Vestnik za učiteljiščnike. VABILO NA DEŽELO! Vo smrti šcfovi pa jc nastal prcvrat. \ tci dobi sc jc nričel tudi v naši občini širiti zloglasui »Štajcrc«. Njc.trovi članki so bili polni «oiije proti iiarodniin buditcljctn. zlasti proti narodni duhovščini po svetopisemski rcsnici: udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Res ic našel tudi »Štajere« precej begajočih ovnov, ki so s slastjo povživali niceovo zel po-scbno šc. doklcr jili jc pital z brezplačno lirano. Ker scni postal nadučitelj, so me veIjaki hoteli priučiti. kako se pleše po njiliovi »viži«. Drcsura se jc pričela. Razposlal sem opomine radi šplskib zaniud. V nedeljo po maši se odpro vrata iii predrne stopi mož, s klobukom na glavi. Vprašal seni ga po namenu častnega obiska. Srepo me motreč, stopil je predme in pričel: »Kaj ste mi poslali tisti .cetielc' za otroke?« Jaz: »Menda zato, ker otroke preredno pošiljate v šolo.« »Otroci so naši iri rni jih doma .nucamo'. Obleko jiin kupite vi in jesti jim dajajte, pa jih imejtc vedno v šoli.« Jaz: »Bi se vani res najbolje priletflo, da bi jaz vaše otroke oblačil in cedil.« On, v vedno milejšem tonu: »Ni dosti, da vas moramo tako drago plačcvati: sedaj bi še radi od naše kazni oboganeli, mi vam bomo že pomagali. saj mi tudi poznamo postavc« Zbog takc vljudnosti mc je sevc minila potrpežljivost. Vnrašal sem še možica, kje želi najhitrejšega i/.hoda iz sobe, pri oknu ali pri vratiii. Na to vprašanje mi sicer ni odgovoril, oač pa je naglo, brez pozdrava, kakor je biez njeffa nrišel — izginil pri vratih. ko je zaKledal gorjačo \ moji roki. Ker je sani pri odhodu menda pozabil, kje jc kljuka, sem še vrata za njim zaprl in prvo dejanje je bilo končano. Zunaj stoječi, ki so v duliu prisostvo\ali prizoru in poslušali ljubeznjiv pogovor v sobi. so se nieiida pa prepričali, da imani precej trdo glavo za priučenje njih ,viže\ Nadaljno prr>C('duro so ustavili. I)a se je pa pričelo delovanje med ljudstvom, je povzročil tale slučaj. Bilo je pozno pomladi. Pri sosedu opazim nenavadno vrvenje. Ženske v jok, moški v stok. Pogledam tja in opazim. da je napenjalo lepo sosedovo kra\o. Ker scni se prepričal, da so vse umetnosti navzočih brezuspcšne, sein vzel požiralno cev, ki mi jo jc podarila Kmetijska drtižba in sem šel k sosedu. Ko sem povedal kaj nameravam, lne je hkrati poidcdalo do 10 začudenili obrazov, ki so izražali Tomaževo neverjetnost. Ker ni bilo drugc pomoči, ini je sosed, ne s prevelikim zaupanjem. dovolil poizkus. Sreča je bila na moji strani. poizkus se je popolnoma obtiesel. S teni je bil led prebit, zaupanje je rastlo. Koprivčcv Žane si je zlomil nogo. Žli so v K... po zdravnika. Ker je bil pa ta poslanec, so zvedeli na žalost. da je odšel na Dunaj v »Reichsrat«. Kaj sedaj? Pomagati si starši niso znali. Domislili so se, da bi mogoče učitelj tudi otroku pomagal. kcr je rešil sosedu kravo. Poslali so po mene. Obvezal scm dečka za silo, mu uravnal nogo in pripeljali so sra srečno v 6 ur oddaljeno bolnico. Rane obvezavati in ustavljati prevročo kri. seni iinel vcčkrat priložnost o »žegnanjii''. (Dalje prih.) j