Posamezna številka Slev. 186. vinarjev. v ir it v torek, 28. avjjnsia mil L210 XLV. == Velja po pošti: = za colo leto naprej ,. K 30-— za tn mosec „ .. „ 2-50 za Kemčljo celoletno . „ 34'— za o3taloinoremstvŠ. „ 40'— V Ljubljani na dom: Za oolo leto naprej .. E 28'— za en meseo „ ..K 2-30 V upravi prejemati mesečno „ 2-— = Sobotna izdaja: = Za oe o leto.....K 7-— za Nemčijo oeloleino. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Uredništvo je v Fa^tr/Jovl ulici štev. 6/III Rokopisi se ne vračajo; roiranklrana pismi1 se se = sprejemajo. — Urednik sen teleione Stev, 7i Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka In 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . ,, 25 „ pri večjih naročilih primeren popr.st po donovoru. ~ Poslano: ....... Enostolpna petitvrsta po 60 v Ishaja vsik dan Izvz«)mši nedelje In pr°zpike, ob • url pop. Redna leina n^ilT.i i roza! red. Upravništvo je v Kopitarjevi t-lltil št. 6. — Račun poštne hranilTvoe avstriis ;o št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravni&^a teleiona št. 188. Iz parlamenta. Dunaj, 27. avgusta. Življenje v parlamentu se i? zopet oživilo. Danes zborujeta vojno gospodarski in prehranjevalni odsek. Jutri začne zborovati zdravstveni odsek. Od jugoslovanskih poslancev so tu: Dr. Krek, Jarc, Go-s t i n č a r, dr. J a n k o v i č, dr. Ravni-h a r, dr. L a g i n j a. Ob zadnjem obisku na Dunaju sta pustila jugoslovanskemu klubu svojo posetko bosanska muslimanska zastopnika A r -uavtovič in Besagič. Dr. Krek in dr. Korošec jima vrneta obisk v Sarajevu prihodnji teden. Kaj je z novo vlado. Splošno je bilo pričakovanje, da bo ^ada imenovana že v soboto ali nedeljo. To se pa ni zgodilo. Nekateri listi so poročali, da je padel v vodo načrt, pridružiti kabinetu zastopnike posameznih narodov. Tu pa čujem, da je mogoče, da bosta imenovana celo dva Čeha: Fort in Trnka. Tudi glede jugoslovanskega zastopnika je bila stvar baje dognana. Vendar pa to Jugoslovanskega kluba ne tangira, ker je stvar vlade, da uravna svoje ravnanje napram nam. Da pa se imenovanje vlade zavlačuje, je znamenje, da gotovi znani krogi zopet intrigirajo. Nemški nationalver-band zboruje venomer. Nas to ne vznemirja, ker smo prepričani, da se naše stvari v interesu monarhije morajo za nas ugodno rešiti. Vojno gospodarski odsek, zboruje danes in razpravlja o premogovnem vprašanju, ki postaja vedno bolj pereče. Iz razprav in uradnih podatkov posnemamo, da je 1, 1913 produkcija premoga znašala 44 milijonov ton. Poleg tega je znašal uvoz 12 milijonov ton (iz Nemčije 11 in iz Anglije 1 milijon ton). Izvozilo pa se je v tem času 9 milijonov ton (na Nemško in Ogrsko). Danes pa ni angleškega uvoza in nemški je padel več ko za polovico. Domača produkcija je za 1. 1914 znašala 39 milijonov ton, 1. 1915 38 milijonov, 1916 44 milijonov. Kako bo letos, ni še ugotovljeno. Če ne bo štrajkov in če bodo dani drugi pogoji, bi utegnila znašati letošnja produkcija 39 mijonov ton, kar pa ni povsem verjetno. Delavstva je bilo 1. 1913 131.300, ltos ga je 119.186, med temi 8000 vojnih ujetnikov. Na cesarjevo povelje so potegnili iz fronte 20.600 rudarjev. Glavni vzrok vedno manjše produkcije je slaba prehrana, delavstva. V tem smislu se glase tudi ods^kovi predlogi, ki poživljajo vlado, naj z vsemi silami dela za zvišanje produkcije. V tem cziru se nanaša 2, točka odse-kovega predloga na to, naj prehranjevalni urad v najebilnejši meri preskrbi delavstvo z živežem. Za premog, ki ga izvažamo na i Ogrsko, naj Ogrska da v zameno zadostno množino živeža. Predlog odobrava od vlade nameravano kont.ingentacijo premoga, zahteva pa, naj se razdelitev vrši nujno, da bodo ljudje s premogom preskrbljeni še pred zimo. Razdelitev naj se vrši pravično in naj se uvažujejo pred vsem nepremož-ni sloji. Vlada naj že sedaj skrbi, da po zimi ne bo zmanjkalo vagonov za prevoz premoga. Vlada se dalje pozivlje, naj pritisne na nemško vlado, da se bo premog, ki se ima po dogovoru uvažati iz Nemčije v Avstrijo, tudi res uvažal. Le pod temi pogoji naj se izvaža potem naš premog na Bavarsko, Saško in Prusko. Poslanec G a 11 je priglasil manjšinski predlog, naj se prepove kurjava v gledališčih, kinematografih, varietejih in drugih zabaviščih. Javna kopališča naj obratujejo s toplo vodo le 3 dni v tednu. V vsaki hiši je dovoljen poleg v kuhinji kuriti 1 e v 3 sobah. Dr. Krek je v razpravi povdarjal, da je slabe produkcije vlada veliko kriva, ker se je svoj čas klanjala denarnemu žaklju. Edino sredstvo, da prisilimo Nemčijo, naj vrši glede premoga svojo dolžnost napram nam je ta, da ji rečemo: Ločimo se! Gotovo jč, da se v naši zbornici ne bo našla večina proti predlogu, ki bi zahteval to ločitev. Odsek svoje razprave nadaljuje. IfaiifaiisMi nami Slovenski Štajerci polka št. 47, Dalma-tinci in drugi naši junaki so v nedeljo na gori sv. Gabrijela (647 metrov vasoki vrh) v ljuti borbi branili slovensko zemljo. Vejo, zakaj da jo tako junaško branijo. Posebno Hrvati in Slovenci vemo, kako bi postopati Italijani z nami. Saj je zapisal celo načelnik italijanskega mornariškega štaba admiral Thaondi Revel, da so Hrvatje in seveda tudi Slovenci ž njimi barbari, katerim se Adrija ne more prepustati. Mi in barbari? Kje pa je več analfabetov, v Italiji ali med Jugoslovani? Mi »barbari« čisto nič ne želimo latinske kulture po kobaridskem zgledu, kjer so Italijani takoj nastavili v šolo italijanskega učitelja, ki vtepa slovenskim otrokom lc italijanščino. Italijanom gre za naše gozde, gre jim, da osvoje pre-mogokope na slovenski zemlji: osvojiti si hočejo zemljo, ki ni latinska, marveč jugoslovanska: slovenska in hrvatska. Na slovenski zemlji, kjer nimajo po Wilsonovih načelih in po načelih ruske revolucije ničesar iskati, bijejo najljutejše bitke. Kljub najbesnejšim napadom na Banjski visoki planoti so naši včeraj odbili vse napade latinskih kulturonoscev; tudi njih napadi na goro sv, Gabrijela niso uspeli. Kar tiče zadnjih operacij, je položaj zdaj tak: Ko je padel vrh, je bilo jasno, da | je hotel Cadorna s svojim levim krilom napredovati na Banjjški planoti in razbiti na-; še južne postojanke. Naše vojno vodstvo I je zato popravilo bojno črto podobno, kakor to Nemci večkrat store. Vrh sv. Gabrijela naši trdno drže, a varnost Trsta ne zavisi od posameznih višin, ker se za njimi dvigajo drugi, višji vrhovi, ki jih ni mogoče kar tebi nič, meni nič vzeti, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 27. avgusta. Uradno: Enajsta bitka pri Soči traja dalje. Sovražnik je zopet napadal naše črte na banjški visoki planoti in severno od Gorice. Naj!jutej'Š2 se je bil posebno boj vzhodno od Avč, kjer so Štajerci pešpolka št. 47, Dataatinci 37, strel, polka in druge čete z uspacom naetopile proti scvr^žni-I ku. Vrli branilci so se proti vson nsiadom ' držali. Na Krasu le praske med stražami. Z zemlje so bila sestreljena tri ita-: lijanska letala, ' AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO, Dunaj, 27. avgusta zvečer. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Italijani so napadali na B?.njski planoti dalje; besnost njih naskokov-se ni nič zmanjšala. Sovražnika so odbili. Uspeli tudi niso sovražni naskoki proti gori sv, Gabrijela. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 26,- avgusta. Soška bitka se je pričela kazati v svoji velikanski obsežnosti. Operacije, ki so se razvijale v severnovzhodni smeri od Gorice od 19. t. m. dalje, se lahko kratko opišejo sledeče: Hrabre čete druge armade so v sovražnem ognju zgradile ponoči 14 mostov in so prekoračile ponoči 19. avgusta Sočo. Napadle so nato Banjsko visoko planoto in odločno prodirale proti bojni črti Jelenik—Vrh. Obrnile so se nato proti trem sovražnim zveznim črtam Semerja, Kobilka in Madonija. V zvezi z opisanimi so napadle istočasno druge sile in te črte od spredaj in jih prebile, dasi se je sovražnik trdovratno branil. Posledice te drzne operacije: padcc Sv. Gore. Čete druge armade prodirajo zdaj proti vzhodnemu robu Banjske visoke planote in pode sovražnika, ki se z močnimi oddelki strojnih pušk in z lahkimi topovi zelo živahno brani. Na Krasu je včeraj bitka trenutno počivala. Z malimi prodiranji smo popravljali in utrjevali postojanke, ki smo iih bili osvojili. V zbirališča so privedli do zdaj ujetnikov 600 častnikov in 23.000 mož. Topov smo zaplenili 75, med njimi sta dva 30,5 cm možnarja in veliko topov srednjega kalibra. Zaplenili smo dalje veliko konj, eno nepoškodovano letalo, veliko metalcev bomb in strojnih pušk, vsakovrstno blago, več tovornih avtomobilov, ki so prevažali strelivo. Velikanske težave, s katerimi je zvezana preskrba naših čet v pokrajini brez est, smo deloma premagali, ker smo se polastili velikih zalog živil, ki jih je popustil sovražnik, ker se je moral umakniti. Hrabri branilci sv. Gabrijela cdbili 15 naskokov. Dunai, 27. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Sovražnik jc včeraj goro sv. Gabrijela zepet ljuto napadal. Junaški branilci so odbili 15 napadov, deloma v boju z ročnimi granatami. Ujeli smo 250 mož brigad Avellino in Messina. Danes obstreljujejo goro s težkim ognjem topov in metalcev min. Pehota do opoldne ni napadla. Vzhodno od Avč smo odbili 8 napadov, ki so jih izvedli po močni pripravi s topovi. Na Krasu le boji straž in motilni ogenj. Podrobnosti iz bitk«; na Krasu. Vojni poročevalci so z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana z 25. t. m. poročali: Po velikem boju pehote, ki se je bil od četrtka popoldne v pozno noč; posebno ljuto so se borili ob morju, jc b;lo v petek mirnejši, tudi danes streljajo le s težkimi topovi. V četrtek popoldne so zopet streljali s težkimi topovi z angleških monitorjev od izliva Soče. Ob 3. uri 45 minut popoldne so pričeli obstreljevati celo Grmado. Med tem, ko je napadla pehota, so s težkimi topovi obstreljevali zadaj ležeči prostor. Popoldne so pripluli štirje letalci nad Trst, a jih je zopet pregnal naš besen ogenj s šrapneli. Zvečer so napadli naši letalci izliv Soče z bombami. Ponoči na petek so obstreljevali Italijani progo pri Sv. Ivanu s plinastimi granatami. Najskrajnejši napor Italijanov. Ujetniki druge in tretje italijanske armade pripovedujejo, da so Italijani napeli vil. soški bitki clo skrajnosti vse svoje sile. Sporazum je Italijane tako podpiral, kakor jih še nikdar ni prej. Čete so osredoto-čevali več tednov. Nameravali so napasti ' začetkom mesca ob luninem sčipu, a so počakali. da so došli težki francoski in ameriški topovi. Na Krasa so strelni! Italijani s 7900 topovi, to število so pa med bitko še pomnožili. Italijanski vojaki v strelskih jarkih so znali za ogromne priprave in so bili primeroma prav dobre volje. Italijansko poveljstvo je sestavilo najprednejše naskakovalne čete /. mladimi možmi; posebno letniki 1898, ki so napadali s kriki »Eviva!« a so bili za naš zapiralni ogenj zelo občutljivi. Naši ujetniki pripadajo večinoma letniku 1898. Izborno so opremljeni in dobro prehranjeni. Priznavajo, da so porabili prvo priliko za predajo. Velikanski transporti ranjencev so zelo nplivali na armado. Grožnje Italijanov. Vojni poročevalci so poročali 27. t, m.: Včeraj ujeti Italijani tretje armade po- Dom in Svel 9.7-8. Izšla je zopet nova številka Dom in Sveta, zrcalo in kažipot naše mlade, vedno iskajoče umetnosti, solnčni trak komaj zasluten tistih naših globoko čutečih in krvavečih src, biser, »v katerega je školjka, ki v morskem se dnu razbolela je, vtisnila svojo vso bol«,da govorim z Župančičevimi besedami. »Dom in Svet« ventil prekipevajočih čustev in refleksij naših ljudi, ki hočejo s silo gorskega vrelca na dan. Merilo naše notranje sile, izliv sedanje težke dobe, stremljenje po popolnosti, smotre-nosti in zaokroženosti. Navidezna nasprotja med nasprotji, a vendar harmonija celote barv, ki jih je vrgel umetnik-iinpresijo-nist na platno. »In vendar, če človek pre-motri tega večno snujočega, tako obseženega, v daljno bodočnost mislečega duha, razume, da je v ie/ široki, slovanski duši dovolj prostora, da tudi nasprotja spravljivo med seboj žive; omejenost je najlažje dosledna.« (Dr. Izidor Cankar o dr. Kreku.) Naša slovenska umetniost je kakor kristalna jutranja rosa, in zelo se človek boji vetra in vročega, žgočega poldanske ga solnca. Je kakor otroški nasmeh, kakor vonj nageljev in rož, kakor spev naših planin. Naša umetnost je kakor globok, sa-njav pogled mehkih dekliških oči, ki so te poljubile pod cvetočimi kostanji in duhte-čimi lipami v pomladnem večeru. Tako se bojiš, da ti ne pohodi tega pogleda po taktu umerjen udar okovanih čevljev mimo prihajajočih vojaških korakov. Je kakor ihtenje šumenja naših sanjajočih brez, a je kakor bojni vihar, ki podira hraste orjake. Je povsod nekaj iskajajočega, v daljno daljo strmečega, hoteč solnčnega obzorja, a vendar zdravega, krepkega, kar je našlo duška v »Dom in Svetu.«--- V tej številki nadaljuje naš mojster F. S. Finžgar povest vojne. (Škoda, da nam daje zadnje čase samo utrinke svoje bogate duše, ko bi vendar tako želeli, da bi nam dal velikih »Svobodnih solne.«) Izbral si je drugi list, na katerega piše bridkosti in trpljenja sedanje dobe: Kroniko gospoda Urbana izza časa francoskih vojsk. Povest vojne jc tudi Dornikova skica »Brez oči, ki se je bolj posrečila kot druga »Dan solnca in pa Ivan Cankerjevo nadaljevanje čudovitih lepih »Podob iz sanj. (Maj, Sraka in lastovice, Peter Klepec.) Le čitaj Cankarjevega Klepca in poglej, ali niso dotak-njene strune našega trpljenja. Franc Ksaver Meško je načel, re-ligijozne motive. Poglobil se je s svojim nežnim slogom v polje legend in gotovo imajo največji čudežno mistični čar ravno legende, ki se spletajo krog sv, Frančiška Asiškega. Brezdvomno ena najlepših stvari sedanje številke je Ivan Pregljeva gro-teska-enodejanka »Berači«. Ali niso ti značaji, ki gredo tu mimo nas, fotografija ogrodja značajev našega slovenskega ljudstva! Lepa in originalna po vsebin' in obliki ie tudi dr. Pregljeva »Rapsodova zahvalna molitev«. Dr. Pregelj jo zaključuje: »Zahvalim Te, Oče, da mi nisi postlal na cvetje in da si vzgojiti me znal, in da sem pošten in Tolminec ostal.« Poleg te rapsodije je zastopan v tej številki z izvirnimi verzi še Jože Lovren-čič (Mistcrij). Sploh jc opažati v našem slovstvu zadnjega rasa, da nam manjka boljših liričnih proizvodov v vezani obliki. Tudi tu je vojna vršila svoje uničevalno delo. Dr. Knific nadaljuje svoj potopis iz ruskega Turkcstana. Homerjev orevajalec Fr. Omerza nas seznanja z valovanjem rimskega življenja in z rimsko satiro. Naše glasbenike, pa tudi neglasbcnilce, bo razveselila res temta študija dr. Kimovče-va o slovenski r? odni pesmi. In dr. Brez-nikova razprava Literarna tradicija v evangelijih in listih« je pravi biser jezikoslovca, slovstvenega zgodovinarja. Dantejev poznaval cc dr, Jože Debe-vec nas pa dalje vglablja v neizčrpen mi-sterii Dantejeve poezije v izbranem, skrbnem slovenskem prevodu. Izmed, drobiža zaslužijo še posebej pozornost Skrbinškova izvajanja, ki se dotaknejo križevega pota slovenskega gledališča. Zunanjo opremo je preskrbel arhitekt Ivan Vurnik. Njegova soproga, že »Dom in svetova« znanka, Helena Vurnik nas pa seznanja s štirimi reprodukcijami dobro uspelih slik s svojo umetnostjo (Na samotnih potih, Hiša v Bakru, V tihoti svetišča, Parižanka). »Dom in svetove« prijatelje pa mora razveseliti cb?' tvo, da sc Drva »Dom in Svetova« ka te dni ponatisknje,« ročajo: Vodstvo mora brezpogojno prebiti avstrijsko črto na Krasu, naj stane, kar hoče. Drugi oddelek bitke,ki se bo pričel te dni, bo še strašnejši, kakor je bil prvi. Topništvo so zopet ojačili; vsa poveljstva nameravajo letalci napasti. Če Trst ne pade 26. avgusta, da bodo z Opčinami vred z morja razstrelili, a Trstu se še niso niti za korak približali; Selo so plačali z več polki, ki štejo zdaj komaj sedmino svojega stanja. Letalci poizkušajo z letaki naše vojake zapeljati k izdajalstvu. Metali so okli-cc v šestih jezikih, s katerimi pozivajo avstrijske vojake, naj se udajo. Ponujajo jim beli kruh in da je dovolj dela za nje v Italiji, če hočejo delati. Opustitev loka pri Plaveh. Od soške fronte javljajo vojni poročevalci: Korak, za katerega se ie avstrijsko vojno vodstvo odločilo, naj se ne podcenjuje. Prostovoljno se je popustil lok ob Soči zahodno proti Plavem. Ta lok je vedno slabil moč soške postojanke in ogrožal krili. Kos za kosom se je odrušil: vrh nad Plavmi, Kuk in Vodice; sledil ie Vrh. Vojno vodstvo je na to sklenilo, naj se bojna črta vzravna. Med Selom in goro sv. Gabrijela se je skrajšala bojna črta od 26 na 20 km. Nove postojanke sc raztezajo povprečno v višini 700 metrov. Za njo so v gozdih ugodne postojanke za baterije in rezerve; pobočje Lokovca se dviga nad 1000 metrov visoko. Nova črta se združi pri Sv. Luciji in pri Selu s tolminskim mostiščem; v južni smeri se dviga proti Kalu, ki ga doseže pri Hojah in Zavrhu, vzhodno od vasi Kal gre mimo kapele Koprivšče; zahodno od vasi Podlešče se vzpne na Banjško planoto. Tam gre nova bojna črta čez višino 801 na Bate; vzhodno od Kuka gre v vznožju Svete Gore čez Britof in se združi na gori Sv. Gabrijela z dosedanjo goriško črto. Naše postojanke pri Gorici varuje zdaj Sv. Gabrijel, ki nadkriljuje Sa-botih za 37 metrov. Sv. Gora je 36 m višja kakor gora Sv. Gabrijela. Taktično je zdaj naš položaj izboljšan, medtem ko Lah na glavnem bojišču Grmadi ni ničesar dosegel. Francosko - angleško - ameriška artilje-rija v kraški bitki »Fremdenblattov« poročevalec Geyer javlja z nekega poveljstva na Kr^su dne 24. avgusta: Francoski in angleški strokovnjaki so ob svojih obiskih na italijanski fronti prišli do prepričanja, da je mogoče v položaju kraških armad doseči učinkovite uspehe le tedaj, ako se na tem bojišču zastavijo ogromne množine težkih in najtežjih artiljerijskih kalibrov. Po deseti soški bitki so se tedaj takoj lotili dela, da opremijo Ždobo in gradeške lagune, kjer So že od začetka vojne ležale plavajoče baterije z novimi topovi. Od tu je najlažje obstreljevati Grmado, razentega morejo plavajoče baterije hitro menjati svoje mesto in lagunska zmeda pri Gradežu nudi dobra kritja. Zato so nadomestili tu množino novih topov, med temi zelo daleč noseče ladijske topove, ki imajo v prvi vrsti nalogo obdelovati Grmado ter obstreljevati Prosek in Opčino, kakor tudi etapne kraje v ozadju. Dalje so tu angleški dolgi topovi, ki so bili v bitki ob Somme prvikrat v rabi, in iz tržiške okolice streljajo ameriški železniški topovi z ameriško mu-nicijo. Pjinske granate, ki so istotako v prvi vrsti namenjene Grmadi, so francoskega in lastnega izdelka. Napolnjene so s tekočino, ki proizvaja dušik; posebno vrsto tvorijo granate, ki so napolnjene z žveplom in povzročajo najstrašnejše smrtne krče; njih učinek se pokaže večkrat šele čez več ur. Vročina na Krasu pospešuje tudi hitro razširjanje plina, ki ga Italijani v velikih množinah spuščajo proti našim baterijam. Brez uspeha, ker so naše čete z varstvenimi sredstvi proti plinom zadostno preskrbljene. „ Nova bojna metoda obstoji v tem, da mečejo italijanska letalska brodovja na naše čete in tudi za fronto pločevinaste steklenice, napolnjene s tekočinami, ki proizvajajo kisik. V boju proti našim letalcem uporabljajo večinoma zažigalne šrap-nele. Francoske baterije, ki strežejo topovom, ki sta jih dobavila Creuzot in Schnei-der, se z italijanskimi tovariši izvrstno razumejo. Angleži pa pri nižjih častnikih niso priljubljeni, italijanski vojak v strelskem jarku jih pa naravnost sovraži. Italijanska poročila pravijo, da so dosedanji boji šele uvodni štadij 11. soške bitke, ki da bo zelo dolgotrajna. Nastop italijanskih vojnih ladij. — Novi način italijanskih letalnih napadov. »Fremdenblattov« poročevalec je poročal 23, t. m.: Pehota je v 11. soški bitki napadla z dvakrat večjo močjo, kakor v deseti soški bitki. Italijanske bojne ladje niso še nikdar posegle tako naravnost v boj, kakor zdaj. Dva italijanska monitorja sta se bitke udeleževala; čuvali so ju: 8 oklopnih motorskih čolnov in 8 torpe-dovk. Italijanskih letal je nastopilo v prvem teanu nove bitke 300. Angleži in Francozi so delali z Italijani skupno. Vsak dan so priplule letalske skupine: večinoma 30 letal, nad naše postojanke in poveljstva. Letalci italijanske pehote so posegli večkrat v boj; Francozi se izpuste na 300 metrov nad baterije in jih izkušajo zadeti s strojnimi puškami. Italijanske Ca-pronije gonijo zdaj trije motorji, iz njih mečejo večinoma bombe; s Farmanovimi letali izključno poizvedujejo, s Candronovi-mi letali so tudi poizvedovali, a zadnje dni mečejo iz njih tudi bombe. Zelo hrabro so nastopali naši letalci proti sovražni premoči. Ni bilo skoraj dne, da ne bi bili napadli sovražnih topovskih središč ob izlivu Soče in so obstreljevali njegove rau-nicijske transporte z bombami. Cadornove priprave. ^Italia« potrjuje, da je delal Cadorna silne priprave, da bi mogel začeti /. generalno ofenzivo na 100 km do!;*i fronti. Akcija dosedaj še ni dosegla svojega odločilnega razvoja, ker Cadorna svojih strate-gičnih načrtov še ni odkril. Pot v Trst še vedno zaprta. »Nieuwe Rotterdamschc Courr.nt« piše: Pot v Trst je Italijanom šfe vedno zaprta. V takih okolnostih je le teoretičnega pomena, če se prepira Pašič z Lahi za kose Dalmacije, ker tako ne bosta ne Srbija in ne Italija dobili Dalmacije. Francozi o bitki pri Soči. Iz Rima se javlja »Echo de Pariš«: Soška bitka se bije v velikanskem obsegu. Združuje vse načine vojske: vojsko v gorah, na ravnini, čez propade in čez reko, vojsko v skalah in na morju. Ta bitka z ozirom na silovito sovražno obrambo in glede na število vojakov spada med največje evropske bitke. Razgovor z vitezom Marije Terezije reda Baniieldom. Budimpešta, 27. avgusta. »Pesti Naplo« poroča o razgovoru svojega sotrud-nikaz linijskim ladiinim poročnikom Ban-fieldom, ki je izjavil, da je podvzel do zdaj nad 3300 poletov. Nastop v ozemlju Tržiča do Benetk; brani tudi Trst. Banfield je potrdil, da je angleškega pokoljenja; njegov oče je bil angleški državljan. Junak zraka je navdušeno hvalil svoje tovariše, posebno mlajše, ki so izborni. Poročevalca so zelo ginile sledeče Banfieldove besede: Kdaj se bo že končalo? Dovolj je že. Škoda je toliko človeških življenj. Kar se zdaj godi, je le še prava uničba, le morija in nobena vojska več. Italijanski admiral o Trstu in o Tridentu in proti Hrvatom. London, 26. avgusta. (K, u.) Reuter: Američan Whitnay Warren je poslal listu »Westminster Gazette« pismo, ki mu ga je bil pisal načelnik štaba italijanske mornarice admiral Thaon di Revel. Admiral je med drugim pisal: Vojskujemo se, da dosežemo svojo enoto. Trident in Trst sta duri naše hiše. Obeh se je polastil sovražnik, ki nam brani, da bi jih zaprli. Ako ne bomo zdaj osvobodili naše dežele, jo ne bomo nikdar mogli. Borili se bomo, dokler bodo še živeli Italijani, ki se bodo mogli boriti. Kar sta Trst in Trident na suhem, to je za nas Adrija na morju. Italija nima pristanišč, ki bi bila dovolj velika za moderne bojne ladje in dovolj globoka; pač pa gospodari Avstrija Adriji od Pusja in Kotora do Krfa. Ne vodimo osvojevalne vojske (!) Borimo se, da preženemo usi-ljence iz svoje hiše, ki so se v njej vgnez-dili, ko smo bili še otroci. Stremljenje Italije soglaša v vseh ozirih z vojnimi smotri Združenih držav, ki v gotovi meri lahko razsodijo med dvema civilizacijama: ali naj se potisne nazaj latinska kultura s tem, da se prepusti Adrija barbarom, ali se pa potisne nazaj germansko-hrvatska kultura, ki je prodrla daleč čez meje, ki so ji stavljene. Brez Dalmacije Italija ne bo nikdar v Adriji varna. Boji z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. avgusta. Uradno: Pri Soveji so vzele nemške čete z bojne črte nadvojvode Jožefa sovražno postojanko, ki so jo držale proti besnim napadom. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. Dunaj, 27. avgusta zvečer. (K. u,) Vojni tiskovni stan: Z uspehom smo v severnovzhodni smeri od Črnovic izboljšali postojanke. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Rusi so zapustili severnozahodno od Jakobova nekaj postojank na iužnem bregu Dvine, ki smo jih zasedli. Pri Barano-vičih in jugozahodno od Lučka se je pričelo po uspešnih lastnih sunkih poizvedo-valcev streljati. Ogenj naših »opoy je zadušil pri Husiatinu naoadalni poizkus Rusov. Vojna skupina geaeralaega polkov, nadvojvode Jožefa. Nemške čete so iztrgale z napadom Rumunom več višinskih postojank severnozahodno od Soveje. Z velikimi izgubami za sovražnika so se zrušili besni protisunki sovražnika. Pri vojni skupini maršala pl. Macken-sena in na macedonskem pozorišču nobenih bojev. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČFLO. Berlin, 27. avgusta, zvečer. Veliki glavni stan: Na vzhodu smo se polastili z napadom važnih postojank vzhodno od Črnovic. Dozdaj nad 1000 ujetnikov in 6 topov zaplenjenih. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Poraz Rumunov pri Soveji. Berlin, 27. avgusta. (K. u.) Wolff: Na ierenco, ali hoče imeti zaupanje do vlade, ki želi blagor domovine, ali pa hoče pokazati svetu zopet sliko razsula. Opozarja, da je Rusija z ogorčenjem zavrnila predlog separatnega miru, kakor tudi nov, podoben, sramoten poizkus, ki je bil naperjen proti našim zaveznikom. Zaveznikom povemo, to je edini odgovor, katerega od njih pričakujemo. (Pri teh besedah živahno in burno aklamirajo zborovalci navzoče zastopnike zaveznikov!) Kerenski zagotavlja Rumunom gostoljubnost Rusije, če bodo prisiljeni, mimogrede zapustiti svojo domovino. Glede narodnega vprašanja izjavljaj da bo vlada držala vse obljube. Glede finskega vprašanja potrjuje, da bo vlad as silo preprečila zopetno otvori-i tev razpuščenega deželnega zbora. Priča-f kuje, da bo dežela ukrepe vlade pritrdila« Vlada bo branila armado pred prekucij-* skinii vplivi, posebno pred boljševiko in bo nastopila odločno prčti vsakemu poizkusu teh ljudi, ki hočejo podkopavati dis-> vzhodu smo odbili zahodno od Sučave, j ciplino. Vsi osebni in strankini oziri mo- pri Burni in pri Arbori sovražne sunke. Ob Suziti smo vzeli z naskokom ru-munske postojanke na višini 441, severno od Soveje. Držali smo jih proti več proti-nadom, Krvave izgube Rumunov so bile težke; izgubili so tudi nad 100 ujetnikov, štiri strojne puške in veliko orožja. Z velikimi izgubami za sovražnika se je zrušil napad Rumunov proti višini 895, severno-vzhodno od Soveje. Carja nameravajo prepeljati na Angleško. Angleška vlada je ruski vladi predlagala naj prepelje carja in njegovo rodbino s križarko na Angleško. Velika kneza Pavel in Ciril m-r-ala zapustiti evropsko Rusijo. Geni. Velika kneza Cirila in Pavla so izgnali v Ural. Državno Konferenca v Moskvi. Moskva, 25. avgusta. (Kor. urad.) K otvoritvi državne konference so prispeli danes popoldne ob 10. uri pod vodstvom Kerenskega notranji minister, finančni minister, poljedelski minister in minister za prehrano semkaj. Ljudstvo je popolnoma miroljubno, nemirov ni nobenih. Ob treh popoldne je otvoril Kerenski konferenco z nagovorom. Povdarjal je, da je sklicala vlada državljane velike svobodne domovine v Moskvo, da jim pove odkrito in jasno resnico, ne pa k političnim debatam in strankinim sporom. Vlada je storila to, da bi se noben državljan ne mogel opravičevati, da ni poznal pravega položaja države. Vsak poskus vsakogar, ki bi hotel napasti narodno revolucionarno oblast, ki jc vtelešena v provizorični vladi, bomo brez usmiljenja z ognjem in mečem zavrnili. Oni, ki smatrajo, da je prišel ugoden trenutek, ko se bodo vrgli z bajonetom na , 7 . . ... . - , revolucionarno oblast, se bodo motili. Na- ! "P°r na Finskem in na izjave Vmnicenka, ša avtoriteta sloni na neomajanem žaupa- I da so v ukrajinskem osrednjem odborg rajo stopiti v r?fidje, ako hočemo rkore-| mnjeno brezvladjc odstraniti. Izvajanja Kerenskega so bila sprejeta z viharnim odobravanjem. Notranji minister Aksentijel je po-t vdarjal, da hoče kot notranji minister ure-< diti na podlagi zakonov vse notranje dr-i žavno življenje na deželi. Minister za trgovino in industrijo Pro-* kopovič je izvajal: Z vstopom v tretje voj-> no leto smo uporabili 30 do 40 odstotkov; vseh gospodarskih vrednot, ki jih proizva-i ja dežela in ki nas preživljajo. Rusija je bila z i ičetkom oine odrezana od sve t tovnega trga in je bila le nase navezana. Zato veliko pomanjkanje živil. Tudi induj strijska produktivnost je nazadovala. Finančni minister Nekrasov je ugoto* vil, da so se z revolucijo državni izdatki Rusije izdatno pomnožili. Vsak mesec vojne v letu 1914. smo spravili v promet krog 219 milijonov, v letu 1915. 223 milijonov in v letu 1916. 290 milijonov bankovcev. Vi prvih dveh mesecih leta 1917. je znašala mesečna izdaja bankovcev 423 milijonov in od marca dalje povprečno 832 milijonov! mesečno. Vzrok financijelnih težkoč je tudi v tem, da smo izdatno zvišali delavcem plačo v državnih obratih in da smo imeli manj davčnih in drugih dohodkov. Nato je pozdravil zborovalce župan Moskve Rudnev. Povdarjal je, da ljudstvo starega glavnega mesta ni solidarno z anarhistično manjšino, ki hoče s štrajki zmanjšati konferenci pomena. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v ponedeljek. Moskovska konferenca zadnja nada Rusije. Moskva, 27. avgusta. (K. ur.) »Novoje Vremja« pozdravlja moskovsko konferenco kot zadnjo nado na rešitev države. List podaje obupno sliko o položaju. Opozarja na resne dogodke na fronti pri Rigi, na naju ljudstva in na milijonih vojakov, ki nas branijo pred nemškim vpadom. Provizorična vlada je prepričana, da bo vsak izmed vas, ki je prišel semkaj, vse pozabil, samo dolžnosti domovine in revolucije ne. Vlada misli, da sme povedati resnico ne samo svojim prijateljem, ampak tudi svojim sovražnikom. Ničesar ne bomo prikrivali, svobodno bomo govorili do vas. Državljani! Vsak ve, vsak izmed vas ve, da je sedaj država v smrtni nevarnosti in zato je treha proti neizprosnemu, mpč-nemu, dobro organiziranemu sovražniku velikih žrtev samozatajevanja, ljubezni do domovine in pozabljenja notranjih sporov. Zal, da ne iščejo posamezne narodnosti Rusije lepše bodočnosti v tesni zvezi z domovino, ampak v separatističnih stremljenjih. Dalje pa, kar je najhujše, velika nesreča na bojišču, kjer so ruske čete pozabile svojo dolžnost do domovine, brez boja pobegnile pred sovražnikom in tako kovale za vse ljudstvo nove verige samo-držtva. Radi tega smo tako globoko padli, ker se nismo mogli oprostiti nesrečne nadvlade starega režima, katerega smo sicer sovražili, toda mu bili pokorni, ker smo se ga bali. In še sedaj, ko se opira oblast na svobodo in ne na bajonete, naslanjamo našo oblast na to podedovano nezaupanje Tako se obračajo oni, ki so preje pred sa-modrško vlado trepetali, sedaj smelo z oboroženo silo proti sedanji oblasti. Toda vedo naj, da ima naša potrpežljivost svoje meje in ti, ki jo bodo izrabili, bodo naleteli na moč, ki jim bo zopet poklicala v spomin čase carizma. Neizprosni bomo, ker vemo, da more biti samo vrhovna oblast blagor domovine. Zato hočemo vsak poizkus, ki bi hotel narodno nesrečo Rusije izrabiti, z vso silo preprečiti. In naj bodo stavljeni name kakršnokoli ultimati, vedeli si jih bomo podvreči najvišji oblasti in meni, njenemu načelniku. Kerenski je razpravljal nato o ruski armadi, ki je stala za časa starega režima na šibkih nogah in je bila skoraj brez gl^-ve. Naglašal je žrtve samozatajevanja, katere doprinašajo častniki, ki se borijo do skrajnosti proti anarhiji in dčsorganiza,ciji " armadi. Govornik vDrašuje državno kon- štirje Nemcem prijazni člani, z eno bese^ do: država nudi najstrašnejšo sliko razpada. j No ii Beda v Solunu. Bern, 27. avgusta. (Kor. ur.) »Petit Pa-risien« poroča iz Soluna, da je beda ondi nepopisna. 15.000 oseb ie še vedno brez strehe 65.000 je zašilo nastanjenih pri sovernikih. Proti razširjanju kužnih bolezni so ukrenili najstrožje odredbe, Burno zasedanje v grški zbornici. Atene, 26. avgusta. Agencc Havas javlja: V razpravi o odgovoru na prestolni govor je izjavil Bussions, poslanec iz Ko-zanija, bivši član turškega državnega zbora, da ne pripoznava izpremembe na prestolu. Venicelisti so se za to tako razburili, da so ga vrgli raz govorniški oder. Veni-zelos je sam miril in obžaloval, ker so ga napadli. Na Bussionov govor je rekel, da ni bilo drugače kakor s silo revolucije mogoče kralju vsiliti voljo naroda. Grška vpoklicuje rezerviste. Amsterdam, 27. avgusta. (K. ur.) »Al-gemeen Handelsblad« poroča po »Daily Chronicle« iz Aten, da so na Grškem vpoklicali 12 letnikov rezervistov. Francosko nradno poročilo. 21. avgusta. Ponoči je poizkusil sovražnik dve močni poizvedovanji, eno v smeri Staravine, drugo severno od Bitolja. Bii je odbit. Naša artiljerija je izvedla v loku Črne uničujoč ogenj. Na obeh straneh so krepko delovali letalci. Zavezniški letalci so uspešno bombardirali sovražne četne tabore in ograde v okolici Caparov (15 km severozapadno Bitolja). Ob tej priliki so naši letalci spravili na tla tri sovražna letala. Haroiaite Jisveica." Razno poročila. Iz državnega zbora. Prehranjevalni odsek je začel svojo sejo danes popoldne. Vrši se debata o prehrani, ki bo trajala več dni. Nameni nove ogrske vlade. Ministrski predsednik dr. Wekerle je izjavil nasproti sotrudniku »Az Enta«, da se bo nova vlada predstavila parlamentu najbrže 10. septembra. Novo indennitetno predlogo bo vložila vlada še-le oktobra, po njenem poteku pa reden proračun. Nova pogodba proti posebnem miru. Geni, 27. avgusta. »Journal des De-bats« poroča: Na zadnjem posvetu sporazuma v Londonu so sklenili novo pogodbo proti posebnem miru. Japonska nastopi na evropskem bojišču. Pariz. Japonska se bo udeležila aktivno vojske v Evropi, Angleška liberalna stranka in mirovni pokret. Iz Haaga poročajo: »Westminster Ga-zette«, glasilo angleške liberalne stranke, naglaša važnost, ki jo ima za mir nriprav-ljenost Nemčija, da se postavijo odnošaji med narodi na mednarodne dogovore. Britanska svetovna sila ima obilico zemlje. Ako gre torej samo za ozemlje, potem se da s pametnim »dam in vzamem«, kakor se je že pred vojno prevdarjalo, red zopet upcstaviti. (Nemška centrumova korres-pondenca se je postavila v splošnem komunikeju na podobno stališče]. Toda mednarodnega prava ni in če se bodo države po vojni dalje oborož« vale, če bo Nemčija svojo staro vlogo nadaljevala in vsako ugodno točko, ki jo ima kie na svetu, iz-preminjala v utrjeno cpirališče in grožnjo, potem dobi vprašanje glede ozemlja seveda drug značaj. Potem bi mogla Nemčija vsako luko, ki jo zasede v Afriki, urediti kot opirališčc za croclovje in podmorske čolne ter iti za teni, da uniči angleško posest. Ravno s tega stališča treba presojati tudi vsa evropska in azijska vprašanja. Vedeti moramo tedaj, ali bomo imeli v bodočnosti prijaznega in postavno medna? rodno pravo spoštujočega soseda ali pa soseda, ki priznava edino-le posest in moč. V prvem slučaju ni nobenega problema ki bi se ob obojestranski dobri volji ne dal šiti. Dnevne novice« + Cesarjev dar. Za pogorelce v Koroški Beli je daroval cesar iz svojih zasebnih sredstev 10.000 K. -f Tudi obletnica. Včeraj je minulo eno leto, odkar se je pridružila Rumunija našim sovražnikom. Sledila je zgledu Italije in se hotela razširiti na račun Avstrije, A z vojsko Rumunija ni imela sreče, Rumuni so nameravali napraviti izprehod v Budimpešto, a mi smo jim vzeli Bukarešt in Rumuni se že pripravljajo, da zapuste zadnje dele svoje države, ki je pod zaščito Avstrije napredovala in se povspela do velikega blagostanja. — Za jugoslovansko deklaracijo in mir. Dekanijska konferenca v Kranju, na kateri je bilo zastopanih 37 duhovnikov, se je izrekla soglasno za mir in za jugoslovansko izjavo z dne 30. maja 1917, to je za združenje jugoslovanskih pokrajin v eno državnopravno celoto pod habsburškim žezlom, — Praznovanje cesarjevega rojstnega dne na bojišču. Ob priliki proslavja cesarjevega rojstnega dne ha nekem bojišču petega tržaško - slovenskega pehotnega bataljona se je nabrala vsota 800 K, katero so odposlali nadomestnemu bataljonu v Radgono v prid ubogim vdovam in sirotam istega polka. Za pogorelce na Koroški Beli je daroval deželni predsednik povodom svojega obiska 200 K. + Odlikovani so bili pred Asiagom: Desetnik Lovrenc Marinič s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda; desetnik Jernej Drofenik z bronasto hrabrostno svetinjo in železnim zaslužnim križcem; topni-čar Franc Borbiš z bronasto hrabrostno svetinjo — vsi pri težkem topništvu. — K odpravi vojaških sodišč. Vsled sklepa poslanske zbornice z dne 6. julija 1917 so ces. naredbe o vojaškem sodstvu svojo začasno postavno moč izgubile. S tem vprašanjem so se pred kratkim bavila najvišja sodišča. Najvišje zborno in kasacij-sko sodišče se je pridružilo mnenju najvišjega domobranskega sodišča, da velja za kazenskosodne preiskave proti civilnim osebam, ki spadajo temeljem cesarskih na-redb z dne 25. julija in 4. novembra 1914. pred vojaška sodišča, pa še niso končno-veljavno rešene z razsodbo vojaškega sodišča, sedaj zopet pristojnost civilnokazen-skega sodišča ter je nedopustno, da bi vojaško sodišče nadaljevalo postopanje in izdalo razsodbo. S to odločbo se pa ne sega v rešitev vprašanj o pristojnosti v .slučajih, v katerih je razsodba vojaškega sodišča že izšla, pa še ni pravokrepna. — Iz Tržiča. C. in kr. štacijsko poveljstvo je izreklo pohvalo tržnim prebivalcem, ki so posetili v proslavo Najvišjega rojstnega dne prirejeni koncert in ljudsko veselico. Čisti dobiček obeh prireditev znaša 3000 K, ki se je oddal avstro-ogr-skemu zakladu vdov in sirot. — Umrli vojaki. V vojni bolnišnici št. 1 na Dunaju so predminoli teden umrli — vsi lepo prevideni — naslednji slovenski vojaki: Ivan Vovk s Slapa, Fr. Slama iz Ljutomera, Anton Ločnikar z Viča, Al. Golob od Maribora, Jernej Mertelj z Dov-jega pri Kranju. — Roparski napad. Neznan vojak je napadel v gozdičku na stezi Rupa—Kranj llletnega dečka. Uropal mu je zavitek jabolk, srebrno uro, slamnik in latinske šolske knjige. Dečku je tiščal usta, da ni mogel vpiti, ga trikrat sunil v trebuh in potem zbežal v smeri proti čirčam. Ropar je izvršil svoje delo ob 9. uri dopoldne. — Smrt za domovino. Dne 20. avgusta ob 9, uri zvečer je padel na Monte Majo v severni Italiji poročnik Franc Kvas. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po dveh letih Jakob Repnik iz Zaloga številka 32 p. d. Prinčev; zdrav je in dela na kmetih. V Rusiji sta ujeta še dva njegova brata, eden je v italijanskem ujetništvu, eden je pa padel. — Od sovražnikov ujet je bil 27. julija poročnik Turk. — Poročil se je dunajski poročevalec »Narodnih Listov« cesarski svetnik Jožef P e n i ž e k. Izveščevanje o bolnih in ranjenih vojakih. Uradno se poroča: C. in kr. vojno ministrstvo je nedavno celokuDno izvešče-valno službo o ranjenih, obolelih itd. vojaških osebah nanovo uredilo. Vsa poročila, ki prihajajo iz sanitetnih zavodov na bojišču se takoj dajejo na razpolago izve-ščevalnemu uradu avstrijskega Rdečega križa (Auskunftsbureau der osterr. Gesell-schaft vom Roten Kreuze, Wien VI. Drei-hufeisengasse 4, Kriegsschule), kateremu je s tem dana možnost, da občinstvu čim najhitrejše in najzanesljivejše oostreže z naznanili. Pismena vprašanja naj se torej pošiljajo na navedeni urad; natančno naj se označi ime, šarža, polk in rojstno leto vojakovo. Obvestila se dajejo popolnoma brezplačno. Primorske novice. Na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani se prične šolsko leto 1917/18 kakor na drugih srednješolskih zavodih ljubljanskih, t. j. običajno sredi meseca septembra. Natančnejši rok se svoječasno objavi na tem mestu. Gojenci in gojenke, ki so v minolem letu pose-čali 1. ali II. ali III. letnik, ali pa žele vstopiti v L letnik imenovanega zavoda, se opozarjajo, da si pravočasno priskrbe potno izkaznico. Iz goriške posredovalnice za begunce. Ker je posredovalnica denar namenjen za novorojenčke, že razdelila, zato poživlja posredovalnica vse one prosilke, ki so se do sedaj zglasile, a podpore še niso prejele, da počakajo toliko časa, dokler se nam ne nakaže nova svota, kar bo tukajšnji urad svoječasno objavil v listih. V nedeljo zvečer, 19. VIII. vsled sovražnih granat, ki so padle v Trst, je umrla tudi Angela Brtoncelj, rojena dne 14. maja 1900 v Jesenicah in bivajoča v Skednju (Ferriere) št. 1234, služkinja. Dne 21. t. m. je imela pogreb z drugimi vred in je bila pokopana v Škednju. — Škrbinski župnik Mihael Kragelj, do sedaj begunec v Selcih, se je preselil v Medija-Izlake pri Zagorju, kamor naj mu pišejo v morebitnih zadevah škrbinski fa-rani. Premoženje so zaplenili Henriku Liebmann-Levi, roj. 1865. v Trstu, uradniku, sedaj odsotnemu in Ivanu Tomsich, roj. 1. 1890. kemiku, sedaj odsotnemu, ker sta osumljena zločina proti vojni moči države; dalje Frančišku Bruschina, roj. leta 1896. v Ronkih, dijaku, enol. prostovoljcu 97. pp. in trem drugim vojakom, ker so osumljeni ubega k sovražniku. V morje je skočil 20letni dijak Manlio Pogliaco v Trstu, ki je bil zaradi nevraste-nije superarbitriran. Njegovo mrtvo truplo so čez tri dni potegnili iz tržaškega Kanala, Sušak brez vode. Zaradi pomanjkanja vode so morali na Sušaku porabo vode skrajno omejiti. Vodovod je odprt samo dvakrat na dan (ob 7. zjutraj in opoldne) po 15 do 20 minut. ljubljanske novice. lj Smrt zaslužnega šolnika. Včeraj popoldne je umrl na Sv. Petra cesti št. 14 v Ljubljani v visoki starosti 88 let gospod Fran Gerkman, vadniški učitelj v pokoju, zaslužen šolnik in blag značaj. Pogreb jutri popoldne ob 4. uri. — Za višjega finančnega svetnika je imenovan finančni svetnik dr. Rudolf Rožnik. lj Padel je v enajsti soški bitki nadporočnik v rez. Rajko Haring. Ij Izkaznic za živila ne dobi nihče, če ni vpisan v hišno polo. lj Hišni gospodarji, ki še niso prišli po hišno polo, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici, ker sicer njih stranke in tudi sami ne dobe izkaznic za živila, ako se ni za hišo vložila izpolnjena hišna pola. lj Prečno se vpiše v hišno polo, naj vsakdo razglas natančno prebere, ker je za napačne vpise določena stroga kazen. lj Paradižniki. Mestna aprovizacija ljubljanska prodaja od danes dalje na trgu paradižnike. lj Meso na rd^čs izkaznice A in na rumene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo razdeljevala v sredo, dne 29. avgusta, popoldne, meso strankam, ki imajo rdeče izkaznice s črko A in rumene izkaznice s črko A. Na vrsto pridejo vse od po! 2 do pol 3. Rodbins ke izkaznice je treba orine-sti s seboj. lj Meso na rumene izkaznico D. V sredo, dne 29. avgusta, popoldne, prpjme-jo meso stranke, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B. Na vrsto pridejo od pol 3. do 3. ure št. 1—200, od 3. do pol 4. ure št. 200—400, od pol 4. do 4. ure št. 400—609, od 4. do pol 5. ure štev. 600—300, od po! 5. do 5. ure št. 800—1000, cd 5. do pol 6. ure št. 1000—1200, od ool 6. do 6. ure št. 1200—1400, od 6. do pol 7. ure št. 1400 do konca. Rodbinske izkaznice je treba prinesti s seboj. lj Samouir.o-, Na tukajšnjem glavnem kolodvoru se je vrgel pod vlak neki narednik. Vlak ga je do smrti povozil. Iz pisma, ki so ga našli pri samomorilcu in je bil naslovljen na njegovo ženo, izhaja, da ga je gnala v smrt neozdravljiva bolezen. Izgubila so jc v soboto dopoldne zlata zapestna damska ura z dvema briljantoma na poti iz Prešernove ulice do Kreditne banke odnosno do trgovine Persche, Pred Škofijo. Najditelj je naprošen, da jo odda proti dobri nagradi v upravništvu našega lista. Rekvizicija sena b slamo m češkem. »Večer« poroča: Proti vsem protestom in korakom kmetiških krogov in dejstvu slabe senene letine jc ravnokar prišla na-redba, da se ima na Češkem rekvirirati 16.000 vagonov sena in S000 vagonov slame. Ogromne množine bo v bližnjih dneh prepeljane preko meje na Nemško. Piča, ki naj bi služila doma, da bi imeli kaj mleka in masti, bo rekvirirana in poslana čez mejo, ne glede na veliko nevarnost, ki preti prehrani češkega prebivalstva. List vprašuje, zakaj se ne rekvirira seno na Ogrskem, kjer je bila baje jako dobra letina. Nove podplate je izumil neki sarajevski čevljarski mojster. Nove podplate bo mogel vsak brez truda pričvrstili na čevlje; izulje; čevljar pa bo mogel v eni uri pritrditi nove podplate na 50 parov čevljev. Izumitelj je prosil za patent. — Kam gredo naši zvonovi? »Reichs-post« je naznanila, da jih dobiva madjarski žid Maj^fed Weifi v Budimpešti; kaj z njimi dela, tega ne pove. G, Weil3 jih prodaja tovarnam za modro galico, kot je razvidno iz interpelacije v hrvatskem saboru. Iz naših zvonov se proizvaja modra ga-lica za ohranitev vinogradov madjarskih magnatov. Tu je treba naši vladi hitro in korenito napraviti red! — Delavci in delavke! Vodstvo c. kr. tovarne za municijo v Wollersdorfu pri Dunajskem Novem mestu poživlja delavce in delavke v starost: 15 do 60 let, da lahko stopijo tam v delo. S seboj morajo prinesti delavske knjižice in zdravniško spričevalo o delazmožnosti. Plača znaša najmanj 5 K na dan, stanovanje v barakah in hrano. Transportne stroške do tovarne plača vodstvo samo. Transport odide iz Ljubljane, kadar sc nabere zadostno število delavcev. Podrobnejši podatki se zvedo v ekspeditu mestnega magistrata ljubljanskega. 2400 raznašalk jc zaposlenih pri Ber-liner Tagblatlu«. Češke mlekarne zapro. Češki listi pišejo, da bo prihodnja rekvizicija živine v prvi vrsti zadela mlečne krave. Mlekarne nameravajo zato ustaviti delo. Ako vlada ne ustavi rekviriranja mlečnih krav in nc poskrbi za to, da se živinorejcem nakaže krma, bodo ostala mesta popolnoma brez mleka, tako piše »Večer«. — Čuden premog. Iz praške »fronte« so prinesli praški listi: V sredo je čakala žena v »fronti« na moko. Dva dečka, stara 11 do 13 let, sta pripovedovala: Včeraj sva bila na kolodvoru, da bi bila nabrala kaj premoga, zakaj mati nc morejo premoga kupiti. Zlezla sva na vagon s premogom, da bi ga nekaj v vrečo nabrala. Ali premog jc bil samo na vrhu, spodaj je bil — krompir! Nametala sva v vrečo še nekaj krompirja, in imeli smo spet enkrat dobro južino! — Če jc res, kar sta ta dva dečka pripovedovala, pišejo »Li-dove Noviny, potem ni težko uganiti, za kam je bil tisti »premog« namenjen. Kava in riž iz Srema. Vojni časi in pomanjkanje so nagnali ljudi na poskuse, na katere ni pred tremi leti nobeden niti pomislil. Kako čudno se sliši, da je Srem tudi pripraven za saditev kave in riža. Te dni je namreč prinesel nekdo iz okolice Vukovarja nekaj zrnate kave, ki je bila tamkaj vzgojena po vzoru že izvršenih poskusov na Ogrskem. Zrno kave je dobro razvito in lepo, čeprav je malo bolj drobno od kave, ki sc nahaja v prometu pod imenom »Santos«, V jugovzhodnem Sremu, ki je izsušen in sposoben za poljedelstvo, so poskusili s saditvijo riža. Ti poskusi so se zelo dobro obnesli, zato je upanje, da se bo pričelo z gojitvijo riža okoli Vrhova, Jakova ,Boljevcev, kjer se more zemlja namakati. — To domačo kavo že prodajajo v Zagrebu. Tako se je posrečilo predsedniku zadruge malih trgovcev, trgovcu Filipančiču naročiti pri nekem veleposestniku večjo količino te domače kave,, Kava je pražena in vrlo tečna ter bo prišla zelo prav širšim slojem občinstva vsled pomanjkanja cikorije. Dalmatinske cene. V Dalmaciji stane kilogram sladkorja 11 do 12 K, bele moke 20 do 24 K, koruzne moke 12 K, pšenice 12 do 20 K, koruza 8 do 9 K, grah 15 do 20 K. testenin 15 do 20 K, kave 70 K, masti 22 do 24 K itd. li no zohoflu. n NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. avgusta. Veliki glavni stan; Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Topovski boj se je proti večeru znatno ojačil na Handrski obali, med YDernom m Lysom, Streljali so tudi ponoči. Danes zjutraj so prodirale angleške čete večkrat proti naši črti, a smo jih povsod popolnoma odbili. Od L a Bnsse prekopa do Lensa so uvedli angleške sunke topovi, ki so močno streljali; napadati so Angleži pričeli se-veraozahodno od Lensa nekoliko prej, predno se je stemnilo. Napadi so se izjalovi L z velikimi izgubami za sovražnika. Boji na predpolju naših postojank zahodno od Le Chntelet so se nadaljevali podnevi z menjašočim se uspehom. Pri se-lih Malakoii in Cologne je priboril sovražnik krajne uspehe. Z velikimi izgubami so se sovražniku izjalovili njegovi poizkusi da bi razširil, kar je pridobil. Bojna črta nemškega cesarje v i č a. Od časa do časa živahnejši topovski boji na Chemin des Dames in v zahodni Champagni. Francoski delni napadi iužno od Aili lesa niso v našem obrambnem ognju napredovali do naših ovir. Pri Verdunu ie bilo zahodno od Moze sološno mirno; na vzhodnem bregu so se tu v noč ljuio borili, Francozi so nas po "bobaeČKKi ognju pri Beaumontu, v gozdih Fosses in Chaumes začetkoma iztisnili iz Beaumonta in iz delov gozda. S protisun-kem smo vas in gozdove zopet vzeli in ujeli nekaj sto mož. Zvečer so Francozi zopet napadli; razvili so se boji za Beau-mont, ki še traiaio. Med dolino Moze in cesto Beaumont-' Vacherauville so se izjalovili vsi napadi Francozov. • • ■ Ritmojster baron pl, Ricbthofen je sestrelil svojega 59. sovražnika. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 27. avgusta, zvečer. Veliki glavni stan: Na Flanderskem se je izjalovil zjutraj močan napad Angležev, Vzhodno od Yperna popoldne besen topovski boj severno od mesta. Pred Verdunom je ostal v jutranjih bojih Beaumont nam. Prvi generalni kvartirni mojster: > p 1. Ludendorff. Boji na flanderskem in francoskem bojišču. Berlin, 27. avgusta. (K. u.) Wolff poroča: Na Flanderskem so poizkušali Angleži 26. avgusta ob pol 7. zjutraj vzhodno od Yperna s tremi stotni-jami napasti, trije oklopni avtomobili so jih spremljevali. Ko en tank ni bil več sposoben za boj, so Angleži opustili sunek. Nemški obrambni ogenj je povzročil v gnezdih angleških baterij okoli Boesinghc veliko razstrelb. Ostanek angleškega gnezda pri St. Quentinu smo zvečer izči-stili. Odbili smo vse napade močnih angleških oddelkov. Na bojni črti pri Arrasu smo odbili krvavo v boju moža z možem zvečer 25. avgusta med naselbino St. Au-gusle in Lensom novi napad Kanadčanov. Nemški uničevalni ogenj jc zadušil nadalj-na dva napadalna poizkusa. V bojih severno od St. Quentina se je posrečilo 26. avgusta zgodaj zjutraj Angležem, da so vdrli v nemško prednjo postojanko z napadom, ki so ga izvajali v širini divizije proti našim postojankam severno in zahodno cd Malokoff Ferme, pri Colotoe Fer- Globoko užalošCeni naznanjamo, da jc naš blagi' oče, ded stric, gospod c. lsr. vadivški učitelj v p , vpok c. kr. okrajni šolski nadzornik, imejitelj častne svetinje za š tridesetletno zvetso službovanje Id dne 27. avgusta t. 1. ob pol 2. uri popoldne, po dolgem trpljenju, prejemši sv. zakramente, preminul. Pogreb bo dne 29. avgusta 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv Petra cesta-št 14 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. inaše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv Petra v Ljubljani. ' 1 V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1917. Josipina Gerkman Frančiška Breindl, vdova po inženirju roj. Gerkman Emilija Gerkman, učiteljica, hčere Hermina Breindl, učiteljica, vnukinja. Posebna naznanila se ne bodo izdala. Mestni pogrebni zavod. Globoke žalosti potrM, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oz. sest-!