I ^^DELOVNEGA kolektiva sozd iskra Številka 9 - Leto XXIII - 10. marec 1984 rNl PROGRAM SOZD ISKRA 1984 (AE)if [.De« 45,5-f1 5p)4'{ IC)48j u m . u-i •d Kot v vseh dosedanjih letnih programih je tudi v letošnjem letnem programu Iskre posebna pozornost posvečena nalogam s področja razvojno-ra-tiskovalne dejavnosti, ki kot produkcijska sila postaja še pomembnejši čini-,e|j pri nadaljnjem razvoju Iskre in s tem seveda tudi njene izvozne usmerjenosti. k ( ^ ni^^jskih naporov in s tem pove-^ a(ve^st°čih potreb po izvozu stalno Kr i(Ve Je> mora k reševanju vsega tega 0 PrisPevati razvojna in 2- ”,,V t is*43 dejavnost. 45 8‘ le^ Sm's*u 50 v letnem programu ivnp° poudarjene naslednje EHftosu^f’ ki naj bi povečale uči,n" ŠP) iavnostSKnne razv°jne m inovaciJske 14 uresničili glavne razvojne nacLir,:kre. je treba nadaljevati z orga-l) co v lertl ciljno opredeljenih in team-'r pittov en'i1 izvedbenih razvojnih pro-E rii^oi’V * TOZD SEM ivli (Al gn k :i.Z< It ?. Bit 5. P' rec (Aj (iEm , (lO ^ 2. N Aj :)ij , 2. 4. šf i . Kov-45,6« ,ja(A . čm' a v), 6. A' GA To# Osnovno informacijo o poslo-ra«ju temeljne organizacije dajo '•Jdeksi, primerjava podatkov s Planom in dosežki prejšnjega “"dobja, komentirani podatki pa anko povedo več. Eno in drugo ?D*o o poslovanju TOZD SEM 'zvedli v pogovoru z direktorjem e temeljne organizacije Anto-n°m Polajnarjem. I^^^Prihodek smo dosegli v letu z 298.722.000 din, kar pomeni Setr J PC don ^134 glede na doseženi celotni f ju ek v letu 1982. CP se nam je naj-t dom'!e-^a* Pr' prihodkih od prodaje <2 pipHacem trgu in sicer z indeksom j bil j.-P na *eto poprej. Precej nižji pa n0 Pri"°dek od prodaje v izvoz, kjer ede 0se8li samo 60% plana in 81% en, Prihodek dosežen v predhod- : vef Oki0v za Padec prihodka od izvoza j ene ® 3Vna vzroka pa sta orientacija tujega partnerja in premajhna jen, /an?st IC pri akviziciji na zuna-trani m zato pomanjkanje naročil s iaij,: skra Commerce, ki je sicer spe-i| z„ ana služba za pridobivanje naro-vaij('ZVOz- Naše lastne slabosti(slaba Štru>'epr a’ zakasnitve pri dobavah, in Leftijgj 1 ”e dobave) še niso imele več-Krdil(0 P *Va pri naročilih, če pa bomo ik (^os|ejada*ievali> ima to lahko usodne prec'Ce Pri izvozu na ta trg. ^dki ^ 30 se povečali tudi ostali pri-St0 iQoJ'cer z indeksom 158 glede na ariev t- in 50 dosegli 23.584.000 di-ega d' *1 ostali prihodki niso odraz na-'luacL a-temve^ trenutne gospodarske ie kj.e ln se v letošnjem letu verjetno •stale °.Več upoštevali v CP. Med Prihodke spadajo: prihodki od v prvem obresti, povračila vplačil S1SEOT, priznane u -ozne stimulacije drugih TOZD, PRiHODKI OD PRODAJE V DO in podobno. Porabljena sredstva smo že glede na predvideno visoko inflacijo planirali višje kot bi bilo normalno, zato tudi dejanska prekoračitev vrednosti porabljenih sredstev ne presega 6% glede na plan. Večjo porast smo zabeležili pri amortizaciji (indeks 145/82) in pri izrednih izdatkih, kjer ta postavka dosega kar indeks 623 glede na plan in 851 glede leto 1982. Dohodek smo dosegli v višini 170.027.000,- dinarjev, to je indeks 131 (plan) in 135 (1982). Čisti dohodek smo dosegli v višini 123.260.000 dinarjev, kar pomeni indeks 130 glede na plan in samo indeks 127 glede na leto 1982. Iz tega indeksa je razvidno veliko povečanje sredstev za davke in prispevke. Del ČD, ki nam je ostal za poslovni sklad je 42.670.908 dinarjev in ima indeks 122 glede na leto 1982. Dejanski ostanek poslovnega sklada TOZD bo le 18.700.000 kar bo ob predvideni inflaciji v letošnjem letu zadostovalo samo za pokrivanje povečanih sprotnih stroškov poslovanja. Sredstva za OD vključno s poračunom za leto 1983 znašajo 63.790.000 dinarjev, kar je za 0,82% več kot bi jih glede na rezultate poslovanja lahko izplačali. Prekoračitev znaša 406.000 dinarjev, zaradi časovne stiske pa ni bilo več mogoče spreminjati celotnega obračuna ZR. Likvidnostna situacija v DO je bila v preteklem letu precej spremenljiva, vendar glede na splošno likvidno situacijo dokaj ugodna. Sredstva za OD smo ustvarjali z lastnim prilivom, premostitveni krediti LB zumu o temeljih plana. S takim deležem združevanja bomo povečali programsko Integrativnost te dejavnosti, v večji meri bomo preprečevali podvajanja, hkrati pa bo nastala izdatnejša gmotna osnova za skupna selekcionirana interesna razvojno-raziskovalna vlaganja, pa tudi za prenos razvojno-raziskoval-nih rezultatov preko inovacijskih kreditov v poskusno proizvodnjo. Okrepiti moramo aktivnost že formiranih programskih teamov za združitev resursov in sil pri razvoju in proizvodnji sodobne merilne, testne in avtomatizirane tehnološke opreme za uporabo v razvoju, proizvodnji, montaži in vzdrževanju. •Za povečanje učinkovitosti razvoja bo posvečena posebna pozornost računalniški podpori pri razvojno-raziskovalnem delu (CAD). Približati moramo načrtovanje mikroprocesorskih vezij razvijalcem sistemov in s tem pospešiti uvajanje mikroelektronike vanje, kar bo pospešilo njihovo proizvodnjo in povečalo učinkovitost samih RR delavcev in bomo v ta namen v okviru Iskrinega izobraževalnega centra nadaljevali z dopolnilnim izobraževanjem razvojno raziskovalnih delavcev ter uvedli ustrezna moralna in materialna priznanja za dosežke v inovacijskem procesu. Za konec navedimo še nekaj številk o vlaganju združenih sredstev Iskre v strateške razvojne programe; če smo leta 1982 vložili v ta namen 0,6% od dohodka, smo 1983 vložili 0,9 % za letošnje leto pa je predvidenih 1,4 % od dohodka SOZD Iskra. V denarnem smislu pa ti odstotki pomenijo naslednje dinarske zneske: 1982. leta smo združili za 94 milijonov novih dinarjev sredstev, lani za 185 milijonov novih dinarjev, letos pa že 410 milijonov dinarjev. Seveda pa so celotna vlaganja v razvojno raziskovalno delo precej višja. Lani smo tej dejavnosti namenili 3 milijarde 187 milijonov novih dinarjev, letos pa bo v te humane namene porabljenih kar 4 milijarde 675 milijonov novih din. D.Ž. iiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiimimiHiiHiiiiimimiiiiiiiimiiir so bili le občasni in kratkotrajno in minimalno koriščeni. Za obveznosti DO do dobaviteljev je posebna finančna služba zagotavljala plačila v zakonitih rokih, prav tako je izterjava potekala dokaj ugodno, na kar je vsekakor vplivala tudi sprememba o zagotavljanju plačil in predpisane stroge sankcije. Uspešnost izterjave za TOZD pove podatek, da so se neplačani prihodki povečali glede na 1. 1. 83. samo za 191.000 dinarjev, tako da 31. 12 83 znašajo 6.264.000 dinarjev, kar je vsekakor tudi pripomoglo k povečanemu celotnemu prihodku. Poleg številčnih podatkov in indeksov še nekaj obrazložitev. V zadnjem času, ko poteka v Jugoslaviji široka akcija za stabilizacijo našega gospodarstva bi morali tudi mi izdelati stabiliza- ' cijski program. Akcija izdelave programa ukrepov za izboljšanje gospodarjenja se je v delovni organizaciji začela nekje na začetku leta 1983. Mi je nismo izpeljali v taki obliki, kot je bila zahtevana. Vzrok je morda v tem, da strokovni kolegij TOZD dvomi v uspešnost kampanjskih akcij, ki se običajno začnejo in končajo ha papirjih. Menimo, da je takšna akcija redno opravilo vseh delavcev, zlasti pa vodilnih in se mora izvajati tekoče tudi tedaj, ko ni kriznih stanj, v kakršnem je danes naše gospodarstvo. (nadaljevanje na 2. strani) Iskrajje bila te dni gostitelj delegacije Ministrstva za strojegradnjo inštituta"* za varilne naprave iz Chengduja. Z Defovno organizacijo Avtomatiko so gostje podpisali dve pogodbi - o menjavi v tem letu in skupnih razvojnih nalogah. Od 23. februaria do 9. marca je bila na obisku v Iskri osemčlanska delegacija Ministrstva za strojegradnjo LR Kitajske. Sestavljali so jo funkcto-natji Ministrstva iz Pekinga ter funkci-onaiji in strokovnjaki Tovarne varilnih naprav in Inštituta za varjenje iz Chengduja, štirimilijonskega mesta v pokrajini Sichuan. Skoraj tritedenski obisk, pogovore in posvetovanja so gostje zaključili z podpisom letne pogodbe o delitvi dela med Iskrino Tovarno varilnih naprav iz Chengduja ter pogodbo o razvoju skupnih naprav med Razvojnim inštitutom v Avtomatiki in Raziskovalnim inštitutom za električne varilne naprave iz Chengduja. Le-ta je med naivečjimi tovrstnimi ustanovami v Ljudski republiki Kitajski, v njem pa ie zaposleno več kot 400 strokovnja- KOV. Letna pogodba o delitvi dela med Iskrino Tovarno avtomatskih varilnih naprav in Tovarno iz Chengduja sodi v okvir dolgoročne kooperacijske pogodbe, ki sta jo partnerja podpisala skoraj pred natanko letom dni v Pekingu. Sodelovanje obsega zaenkrat podsestave za MIG/MAG m TIG varilne naprave. Iskra izdeluje za kitajsko Tovarno elektroniko in avtomatske podsestave, ki jih ta vgrajuje v svoje varilne naprave, v Kitajski tovarni pa izdelujejo napetostne in že nekatere dmge podsestave za potrebe Avtomatike. Predvidoma bo letošnja menjava znašala okoli poldrugi milijon dolarjev. Nič manj pomembna, kot ta pogodba o tehnološki specializaciji in Kazvomi institut iz enj eni Raziskovalni inštitut iz Chengduja. S sodelovanjem pri razvoju skupnih naprav naj bi v prihodnjih letih omogočili proizvodnjo novih varilnih naprav na osnovi najsodobnejših tehnologij, naj omenimo samo mikro plazmo in TIG varilne naprave. S Kitajske strani so se slovesnega podpisa pogodbe udeležili vodja delegacije in vodja v ministrstvu za strojegradnjo LR Kitajske Peng Yi-Zheng, direktorica Tovarne varilnih strojev Luo Bao Sen, koordinator projektov v ministrstvu Cui Tonjg Zhong, iz Tovarne varilnih naprav Zheng Huichun in Chen Yong Zu, iz Raziskovalnega inštituta, namestnika direktorja Guo Hong-Zhi ter Sun Wen Xuan in Liu Chun Wu. Z Iskrine strani so bili na slovesnosti glavni direktor Iskre Commerce Simon Primožič, njegov pomočnik in koordinator Delovne organizacije Avtomatika Marcel Božič,član poslovodnega odbora Razvojnega inštituta v Avtomatiki Deso Javornik, direktor Tovarne AVN Stane Kaukler in njegov pomočnik za področje varjenja Valentin Kalan. Med obiskom v Iskri je Kitajska delegacija poleg Avtomatike obiskala še Kibernetiko, Široko potrošnjo, Delto in Elektrooptiko. Pogovori so se (Nadaljevanje na 2. strani) 12. seja CK ZKJ Neposredni povod za sklic 12. seje CK ZK Jugoslavije (bila je v Beogradu 28. februarja) je bil dokaj praktičen, imel pa ie tudi pomembno politično in socialno razsežnost. Cilj seje je namreč bil kritično pretehtati sedanji položaj in največje družbeno gospodarske probleme ter sprejeti obveznosti v zvezi z dejavnostjo zveze komunistov in vseh socialističnih sil pri usmerjanju boja za gospodarsko in družbeno stabilizacijo v prihodnjem obdobju. Uvodno besedo je imel na seji Petar Matič. Iz njegove uvodne besede in obširne razprave pa so na seji izluščili naslednje najpomembnejše naloge, ki trenutno so pred vsemi jugoslovanskimi komunisti. Brez omahovanja in zavlačevanja je treba sprejeti ter dodelati konkretne sistemske rešitve in ukrepe ekonomske in razvojne politike v letu 1984 za uresničevanje prve faze dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Z vsemi razpoložljivimi silami in ukrepi moramo omogočiti kontinuiteto in nadaljnjo rast proizvodnje in izvoza, še zlasti na konvertibilni trg; tako bomo namreč zagotovili možnosti za postopno stabilizacijo gospodarskih tokov in reševanje vseh bistvenih problemov, posebnega pomena za trdnost in gospodarski razvoj države. Začeti najširšo družbeno akcijo in z vsemi ukrepi ter dejavnostmi, korak za korakom, ustvarjati možnosti za krepitev materialne osnove združenega dela in nadaljnje prodore v razvoju socialističnih samoupravnih družbenogospodarskih odnosov. Za izvoz blaga in storitev — tako po obsegu kot kakovosti — moramo zagotoviti še večjo družbeno podporo, pa tudi ekonomsko prisilo. Zvezni izvršni svet, skupščina SFRJ, Gospodarska zbornica Jugoslavije, socialistične republike, socialistični avtonomni pokrajini in občine morajo storiti vse, da bi s širjenjem in krepitvijo členov v reprodukcijski verigi znotraj združenega dela postopoma odpravili prakso izvoza tistega blaga —surovin, reprodukcijskega materiala, hrane in drugega, kar hkrati uvažamo, pa tudi brezobzirno medsebojno konkurenco med organizacijami združenega dela na tujem trgu, katere »ceh o« zelo drago plačuje vsa Jugoslavija, ne le v nekaj sto milijonih dolarjev, marveč tudi v praksi, ki krepi gospodarski partikulari-zem v gospodarstvih socialističnih republik, socialističnih avtonomnih pokrajin in občin in še naprej spodbuja neorganiziranost in celo stihijo, v razvoju vezi gospodarskih subjektov s svetom. Pogodbi med Avtomatiko in tovarno varilnih naprav in razvojnim institutom iz Chengduja nanašali na možnosti sodelovanja na področju stikalne in merilne tehnike, električnih števcev, električnih mini-motorjev in sesalnikov, računalnikov in laserjev, vse pa z namenom, da bi še razširili sodelovanje med Iskro in kitajskim Ministrstvom v prihodnji petletki. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti še zapišemo, da je Iskra lani in predlanskim podpisala tudi dve drugi dolgoročni kooperacijski pogodbi s kitajskimi partnerji —"prvo z Ministrstvom za strojegradnjo in Centralnim inštitutom za obdelovalne stroje iz Myune na področju elektro in elektro- (Nadaljevanje s 1. strani) nske opreme za obdelovalne stroje, dmgo pa z Ministrstvom za elektroniko in Tovarno Hong-Ming iz Chengduja na področju elektronskih kon-ponent. Letošnja menjava v okvim prve kooperacije predvtdeva 2,6 milijona dolarjev. Pogodbo so podpisali že sredi decembra lani. Letno pogodbo za dmgo kooperacijo bodo podpisali v Ljubljani prihodnji mesec. Obojestranska menjava med Iskro in kitaj slu mi partnerji v okvim vseh treh pogodb bo predvidoma letos dosegla pet milijonov dolarjev, celotna menjava pa 6 milijonov dolarjev. Lado Drobež POGOVOR Z ANDREJEM VOJIRJEM Tržne raziskave vse bolj pridobivajo na pomenu Novi vodja dejavnosti tržnih raziskav v temeljni organizaciji Marketinga je Andrej Vojir. Zamenjal je Borisa Slapnika, ki je zdaj strokovni sodelavec v sektorju Iskrinih firm v tujini v DSSS Iskre Commerce. Namen obiska pri Andreju Vojirju je bil ta, da ga predstavimo našim bralcem in da se seznanimo s tržnimi raziskavami v lanskem letu in z načrti za letos. Andrej Vojir je diplomirani elektro inženir. V Iskri je že 7 let, vseskozi pa je bil v službi za industrijsko lastnino. O lanskoletnih rezultatih dejavnosti tržnih raziskav v Marketingu za potrebe Iskrnih proizvodnih organizacij in organizacij skupnega pomena je z našim sogovornikom stekel le bolj pavšalen pogovor in to povsem razumljivo: Andrej Vojir je vodja te dejavnosti šele dobra dva meseca. Kljub temu poudarja, da so lanskoletni uspehi na področju tržnih raziskav osnova, hkrati pa tudi vzpodbuda za letošnje načrtovanje in delo. Čeprav smo o dejavnosti tržnih raziskav v našem glasilu že pisali, smo Andreja Vojiija v uvodu le zaprosili za predstavitev njihove dejavnosti. »Na področju tržnih raziskav dela v Iskrinem Marketingu 14 ljudi. Z visoko izobrazbo nas je 10 in imamo torej kakovostno izobrazbeno strukturo. Kot je znano združujemo v Iskri sredstva tudi za vašo dejavnost. Ali vam je sedanji gospodarski trenutek na področju financiranja prizadejal kakšne probleme, čeprav je znano, da tržne raziskave kljub vse večji nelikvidnosti pridobivajo na pomenu? »Po predhodnih 'izračunih bodo Iskrine delovne organizacije združile letos približno 20 milijonov dinarjev za financiranje naše dejavnosti. Tako zbran denar bo zaradi inflacije, vse višjih cen in še marsičesa za približno 2 milijona dinarjev ‘prekratek1.Kje bomo dobili to razliko, še ne vemo. Kakšno pa bo letos predvidoma razmerje med tržnimi raziskavami za potrebe posameznih delovnih organizacij in pa za potrebe skupine proizvodnih delovnih organizacij in pa druge raziskave. »Še preden začnem naštevati ta razmerja oziroma odstotke, naj poudarim, da gre za približne številke, te pa so seveda odvisne od letošnjih potreb. Približno polovico časa bomo namenili nalogam na področju tržnih raziskav, ki jih bodo od nas zahtevale delovne organizacije, približno petino za večnamenske perspektivne programe, prav tako petino za marketinške raziskave in približno desetino za potrebe nabavne politike celotne Iskre. Posebej objavljamo okvirni program letošni, . tržnih raziskav in lanskoletne študije "nih raziskav, zanima pa nas, če se med lanskimi in letošnjimi nalogami kakšne kakovostnejše razlike in če ta dejavnost doživlja večje spremembe. Gotovo mi ni treba poudarjati, da v Iskri vse bolj-prehajamo na agresivnejši nastop na tujih in domačem tržišču. Prav zato so tudi zahteve delovnih organizacij, da jim izdelamo določene, tržne raziskave vse večje. Prav zato vseh zahtev letos ne bomo mogli uresničiti in se skušamo z delovnimi organizacijami dogovoriti za naloge, ki so v tem trenutku res najbolj potrebne. Kljub različnim klestenjem in dogovorom je letos pred nami že kar 25 nalog, gotovo pa to ni zadnja številka. Torej bo letos dela čez glavo. Glede na to, da imate Izvežbano in utečeno ekipo, fante in dekleta, ki znajo delati, znajo poiskati ustrezne vire in podatke, boste gotovo tudi zastavljene naloge uresničili v zadovoljstvo vseh. Se pa morda bojite kakšnih drugih, stranskih, torej zunanjih ovir? »Letos moramo vsaj poskusno vzpostaviti sistem računalniške obdelave poslovnih informacij. Tukaj sigurno bodo problemi, saj še nimamo dosti izkušenj, poiskali pa bomo pomoč pri tistih, ki še v Iskri z avtomatskimi obdelavami že ukvarjajo, to pa sta ustrezni dejavnosti v Iskri Commerce in pa v CAOP.« Samo še vprašanje: kje vidite prihodnost tržnih raziskav v Iskri? »Ne bi se spuščal v organizacijske spremembe celotne Iskre, saj bodo takrat verjetno potrebne določene spremembe tudi v naši dejavnosti. Poudarim naj, da tržne raziskave vse bolj prihajajo do pomena, zlasti z vse bolj angažiranim nastopom na tujih, predvsem razvitih tržiščih. Lado Drobež Okvirni programi letošnjih tržnih raziskav Iskrin stenski koledar Hišni računalnik Agregati za ventilacijo elektronskih naprav Pogoni z variabilno hitrostjo Litijeve baterije Potrošniki baterij Senzorji Sljudni kondenzatorji Radijske zveze Prenos PCM Močnostna feritna jedra Optoelektronski elementi Uporabniki mikroelektronike Odzivnost propagiranja PARTNER Digitalne TK omrežje TK oprema za SZ Elementi male avtomatizacije Prosto programibilni krmilni sistemi Logični, signaturni analizatorji Procesna oprema Konjunkturno tržna poročila in napovedi Analiza tržišča izdelkov črne metalurgije Iskra se bo letos udeleževala predvsem specialnih sejmov V Iskri se je izkristaliziralo prepričanje, da je naša udeležba na splošnih sejmih v večini primerov nepotrebna, da pa moramo vso pozornost nameniti specializiranim sejemskim prireditvam doma in v tujini. Morda najprej nekaj podatkov o Iskrinem sodelovanju na lanskih sejmih v Jugoslaviji in tujini. Doma smo se udeležili sedmih sejmov s strogo specializiranim programom, v tujini pa enaintridesetih, od katerih je imela tretjina programsko popolnoma institucionalni značaj, vsi ostali pa so bili strogo specializirani. Verjetno je odveč poudarjati, da je Iskra lani izredno uspešno sodelovala na vseh omenjenih sejemskih prireditvah, odveč predvsem zato, ker smo o posameznih sejmih — pohvalno — sproti poročali v našem tedniku. Iskra bo letos sodelovala skupno na 44 sejmih doma in v tujini, poleg tega pa še na približno 20 drugih sejemskih in razstavnih prireditvah. V Zahodni Evropi bo sodelovala na 15 sejmih, v Afriki in na Bližnjem Vzhodu 7, v Aziji na 6, v Ameriki na 2 v Vzhodni Evropi na 6 in v Jugoslaviji na 8 sejmih. Kot je znano, se ti načrtovani sejmi financirajo v Iskri po posebnem ključu, ki je različen za razviti zahod, za SEV in za dežele v razvoju. Udeležba na omenjenih dodatnih 20. različnih razstavah in sejmih ni vključena v tako imenovane načrtovane sejme, pač pa jih posamezne Iskrine delovne organizacije naročajo posebej, pa tudi stroški se obračunavajo drugače. Skupno bo Iskra letos sodelovala na približno 70 sejmih in razstavah, za to obsežno in zahtevno delo pa bo skrbela (Nadaljevanje na 3. strani) Solidno lansko poslovanje151 letos pa že za 100 tisoč 111 dolarjev naročil v prvem trimesečju (Nadaljevanje s 1 . stri* V tem okviru smo vseeno zbrali predloge vodij. V njih je nakazana redna-problematika, ki jo moramo reševati. Pri tem smo postavili v prvi plan: - pospeševanje izvoza . - nadomeščanje uvoza - izboljšava tehnologij - razvoj novih izdelkov. Stalna naloga služb TOZD je tudi urejanje organizacije dela, disciplina, odsotnosti, izkoriščenost delovnega časa itd. Dejansko so tu še notranje rezerve, ki jih bomo morali črpati v naslednjem planskem obdobju. Rezultati stalnega prizadevanja t.i. akcij, uperjenih v smeri izboljšanja gospodarskega stanja TOZD in s tem splošnega stanja, prizadevnost vseh delavcev in vseh služb, je končno dalo dokaj soliden zaključek leta 1983. V letu 1983 smo poskušali z izboljšavami tehnologij, sicer pa smo v zadnjih nekaj letih precej sredstev investirali v opremo. Rezultati vlaganj v uvajanje nove opreme in izgradnjo galvanike z novim tehnološkim postopkom vročega pokositrenja kovinskih delov bi še morali pokazati v letu 1985. Nekaj od tega mora priti v proizvodnjo že letos: av- hk tomat za navijanje C — jeder, galvlelj|a ka, vroče kositrenje, nova impregfike r ja, avtomat za brizganje kontakto'pod| normalno delovanje moramo sPT>krii nov avtomat za kontakte preklopn^njil isfolla, nove navijalne stroje za transforjila s torje oz. uporovne elemente . tretn V letu 1983 ni zaključenih drugihjalg j sebnih tehnoloških izboljšav, Ue pc strojne opreme, ki smo jo nakupil1] pa še imela pomembnih vplivov n3': hodek TOZD. Med zastavljenimi nalogami I izboljšava sistema priznavanja in| grajevanja inovacij, izpeljati zmensko delo vsaj na dragi opreH tam, kjer so ozka grla pri normalnitl trebah trga.' Pereča je prostorska | blematika, saj je obrat na Kotni! predviden za rušenje v naslednjem1] končnih rešitev pa ta čas še ni. Ob vrsti zanimivih vprašanj smo| Antonom Polajnarjem dogovoril' nov pogovor, v katerem bomo pre^ vili posamezne teme celovitejej koncu pa le še to, da bodo v SEM^ praznovali 10-letnico in ob tej pn nosti bomo o tej temeljni organizaC pisali. Študije tržnih razfskav v letu 1983 i,aln b>gn talni Ocena Iskrinih plasmanskih možnosti za program industrijske avtomatikeZč N potrebe tovarn močnih krmil reše Bita Ocena potencialnega obsega jugoslovanskega trga za servomotorje in kofjsl račne motorje Na |bli Raziskava plasmanskih možnosti za merilnike toplotne energije na jugoslo1^1'! vanskem trgu Fre$ ?nir Tržišče magnetnih trakov !*ih bila Pregled problematike stereo zvoka pri TV sprejemnikih Pbs *0V; Preferenčne izvedbene lastnosti telefonskega aparata Odnos potrošnikov do baterijskih svetilk ^ N Plasmanske možnosti dala tipk na jugoslovanskem tržišču Tržišče diskovnih perifernih enot svetovni trendi in ocena tržnega potefl' dala v SFRJ Analiza tržišča alternatorjev Ocena tržnih možnosti za profesionalni program ERO v SFRJ do leta 199 Ocena domačih potreb po klavniških tehtnicah — analiza rezultatov anketn6] raziskave Plasmanske možnosti Li baterij v segmentu profesionalne uporabe (I. del) Raziskava trga mikrofilmske opreme v SFRJ Izhodišča za oblikovanje strategije komunciranja Iskre z državami v razvojl|l Opredelitev držav v razvoju z vidika izvozne oportunosti za Iskrine proil zvodnje programe Poročilo o rezultatih mnenjske raziskave v zvezi s predlaganim razpisom in' ternega posojila jPk Poročilo o rezultatih ankete na kmetijskem sejmu v Novem Sadu v dneh ^ je 13. 5. do 22. 5. 1983 vir Odnos javnosti do osnovne vizuelne označbe firme Iskra Analiza asortimenta razstavljenih izdelkov in poročilo o rezultatih anketn£' raziskave na razstavi »Interbiro—Informatika ‘83« v Zagrebu. h Analiza marketinških funkcij v Iskri sorodnih firmah v tujini Analiza tržišča bakra in izdelkov iz bakra in bakrenih zlitin Ocena gospodarskih gibanj v SFRJ za leto 1984 P S tUi kc Potrebe po sodelavcih Is! ->va Pc Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako t1 se redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okvir1 SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravneC’ sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD c oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sai"1 SF želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodil111 di in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potreb4' ct ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. ' ^ Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubi)4' na. E-11, telefon 213-213, int. 21-25. Zi ISKRA ZORIN, TOZD STANDARDIZACIJA u E 1. Samostojni standardizer I. • V Pogoji: Fakulteta za elektrotehniko, šibki tok, 3—5 let delovnih izkušenj. Pisne pp' $| jave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra ZORIN, TOZD Standardizacija, Trža-ška 2, Ljubljana I0 č*skrine nagrade za diplomske in to Vrx ar\n Magistrske naloge tako ena s strojne fakultete, z ekonomske fakultete dve ter iz Višje tehnične varnostne šole ena. V Iskrinem poslovnem centru v Ljubljani so minuli teden prvič podelili 10 Iskrinih nagrad za diplomske in magistrske naloge. Prejeli so jih Bojan Bohte, Jožica Dolinar, Alojz Hudobivnik, Marko Jagodič, Darko Legat, Stojan Markič, Marko Mihorko, Erna Pirkovič, Zlatko Podržaj in Mitja Tavčar. 3,„ellS|kra je v četrtek, 1. marca prvič po-gii^e a nagrade za diplomske in magistr-10'‘Podha*°ž?e z namenom, da bi še bolj Pr sk ■ uja*a povezovanje študentov z J'**} organizacijami, jih seznanjala otfila ■ V*m bodočim delom, jim omogo-ir • z raziskovalnim delom na kon-,jh|ai nih nalogah ter pri njih vzpodbu-Pie r.lt?teres za reševanje problemov, ki )ili D°^avUajo v združenem delu. na| azP's za podelitev nagrad je Komi- sija za nagrajevanja diplomskih in magistrskih nalog objavila maja lani. V predvidenem roku je prispelo 30 nalog - 17 so jih poslali študentje —zdaj že diplomirani inženirji — Fakultete za elektrotehniko v iz Ljubljane, ena je prišla s Fakultete za elektrotehniko v Skopju, ena z Višje tehnične šole iz Maribora, tri s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, prav tako tri iz mariborske VEKŠ, ena z ljubljanske FSPN prav L BOHTE Bojan, dipl. ing. diplomi-rZE v Ljubljani. Naslov naloge je lalrTk 8enerator za preizkušanje digi- J {J, merilnikov pozicije. ' reš 108.a pomeni uspešen prispevek k gjt®|V£mju problematike preskušanja di-koiiisk’ merilnikov pozicije. Laborato-jel Prototip, ki je bil po tej rešitvi iz-ij-g.l*1’ Priča, da naprava že v prototipni -loJiln'' Predstavlja zelo uporaben me-1 °resi!nS-trument’ tak° Pr' razvoju kot pri Ljr klanja merilnikov pozicije, pozici-tjjv, m numeričnih naprav in numerič-bila Ker taka naprava doslej ni 0)j /mscgljiva, ne doma in ne v tujini, l' .Ja možnost, da bi iih tovarna izde- Ve'.a'a ne samo za lastne potrebe, tem-*ujin' 23 <^ru8e uporabnike doma in v slav^ na ^kuheti je prof. dr. Miro- Plom °LINAR Jožica, dipl. ing., di-jn ( 'raIa na Fakulteti za naravoslovje je p^j10*0^0—kemija. Naslov naloge vjnareiskave in razvoj spoja steklo-ko-Za litijeve baterije. Naloga je pomemben prispevek pri osvajanju domačega spoja steklo-kovina za litijeve baterije. Projekt litijevih baterij, katerega nosilec je DO Zmaj, se izvaja v okviru strateških projektov v SOZD Iskra z naslovom Alternativni viri. Te spoje Iskra Zmaj uvaža s konvertibilnega trga (ZDA) in predstavlja glede na končni izdelek velik strošek. Domači spoj v obsegu naloge je zadovoljivo prestal testiranje v Li-baterijah. Mentor: doc. dr. S. PEJOVNIK. HUDOBIVNIK Alojz, dipl. ing., diplomiral na FZE v Ljuljani. Naslov naloge je Interpreter za Pascal—P na računalniku ID—100; V nalogi je za 16-bitni mikroračunalnik ID—1000, ki ga razvijajo v DO Iskra Delta razdelana implementacija zelo pomembnega programskega jezika Pascal. S tem dobi ID—100 možnost široke vpeljave v prakso in pomeni kvalitativen premik v razvoju sistemske programske opreme. Mentor: doc. dr. Ivan BRATKO. JAGODIČ Marko, dipl. ing., diplomiral na FZE v Ljubljani. Naslov Iskra se bo letos udeleževala Predvsem specializiranih sejmov tu,. (Nadaljevanje z 2. strani) kot " etos — skupina 20 »sejmarjev«, y Voj-01 Pravijo v Iskrinem Marketingu. Isu )a Sejemske dejavnosti je priznan > van'n.strokovnjak s področja obliko-P°v M*1 or8an*ziranja sejemskih nasto- p0ud8rOmnO^e*a nas ^aka v tem *etu<<’ ti Se arja Marko Dev, »prepričan pa 11 IsVr’ -l®3 bomo opravili v zadovoljstvo b seved tovarn- Najhujši problem je ni spomuJ tem’ da 50 sejmi v 8lavnem i! d0g. • 1 ln jeseni in se nam pogosto »f celn a’da sodeluje Iskra v enem tednu kon na tre^ a1^ štirih sejmih. Takšna f Za Centracija sejmov pa ni prijetna ne i UgotaZStavljalce ne za naS- ^ veseljem Evr av. iarn, da so sejemske uprave v Se: °P' že začele premikati nekatere LeD 6 V z'mske pa tudi poletne mesece, sta < '1mer takšne časovne spremembe bil elmav Kolnu Domotechnika, ki je J prvi Polovici februarja, in Železni- r narstvo, ki se je končal pred tednom dni.« Podobno kot lani, bomo v našem glasilu tudi letos uvedli informativno rubriko »Iskra na sejmih«. V njej bomo na kratko zapisali kje in kdaj bo kakšen sejem, kaj bo na njem Iskra razstavila, velikost razstavnega prostora in pa to, kdo sta vodja stojnice in projektant razstave. Iskra je letos sodelovala že na 5. sejmih in razstavah: na mednarodni razstavi elektronike v Kuvajtu sredi januarja, na »Jugoslovanskih dnevih« v Nairobiju v Keniji, na Domotechniki v Kolnu, na Expo — Elektronici 84‘ v Mehiki in na sejmu Železninarstvo v Kolnu. Že zdaj pa naj zapišemo, da bo Iskra po enoletnem premoru letos ponovno sodelovala na razstavi Die gute Indu-strieform v Hannovru, torej razstavi najbolje oblikovanih izdelkov. Lado Drobež Komisija je določila ocenjevalce, ki so pregledali naloge ter jih ocenili z vidika koristnosti za Iskro, možnosti praktične uporabe in drugih kriterijev. Slovesnosti ob podelitvi nagrad so se udeležili poleg nagrajencev in njihovih mentorjev tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, pomočnik predsednika Miloš Kobe, član KPO Boris Mužič, strokovna sodelavka Ditka Bagon in predsednik Delavskega sveta SOZD Iskra Jože Čebela, ki je nagrade tudi podelil. Na predlog Komisije je Delavski svet SOZD Iskra dodelil nagrade za njihove naloge naslednjim avtorjem: naloge je Zasnova programa za avtomatsko povezovanje. Naloga obravnava algoritme in načine načrtovanja dvostranskih tiskanih vezij s pomočjo računalnika. Avtor se je nasloni! na podoben tovrstni algoritem iz literature in ga za naše potrebe dopolnil, tako da je neposredno praktično uporaben. To pomeni pri velikemu. številu tiskanih vezij, ki nastopajo v Iskri, velik prihranek časa in števila načrtovalcev, ki se s tem ukvarjajo. Mentor: prof. dr. Janez TRONTELJ. LEGAT Darko, dipl. ing., diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo-matematika v Ljubljani. Naslov naloge je Analitični model za osnovne procese v sistemu Iskra 2000. V nalogi je razdelan analitični model za kvalitativno analizo delovanja telefonske centrale, tako da rezultati naloge omogočajo racionalnonačrtova-nje komunikacijskih sistemov, perspektivnih za razvoj Iskre. Mentor: prof. dr. Jernej VIRANT. MARKIČ Stojan, dipl. ing., diplomiral na FZE v Ljubljani. Naslov iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimmmi Sejmi in razstave v marcu Eisenvvaren messe, (Železninarstvo) Koln od 29. 2. — 3. 3. 1 K) m2 Projektant razstave: Drago Novak Program razstave: električno ročno orodje in varjenje Sejem obrti, Munchen od 10. — 18. marec 44 m2 Projektant razstave: Zvonko Zupanek Program razstave: varjenje in baterije ZMAJ Mednarodni pomladanski sejem, Leipzig od 11. — 17. marec 102 m2 Projektant razstave: Zvonko Zupanek Program razstave: aplikacije mikroelektronike Mednarodni sejem Kairo ‘84 od 10. - 23. marec Projektant razstave: Zvonko Zupanek Program razstave:elektronski elementi Alpe Adria, Ljubljana od 19. - 25. marca 80 m2 Projektant razstave: Polona Pogačar Program razstave: električno ročno orodje. DO ŠIROKA POTROŠNJA Sodelovanje je možno tudi na daljavo Uspešno poslovno tehnično sodelovanje Široke potrošnje z alžirskimi partnerji na področju gospodinjskih aparatov se razširja tudi v smer video tehnike. Pred dnevi, točneje 25. februarja, je bila namreč podpisana pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju pri skupnem razvoju in proizvodnji video aparatov za alžirski trg. Podpisnika sta alžirski partner SIDI BEL ABES in Iskrina DO Široka potrošnja, vrednost sklenjenega posla pa je 4,5 milijona dolarjev s predvideno razširitvijo v sredini leta za nadaljnjih 1,9 milijona dolarjev. Iskra je uspela pridobiti naročilo v ostri mednarodni konferenci, pri čemer je pripomogla tudi ugodna politična klima. Alžirsko ministrstvo, odgovorno za dogovarjanje tovrstnih mednarodnih kupčij, je namreč poudarilo pomen sodelovanja med predstavnikoma svetovnega juga , med nerazvitimi. Seveda pa to še malo ne pomeni, da si Iskra lahko privošči kakršnokoli neposlovnost bodisi na tem ali na katerem od področij, kjer sodelovanje že poteka ali naj bi v bodočnosti; Iskrini pogoji so bili ob podpisu 25. februarja sklenjene pogodbe sprejemljivi za obe strani. Nosilec sodelovanja v Široki potrošnji bo pržanski tozd, pritegnjena pa bo tudi Iskrina DO IEZE kot dobavitelj določenih komponent. Pri sodelovanju bo velikega pomena skupno osvaja-janje alžirskemu trgu in nacionalni industriji prilagojenih različnih aparatov s področja video tehnike, velikega pomena pa je seveda tudi perspektiva sodelovanja, ki za Iskro predstavlja čisti konvertibilni izvoz. Poudariti velja, da je alžirskemu partnerju pri odločanju o tujem partnerju najbolj pomagal tisti del Iskrine ponudbe, ki je opredelil tudi sodelovanje pri osvajanju znanja in tehnologije. Začeti posel prav zato pomeni temeljni kamen trdnejšega povezovanja, ki pa ga bo morala Iskra seveda zgraditi s poslovno brezhibnim obnašanjem. SF naloge je Avtomatski merilnik baterijskih celic. Delo obravnava raziskavo, razvoj in modelno izvedbo digitalnega avtomata za akvizicijo podatkov pri testiranju baterij. Rešitev je zasnovana za mikrora-čunalniško vodeni merilni sistem v vzorčni ali končni kontroli proizvodne vseh vrst baterij in napajalnikov. Z nadaljnjimi dogradnjami ter modifikacijami je možno s tem merilnim sistemom opremiti DO Iskro Zmaj, TOZD Napajalne naprave Novo mesto, izvedenke tudi ponuditi drugi,vi proizvajalcem baterij. Mentor: prof. dr. Anton JEGLIČ. MIHORKO Marko, dipl. ing., diplomiral na FZE v Ljubljani. Naslov naloge je Uporaba optičnih vlaken v elektroenergetskih postrojenjih zelo visoke napetosti. Naloga predstavlja nov pristop k prenosu podatkov v elektroenergetiki. Avtor je svojo teoretično obravnavo elementov, ki se uporabljajo za optično povezavo ter sisteme meritev in zaščite, kjer se prehaja iz analognih na digitalne sisteme, tudi praktično dokazal. Z uporabo optičnega kabla so bile izločene vse motnje, ki se običajno pojavljajo pri galvansko spojenih prenosnih linijah. Mentor: prof. dr. Anton OGORE-LEC. PIRKOVIČ Erna, dipl. ing., diplomirala na FZE v Ljubljani. Naslov naloge je Širokopasovni antenski ojačevalnik. V nalogi je avtorica razvila širokopasovni malošumni antenski ojačevalnik za frekvenčno področje 40-800 MHz z možnostjo uporabe za posamične ali skupinske sprejemno antenske sisteme in kabelsko televizijo. Mo- dularne ojačevalnike te vrste trenutno uvažamo. Z osvojitvijo proizvodnje v HIPOT Šentjernej, DO IEZE, bi bilo možno zadostiti potrebe DO IŠPI, predvsem TOZD Antene, Vrhnika in Gorenje Elrad, kar predstavlja v bistvu dvojno korist za DO IEZE kot proizvajalca in DO IŠPI ko kot uporabnika. Mentor: prof. dr. Savo LEONAR-DIS. PODRŽAJ Zlatko, ing., diplomi ral na Višji tehniško varnostni šoli v Ljubljani. Naslov naloge je Projek, sanacije ekoloških razmer — klimatizacija. Naloga obravnava sanacijo ekoloških razmer v DO Iskra Zmaj in sicer preureditev prezračevanja z upoštevanjem energetskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov, pri čemer je poudarek na racionalni porabi energije. Predlog sanacije služi kot osnova za projekt izvedbe sanacije. Mentorja: Jože HORVAT, dipl. ing. in mgr. Jože ZUPANČIČ, dipl. ing. TAVČAR Mitja, mag., magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Naslov naloge je Oblikovanje politike mednarodnega trženja industijske organizacije združenega dela. Delo je namenjeno tvorjenju in izvajanju politike mednarodnega tržanja v Iskri. Obravnava trženje, vendar velja večina ugotovitev tudi za ostale dejavnosti mednarodnega poslovanja Iskre. Za Iskro osrednji prispevek je v izdelavi sistema za oblikovanje in izvajanje politike mednarodnega trženja Iskre, zlasti opredelitev statične in dinamične porazdelitve, načrtovanja uspešnosti in odzivov na spremembe ter diferenciacija trženja. Znanja o mednarodnem industrijskem trženju so temeljna in odločilna za uspešno delovanje tržnikov in drugih delavcev Iskre v mednarodni konkurenci. Mentorja: prof. dr. Tone HRASTELJ, prof. dr. Janko KRALJ. LD RAZGOVOR Z JOŽETOM ČEBELO, PREDSEDNIKOM DS SOZD ISKRA Iskra je bila vedno trden samoupravni organizem Samoupravno delovanje vsakega sistema, oz. njegova učinkovitost, se natančno odraža tudi na poslovnih rezultatih posameznih organizacij. Isto vsekakor velja za celotno SOZD. Zato smo se pred iztekom drugega mandata s prošnjo za razgovor napotili k predsedniku DS SOZD Iskra Jožetu Čebeli. Ali bi nam lahko podali najbolj po- membne odločitve delavskega sveta SOZD Iskre v tem vašem zadnjem mandatu? V tem mandatu smo sprejeli samoupravni sporazum o kadrovski politiki SOZD Iskra, ki nedvomno pomeni velik dosežek, saj smo s sprejetjem tega sporazuma ena redkih SOZD v celotni državi, ki je normativno uredila enotno izvajanje kadrovske politike. Seveda pa to pomeni šele prvi korak k izvajanju uspešnejše kadrovske politike; pri tem manjka namreč še spremljanje in dograjevanje le-te in kot nujno uvedba enotnega informacijskega sistema. Prav tako pomemben korak pa predstavlja sprejem prioritetnih programov investicijskih gradenj in združevanja sredstev za izvedbo tega programa. Program je sicer še vedno preveč parcialen, verjetno pa bi bilo za sprejem bodočih investicijskih programov potrebno le-te obravnavati kot sklop, v katerega so vključeni vsi subjekti enega razvojnega proizvodnega programa, ki so za Iskro strateški. Kot naslednje bi rad poudaril, da smo v Iskri v tem mandatnem obdobju uspeli skozi poseben samoupravni sporazum podružbiti celotno naše zunanjetrgovinsko poslovanje, saj so s tem postale lastnik celotne zunanjetrgovinske mreže in naših podjetij v tujini vse OZD v Iskri in imajo pri poslovanju te mreže po samoupravni organiziranosti tudi svoj vpliv pri odločanju. Žal pa nismo uspeli z vsemi predlaganimi variantami izvesti reorganizacije delovne organizacije Iskra Elektro-zveze kot namenskega proizvajalca in s tem sanirati dokaj težkega gospodarskega položaja te delovne organizacije iz naslova poslovanja preteklih let. Tako ostaja nerazrešitev tega problema kot ena težjih nalog, ki se bo morala razrešiti čimprej in bo s tem omogočila trajnejši oz. dolgoročnejši in uspešnejši razvoj, ki se bo odražal skozi boljše rezultate gospodarjenja in socialne varnosti delavcev. Če že ocenjujem delo delavkega sveta SOZD — čeprav bi bilo morda bolje, da bi oceno dali drugi — moram le reči, da je bilo delo na samih sejah vseh delegatov zelo konstruktivno, vladala je samoupravljalska zavest, prizadevali smo si v smeri enotnega razreševanja problemov. Ne morem pa podati ocene, kako so posamezni delegati svoje poslanstvo opravljali napram sredini, iz katere so bili izbrani. Po nekaterih povratnih informacijah sodčč pa bi rekel, da ponekod delegati le niso imeli dovolj strokovne pomoči pri usklajevanju stališč in snovanju predlogov. Seveda pa je to problem delegatskega delovanja na sploh, na vseh ravneh samoupravne organiziranosti in bomo kot družba morali dati delovanju delegatskega sistema še več pozornosti, da bi izpopolnili še ta del. Ob izteku drugega mandata pa menim da je potrebno poudariti, da je Iskra v vseh obdobjih do sedaj ostala čvrst samoupravni organizem, da pa nam grozi nevarnost rahljanja medsebojnih vezi zaradi razlogov, na katere nimamo posebno močnega vpliva. Tu mislim predvsem na nesistematično (da ne rečem administrativno) urejevanje cen, prekinjanje poslovnih vezi po reprodukcijski verigi, (oskrbovanje z re-promateriali) in premalo dorečenimi dohodkovnimi odnosi med TOZD in OZD tako v Iskri kot izven nje. Da bi vsa ta krizna področja presegli, bo prihodnost seveda terjala od poslovodnih, družbenopolitičnih ter samoupravnih organov mnogo večjo zavzetost, vzajemnost in spoštovanje vseh dogovorov in sporazumov. Le v tej DO ŠIROKA POTROŠNJA Do reprodukcijskih materialov agresivneje Čeprav je bilo področje nabave med gospodarstveniki, še nedavno11 nasplošno za odtenek manj vrednoten segment trženja, je položaj v zad< dveh letih ali nekaj več obrnjen domala na glavo. Radikalno skrčene uvfl; možnosti, pomanjkanje osnovnih repromaterialov na domačem trgu, ^ proizvajalce surovin domala čez noč postavilo v privilegiran, monopolist* položaj; in seveda rezultat: prekinjevana ali za dlje časa stoječa proizvod1 — to je pripomogle, da je nabavni dejavnosti vrednost temeljito nar** Tudi (in morda še celo) v Iskrini Široki potrošnji, ki je neločljivo vezana tekoče dobave železne pločevine, bakrene žice, aluminija in še neka!* strateških surovin, ki predstavljajo večinski vrednostni delež v njenem cel1 nem prihodku. Jože Čebela. smeri lahko vidimo nadaljen uspešen razvoj poslovnega, samoupravnega sistema Iskre in družbe kot celote. Mak Skupščina mladinskega pohodnega odreda »Partizanske delavnice 99 d« V četrtek, 1. marca 1984 je imel mladinski pohodni odred »Partizanske delavnice 99 d« svojo redno letno skupščino, na njej so ocenili delo v minulem letu, si zadali naloge za leto 1984, ter evidentirali kandidate za štab odreda. Skupščine se je udeležilo trideset predstavnikov čer in bataljonov iz RTV, PTT, RTV ZAGREB ter gostje Vladimir Klavs, Ivan Pivk in Boris Kos. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil MPO »99 d« v minulem letu aktiven, saj je izvedel dva dvodnevna pohoda, na Vrhe nad Trbovljami in na Za-grebčko goro; dva enodnevna pohoda, Dan Iskre — Dan borca in Ob žici okupirane Ljubljane; tečaj iz orientacije za komandirje čet ter se udeležili vseh pomembnih spominskih proslav vezistov in kurirjev NOV ter Partizanskih delavnice 99 d. Izvedenih je bilo še nekaj akcij in pohodov čet na področjih kjer delujejo, s tem pa so dosegli tudi enega od osnovnih ciljev, to je, da bi* imeli čim več pohodov ravno tam, kjer mladi živijo in delajo ter da spoznavajo zgodovino zvez in delavnic NOV v svojem domačem kraju. V programu za naslednje obdobje sc se mladi pohodniki dogovorili, da bodo skupno izvedli osem akcij in pohodov ter da bodo dali posebni poudarek manjšim akcijam in krajšim pohodom na področjih kjer delujejo čete. Skupni program obsega: — tečaj iz orientacije po področjih kjer delujejo čete in bataljoni — steljanje z zračno puško — dvodnevni pohod v Cerkno, bolnico Franja, tiskarna Slovenija — manifestativni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« — dvodnevni pohod »Po poteh IX. korpusa« — pohod v počastitev Dneva Iskre—Dneva borca — tridnevni pohod v Kočevski Rog, Baza 20, Stare Žage, Crmpšnjice... — dvodnevni pohod v Hrvaško Zagorje — postavitev spominske plošče na hišo v Mašlju V razpravico programu in delu MPO 99 d je bilo posebno poudarjeno, da je potrebno informacije o smotrih, namenu in delu mladinskega pohodnega odreda »Partizanske delavnice 99 d« nenehno obnavljati, saj se mladinci pohodniki hitro menjavajo in dopolnjujejo. Zato bo štab v mesecu marcu poslal v vse čete smernice za delo poslovnik o delu, smotre organiziranja mladinske pohodne enote in predloge za delo osnovnih celic MPO 99 d. Podobno gradivo v skrajšani obliki pa bo v tem mesecu objavljeno v glasilih ISKRE, RTV in PTT. Ko se je z dobavami pričelo zatikati, so bile posledice v Široki potrošnji kaj hitro alarmantne: kjer predstavljajo materialni stroški v poprečju med 70 in 80% končne cene izdelkov, je o rezervah seveda težko govoriti. Pričakovati je torej bilo, da se bo nabavna problematika kaj hitro znašla na dnevnem redu sestankov poslovodnih, samoupravnih in organov DPO; in to se je seveda tudi zgodilo. Ocene na vseh sestankih so bile enake: nabavni dejavnosti je treba posvetiti odločno več pozornosti kot v preteklosti, ko materialov še ni primanjkovalo. Brez odvečnih razpravljanj je treba zagotoviti zadostne količine repromateriala in zato organizirati tako nabavno službo, ki bo to zmogla. Kako utemeljena je ta zahteva ilustrira med drugim podatek, da je bilo leta 1982 v sežanski Elektroakustiki izgubljenih 20.000 delovnih ur, v Železnikih, v Tovarni elektromotorjev pa celo 32.800 prav zaradi slabega nabavnega poslovanja. To je seveda narekovalo temeljit razmislek in ustrezno ukrepanje. Nabavna vrednost materiala predstavlja po letošnjem planu kar 67 % celotnega prihodka delovne organizacije ali nič manj kot 11,866 milijard (novih) narjev. Ob upoštevanju dejstva, dal g0Spod O sko To: torji Bor tej, vpr: njih prvi njih teki Lo> (c sluje Široka potrošnja pretežno z na hko ue timi obratnimi sredstvi in da se obračajo prepočasi, pa je ta vredno5' i|0g ustrezno višja. In u To pa predstavlja zadostno osno'c ;o|e,* zahtevo po ustanovitvi novega p0> Menirn vodnega področja v delovni organih tšj"pQ^ ji, nabavnega. Učinek delavcev no^ v ^ področja naj bi se kazal v bistv£ č(e izboljšani preskrbi z domačimi inLl' :ob|ernj ženimi reprodukcijskimi material1' ^ minimalnih vezavah sredstev v zalo! ^ materiala in čim višjem koefid6* očja u obračanja zalog; nabava pa naj bi To^’. s )0% tudi kar najcenejša (kar bi lahko do ^ gli z izbiro najboljših dobaviteljev,! 3ločet1ti pusti, optimalnim naročanjem poh1 nih količin, z izbiro transportnih p0® i|jen^ najnižjimi stroški skladiščenja, z ivezatj' šim načrtovanjem nabave in uvoza) itopj ” dročje naj bi seveda zagotavlj' tiš^ enotno nabavno pohtiko na domacioip0° in tujih trgih. J del te! Novo področje naj bi delo koordM urti ralo z nabavno službo DO Iskra C°| merce in seveda sistemsko povezovl ir jz vse nabavne aktivnosti temeljnih o1-' ni ^ nizacij. Stane Fleischi’’1 iznj3^ V razpravi so tovariši Klavs, Pivk in Kos poudarili pomembno vlogo mladinske pohodne enote pri ohranjanju in obujanju tradicij vez in delavnic NOV na mlado generacijo. Izrekli so tudi pohvalo za vzorno sodelovanje z odboroni vezistov in kurirjev NOV, posebno plodno in dobro pa je sodelovanje z od • borom»Partizanskih delavnic 99 d«. Uvajanje mladih v mladinsko delo Na kraju pa so mladi pohodniki evidentirali še kandidate za štab odreda: komandant Kerič Dževo, komisar Lukančič Emil, namestnik komandanta Polak Franjo in za načelnika štaba Kužnik Dragota. A.C. Lansko leto se je novogoriška Iskra Avtoelektrika močno »pomladila«. V TOZD s sedežem v Šempetru in DSSS je prišlo na delo kar 96 mladih. Prišli so delavci, štipendisti, učend, študentje itd. ValiP' Cien vm In kako vključiti to lepo število mladih v delovanje mladinske organizadje, ki ima glede dela in akdj lepo preteklost, vsi pa vemo, kako odgovorne naloge in de za sk nj, m, ets Mladi ohranjajo tradicije NO V. akdje stojojo pred našo r; NI mlajšo politično organizadj*' S |y j Starejše mladinke in mladina, k1: že na »pragu jeseni« mladinskega d)1 so želeli na vsak način teh 90 svež " I | moči uvesti v delo mladinske organi)' cije, jim 'predstaviti pomen ZSMS, ^ lovanje komisij itd. Rečeno, storje11' Vseh 90 so v štirih skupinah povar na razgovor v dvorano delavskega moupravljanja, žal se njihova pričaj vanja niso povsem uresničila. Od l£| števila se je uvajanja v delo mladin5* organizadje udeležilo le nekaj več 1 polovica. Kljub temu pa so bili org5 zatorji zadovoljni, saj vsi vemo, da odstotnega odziva ni pričakovati niti najelitnejši zabavni prireditvi. Predsednik predsedstva konfer§ ZSMS Iskre Avtoelektrike Boris gelj s sodelavd so mlade seznai delovanjem konference, z delom kot sij, z akdjami in pohodi Iskrine hodne čete itd. Srečanje je bilo hi tudi priložnost za odgovore na zasta Ijena vprašanja, za včlanjenje v ZSn kamor so pristopili vsi ter obljuba pomoč pri delu in akdjah, ki stoj1! pred mladimi v Avtoelektriki. Za zaključek pohvala mladinsl funkdonarjem Avtoelektrike, da uvedli tako preprost, vendar učink natin seznanjanja mladih z deloD) ZSMS. Novosprejetim delavkam in lavcem, udeležencem srečanja pa liko uspehov pri začetnem in nad- ^ njem delu v mladinski organih Potfp Iskre Avtoelektrike. >----- Marko Rakus^ _________________________________—'Tvit., a,: S STROKOVNEGA POSVETOVANJA »RAZVOJ PRAVNEGA SISTEMA Z VIDIKA EKONOMSKE STABILIZACIJE “ Statusni položaj TOZD in drugih oblik združevanja z vidika razvoja pravnega sistema v ekonomski stabilizaciji I. Teze za razpravo Skrajno zaostreni materialni problemi v tokovih družbene reprodukdje opozarjajo, da moramo na strokovni podlagi pospešeno dograjevati institucionalno, ekonomsko in samoupravno organiziranost združenega dela. To omogočajo in terjajo dokaj visoko razvite proizvajalne sile in obsežna družbena sredstva, s katerimi gospodarijo delavci v organizacijah združenega dela. Zato se moramo hkrati z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov odločno lotiti odpravljanja nekaterih pomanjkljivosti v institucionalni organiziranosti združenega dela in sicer: — Povezovanje organizacij združenega dela v najraznovrstnejše in najširše oblike je tudi bistven element za odpravljanje tržne stihije. To seveda proces, ki mora nujno skozi različne razvojne faze in oblike, le-te pa so v bistvu odvisne od razvoja materialne osnove dela in dosežene ravni njegove proizvodnosti, vendar pa dosežena širina in intenzivnost integracije v nekem delu družbenega dela tudi druge sili k enakemu ravnanju. Vi|ja raven proizvodnosti dela postaja v integrirani proizvodnji — v skladu z logiko zakona vrednosti — merilo dela tudi za druge subjekte integracij, pa tudi pogoj za obstanek v proizvodnji, ki temelji na načelu dohodka. — Pri oblikovanju sistema samou-pravno združenega dela, temelječega na pravici dela delavcev z družbenimi sredstvi in temeljni organizaciji združenega dela kot temeljni obliki združenega dela in na temelju združevanja dela in sredstev ter delegatskega sistema, smo v praksi dosegli pomembne uspehe; pokazala pa seje tudi težnja po absolutiziranju pravic temeljne organizacije združenega dela, njenega organiziranja in določanja kot izključnega dejavnika gospodarjenja, s tem oa tudi spreminjanja tozdov v organizacije, podobne nekdanjemu podjetju kot novi obliki avtarkije. Opaziti je bilo tudi težnjo, da bi se temeljna organizacija združenega dela prek samoupravnih splošnih aktov izoblikovala kot samostojna in v sebi zaprta celota, pri čemer se je zanemarjalo skupne interese delavcev in drugih temeljnih organizacij, celo v sklopu delovne organizacije, še zlasti pa združenega dela nasploh. Vendar pa ne bi bilo pravično »obtoževati« za avtarkičnost samo temeljno organizacijo združenega dela. Le-ta je namreč avtarkična zato, ker so ji ekonomski instrumenti v prid, da tako izolirana ustvarja večji dohodek. Gre za nujno ekonomsko motiviranost (ki je, kot kaže, ni bilo) za združevanje dohodkovnega povezovanja temeljne organizacije združenega dela v širše oblike. V samoupravnih splošnih aktih delovnih organizacij bi namreč morali zagotoviti mehanizme, ki bodo delavce v ustrezni delovni organizaciji opozarjali na pravico, pa tudi na obveznost, da se v okviru takšne delovne celote organizirajo v temeljne organizacije združenega dela, če so za to izpolnjeni pogoji. S te^ložaj' se pri praktičnem delovanju zaposta' Ija vlogo in odgovornost dokaj hort^jje jn z genih gopodarskih celot, konstituira11‘'Idg" kot delovna organizacija, zlasti pri urTev sničevanju odnosov v združevanju d6*1 \ in sredstev ter skupnega upravljanjaJdrU£er skupnimi interesi, in kažejo se A|čg ^ manjkljivosti pri izpolnjevanju dolženi ^6 žVn-iinnicVih ra-rm^rii koL • 1 ško-upniških razmerij. Min — Zdajšnjo prakso organizirafljle^ Jj temeljnih organizacij združenega dfuM bimorahpiotehtatisLahščaresni^n^Chko^j ustavi in zakonu o združenem delu ločenih funkcij ter mesta temeljnih 0,MnOsj] ganizacij združenega dela. V teoriji in praksi se pri organiziranj1!!' .Ni, temeljnih organizacij združenega d6|:koVl) še vedno pojavljata dve negativni teZČ8niza nji. Prva se nanaša na zasnovo temelj11 sisteiTl organizacije združenega dela kot cel^stvo vite in samostojne gospodarske celic5 $kupni druga pa na prisilno koncentrati jo opr%akSj vil, strokovnjakov in sredstev, s tem PMne; stvarnega odločanja v delovhi skupnclj;tnja sti skupnih služb delovnih in setavljefl; enotn organizacij. Druga, močnejša težnja,Ihhfco le na videz tudi ekonomsko bolj uči® TOZD ANTENE, VRHNIKA °ZD ELEKTRONSKI KONDENZATORJI SEMIČ soslovanje v letu 1983 Ob zaključnem računu za lansko leto smo naprosili direktorja TOZD Elektronski kondenzatorji iz DO Kondenzatorji Semič Borisa Lavrenčiča, če bi nam ob tej priložnosti odgovoril na nekaj vprašanj o gospodarjenju in delu njihove TOZD v letu 1983. Na prvo vprašanje, kako so končali v njihovi temeljni organizaciji preteklo poslovno leto, nam je Boris Lovrenčič odgovoril: j ina kratko znova pregledamo ure-af ^ltev zastavljenih ciljev, ki izhajajo „3 |i°sPodarskega načrta za leto 1983, 3|( j ^Ugotovimo, da se nam ni v celoti 3! Toliko zaenkrat, več o delov«! moupravnih organov pa bo zap' PiJiiL poročilu splošno kadrovskega P^lto^ za leto 1983. Priložnost za nakup barvnega televizorja Miib li Itfll kKtK "K 'teol Sc Sic Tfob' ‘i«c H K V tovarniški prodajalni Iskrine Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu SL1 tS lez dobro založeni z iskanimi barvnimi TV snreiemnilci ISKRA R1 Sfi -z btp t mr tii lin m pruunjHiui rsiuine i u varne i v sprejemniKOv na rrzanu s* dnez dobro založeni z iskanimi barvnimi TV sprejemniki ISKRA 8156z<-, -skim upravljanjem. ‘ Televizorji so naprodaj po izredno ugodni stari ceni 85.718,50 din*1 ? iti akoj po plačilu (seveda v dinarjih) pa lahko aparat tudi odpeljete. V tovad ^ si ~ JI JV vvmj p v IZ.l V.V1M VZ UgUUUI Škili 1 V CIMI OV. / JLO) VV UJM*- . takoj po plačilu (seveda v dinarjih) pa lahko aparat tudi odpeljete. V tovab K si trgovini vas bodo prijazno sprejeli vsak delovnik od 6.30 do IJ-iprodajal*1 ^ *a( je odprta tudi vsako prvo soboto v mesecu ter izjemno tudi v soboto. 1® bruaria. 1^1 In še nekaj podatkov o televizorju: Barvni televizor Iskra 8156 je rezultat dosežkov sodobne elektronike, ki je pri1] vrsto izboljšav: I - manjše število vgrajenih elementov je zmajšalo možnost okvar. Povečala’ zanesljivost delovanja in ohranila optimalna reprodukcija: _ v t i-1 •> ra ič 1ti--.: 1,. ___: „ a nt uvivvaiija m uni Pač Pa zato, ker ga vsi (jjjRrite"® 'zvajamo, prav tako ne sprejetih i. $ ’ zakonov, dogovorov in sporazu-,.„,,#6 i^. *0rei-, za dosledno izvajanje si-nVlIl je .govorjenega, ne pa za spremi- ° kar v' '-11 m'nulem delu, o sanaciji izgub jeaze na nepripravljenost za spremi-čni, ~ čeprav ni področja dela in '" čeprav ni področja dela in Jugoslaviji, kjer ng bi bilo po-ž F del1 bremeniti. Boljše in kakovost-aagr*-16 Potrebno spodbuditi z ustrez-'|Hin)tVa?jem 'n razmejevanjem med Ji ** slahim V/rct-o cr\m/4n!U rali Probleme si marsikdo razlaga zelo po svoje, prav tako tudi sprejete usmeritve in tudi dolgoročni stabilizacijski program. Razprave o rešitvah morajo biti konkretne, konkretno je potrebno odgovoriti in ugotoviti, kaj je v posamezni organizaciji združe« nega dela, občini in republiki že narejenega, ;i|, stabim delom. Vrsta sorodnih ali v,c,a> uv'-,,,, >=puujiM ne naicjenega, aL|?rganizaci j združenega dela namreč kal pa bo še treba storiti. Usmeritve so znane ^Pogojih dosega zelo različne rezul- ,n )asne- zapisane v sklepih in stališčih soj l( ,1,.avci v glavnem delajo enako dobro CK ln stabilizacijskem načrtu. Izpolnjevanje , “Pm, vprašanje pa je, kakšna je po- skjepov moramo preveriti najprej pri sebi, v (j?Ja®i2iranost in povezanost združe- vse^ okoljih in na vseh ravneh. ^ kakšne so poslovne odločitve in M.L. ^IŽNE POLICE ^olf Hribernik: pREDELITEV III leta 1980. izšel pri založbi Borec j»?°sežno zamišljene tetralogije Ru-- bernika-Svaruna pod skupnim na-Predelitev«, smo zapisali, da smo rnikovim podvigom začeli dobi- h/°p -fjnbe e«io 1 zg°dovinsko- memoarski literaturi tvr„nase8a narodnoosvobodilnega boja m ,V’,n° publicistično kroniko naše ‘laj ■1941- do 1945. leta. čala ''b tiTi Pred nami že tretja, prezdanja 0m,, Ctra*°g'je P°d naslovom »Grme-"sov« in obravnava obdobje od ka-Bl)e Italije 8. septembra 1943. preko fiške ctaie na Primorskem, odprtja za-: ljeiif nar H°nte v Italiji in hkratne krepitve ipJ.!3‘ttiia j. n°osvobodilne vojske, oziroma °bi ladske oblasti v Sloveniji vse tja do eri I* l-Ch av®usta 1944, to je v čas srečanja ■ •h ju v Italiji. Skratka, v tem delu 'vet|o| b0j no Približno slabo leto na- ano približno slabo leto _________ l. od jeseni 1943 do poletja 1944. infrafko meri" iL0- °rej sledimo zelo pomembnim do-jn »rih J1? kaoitulaciji Italije, dogodkom, C ka0s-Tn8-Irl^f setletnico praznujemo prav m icab l likvidacije plave garde v Gr-fju ’ z°°ra ljudskih odposlancev v Ko-INbj Ca Turjaka, pa tudi II. zasedanja ja ’ netT>ških ofenziv in državotvor-ke v planja Slovenije kot ljudske repu-4 pa . v'ru federativne Jugoslavije. Se-lizkujl6.10 še vedno čas trdih bojev in hbj(j e.ni' ki so jih morale na slovenskih In jns 0Venske brigade proti mnogo huj->Hjn rseniu sovražniku, nemškim faši-jna t^hovi vojski, ki so se kot smrto ra-°temrr ae ^ujc branili in bojevali, zlasti tt?,v Ju Slovenije, ki je bilo tako važna 'čijj j® nemškimi frontami v Italiji in _^v°luci ° ie končno čas organizirane pro-4 v obliki domobranstva pod nem- ___'/fcvrat rov>teljstvom, ki je zlasti v Sloveni ji beprj11? danila svoje razredne in poli-n(KljilKVl eS*ie ter slabo družbeno ureditev. uf. jjajn 'sernu temu pa je fo obdobje naraš-HJ! isj.e "epitve tako partizanske vojske kot e lit; °blasti, kar je avtor že simbolično /ar# izval s tem, ko je svoji tretji knjigi, kot smo. že omenili, dal naslov Grmenje koipusov. Tako se je v tej tretji knjigi tudi pripetilo, da je spričo velikih in številnih dogodkov, tako na slovenski, kot jugoslovanski in evropski sceni tisega časa ostalo kaj malo prostora za osebna doživetja literarnih in resničnih junakov, ki nenehno povezujejo dogajanje v vseh dosedanjih treh delih tetralogije in so tako vpleteni v celotno pripoved: partijski voditelj Ivan še naprej ilegalno deluje v Ljubljani, Branko je v štabu 4. operativne cone na Štajerskem, Janko se v tem času razvije v dobrega komandirja in Vseved v komisarja čete, Marko je obveščevalni oficir v 31. diviziji, Tonček pa Beblerjev spremljevalec. Ob njihovih usodah in prigodah pa so vzporedno in svojevrstno razvijajo in potekajo tudi usoda žensk te tetralogije , Olge, Katje in Lucije, ki smiselno in zanimivo dopolnjujejo dejanja moških protagonistov Hribernikove svojevrstne pripovedi. Zato upravičeno z radovednostjo pričakujemo še četrto, zadnjo knjigo te zanimive in vsekakor edinstvene pripovedi na temo našega narodnoosvobodilnega boja pri nas. Tretjo knjigo »Opredelitve« je izdala založba Borec v Ljubljani v opremi Nadje Furlanove. D.Ž. Hellmut Divvald: BOJ ZA SVETOVNA MORJA Če pravimo, da je zgodovina učiteljica življenja, potem je njena interpretacija z najrazličnejših vidikov lahko sila zanimiva, poučna in tudi privlačna. In prav za to gre v knjigi nemškega zgodovinarja Hellmuta Divvalda v njegovi knjigi pod naslovom »Boj za svetovna morja«. Kajti mariskateri zgodovinski dogodek, odločilen za nadaljnji potek zgodovine, se ni pripetil samo na kopnu, temveč tudi na morju. In o tem pa še o marsičem nam pripoveduje ta knjiga, ki kljub zgodovinski eksaktnosti sploh ni dolgočasno in nezanimivo zgodovinsko branje. kulturniki — pozor! KOS SOZD Iskra pripravljamo v Iskri almanah oz. zbornik )va|,Uovn |,U*turn'tl dejavnosti. Združiti hočemo v knjižni obliki vse literate, li-, si^vse ’ fotografe, pevce, fokloriste, recitatorje in animatorje. Naprošamo oj1^,kultu'56 na kakr*en koli način ukvarjajo z umetnostjo, še posebej pa vodje ni« |lienBrmh skupin, da nam pošljejo podatke o dejavnosti, po možnosti oprem- » yCni 0t0grafliami-^felovna of Videti takle: rug^OZD 0rSan,zaciJa: 'nlt#iavn°st-j Priimek: ucra,ki: raSaitavearitVe’ doseŽki: sVtopi:' h°4 VaSeiaf(stil- vsebina): v|3*P0|: '['formacije se zbirajo pri Matjažu Kocbeku, IC, TOZD Marketing, • s|i| nska 31, Ljubljana, telefon: 325-061. ---- »Boj za svetovna morja« je torej knjiga o več kot dvatisočletni zgodovini bojev za pre-vlado na morjih in sega od bitke pri Salamini leta 480. pred našim štetjem do konca druge svetovne vojne, še naprej pa s kratkim pregledom današnjega stanja moči in boja za prevlado med super silama. Divvald nas v trinajstih poglavjih popelje skozi to očarljivo mešanico pustolovskega duha, predrznega poguma, pohlepa po imetju in raziskovalne strasti, v kateri so še spremenila politična načela, nastali novi pogledi na življenje in se je oblikovala drugačna zavest o svetu, korenito pa so se spremenili trgovina, gospodarstvo, promet in industrija. Avtor je zaokrožil poglavja na posamezna daljša obdobja, v katerih se je bistveno spremenilo ravnotežje sil. V prvem poglavju spoznamo staro grško pomorsko zgodovino in premoč v Sredozemlju, temu sledi skoraj tisočletno bojevanje Arabcev in Turkov z Benečani, Bizantinci in Normani. Naslednja tri poglavja so posvečena portugalskim in španskim odkritjem v Ameriki, Tihem oceanu in na Daljnjem Vzhodu, pa tudi bojem med Španci in Angleži, ki se konča z angleško prevlado po zmagi nad špansko »nepremagljivo armado« leta 1588. Naslednji poglavji obravnavata porast, razvoj in zaton holandskega in francoskega posega na svetovna morja, ko končno po Nelsonov! zmagi nad francoskim ladjevjem pri Trafal-garju postane Anglija za dobrih sto let. edina vladarica morij in svetovne trgovine, pravi popek sveta. V zadnjih dveh poglavjih se pisec podrobneje ukvarja z novo razporeditvijo sil in merjenjem moči po nastopu Japonske, Združenih držav Amerike in Nemčije. Rezultati obeh svetovnih vojn in današnje stanje v svetovni razporeditvi moči pa končujejo to spretno in duhovito napisano knjigo. Iz knjige je moč razbrati marsikatero novost, ki je doslej povprečen poznavalec zgodovine morda sploh ni poznal, pozdraviti pa je treba tudi avtorjevo prizadevanje, da je predstavil boj za svetovna morja v vsej njegovi kompleksnosti, saj je končno človeka ves čas njegove zgodovine gnalo na morje boj za preživetje, trgovina, gospodarstvo, kar je iz knjige moč jasno razbrati. In končno, ko se je človek prvič podal na morja široko cesto, se je podal v negotovost in zgodovino. Sicer pa je avtor dokaj pomenljivo in sežeto zaključil svojo knjigo o boju za svetovna morja z besedami: »Boj za svetovna morja je za človeka pomenil isto kot boj za resničnost. Danes ima resničnost na vseh področjih tako velik ugled, da radi pozabljamo, kako »resnične« so naše misli, spomini in predstave. Sanje o drugačnih časih, pa naj bodo pretekli ali prihodnji, so izdajalske samo tedaj, če jih sanjamo z namenom, da prevaramo sami sebe in ne z namenom, da najdemo sami sebe. Tudi to je bilo tisto, kar je gnalo pomorščake in osvajalce morij, kajti bili so trdno prepričani o tem, da so v nas samih elementi’, ki se ne spreminjajo, da človeške sposobnosti ostajajo večne. To gotovost obalni prebivalci ob Severnem morju izražajo z reklom: »Kjer je bila nekoč voda, bo nekega dne morda spet voda«. Knjigo Hellmuta Divvalda je izdala založba Borec v prevodu Stanka Jarca in opremi Matjaža Vipotnika. D.Ž. OB 8. MARCU Iskraši razstavljajo na Kokrici Likovna sekcija KUD »Storžič« s Kokrice je ob dnevu žena v sejni dvorani kulturnega doma Franc Mrak na Kokrici pri Kranju pripravila razstavo slik in skulptur, del članov društva iil-kovnikov Iskra. Na njej sodelujejo Martin Goričanec, Franc Guček, Izidor Jalovec, Boris Lavrič, Mladen Radoj-čič, Tomaž Sebrek, Vladimir Sitar, Vida Štemberger, Zlata Volarič in Jože Volarič. Ob otvoritvi razstave je bil kratek program, v katerem so recitatorji Petra Škofič, Dominik Eržen in Uroš Jauh predstavili pesmi, aforizme in prozo krajanov, bodočih članov literarne skupine. To so: Leon Kovačič, Mira Zrimšek, Doris Tudor, Marjan Štancar, Zlata in Jože Volarič. Z.V. Likovna razstava v Iskri V prostorih tovarniške restavracije je kulturna komisija pri IO osnovne organizacije sindikata Iskra — Sestavni deli pripravila v počastitev kulturnega dneva Slovencev razstavo likovnih del učencev osnovne šole Boris Kidrič. Delavci so si z velikim zanimanjem ogledali razstavljena likovna dela in bili pri posameznih delih tako navdušeni, da skoraj niso mogli verjeti, da so jih ustvarile roke in um osnovnošolske mladine. Seveda si delavci želijo še več podobnih prireditev, da si z njimi popestrijo monotono tovarniško okolje v katerem delajo. A.C. Pohvalno o Iskrinem servisu v Tuzli Kar precej kritik na račun Iskrinih servisov v Sloveniji pa tudi v drugih republikah nas je vzpodbudilo, da smo obiskali direktorja servisne temeljne organizacije v Iskri Commerce Mira Stegnarja. Za objavo smo pripravili daljši članek, ki je obravnaval predvsem odnose med Iskrino proizvodnjo in serviserji, saj so bili prav ti v mnogočem krivi za različne servisne spodrsljaje. Članka v glasilu nismo objavili, glavni vzrok pa je bil ta, da se je prav v zadnjem času v odnosih med Iskrinim servisom in tovarnami marsikaj spremenilo na bolje, še več, lahko govorimo celo o pomembnem, kakovostnem preobratu, o čemer pa smo že pisali v našem tedniku. Seveda pa sredstva javnega obveščanja v Jugoslaviji pogosto objavljajo pohvale na račun prizadevnosti Iskrinih serviserjev. Eno takšnih smo prevedli iz časopisa »FRONT SLOBO-DE« iz Tuzle in jo objavljamo v celoti: Nekemu prebivalcu Tuzle se je pred nedavnim pokvaril televizor. Odnesel ga je v popravilo k zasebnemu radio—TV mehaniku v Skojevski ulici. Mojster je napako popravil in zaračunal 1.000 dinarjev. Po treh dneh se je televizor ponovno pokvaril. Isti mojster je postavil novo »diagnozo« : pokvaril se je glavni kanalnik. Ker po navadi teh delov ni moč lahko in hitro dobiti, se je lastnik televizorja hočešnočeš strinjal, da bo televizor pač popravljen kakšen dan pozneje. Mojster mu je celo predlagal, da naj bi lastnik sam, če že gre v Beograd, tam poiskal novi del. Lastnik televizorja se je na koncu premislil in ni želel več čakati pa tudi njegova pot v Beograd je bila negotova: televizor je odnesel v Iskrin servis na Titovi ulici. Televizor „Minirama“ , torej Iskrin izdelek, so sprejeti v servisu okoli devetih. Mehanik je televizor pregledal in rekel lastniku, naj se vrne isti dan približno ob desetih. S precejšnim nezaupanjem se je lastnik televizorja vrnil čez eno uro. Njegov televizor je bil popravljen. Šlo je le za manjšo ■ napako, za storitev pa je plačal — 200 dinarjev. LD Iz tujega strokovnega tiska Laser v vinogradih Francoski vinogradniki uvajajo avtomatizacijo dela v vinogradih. Zadnji njihov dosežek je uporaba laserskega žarka, ki omogoča, da so vrste v vinogradu povsem ravne in vzporedne. Tako kasneje obrezujejo trte in obirajo grozdje povsem avtomatično. Laser namestijo na konec vinograda, kjer nameravajo zasaditi trto na novo. Žarek nato usmerja traktor, da ne zaide z ravne linije. Francoski vinogradniki menijo, da bodo no- \ vost s pridom uporabili tudi pri drugih kmetijskih delih. Najhitrejši računalnik Japonska tovarna Fujitsu je izdelala računalnik VP-200, ki ima hitrost 500 milijonov operacij v sekundi. To je vsekakor najhitrejši elektronski računalnik na svetu. Njegova pomnilniška kapaciteta je 256 Mbitov. S tem je njegova zmogljivost 6 do 8-krat večja kot pri običajnih računalnikih. Fujitsu računa, da bo v naslednjih petih letih izdelal 30 takih sistemov, namenjenih predvsem za univerze in posebne ustanove. Čip šteje frekvence Pri iskanju določenega oddajnika so precejšnje težave. Skale skoraj na vseh radijskih sprejemnikih so netočne in kažejo skoraj vedno le približno frekvenco. Siemens je sedaj izdelal integrirano vezje, ki naravnani oddajnik frekvenčno analizira in digitalno prikaže na displeyu. Frekvence posameznih oddajnikov so razvidne za dolge, srednje, kratke in tudi UKV valove. Kaže, da bo Siemensov čip v prihodnje sestavni del vsakega boljšega radijskega sprejemnika. Industrijska špijonaža v ZDA V »silicijevi dolini« v Kaliforniji je med industrijalci osrednja tema razgovorov špijo-nažna afera na škodo tovarne IBM. 22 oseb, povečini sodelavcev japonskih firm FJitachi in Mitsubishi, je obtoženih, da so ukradli pomembne industrijske skrivnosti v IBM laboratorijih v »silicijevi dolini«. Aretacija je povzročila v ZDA in na Japonskem veliko senzacijo. Posebno japonska javnost je ogorčena, ker so prek televizije videli japonske strokovnjake z lisicami na rokah. Treba je namreč vedeti, da sta obe japonski tovarni s pogodbo vezani na tehnične infarmacijelBM.zti kar plačujejo visoke dolarske vsote. Alarmna naprava V osamljene hiše, stanovanja in celo trgovine naraščajo vlomi iz leta v leto. Američani ponujajo zato novo elektronsko alarmno napravo z imenom »protektor«, ki jo stanovalci, preden zapuste prostor, obesijo na kljuko ali na drug predmet. S premikanjem kljuke ali predmeta, kjer je alarmna naprava, se le-ta sproži in daje kriku podobne glasove. Novo pri tej napravi je skrivna koda, ki sestoji iz številčne kombinacije. Če spremenimo številčno kombinacijo, sprožimo čez 15 sekund alarm. V primerih pa, da številčna kombinacija ustreza kodi, je aparat izključen. Nadaljnje prednosti nove alarmne naprave so zadrževanje alarma za določen čas, naravnava občutljivosti pa tudi uporaba v avtomobilih, v kovčkih, na balkonih, v omarah itd., ker je »protektor« prenosen, majhen in ne rabi dovoda električne energije. Konkurenca Panamskemu prekopu Mehikanci nameravajo sedaj konkurirati Panamskemu prekopu. 70 let staro enotirno železniško linijo, ki povezuje oba oceana, bodo posodobili, razširili in avtomatizirali za prevoz tovorov od pacifiškega mesta Solina Cruz in Vera Cruz v mehiškem zalivu na atlantski strani. Po tej železnici bodo prepeljali z ladij pretovorjene zabojnike, kar naj bi trajalo vse skupaj le tri dni s pretovarjanjem vred. Tudi za tankerje bodo preskrbeli s tem, da bodo vzdolž železniške proge napeljali naftovod. Ameriški strokovnjaki menijo, da bo prevoz vzlic pretovarjanju hitrejši in cenejši. Svetlovodni kabli Sir George Jefferson,predstojnik državne družbe British Telecom, je izjavil, da od letošnjega leta dalje poštarji ne bodo več položili nobenega koaksialnega kabla. Namesto teh bodo polagali svetlovodne kable in so že daii naročila za 800 km vodov. Do leta / 990 naj bi na Angleškem položili 100 tisoč km svetlovodnih kablov, kar ustreza nekako polovici dolžine telefonskega omrežja. Največja jama na svetu Med zahodnonemškim Kolnom in Aachnom kopljejo z ogromnimi mehaniziranimi napravami največjo jamo na svetu. Dolga bo 5 km, široka 1,8 km in globoka 160 m. Skopali bodo 700 milijonov m3 jalovine tako, da bodo prišli do velikanskih zalog rjavega premoga, ki se raztezajo v globini od 160 do 295 m pod sedanjo površino zemlje. Pri polni zmogljivosti dnevnega kopa bodo nakopali letno 50 milijonov ton premoga, kar se bo zgodilo leta 1995.Premog bodo uporabljale bližnje termične centrale. Zbral, prevedel in priredi! Marjan Kralj DO AV' OELEKTRIKA Prva seja novoizvoljenega sindikata Pred dnevi je novoizvoljeni predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Iskre — Avtoelektrike, Nova Gorica, Miloš Vodopivec sklical prvo sejo v njegovem mandatnem obdobju, ki je bila v celoti posvečena ceni poslovanja Avtoelektrike v lanskem letu. To oceno je zbranim delegatom podal glavni direktor Peter Mivšek in med drugim poudaril: »Že v uvodu bi delegate rad spomnil na oceno poslovanja naše delovne organizacije, ki smo jo obravnavali ob devet mesečnem poročilu. Takrat smo bili zaskrbljeni, saj rezultati niso bili taki, kot smo si jih želeli. Vendar smo že takrat ocenili, da bi moral biti prav zadnji kvartal, glede na akcije, ki smo si jih takrat zastavili, uspešen in naša predvidevanja so se uresničila. Takrat smo se pogumno odločili tudi za korekcijo osebnih dohodkov. Poslovno leto smo uspešno zaključili. V rednost prodanih izdelkov v letu 1983 znaša 4,56 mia dinarjev, kar je za 16% več, kot je bilo s planom predvideno in skoraj za 50%, več, kot je znašala vrednost prodaje v letu poprej. Na tuje trge, predvsem na konvertibilno področje smo izvozili za 16,3 milijonov dolarjev, kar je za 13% več , kot smo planirali. Žal, smo se skoraj v teku vsega leta srečevali s pomanjkanjem raznih vrst repromateriala, to pa je osnovna zavora, da nismo izdelali še več in še več prodali. Rezultat tako dobro doseženih rezultatov je vsekakor zavestno angažiranje vseh zaposlenih pri izpolnjevanju sprejetih nalog, sinhronizirano delovanje celotne delovne organizacije, posledica načrtnega osvajanja novih izdelkov, pravilnih organizacijskih prijemov, nagrajevanja po delu itd. Z gotovostjo lahko trdim, da je bila naša usmeritev povsem pravilna, ko smo zastavili vse akcije za večji izvoz, saj v nasprotnem primeru rezultati ne bi bili taki, kot so. In tudi letos bomo morali prav na področju izvoza še bolj slediti zahtevam naše družbe in še več izvoziti. Žal bomo brez dodatnih investicij in brez izboljšanja obratnih sredstev to zahtevno nalogo težko izpolnili. Zato nas čaka na tem področju še ogromno dela. Kljub dobrim rezultatom v teh težkih pogojih gospodarjenja pa moram omeniti tudi nekoliko temnejšo plat prikaza gospodarjenja. Naša temeljna organizacija, tovarna žarnic v Ljubljani je namreč poslovala z izgubo, ki znaša 28 milijonov din. Rezultat te izgube je posledica neurejenih razmer na domačem in tujem trgu. V najkrajšem času bomo pristopili k temeljiti sanaciji te TOZD, oz. njenega proizvodnjega programa, pogledali bomo, kako še bolj modernizirati in poceniti proizvodnjo, uvesti nove programe in nabaviti potrebno opremo. V tem trenutku je vsekakor potrebna nujna, večja in temeljitejša pomoč celotne delovne organizacije predvsem s Peter Mivšek. ciljem doseči rentabilni program tovarne žarnic«, je zaključil glavni direktor. Marko Rakušček S n V/ > Ssssa * ’ ' m Zmagovalna ekipa Mikroelektronike. Veleslalom za »Prvenstvo dvorišča« REKLAMNA PRODAJA: V$e Jsfcnšc obveščamo, da DO BROŠe vedno prodaja omarice in mize KUP KLAP uelednidri ugodnostmi: —41% nižje cene — možnost, plačila v šestih obrokih . > “*- brez pdloga. — organiziranje dostave« če iž enega kraja naročite večje število izdelkov S primerjavo običajne in znižane cehe lahko izračunate, koliko bi i-tanvi '•a! 2 d0S{ Fe), 22. Černuta, 23. Petkovšek (oba Orod.), 24. Zatezna (Ker.), 25. Žebovec (Fe), 26. Petrovič (Orod.), 27. Kovač (Fe), 28. Kuzma (Ker.), 29. Prebil, 30. Perme, 31. Končan (vsi (Zmaj); moški D: L Sušnik (ME) 24,26, 2. Tominec (DSSS) 25,09,3. Buh (Fe) 26.64,4. Mi-latovič (ME) 27,57, 5. Tomašič (Orod.), 27,70,6. Rome (Ker.) 28,89,7. Grum (ME) 29,14, 8. Friedrich (Zmaj) 29.49, 9. Košak (Ord.) 30,27, 10. Cokan (Mag.) 31,08, 11. Trampuž (DSSS), 12. Eržen (Fe), 13. Nolda (DSSS), 14. Blažič (Mag.), 15. Perkon (Zmaj), 16. Gradišar (Fe), 17. Babič (Ker.), 18. Vovk (Mag.); moški E: 1. Sever (Orod.) 27,56,2. Celjar (ME) 28,47, 3. Dolničar (Fe) 29,05, 4. Sladič (ME) 29,93, 5. Pehani (DSSS) 30,06,6. Zaletel 36,57, 7. Kurent (oba Zmaj) 52,43; ekipna uvrstitev: L Mikroelektronika, 2. TOZD Feriti, 3. DSSS, 4. DO Zmaj, 5. TOZD Orodjarna, 6. TOZD Magneti, 7. TOZD Keramika. Mik adar nimivem dvokrožnem dvoboju so tol' 'h Za| gubili z rezultatom 3:17. Povratni d'0 h z c v bližnji prihodnosti, kjer se bodo vč1' ta(j ^ skušali za poraz oddolžiti. Vinko Z1 Iskj,^ ------------------------------------kotj; Šahisti Kibernetike prvaki Kranja Športno kulturno-prosvetno društvo slepih in slabovidnih »Tomo Zupan« - Šahovska sekcija Kranj, je organizirala tradicionalno ekipno šahovsko tekmovanje za Pokal Maršala Tita občine Kranj za leto 1984. Tekmovanje je potekalo po KUP sistemu. Udeležilo se ga je enajst ekip delovnih organizacij, ustanov, šahovskih klubov in društev. Za Iskro Kibernetiko so nastopili Brane Deželak, Janez Krek, Albin Obleščak, Vinko Zorman, Alojz Deželak in Marjan Kern. V vseh dvobojih so Iskraši zmagali, v finalnem srečanju pa so s težavo nadigrali večnega rivala Savo iz Kranja. Zmagovalna ekipa Kiberpetike je prejela diplomo in se uvrstila v finalno prvenstvo Gorenjske. Aktivnost mladih šahistov Na pobudo referenta za šport pri mladinski organizaciji Iskre Kibernetike Marjana Jermana so se mladi pomerili s predstavniki JLA v vojašnici Stane Žagar v Kranju. Dvoboj so organizirali na desetih deskah. Po za- Smučarski tek postaja vedno žičen, saj celo med zagrizenimi11 b0l lomaši najdeš navdušenega teko^ ______________________________I Nežka Pogačar v pokoju {-iub 'eraj *dn kot, °bra Ra >3, 111 iz( n0st deli Rv, Na *be v Rz Ra u8a klaje dela. niu Ro []ah Pc piv, l univ, Ra Upokojila se je naia sodelavka Nežka Pogačar. Več kot 34 let je zdtv ^ ' -vala delo v kranjski Iskri, najprej p nekdanji Elektromehaniki in nazaf; 15 p Telematiki. Pri delu v temeljni organizaciji Mehanske konstrukcij x. m deli se je odlikovala z vestnostjo in pridnostjo pa tudi z najdaljšim dej erz; nim stažem v svoji delovni sredini. Sodelavci smo Nežki ob odhodH pokoj zaželeli, da bi še dolgo zdrava uživala zasluženi pokoj.