj več gostov, ki potujejo s kolesi, namesto z avtomobili. Pojavlja se tudi trend porasta obiskovalcev iz Slovenije, morda bi lahko to pripisali uveljavljanju turističnih bonov. Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta (dodatni paketi, ponudba, povečan del restavracije ...)?
Domače goste želimo opomniti, naj ne odkrivajo samo lepot Kamnika, temveč da je tudi odlično izhodišče za bližnje znamenitosti, vredne ogleda, od izvira Kamniške Bistrice do nihalke na Veliko planino, Volčjega Potoka, urbano mestno okolje se poveže z obiskom čiste narave. Z veseljem ponudimo nočitev tako aktivnim kot tudi željnim novih vtisov, kulture in zgodovine. In kateri je vaš najljubši kotiček v Kamniku?
Zame najljubši kotiček v Kamniku je Mali grad, kjer je moč uživati v prelepem pogledu na Kamnik, srce Kamnika. Moram pa povedati, da vedno tudi z veseljem pogledam skozi okna
naše konferenčne dvorane v tretjem nadstropju, kjer razgled na kamniške strehe. Kot so mi nekoč povedali obiskovalci, spominja na Prago. Kamnik ti preprosto mora biti všeč.
Kaj lahko doživi obiskovalec vašega hotela? Kam ga napotite v okolici Kamnika in v Kamniku? Ker veljamo za mali butični hotel, se posvetimo vsakemu obiskovalcu že ob prihodu, saj želimo vzbuditi vzdušje domačnosti. Posvečamo se predvsem njihovim željam in interesom, ter morebitnemu reševanju detajlov. Želimo, da si obiskovalci v našem hotelu vsaj za kanček sprostijo dušo in telo ter pozabijo na vsakodnevne obveznosti. Z zemljevidom Irene Grmek in Ivana Mitrevskega z lahkoto in na zanimiv način pokažemo gostom, kje so vse obvezne točke, ki jih ne smejo spustiti ob obisku Kamnika. Vse pa je odvisno od želja gosta in namena bivanja. Kako bi povabili k vam družine z otroki?
Za družine z otroki bi radi združili bivanje pri nas z obiskom Arboretuma Volčji Potok, kjer lahko starši uživajo v čudovitem okolju, otroci pa obiščejo tudi svet dinozavrov; in pa skoraj obvezno Veliko planino, veliko gibanja in zabavnih dogodivščin za otroke.
Katere so morebitne posebne lastnosti gostov iz različnih držav, ki prihajajo k vam? Kaj pa opazite pri Slovencih iz različnih pokrajin?
Pri Slovencih opazimo le, da se iz nekaterih pokrajin Slovenije neko-
liko več obiskovalcev odloči za naš hotel MD Kamnik. Neradi označimo kateregakoli gosta kot zahtevnega. Morda nam kdo občasno postavi izziv, ampak tako lahko samo še pokažemo svoje dobre lastnosti in ga presenetimo s tem, da nas nič ne more spraviti v slabo voljo. V večini primerov so obiskovalci avanturističnega duha, v pomoč jim priskočimo z nasveti glede raziskovanja Kamnika ter turističnih točk, ki jih ni moč izpustiti.
V kateri sobi se najlepše spi?
Po pogovorih z obiskovalci so ti največkrat omenili sobo 103 in 211. Namreč, soba 103 je večja, obiskovalci so navdušeni nad veliko kopalnico ter velikim razkošnim divanom. Običajno jo radi ponudimo za kakšne posebne priložnosti, na primer mladoporočence, saj je izredno primerna tudi za priprave na poroko
in fotografiranje. V sobi 211 pa niso gostje pohvalili samo opreme sobe in njene lokacije, ampak tudi čudovit razgled na kamniške gore. Opišite nam svojo najbolj zabavno izkušnjo oziroma prigodo z obiskovalci.
Z gosti se vedno radi nasmejimo, saj imamo zelo sproščen in topel odnos do vseh, ki nas obiščejo. Gostje se pogosto nasmejijo tudi sami sebi, ko po naši prostorni in razdeljeni avli iščejo stopnice ali dvigalo in tako odkrijejo še kakšen nov prostor. Zgodb je veliko, na misel mi je prišel gospod, ki sem mu dala eno izmed večjih sob, saj je bil pri nas več dni in sem želela, da bi mu bilo čim bolj udobno, in je ob vstopu navdušeno vzkliknil, da bi lahko igral nogomet v njej.
VEČ NA: HTTPS://SL.HOTELMD.SI
Zagnali "konceptualni interaktivni virtualni sprehod'


Matjaž Zorman, direktor Slovenia Ecoresort
Kljub velikim in popolnoma nepredstavljivim preizkušnjam in izzivom, ki jih je prinesla letošnja sezona za vse turistične ponudnike po celem svetu, v Sloveniji, posledično v Kamniku in tudi pri vas - kako vidite letošnjo turistično sezono? Kaj vas motivira, kaj vas razveseli, kaj imate radi? Svet turizma je korona drastično spremenila. 95% gostov smo imeli iz Nizozemske in Belgije, zato smo se zavedali, da se je potrebno prilagoditi in smo tudi se. S posebno ponudbo "pri nas je vavčer vreden več" smo pravi čas zagnali marketinško kampanijo in tako nadoknadili izgubljeno. Kot kaže, bo sezona kljub krizi rekordna, ker se obeta tudi velik obisk jeseni, saj bodo domači turisti za koriščenje bonov iskali varne cone, kar resort vsekakor je. Kakšna je struktura vaših obiskovalcev v tem korona času? (tujci, domači gostje, druge posebnosti?... ) Imate dovolj rezervacij za poletje v kampu in v koči na Veliki planini, katere upravitelj ste? Se ljudje tudi že odločajo pri vas vnovčiti turistične bone? Struktura gostov se je diametralno spremenila, samo 5% imamo tujcev, ostalo so domači turisti. Vsi naši gostje koristijo turistične bone, saj
smo ravno zaradi bonov pripravili posebno ugodno ponudbo in tako zapolnili kapacitete. To je dobro za prihodnje, saj so številni gostje, ki so prej obiskovali destinacije na tujem, navdušeni nad našo lokacijo, urejenostjo in kulinarično ponudbo, tako da zelo aktivno potekajo razgovori v smeri poslovnih srečanj, team bildingov, seminarjev, raznih predstavitev, srečanj itd. Menim, da je to nova priložnost ne samo za resort, ampak za Kamniški turizem.
Kako ste se prilagodili novim smernicam nagovarjanja predvsem domačega gosta? (dodatni paketi, ponudba, planirane novosti?,...)
Na prvo mesto smo postavili varnost pred okužbo. To gostje začutijo in to je predpogoj za brezskrben oddih. Resort zaradi svoje lege, razporejenosti bivalnih enot, precejšnje oddaljenosti dejavnosti med seboj ter vseh zaščitnih ukrepov, daje najvišjo možno raven zaščite gostom in to je pomemben atribut pri odločanju za posamezno destinacijo. Šele potem so na vrsti ponudbe, aktivnosti in novosti, ki pa jih tudi ni malo.
V	čem najbolj uživate v vašem glampingu?
Z novo jedilnico na pomolu, je letna kuhinja šele sedaj prišla do izraza.
V	sklopu posebne ponudbe za naše goste in dnevne obiskovalce pripravljamo kulinarične vikende s posebnimi meniji, gostujočimi kuharskimi mojstri, itd, kar se je lepo prijelo in lepo je gledati zadovoljne goste, ki uživajo na pomolu, račke pa jim delajo družbo. Vse skupaj zna biti romantično.
Kako vidite slovenski turizem v prihodnosti?
Svet turizma se je spremenil in se bo še bolj spreminjal, iskane bodo
varne cone. To bo glavna okupacija tako ponudnikov, kot gostov. Poleg tega pa bo potrebno upoštevali tudi nove načine iskanja destinacij, predvsem v digitalnem smislu, zato smo edini v svetu turizma na naši spletni strani zagnali "konceptualni interaktivni virtualni sprehod", kjer se z miško spregodiš po celotnem resortu, kjer te na vsaki točki čaka video, razne ponudbe, aktivnosti, skratka sprehod omogoča lebdenje nad resortom, ogled notranjosti glampingov, hišk, cerkve, itd. Aplikacija prihodnosti omogoča realno sliko destinacije kjerkoli in kadar koli na zemeljski obli. Čez 10-15 let, ko bo to standard, bom lahko rekel, v Kamniku smo bili prvi.
Marko Markič, vsestranski sodelavec iz Slovenia Eco Resorta
V Slovenia Eco Resortudelam že od pomladi 2016 in sem sodeloval pri izgradnji samega resorta. Moje delo je zelo raznovrstno, vzdrževanje, skrb za živali in okolico, delo na recepciji, nabava , masaža...
Pri mojem delu sem najbolj ponosen, ko vidim, da so gosti pri nas lepo preživeli svoj oddih in da opazijo trud, ki ga vlagamo z ostalimi sodelavci v resortu. Najbolj me veseli delo z otroki, jutranja hranjenja ži-
vali s pomočjo najmlajših so prava doživetja.
Družine z otroki in ostale pohodni-ke bo pri nas razveselilo bivanje v lepem naravnem okolju in hišah, stik z naravo in živalmi, kjer bodo ob izletih in dobri gostinski ponudbi preživeli svoj oddih.
K nam prihajajo večina družine z otroki, in pari, tako da vse poteka umirjeno, obnašanje je bolj stvar vzgoje kot narodnosti, ni kakšnih posebnih odstopanj, všeč mi je organiziranost in občudovanje narave pri naših nizozemskih gostih.
Kot mi povedo gostje, se najbolje spi v hišah v katerih se sliši tok reke Kamniške Bistrice, za nekatere je to pravo odkritje.
Najbolj iskreni so otroci, ki mi včasih ob odhodu podarijo risbo na kateri smo ob hranjenju živali, vesel sem gostov, ki se vračajo k nam, kot naš gost iz Nemčije, ki je bil letos tu že četrtič in ima svojo stalno hišo. Lepo je biti član ekipe Slovenia Eco Resorta
VEČ NA: HTTP://SLOVENIAECORESORT.COM
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
17
Mladi
Maturanti znova zlati
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik sta bila tudi letos dneva razglasitve rezultatov poklicne in splošne mature zelo vesela.
Jasna Paladin
Kamnik - Negotovosti ob čakanju rezultatov letošnje mature je bilo najprej konec pri dijakih programov predšolska vzgoja in ekonomski tehnik, ki so za uspeh izvedeli 7. julija. Letošnja generacija je poskrbela za rekord, saj ne le da so bili dijaki na poklicni maturi stoodstotno uspešni (maturo jih je opravilo vseh 99), ampak so dosegli tudi povprečno število točk kar 17 in pol, predvsem pa so na šoli ponosni na vse odlične, zlate in diamantne maturante. Kar 16 jih je bilo, od tega šest diamantnih, kar pomeni, da so zbrali vseh 23 točk. Spričevalo s pohvalo za izjemen splošni uspeh so prejeli: Eva Kvas, Nuša Mali, Mateja Mavrič, Manca Podmilj-šak in Nika Sušnik iz programa predšolska vzgoja ter Manca Jagodic iz programa ekonomski tehnik za doseženih vseh 23 možnih točk, za 22 točk pa še Teja Božič, Ana Požar in Tamara Zarič iz programa ekonomski teh-
Zlati maturantje splošne mature, ki so kamniško gimnazijo znova zapisali med najboljše pri nas
Teden dni kasneje, 13. julija, so svoje rezultate izvedeli še gimnazijci, ki so na spomladanskem izpitnem roku opravljali splošno maturo. Splošno maturo so na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik v spomla-
S 95-odstotno uspešnostjo na splošni maturi in petimi zlatimi maturanti so se kamniški gimnazijci znova uvrstili nad slovensko povprečje.
nik ter Natalija Cerar, Polona Golob, Ana Jenko, Ela Zala Juhart, Katja Krč, Nina Repenšek Poličnik in Manca Vesel iz programa predšolska vzgoja.
danskem roku opravljali 104 dijaki, skupen uspeh kamniških maturantov pa je 95-odstoten. Zlatih maturantov je bilo letos pet, kar je znova izjemen uspeh za
kamniško gimnazijo. Več kot trideset točk so dosegli: Urša Zevnik, Tea Pogačar, Tilen Humar, Žan Mencinger in Teja Spruk. Iskrene čestitke je dijakom namenila ravnateljica Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Bernarda Trstenjak, čestitkam pa so se pridružili tudi razredniki, učitelji ter drugi zaposleni na šoli.
Letošnja matura je potekala nekoliko drugače
K spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature se je sicer prijavilo 6078 dijakov (lani 6343) s 84 slovenskih šol, ki so maturo op-
ravljali iz 35 različnih predmetov.
Zaradi epidemije covida-19 je letos splošna in poklicna matura potekala malo drugače. Začela se je konec maja s pisnim izpitom iz angleščine in nadaljevala z esejem iz materinščine, ki bi ga morali po prvotnem načrtu pisati 5. maja. Do sredine junija so potekali pisni izpiti iz preostalih predmetov, v drugi polovici junija pa ustni izpiti. Po podatkih Državne izpitne komisije je bilo letos 280 zlatih dijakov in dijakinj z vseh koncev Slovenije, 11 maturantov pa je bilo diamantnih, kar pomeni, da so dosegli najvišje število točk.
Zlate maturantke poklicne mature so bile na podelitvi spričeval kljub zaščitnim maskam zelo prešerno razpoložene.
Najmlajši se učijo od narave
V Vrtcu Antona Medveda Kamnik izvajajo projekt Lokalno kroženje živil - ekološki vrtovi.
Otroci na osnovi izkušenj spoznavajo tudi kompostno pridelano zemljo.
Jasna Paladin
Kamnik - V enotah Vrtca Antona Medveda Kamnik si najmlajše prizadevajo vzgojiti tako, da bi sledili naravi in odrasli v odgovorne in ustvarjalne posameznike, pripravljene na življenje. Stalnica v njihovem vrtcu so že projekti Otroci potrebujemo gozd, Eko šola in Šolski eko vrt, v letošnjem letu pa so se lotili še projekta Lokalno kroženje hranil - ekološki vrtovi, v katerem sodelujejo kot partner Kmetiji Homar in Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje iz Lukovice.
»Veseli smo, da smo lahko obogatili naše eko vrtičke, še posebej v enoti Palček v Šmartnem v Tuhinju. Uredili smo nove vrtne eko grede, na katerih uporabljamo ekološko pridelan kompost. Otroci na osnovi izkušenj spoznavajo proces kompostiranja in kompostno pridelane zemlje. Dejavnosti v
sklopu projekta se nam zdijo zelo pomembne. Naši najmlajši so aktivni udeleženci v projektu, kar pomeni, da so vključeni tako v načrtovanje in izvajanje dejavnosti kot tudi v analizo tega, kaj smo skupaj dosegli. Oblikovane imamo različne vrtičke - sadne, zeliščne, cvetlične in zelenjavne. Vsak med njimi ponuja poseben koš znanj. Prvi koraki so, ko otroci posadijo solato, korenje, paradižnik, zelje in zelišča v kompostirano zemljo, v nadaljevanju pa pridelke zalivajo, plevejo, opazujejo pri rasti in ob koncu se seveda veselijo svojih pridelkov. Pri izvajanju dejavnosti so nam v pomoč tudi starši, babice, dedki, lahko rečemo kar širša javnost,« projekt opisujejo v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, kjer se zaposleni za pridobivanje novih znanj in praktičnih izkušenj dodatno izobražujejo.
Apiterapija se ukvarja z lajšanjem ali odpravljanjem zdravstvenih tegob z uporabo čebeljih pridelkov. Knjiga je praktično uporabna, saj prinaša veliko informacij o uporabi čebeljih pridelkov, doziranju in trajanju uporabe za posamezne namene apimedicine (pregled uporabnosti pridelkov pri posameznih I boleznih).	I
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
"poštnina
Gorenjski Glas
130
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Šport
Prvak občinske lige je ŠD Policist
Odigrana sta bila še zadnja dva kroga v letošnji Občinski trim ligi v kegljanju. Tako tesne odločitve za naslov že dolgo nismo videli, saj prve tri ekipe loči le po ena točka.
Štefan Flerin
Kamnik - V 19. krogu sta se najprej srečali ekipi Mesi Sports in DU Kamnik. Tekma ni odločala o ničemer, a smo vseeno videli razburljive dvoboje in na koncu delitev točk (4 : 4). Pri Mesi Sports so bili najboljši Jakob Jančar (588), Andraž Babnik (573) in Rok Jantol s 542 podrtimi keglji. V ekipi DU Kamnik pa so bili to Rudolf Vidic (552), Tatjana Hace (537) in Tone Klemenc (537). V drugi tekmi smo že videli derbi med ŠD Soteska in ŠD
no, a kljub temu so po prvem delu zaostajali z 1 : 2. Presenečenja vseeno ni bilo, saj sta Gašper Burkeljca (595) in Peter Jantol (559) stvari postavila na svoje mesto. Končni rezultat je bil 6 : 2 za ŠD Sotesko. V drugi tekmi smo nato doživeli eno od najbolj razburljivih in negotovih tekem v zgodovini lige. ŠD Policist je proti ekipi Calcit potreboval zmago. Poraz bi ga namreč potisnil celo na tretje mesto. V prvem delu je Janže Lužan podrl vrhunskih 657 kegljev, a je Igor Zamljen nepričakovano iz-
Člani zmagovalne ekipe ŠD Policist
Policist. ŠD Soteska je edino zmaga še dajala upanje za prvo ali vsaj drugo mesto. Po prvem bloku jim je dobro kazalo, saj so povedli z 2 : 1 in napravili 84 kegljev prednosti. V drugem bloku so se 'policisti' trudili, vendar proti zelo razpoloženim igralcem Soteske niso imeli možnosti. Končalo se je s 5 : 3 za ŠD Soteska. Pri ŠD Soteska so bili najboljši Lidija Pirman (577), Gašper Burkeljca (575) in Peter Jantol (562). Pri ŠD Policist sta odstopala Damjan Hafner (584) in Igor Zamljen (576).
V	tretji tekmi sta se pomerila še Calcit in Ambrož Team. Ambrož Team je brez težav zmagal s 6 : 2. Odličen je bil Boris Benedik (639), potem pa Slavko Zorman s 560 podrtimi keglji. Pri ekipi Calcit sta bila najboljša Matej Turk (598) in Samo Podjed (572).
V	zadnjem, 20. krogu, je padla odločitev o prvaku. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi DU Kamnik in ŠD Soteska. ŠD Soteska je morala zmagati, zato so začeli odloč-
Končni vrstni red:
gubil svoj dvoboj in Calcit je kljub ogromnemu zaostanku v kegljih vodil z 2 : 1. V drugem delu smo videli pravo dramo, saj do zadnjega meta ni bilo jasno, kakšen bo izid. Calcit sicer ni mogel zmagati, je pa imel točko tako rekoč v žepu. V tem primeru bi bil prvak Ambrož Team. Na veliko veselje ŠD Policist pa se je na koncu sreča le obrnila njim v korist in slavje se je lahko začelo. Pri Calcitu je bil najboljši Branko Progar s 566 podrtimi keglji. Velja poudariti, da je premagal reprezentanta Primoža Pintariča. Z zadnjo tekmo kroga med ekipama Ambrož Team in Mesi Sports se je liga končala. Ambrož Team je potreboval zmago za ubranitev drugega mesta, kar jim je tudi uspelo. Kot je že vsa leta v navadi, so se vse ekipe, ki so sodelovale v Občinski trim ligi, pomerile še v borbenih igrah. Letos je že drugič zapored zmagala ekipa DU Kamnik pred Ambrož Teamom in ekipo Calcit.
1. ŠD Policist	20	13	2	5	89,	5 : 70,5	19	28 točk
2. Ambrož Team	20	13	1	6	95	: 65	30	27 točk
3. ŠD Soteska	20	12	2	6	96	: 64	32	26 točk
4. DU Kamnik	20	7	4	9	76	: 84	-8	18 točk
5. Calcit	20	6	0	14	63,	5 : 96,5	-33	12 točk
6. Mesi Sports	20	4	1	15	60	: 100	-40	9 točk
Tekma za tarčni pokal
V soboto, 20. junija, smo člani Lokostrelskega kluba Kamnik organizirali prvo letošnjo tekmo za slovenski tarčni pokal. Stabilno vreme in želja po tekmovanjih, ki so bila ukinjena po razglasitvi pandemije, sta pripomogla k dobremu vzdušju in doseganju lepih rezultatov.
Blanka Štrajhar
Mekinje - Na tekmi, na kateri je tekmovalo 118 tekmovalk in tekmovalcev iz 25 klubov, so prvič pri nas v tarčnem pokalu tekmovali tudi tekmovalke in tekmovalci z golim lokom in dosegli prve državne rekorde. Prav tako je bil presežen nov državni rekord med kadetinjami s sestavljenim lokom. Nov mejnik je s 682 krogi postavila Katja Ša-rec (LK Kamnik). Kako je pandemija posegla v športno življenje, so izkusili tudi lokostrelci. Ob razglasitvi pandemije so bila praktično čez noč odpovedana vsa državna in mednarodna tekmovanja, vključno z olimpijskimi igrami. Zaprla so se strelišča za treninge in vsak se je moral znajti po svoje. Ko so se začeli ukrepi rahljati, smo se v Lokostrelskem klubu Kamnik odločili, da organiziramo tekmovanje, ki bo zadostilo vsem aktualnim ukrepom in željam tekmovalcev.
Katja Šarec je nova državna rekorderka s sestavljenim
lokom med kadetinjami. / Foto: Lokostrelski klub Kamnik
Dela in priprav je bilo veliko in tako smo 20. junija na Stadionu prijateljstva v Mekinjah organizirali prvo letošnjo tekmo za slovenski tarčni pokal, na katerega se je na veselje organizatorja prijavilo 118 tekmovalk in tekmovalcev. Gostili smo tudi dva tekmovalca iz Avstrije in eno tekmovalko iz Poljske.
Kamniški klub je na tekmovanje poslal 19 svojih članov in članic. Kar nekaj od njih jih je na državni tekmi nastopilo prvič. Njihovi rezultati so naslednji: 4. mesto Teja Slana, 6. mesto Iva Rusjan (obe članice ukrivljeni lok), 1. mesto Den Habjan, 2. mesto Žiga Ravnikar in 5. mesto
Luka Arnež (vsi člani ukrivljeni lok), 1. mesto Teja Habjan Mavretič (mladinke ukrivljeni lok), 1. mesto Miha Rožič, 2. mesto Timej Jeras (oba mladinci ukrivljeni lok), 1. mesto Anja Šarec, 5. mesto Nika Ogrinc (obe kadetinje ukrivljeni lok), 1. mesto Katja Šarec (kadetinje sestavljeni lok), 3. mesto Matija Rožič (kadeti sestavljeni lok), 6. mesto Maša Mikuš, 12. mesto Lara Ošap, 13. mesto Pia Zabret Verbole, 14. mesto Urša Aleksandra Bergant in 15. mesto Zala Koncilja (vse deklice ukrivljeni lok) ter 2. mesto Timi Žagar in 7. mesto Oskar Gnidovec (oba dečki ukrivljeni lok). Na koncu smo se veselili novega državnega rekorda naše zelo perspektivne mlade tekmovalke Katje Šarec, ki je z odličnimi 682 krogi (od 720 možnih) s sestavljenim lokom postavila nov slovenski mejnik med kade-tinjami.
Tek na Vovar uspel še desetič
Vaški Tek na Vovar je kljub koronavirusu tudi letos pritegnil staro in mlado.
Aleš Senožetnik
Brezje nad Kamnikom - V
soboto, 4. julija, so člani Športnega, turističnega in kulturnega društva Brezje nad Kamnikom pripravili že deseto izvedbo vaškega Teka na Vovar. Čeprav je sprva kazalo, da jim bo letošnjo prvo »okroglo« prireditev odnesla epidemija covida-19, so se ob omilitvi razmer in upoštevaje vsa varnostna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje le odločili, da tek izpeljejo.
Tudi tokrat je tek privabil več domačinov vseh generacij, ki so se nekateri bolj, drugi manj tekmovalno lotili teka v klanec »domačega« hriba. Čeprav najboljšim uspe razdaljo premagati precej hitreje kot v pol ure, pa tekmovalnost ven-
Tekači tik po startu Teka na Vovar / Foto: Aleš S
enozetnik
darle ni v prvem planu prireditve. Kot je bilo videti že na startu, so tekmovalci predvsem dobri sosedje in
prijatelji, ki si s takšnimi prireditvami popestrijo dan in hkrati postorijo kaj dobrega za zdravo telo.
Kot se spodobi, pa so ob razglasitvi rezultatov razdelili tudi golaž in pripravili piknik.
Judoisti prejeli višje pasove
Katarina Kumer
Komenda - V sredo, 17. junija, so judoisti Judo kluba Komenda opravljali izpite za višje pasove.
Predsedniku izpitne komisije Milanu Kunčiču iz JK
Olimpija so prikazali tehnično pravilne mete, končne prijeme, vzvode in borbene akcije ter odgovarjali na teoretična vprašanja. Za višje pasove (2. kyu in 3. kyu) - moder in zelen pas -je bilo treba prikazati tudi
kato - to je oblika vnaprej določenih tehnično dovršenih metov, ki se izvajajo zelo usklajeno in v pravilnem časovnem zaporedju. Izpit za 2. kyu - moder pas - je uspešno opravil Anej Kladnik Volf, izpit za 3. kyu
- zelen pas - pa Haya Vein-handl Obaid, Angelina Pajič in Žiga Pahor. Izpitov so se udeležili tudi člani kluba, ki trenirajo v Kamniku, Šmartnem v Tuhinju in Zgornjih Stranjah. Vsi kandidati so bili dobro pripravljeni, ne glede na to, da so bili prikrajšani skoraj za dva meseca treningov.
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
131
Šport
Sedem majic državnih prvakov
Črni Vrh nad Idrijo je gostil državno prvenstvo za gorske kolesarje v olimpijskem krosu, prva dirka na slovenskih tleh, ki je štela tudi za točke slovenskega pokala SloXcup, pa je postregla z izjemnimi uspehi kamniških tekmovalcev. Osvojili so sedem majic državnih prvakov, med člani elite je naslov ubranil Rok Naglič.
Kristijan Erjavec
Črni Vrh nad Idrijo - V vročem nedeljskem popoldnevu je najboljši Slovenec zadnjega obdobja Rok Naglič upravičil status prvega favorita med člani elite in suvereno opravil s tekmeci. V prvem krogu sta mu še sledila Gregor Dimic in Rok Korošec, nato pa je Naglič naredil razliko in z lepo prednostjo osvojil tretji zaporedni naslov. »Dirk letos še ni bilo in nisem vedel, kaj pričakovati. Zavedal sem se, da sem konkurenčen, vendar ko zagledaš na startni listi Roka Korošca, ne veš, kaj pričakovati. Dirkanja sem se lotil z glavo ter celo dirko odpeljal v svojem ritmu, kar se je na koncu obrestovalo. Uspelo mi je ubraniti naslov državnega prvaka, že tretjič zapored v kategoriji elite. Z dirko sem zadovoljen in upam, da jih bomo letos še kaj odpeljali,« je po dirki povedal Naglič. Naslednji calcitovec na cilju dirke elite je bil na petem mestu Luka Tavčar, Mihael Štajnar je končal na šestem mestu, Gregor Krajnc na sedmem in Tilen Jagodič na osmem mestu. Peter Zupančič je osvojil 11. mesto. V konkurenci mlajših članov je bil Štajnar drugi, Jagodič tretji. Med kolesarji do 19 let je na tretjem mestu dirko končal Blaž Žle, tik za njim se je uvrstil Matic Kranjec Žagar. Peter Vovk je bil deveti, od
Boštjan Hribovšek in Jure Belak sta med veterani končala kot prvi in drugi. / Foto: Prija
11. do 15. mesta so se zvrstili Jaka Starman, Ažbe Golma-jer, Gal Pavlič, Anže Dolen-šek in Nal Auer. »Na startu nisem bil prepričan, če je to moj dan. Začel sem dobro in povedel dirko. Teo Pečnik in Jakob Klemenčič sta me prehitela, naredila malo razlike, nato sem zaostal. Začeli so se dolgi trije krogi, v katerih sem si govoril 'ne odnehaj'. In uspelo mi je, saj sem dirko zaključil na tretjem mestu. Sem zadovoljen in upam, da se bo sezona nadaljevala,« je dejal Blaž Žle. V konkurenci veteranov letos dirkata še lani člana elite kategorije Boštjan Hribovšek in Jure Belak, ki sta na koncu
končala kot prvi in drugi. »Taktika je bila, da ne gledam drugih, ampak vozim svojo dirko. Če bi prišlo do kakšne okvare ali padca, bi obdržal še zadovoljivo prednost. S trenerjem sva ugotovila, da se je izšlo po načrtu in sem zelo zadovoljen. Na progi lani zaradi poškodbe nisem vozil, ampak ni bila bistveno drugačna, kot jo sicer poznam, po travniku je bilo nekaj več serpentin,« je razložil državni prvak v kategoriji veterani 1 Boštjan Hribovšek. Valter Tomšič je v kategoriji veterani 3 končal na tretjem mestu. Ana Podpečan je osvojila naslov med veterankami.
Državni prvaki tudi v mlajših kategorijah
Med dekleti do 17 let je Hana Kranjec Žagar končala kot tretja. Med kolesarji do 15 let sta bila Jakob Jere in Gašper Štajnar drugi in tretji. Majico državne prvakinje je med kolesarkami do 15 let osvojila Maruša Tereza Šerkezi. Maks Majnik je bil najboljši med dečki do 13 let. Kaja Krapež je v U13 osvojila tretje mesto. Jakob Krapež je bil drugi med dečki do 11 let, v isti starostni kategoriji med dekleti je naslov osvojila Tajda Šoštarko, med deklicami do devet let pa Anamarija Kosec.
Plavalci na prvi tekmi po epidemiji
Po dolgem premoru zaradi epidemije koronavirusa so se kamniški plavalci kategorij dečki/deklice in mlajši dečki/mlajše deklice v soboto, 4. julija, udeležili tekmovanja za 5. razvojni pokal - Pokal Boberček 2020 na Ravnah na Koroškem.
Helena Končar
Kamnik - Zaradi posebnih zahtev in prilagoditev so na tekmovanju nastopili mladi plavalci in plavalke le iz slovenskih klubov. Skupno je nastopilo 310 plavalcev in plavalk iz 17-ih slovenskih klubov, med njimi 19 Kamničanov.
Plavalci Plavalnega kluba Kamnik so skupno osvojili dve srebrni in štiri bronaste medalje. Odličja so osvojili: Iza Videc (3. mesto - 200 m prsno), Taja Klemen (3. mesto - 50 m hrbtno in 3.
Tekme na Ravnah na Koroškem se je udeležilo devetnajst
mladih kamniških plavalcev. / Foto: Arhiv Plavalnega kluba Kamnik
mesto - 200 m mešano) in Rok Vejnovič (2. mesto -400 m prosto, 2. mesto -200 m mešano in 3. mesto - 100 m prsno).
Plaketi za Tajo in Roka
V seštevku štirih najboljših rezultatov sta plaketi osvojila Taja Klemen (2. mesto med mlajšimi deklicami letnik 2010 in mlajše) in Rok Vejnovič (2. mesto med mlajšimi dečki letnik 2008 in 2. mesto skupno med mlajšimi dečki letnik 2008 in 2009).
Petnajstič vzpon
v
na Črnivec
Predzadnjo soboto v juniju je potekal 15. Kolesarski vzpon Terme Snovik - GTC 902 Črnivec 2020, ki ga tradicionalno organizira Turistično društvo Tuhinjska dolina v sodelovanju s Termami Snovik.
Maša Likosar
Snovik - Tekmovanja se je udeležilo 36 tekmovalcev, od tega pet tekmovalk. Trasa vzpona, ki je poteka iz Term Snovik proti Črnivcu, je bila dolga deset kilometrov, kolesarji pa so morali premagati dobrih štiristo metrov višinske razlike. Med ženskami se je najbolje odrezala Špela Škrajnar s časom 35 minut in 45 sekund, druga je bila Špela Šipelj in tretja Matejka Prešeren. Med moškimi je bil s časom 26 minut in deset sekund najhitrejši Matej Lovše in s tem izenačil svoj osebni rekord proge iz leta 2017. Drugi je bil Boštjan Hribovšek in tretji Blaž Žle, oba iz Kolesarskega kuba Calcit Bike Team Kamnik.
Po startu odraslih tekmovalcev se je na otroški tekmi pomerilo tudi 15 mladih kolesarjev in kolesark. Krožna trasa, dolga dva kilometra, je bila speljana po okolici Term Snovik. Za otroke, mlajše od deset let, je bil predviden en krog, za otroke od 11. do 15. leta starosti pa dva kroga. Med deklicami je zlato medaljo prejela Ana-marija Kosec, med dečki pa je v skupini A zmagal Tadej Dogša, v skupini B pa Žan Rojc.
Medalje in denarne nagrade so podelili Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, Predrag Canjko, direktor Term Snovik, in Franci Kramar, v. d. direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Enaintrideset tekmovalcev in pet tekmovalk je premagalo deset kilometrov dolgo traso in dobrih štiristo metrov višinske razlike na Črnivec.
Triatlonci v Dolomitih
Miro Kregar
Kamnik - Glede na to, da smo Kamničani tudi v času novega koronavirusa lahko nemoteno kolesarili po klancih v mejah naše prostrane občine, je bila članom Triatlonskega kluba Trisport Kamnik odločitev, ali gremo v Dolomite ali ne,
hitro jasna - gremo. Že v začetku julija. V treh dneh smo prevozili okoli 270 kilometrov čez 14 prelazov v okolici Sella Ronde, nekatere tudi dvakrat, in premagali osem tisoč višinskih metrov - skoraj za višino Everesta. Ni slabo za rekreativno skupino ... Pa pravijo, da drugo leto spet.
Triatlonci Trisporta Kamnik smo v Dolomitih prekolesarili
osem tisoč višinskih metrov. / Foto: Miro Kregar
20
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Nagradna križanka
grajska :erasa
ROJSTNODNEVNA PRAZNOVANJA, ZAKLJUČENE DRUŽBE T. 040 870 2550 FB @grajskaterasa ° grajska-terasa.si
SESTAVIL: F.KALAN
BALETNA PLESALKA
GRŠKA ČRKA
KRATKO ŽENSKO OGRINJALO
PREDUJEM
SREDNJEVEŠKI PRSNI OKLEP
LIŠP
KRAD-UIVKA
OMAR NABER
MApŽARSK SAHIST (LASZLO)
ZABOJ NA KAMIONU
GORENJSKI GLAS
OLMER GIROUD
VZDEVEK TENISACA DŽOKOVICA
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
ZALIV VCRNO-GORSKEM PRIMORJU
17
NAPRAVA ZA MERJENJE GLOBINE VODE
NAČIN AMERIŠKEGA MIŠLJENJA
ROGOZNA SLAMA
19
SLOVENSKI AGRONOM (FRANC)
VRSTA GRANITA
POBOJ, POMOR
PTIČ PEVEC
VROČE: KRVNEZ
EMIR KUSTURICA
GRŠKI MITOLOŠKI LEPOTEC
ZALOZNIK
MIRNO MORJE
PRIPOVEDOVALEC
MESTO V ITALIJI
KIP, SOHA
DEL MARIBORA
JAREK, PREKOP
STROKOVNJAK ZA KOMBINATORIKO
TALNA POVRŠINA
EKSTAZA
ZNAMKA JAP. KAMER
EVRQPSKA DRŽAVA
12
ŠPORTNA DISCIPUNA
PUŠČAVSKA DOLINA
AKTIVEN JAPONSKI VULKAN
URADEN SPIS
20
RALNA ZEMLJA
16
ŠIFRA
TREBUŠNA MAŠČOBA
VZDEVEK ONASSISA
ZRAK (NAREČNO)
KMEČKO VOZILO
PRIPADNIK TATAROV
18
OSKAR LAZNIK
HIŠA PRI CERKVI
GRAFIK DEBENJAK
VETRNI JOPIC
IGRALKA ZUPANČIČ
STAR GERMAN
TRETJI SKLON
POPOLNA SLIČNOST
MESNAJED V LISTIH ZELJA
CANAC EVIAN KAFOL RENIS SZABO
DELAVEC VKLEPAR-STVU
LJUDSKA JED
21
NOVINARKA ORNIK
JADRANSKI OTOK
VESOLJSKO PLOVILO
VERSKA LOČINA
VODNI VRTINEC
NAJVEČJA PUŠČAVA NASVETU
OCENA, PRESOJA
IT. PEVEC (TONY)
OT1ŠČA-NEC
OCET
SUMERSKA BOGINJA
LISCE
BIVŠIFR. SMUČAR (MICHEL)
KAVBOJ-SKAVRV
IGRALKA TKACEV
PAPEŠKA KRONA
VULKAN NA SICILIJI
MODEL VOZILA OPEL
OGLJIKOVODIK
OŠKODOVANA OSEBA
CRNKASTA KRAVA
EMA KURENT
IL. PEVEC (IVO)
SILA VLEČENJA
RONALD (KRAJŠE)
PRITOK SAVE PRI KRANJU
13
UNIJA, MEJA
ANIKA HORVAT
VLADAR KNEŽEVINE
NOVII
flNARKA ROS
2 + 3 = ?
DELAVEC V LIVARNI
KRČMARKA
MERSKA KOLIČINA
LADO LESKOVAR
VLADO EMERŠIČ
IVO NAKIČ
SLIKARSKA DELAVNICA
MESTPNA HRVAŠKEM
POKAZA-TEU
OHLAPEN MOŠKI POVRŠNIK
NAJVIŠJI VRH V PIRENEJIH
OTOK V PACIFIKU
IGRALEC RENO
10
SLVIOLINIST (MILE)
AMERIŠKA PEVKA IN IGRALKA (IRENE)
15
IRSKI PEVEC (JOHNNY)
PEVKA TROBEC
Nagrade:
1.	Grajska postrv v koruzni moki z ameriško solato
2.	Grajski ravioli z bučkino omako, praženimi mandlji in trničem
3.	Grajska solata z ajdovo kašo, piščancem ali tuno
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 31. julija 2020, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1.
GORAN IVANISEVIČ
IZIDOR JALOVEC
MESTO OB ŽENEVSKEM JEZERU
PLETENA KOŠARA, LOCAJNA
14
1
15
16
10
17
18
12
19
6
13
20
14
21
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
21
Zanimivosti
Bil je res »kul« petek
Prvi letošnji kulinarični Kul petek, ki ga je gostil Park Evropa, je bil - bi lahko rekli - prava uspešnica, pa čeprav so organizatorji zaradi varnosti obiskovalcev morali uvesti nekaj sprememb zaradi prilagoditev priporočilom NIJZ.
Alenka Brun
Kamnik - Tudi v preteklosti so se ljudje z veseljem oglasili na Kul petkih, uživali ob dobrih grižljajih, si privoščili kako domače pivo, saj je Kamnik znan po svojih malih pivovarjih. Namreč, na njegovem območju delujejo kar štiri male pivovarne: Mali grad, Maister, Barut brewing and blending in Domača pivovarna pod Menino plani-
Člani zasedbe Swingatan in Ani Frece / foto:
Pivovar Aleš Ogrinec (Barut brewing and blending) in Jurka Klun / foto: a. b.
no. Vsaka ima svojo zgodbo. Mali grad se lahko pohvali tudi s svojim ginom in ima točilnico - pri njih po novem vari Maister, ki sicer domuje v Domžalah; Domača pivovarna pod Menino planino je znana po Menin'cu, usmerjena še bolj ljubiteljsko; Aleša Ogrinca in Jurko Klun iz
Mango Tree je na svoji stojnici ponujal tajske okuse, za kar je poskrbel David Kumer, Namphuing pa je pripravljala slastne bananine palačinke.
pivovarne Barut pa smo srečali tudi na prvem Kul petku, znani pa so po svojem t. i. kislem pivu.
Glasbeni del so tokrat zaupali članom skupine Swingatan. Z njimi je nastopila tudi Ani Frece, ki se je spomnimo iz tretje sezone šova Znan obraz ima svoj glas. Za »kul« gostinsko ponudbo pa so poskrbeli Mango Tree, La Pinata, Mango-op, Grajska terasa, Waffle to go in že omenjena pivovarna Barut brewing and blending.
Načrt je, da bodo v priljubljenem kamniškem parku Kul petki vsak petek do konca julija in v avgustu, z izjemo 21. avgusta. Pod zvezdami naj bi se po načrtih organizatorjev družili med šesto popoldne in enajsto uro zvečer, in kot kaže, tako tudi bo - seveda pa vseeno prilagojeno prisotnosti covida-19.
Organizator kulinarične prireditve Kul petek Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je pridobil pozitivno mnenje NIJZ glede izvedbe dogodka in po koncu petkovega večera z veseljem ugotovil, da so se tudi obiskovalci Kul petka obnašali odgovorno. Ljudje so se držali navodil, priporočil, upoštevali pravila in tudi usmerjanje prijaznih redarjev. Prireditev so obiskovalci spremljali s stolov, ki so bili ustrezno ločeni med seboj; upoštevana je bila varnostna razdalja, na voljo je bilo dovolj razkužil za razkuževanje rok, sanitarije so bile ločene ... Dostop do parka so uredili tako, da je bil na eni strani vhod, na drugi pa izhod. Prisotnih pa je bilo toliko obiskovalcev, kot so organizatorji predvideli glede na kapaciteto parka.
Ilustrirani Družinski zemljevid Kamnika
Kamnik - Kamnik je bogatejši za nov zemljevid - ilustrirani Družinski zemljevid Kamnika in okolice, ki sta ga ob podpori Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in Občine Kamnik zasnovala ilustrator Ivan Mitrevski in lokalna turistična vodnica Irena Grmek. »Omenjeni zemljevid je namenjen vsem, ki najraje raziskujejo sami. Predstavi bistvene zanimivosti območja, ki sva jih pospremila s humornimi vložki, ki zemljevidu dajejo poseben čar in simpatičnost. Gre za zemljevid, ki se odklanja od klasičnih zemljevidov, njegovo bistvo pa je ilustracija, pospremljena s krajšimi besedili. Želela sva zasnovati zemljevid, ki bo informativen in poučen, vendar hkrati tudi praktičen, všečen in simpatičen, in kompromisa med številnimi podatki, ki bi si zaslužili omembo, vendar ob tem gosta ne obremeniti, ni bilo preprosto najti,« pravita avtorja, prepričana, da jima je uspelo ustvariti izdelek, ki bo obiskovalce občine informiral in hkrati zabaval. Brezplačen zemljevid, ki je izšel v slovenščini in angleščini, je na voljo v Turistično-informacijskem centru Kamnik in drugih lokacijah po mestu in okolici. J. P.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
3	7		2	5	8		9	
		4	7		3	8		
		8				7		
1		7		2		3		5
			9		6			
4		2				9		7
		9				4		
		3	6		7	1		
	8		4	1			3	
TEZ) I SUDOKU
1	3		7					
7		8		9				
		9	2			4		
						7		2
		5	6		4	8		
4		2						
		7				2		
				5	6	7		8
					8		5	9
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
BELA IN ČAROBNI GOZD (12. del)
I Bela
P@ volkuljaBela
Rešitev
Rešitev
Vse to in še več. Predvsem pa jim moramo nagnati strah v kosti. Če jih bomo prestrašili, jo bodo pocvirnali in gozd bo rešen.
Učili bi me trikov, lišpali bi me in me razkazovali na tekmovanjih. Iz veličastnega kralja gozda bi
^^^^^ Hvala lepa. Jaz grem raje nabirat borovnice.
Se nadaljuje.
22
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Prireditve, zahvale
Prireditve v juliju in avgustu
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka.
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v juliju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com.
Dogodka.
m*
KAMNIK
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 18. julija, ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri
Hvalnica soncu, Mantra Gajatri, je univerzalna molitev iz najstarejših svetih spisov človeštva - Ved. Vodita Barbra in Mark v Spodnjem angleškem parku. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Delavnica bo izvedena ob vsakem vremenu.
Nedelja, 19. julija, ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku
Vodi Društvo Joga v vsakdanjem življenju pod brezami na otroškem igrišču. Plača se vstopnina v park. Rekreacija je brezplačna. Prinesite svojo podlogo za vadbo.
Sreda, 22. julija, ob 18.30, Arboretum Volčji Potok Vadba za celostno zdravje
Vadbo vodi Andraž Purger v organizaciji Društva za kakovost življenja Leteča želva. Za vadbo potrebujete lahka in udobna oblačila, vodo in pripravljenost za spoznavanje sebe. Vadba poteka na prostem v bližini otroškega igrišča. Plača se vstopnina v park. Vadba je brezplačna.
Sobota, 25. julija, ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Delavnica bo izvedena ob vsakem vremenu.
Nedelja, 26. julija, ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku
Vodi Društvo Joga v vsakdanjem življenju pod brezami na otroškem igrišču. Plača se vstopnina v park. Rekreacija je brezplačna. Prinesite svojo podlogo za vadbo.
Sreda, 29. julija, ob 18.30, Arboretum Volčji Potok Vadba za celostno zdravje
Vadba poteka na prostem v bližini otroškega igrišča. Plača se vstopnina v park. Vadba je brezplačna.
Četrtek, petek in sobota med 30. julijem in 22. avgustom, ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu
Avgust bo mesec Filmskih večerov v Arboretumu. Kar 12 večerov boste na prostem in pod zvezdnim nebom lahko sproščeno uživali v dobri filmski družbi. Na ogled bodo filmske projekcije v izvedbi Mestnega kina Domžale v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok. Tudi letos bo Slovenski filmski center omogočil ogled digitalne različice slovenske filmske klasike. Filmski večeri v Arboretumu se odvijajo ob vhodu v park Arboretuma Volčji Potok. Vstop v park s filmsko vstopnico je mogoč od 20. ure dalje. Sezonska vstopnica za ogled filma ne velja. Ob slabem vremenu bodo projekcije v dvorani Mestnega kina Domžale. Cena vstopnice je 5 evrov, projekcija slovenske klasike je brezplačna.
Sobota, 1. avgusta, ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri
Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Delavnica bo izvedena ob vsakem vremenu.
Nedelja, 2. avgusta, ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku
Plača se vstopnina v park. Rekreacija je brezplačna. Prinesite svojo podlogo za vadbo.
ATELJE NAROBE SVET
Od 28. julija do 30. julija, ob 10. uri, Lončarski atelje Narobe svet Počitniška glinarija
Gnetli, oblikovali tudi na vretenu in slikali bomo na glino. Na vsaki delavnici boste od začetka do konca naredili sami svoj izdelek. Primerno za vse od 6. leta starosti naprej. Dodatne informacije: 041 540 342 (Mojca) ali v Ateljeju na Šutni 42. Glede na povpraševanje bodo razpisani še dodatni termini.
TERME SNOVIK
Sobota, 18. julija, ob 10. uri, Terme Snovik Kneippovo bosonogo doživetje
Program doživetja vključuje: spoznavanje s Kneippovo filozofijo naravno refleksno masažo, preizkus Kneippovih hidroterapij, okusno Kneippovo presenečenje, vodeno sprostitev, test vseh petih čutil. Prijava je mogoča na elektronski naslov info@terme-snovik.si. Cena doživetja je 25 evrov. Število je omejeno na največ 15 oseb. V primeru dežja doživetje odpade.
PAPIRNICA FORUM
Sobota, 8. avgusta, ob 10. uri Ustvarjalna delavnica Iz domačega vrta
Delavnico bo vodila Helena Sterle in je namenjena otrokom od 3. leta starosti dalje. Otroci bodo izdelovali slike iz suhega cvetja.
Drugačne zgodbe
Irena Bizjak
Kamnik - Projekt Drugačne zgodbe, ki ga uporabniki in zaposleni VDC Sožitje Kamnik obiskujemo v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, se je 15. junija zaključil na najlepši možni način. Povabljeni smo bili v frančiškanski samostan, kjer nas je sprejel pater Ciril, ki se je nedolgo tega vrnil iz Avstralije. Pripovedoval nam je o zgodovini cerkve sv. Jakoba, ki smo si jo v družbi Sabine, Vike in Brede, direktorice kamniške knjižnice, tudi ogledali. Vika nas je popeljala v svet arhitekta Plečnika in molilnice pred kapelo Božjega groba, Sabina pa
nas je zabavala s poučno zgodbo o tristotih zajcih, v kateri zmagajo preprostost, dobrota in poštenost nad zavistjo in zvijačnostjo. Priznanja za sodelovanje v projektu so prizadevni fantje in dekleta prejeli v paviljonu na samostanskem vrtu. Ob priznanjih so prejeli knjižno kazalo v obliki Veronike z Malega gradu, s čim drugim kot s »korona masko«. Tudi posladkali smo se s pecivom, ki so ga pripravili v samostanu, in si v slovo pomahali z obljubo knjižničark in patra Cirila, da nas pridejo obiskat v naš VDC na Lokah, in seveda z obljubo ponovnih srečanj v jeseni.
Sprostite in nahranite svoje telo v Wellness centru Term Snovik
Različne vrste masaž & Kneipp programi za popolno sprostitev telesa Nega telesa (manikura, pedikura, gel lakiranje, depilacija)
Rezervacije termina 08 08 123 I 01 83 44 100 I wellness@terme-snovik.si I www.terme-snovik.si Terme Snovik termesnovik
Glasba z okusom
Alenka Brun
Vrhpolje - Glasba z okusom ne pomeni nič drugega kot glasbeno-kulinarični dogodek - koncert z izbrano večerjo oziroma tokrat glavno jedjo, pri kateri so na krožniku razveseljevali domači, slovenski okusi, v glasbenem repertoarju pa slovenska popevka.
Klubski večer, ki ga sicer organizira Dom kulture Kamnik, je tokrat gostila Gostilna in penzion Repnik. Na glasbenem odru Glasbe z okusom se je predstavil Kamničan Matic Smolnikar, akademski glasbenik in skladatelj; kitarist, ki ustvarja, snema in izvaja tako kla-
sično kot popularno glasbo ter ob tem sodeluje z najvidnejšimi glasbenimi ustvarjalci v slovenskem prostoru. Nastopa tudi v gledaliških predstavah in deluje kot mentor v kamniškem okolišu, kjer je zaposlen kot profesor kitare na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Z njim pa sta se občinstvu predstavila še izvrstna Teja Poljanšek, mlada kamniška pevka, študentka džezovske glasbe na rotterdamskem Codartsu, in uveljavljeni slovenski violinist, vsestranski mojster svojega instrumenta in skladb, Klemen Bračko, ki ga poznamo tudi iz zasedb, kot je Terrafolk.
Matic Smolnikar, Teja Poljanšek, Klemen Bračko
Večer je tematsko povezovala tudi hrana: na krožniku so potrebušini med drugim delali družbo pečen krompirček, čebula in korenček. Gostitelj Primož Repnik pa se je s plati kulinarike odločil za modernejšo predstavitev znanih,
domačih okusov. / Foto: Alenka Brun
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
V 83. letu nas je zapustila naša draga mama
Angela Omovšek
Rakova mama
Od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in slovo na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku Pavlu Piberniku in pevcem kvarteta Grm za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
23
Zahvale
www.gorenjskiglas.s'^
www.pogrebnik.si
Izžrebani nagrajenci nagradne križanke DOŽIVITE EKO RESORT, objavljene v Kamničan-ki 19. junija 2020, z geslom BODI DEL NARAVE V EKO RESORTU so: 1. nagrado, bon v vrednosti 15 EUR, prejme Ana Bojanc iz Radomelj, 2. nagrado, bon v vrednosti 10 EUR, prejme Marijan Žefran iz Motnika in 3. nagrado, bon v vrednosti 5 EUR, prejme Iva Humar iz Stahovice. Nagrajencem iskreno čestitamo.
ZAHVALA
Razum nam pravi, da je odrešitev, srce pa ne razume in boli.
V 84. letu se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama in prababica
Ani Cajhen
roj. Rozman iz Kamnika
Ob nenadni izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih življenja. Zahvala tudi g. župniku Luki Demšarju za opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 87. letu starosti nas je zapustil mož, oče, brat, ata
Ivan Sušnik
z Žage
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala tudi osebju Centra starejših DEOS v Gornjem Gradu, g. župniku Pavlu, pevcem, trobentaču in podjetju KPK za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste našega dragega Ivana pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ni te na dvorišču, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Tvoje sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Zato ne bomo te pozabili, za vedno te v srcu bomo ohranili.
V 87. letu se je poslovil skrbni mož, oče, ded
Jože Bavdek
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, osebju ZD Kamnik in patronažni sestri Romani, podjetju Ocean, d. o. o., ter pevcem, trobentaču in pogrebnemu zavodu KPK Kamnik. Posebna zahvala Andreji, Manji in Marti Plahuta ter Manji Kepec za pomoč našemu atu v težkih trenutkih. Hvala sestram Albini, Nežki, Zinki in Greti, nečakom ter vsem, ki ste ga imeli srčno radi.
Žalujoči: žena Tončka, sin Roman z družino in vnuki
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK	
ZAHVALA
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)
V 76. letu starosti nas je zapustil brat in stric
Jernej Jereb
iz Šmarce pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -Le daleč, daleč je ...
V 85. letu starosti se je poslovil naš skrbni mož, oče, tast, dedek in pradedek
Rafael Žebaljec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in maše. Posebna zahvala ORL Kliniki Ljubljana, dr. Jerman, sestri Mateji, petronažni službi, NMP Kamnik ter Ireni, Ani in Jerneji za pomoč.
Hvala gospodu Ediju Strouhalu in gospodu Danijelu Kaštrunu, Pogrebniku, d. o. o., pevcem, gasilcem, govorcem in trobentaču za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
O Ú-k
ZAHVALA
Ne sina ne hčere po meni ne bo, le vaški zvonovi naj mi pojo.
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat, svak in stric
Anton Drolc
iz Kamnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Ljubljanske ceste 3a za izrečena sožalja in podarjene sveče. Hvala njegovi zdravnici dr. Plavčevi in sestri Emi za zdravniško oskrbo. Hvala tudi g. župniku Luku Demšarju, pevcem skupine Grm in pogrebnikom za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi Julij 2020
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^
ZAHVALA
V 93. letu se je tiho poslovila naša draga žena, mati, babica in prababica
Olga Slatinšek
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju.
Vsi njeni
ZAHVALA
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V 87. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož in oče
Andrej Kregar
iz Kregarjevega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darovane maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Majdi Ambrož Mihelčič, sestri Sonji, patronažni službi in NMP Kamnik, ge. Majdi iz Pulmodate, lovcem LD Stahovica, praporščakom, skupini Viharnik, pevcem Grma, župniku Antonu Prijatelju in Simonu Urhu za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste ga v težki in dolgi bolezni obiskovali.
Žalujoči vsi njegovi Junij 2020
ZAHVALA
Praznina v našem domu je nastala, a, draga mama, ti za vedno z nami boš ostala.
Tiho in mirno, kakor je živela, nas je v 92. letu zapustila naša draga mama
Ana Klemenc
roj. Veršnik, 23. 7. 1928-27 .6. 2020, iz Stolnika 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, sodelavcem Osnovne šole Stranje za izrečena pisna in ustna sožalja in podporo v najtežjih trenutkih. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala Tomažu Plahutniku in Ani za poklon ganljivo zaigranih in zapetih pesmi naši mami ter pevskemu zboru Župnije Stranje za občuteno zapete pesmi. Hvala Simonu Urhu za vso pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred. Neizmerna hvala vsem, ki ste naši mami v času njenega življenja kakorkoli pomagali, ji namenili lepo besedo, jo spoštovali in jo imeli radi. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Vsi njeni Junij 2020
24
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Kamničan
Pri stotih letih še vedno samostojna
V ponedeljek, 13. julija, je sto let dopolnila Kamničanka Valerija Klemene, ki je članica Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik že vse od leta 1948. S svojo energijo je lahko zgled marsikomu.
Jasna Paladin
Kamnik - Valerija Klemene ali Valči, kot jo kličejo domači, svoja leta spretno skriva. Hoja ji sieer že povzroča nekaj težav, a narava jo je obdarila z videzom, ki bi ji ga -kot je pri ženskah v navadi -zavidala marsikatera mlajša. Zato na praznovanju, ki so ji ga na rojstni dan skupaj pripravili člani Društva upokojencev Kamnik in krajevnega odbora ZB NOB Kamnik, ni manjkalo šal o tem, katera gospa od vseh zbranih sploh ima sto let. Življenje ji sieer ni prizanašalo. Rojena je bila na Raki pri Krškem na veliki kmetiji in v veliki družini - rojenih je bilo kar enajst otrok. Spominja se, da dela na kmetiji ni manjkalo, da so vse perilo
prali na roke in splakovali v potoku, oddaljenem štiristo metrov, in to tudi pozimi. In da je že kot majhna deklica iz tega potoka tudi po trikrat na dan v hišo nosilo lesen škaf s pitno vodo - in to kar na glavi, kar je zahtevalo veliko spretnosti. Šele malo pred drugo svetovno vojno je oče pred hišo skopal vodnjak, tako da so imeli vodo v neposredni bližini. Leta 1941 so jih okupatorji izselili v Nemčijo na prisilno delo, domov pa so se vrnili prav na njen 25. rojstni dan. Na prisilnem delu je spoznala tudi svojega bodočega moža Draga, očeta svojih otrok Mira in Tatjane. Valerija Klemene ima danes štiri vnuke in štiri pravnuke. Kasneje sta se z možem razšla in pri 68 letih si je ku-
pila svoje prvo stanovanje, v katerem živi še danes. Pri tej starosti je bila tudi prvič na Triglavu, šele pri osemdesetih pa prvič v bolnišnici. »Joj, koliko daril, pa saj nimam tako velikega stanovanja,« je bila presenečena, a hkrati vesela ob čestitkah župana Mateja Slaparja (»A vi ste ta, še nikoli vas nisem videla!«), predsednika Društva upokojeneev Kamnik Vinka Polaka in predsednika krajevnega odbora ZB NOB Kamnik Emila Gr-zinčiča. Slednji ji je predal tudi veselo novieo, da bo kot ena izmed članie z najdaljšim stažem (kar 73 let je že minilo od včlanitve) prejela visoko priznanje Zveze združenj boreev za vrednote NOB Slovenije. V stanovanju še vedno živi sama,
Plažne brisače Svilanit Že za
Velja za brisačo Onix Stars, 80 x 160 cm. 100 % bombaž.
Redna cena: 29,98
1499
Ponudba velja do 30. 7. 2020 oz. do odprodaje zalog.
Cene so v evrih.
www.vitapur.si
Trgovina Svilanit OUTLET
Kovinarska cesta 4, Kamnik
Trgovir
Qlandia K;
Trgovina Vitapur Kamnik
Kamnik
kuha sama, tudi pere in pospravlja, še vedno kaj speče, rada bere in gleda televizijo, če pa potrebuje pomoč, ko je treba v trgovino, na banko ali k frizerju, jo vsak dan obiščeta sin Miro in njegova žena Valerija, ki živita le nekaj kilometrov stran. »Noge in križ me bolijo, a v
Stoletnica Valerija Klemene še danes živi samostojno in
kakovostno življenje. / Foto: Jasna Paladin
resniei že dolgo nisem bila bolna,« pove skromna sivolasa gospa, na vprašanje, kakšen je reeept za visoko starost, pa pove: »Gotovo
pomagata trdo delo in pogled skozi rožnata očala.« Sin in snaha sta jo na rojstni dan odpeljala na izlet in kosilo na Jezersko.
Slavljenka v družbi sina in njegove žene, župana Mateja Slaparja, Vinka Polaka in Emila
Grzinčiča / Foto: Jasna Paladin
Vratolomen skok čez pastirsko bajto
Člani akrobatske skupine Dunking Devils so se lotili novega podviga. S pomočjo posebne gugalniee so preskočili Preskarjev muzej na Veliki planini.
Jasna Paladin
Velika planina - Fantje iz svetovno znane akrobatske skupine Dunking Devils so v svoji desetletni karieri nanizali več kot dva tisoč nastopov v 49 državah sveta. Že dvakrat so osvojili naslov svetovnih prvakov v akrobatskem zabijanju, pohvalijo pa se lahko tudi s kar dvema Guinnessovima rekordoma - za najdaljše zabijanje s trampolina in najvišji salto z zabijanjem.
Že drugič so si za svoj podvig izbrali Veliko planino; pred dvema letoma so izvedli ekstremni skok z nihalke, te dni pa še vratolomni skok čez pastirsko bajto. To jim je uspelo s pomočjo prav posebne gugalniee, s katero so se zanihali, nato pa "preleteli" Preskarjevo bajto in varno pristali na blazinah.
Za svoj nedavni izziv so si fantje iz skupine Dunking Devils izbrali Preskarjevo bajto na Veliki planini.