»Socialna Matica". Slovensko socialno-politiško in znanstveno delo se je razvilo do one točke, ko nastane akutno vprašanje, kako organizirati književni trg za spise te vrste? Prenehati to proizvajanje nikakor ne sme. Bila bi to prevelika škoda za narodovo kulturo. Zakaj ni ga več kulturnega naroda brez knjig in revij. Knjige in revije imajo nalogo zgraditi duševni most med naukom in življenjem. Če hočemo imeti vseučilišče, moramo imeti prej visoko razvit književni trg, knjižno organizacijo in razumništvo, ki je po svoji izobrazbi zrelo za vseučilišče.  Na§ knjižni trg je 5e nerazvit in ne organiziran, in založnikf si ne upajo zaia gati onih knflg' socialne vsebine, ki so nam prepotrebne, in pa attatistvenih spisov. Na^še raziMHttištvo še ne ve ceniti pomena znaristvemh spisov, jih ne knpuje in: jih obdrži časih Je iz koiftOdnosti, če pride založnik na časjh srečno, časih nesrečno misel, da pošlje odjemalcem knjige na dotn. Pa v tem slučaju se izpostavlja nevarnosti, da mu večkrat knjige nihče ne plača. Odjemalec pa je zopet večkrat v nevarnosti, da vzame in kupi iz same narodne dolžnosti spis, ki bi sicer ne bil vreden, da se širi med občinstvom. Vsemu temlu treba odpomoči. Naši znanosti je treba dati opore, naši mladi generacij, ki se bavi z znanstvenim proučenjem družbe in njenih pojavov, države in našega udejstvovanja v njej, gospodarstva in načina, kako je izboljšati in pqglobiti, zgodovine in njenih naukov, prirode in njenega ustroja, umetnosti in njenega kulturnega vpliva, tej mladi generaciji je treba dati polje delovanja. Naši socialnopolitiški pisatelji in znanstvenki morajo dobiti institucijo, ki jim zagotovi, da bo njegovo delo vplivalo v širši javnosti, da bo vplivalo na bralce, jih vzgojevalo in širilo tako samOstojmo mišljenje in razumevanje vseh haših razmer in nalog. Na drugi strani je treba odjemalce zalagati z dobrim znanstvenim čtivom in jih ohraniti pred odjemanjem manj vrednega gradiva, ki je dobro morda v izpolnjenje. ni pa bistveno važno. Najboli potrebna pa je našemiu narodu, toJiko preprostemu, kolikor razumništvu, poljudno znanstveno slovstvo, t. j. spisi, ki imajo sicer znanstveno in poučno vsebino, ki so pa pisani vseskozi zanimivo in vsakomur razumljivo. Taka poljudno-znanstvena literatura, ki se razširi v široke narodove plasti, je najboljši utrjevalec narodove dušne moči. Zakaj v izobrazbi tiči veSika umstvena sila in tvorna moč. »Socialna Matica« si je po svojih pravilih in po duhu ustanoviteljev stavila nalogo, ustvariti umstveno vez med razumništvom in knjižnim trgom. § 1. pravil pravi: »Socialni Matici« v Gorici je namen, širiti potom znanstva med vsemi sloj umevanje sodobnih gospodarskih, državnih in prirodosiovnih problemov ter na ta način pospeševati občno državljansko vzgojo in izobrazbo. Najprej hoče biti organizacija odjemalcev ter omogočiti svojim članom, ki ji bodo plačevali nizek letni prispevek, da bodo dobivali nekatera dela po nizki ceni, izdatno nižji, nego v knjigotrštvu. Zaenkrat so v to izbrani vsi spisi, ki so ali še bodo izšli v »Znanstveni knjižnici Omladine«, v »Politiško-sociološki knjižnici«, »Prosvetna knjižnioo« pa »Socialna Matica« ob času prevzame lastno založbo. Nadalje bodo njeni člani dobivali za znižano ceno tudi »Vedo«. Z rastočim razvojem se bo pa Matica potrudila tudi z drugimi knjigami, nazadnje z lastno založbo znanstvenih in poljudnoznanstvenih spisov in z razširjevanjem del upodabljajoče umetnosti, kakor siove § 3. njenih pravil: »Svoj namen dosega društvo s temi sredstvi: a) Izdaja in omogoča izdajanje znanstvenih in poljudnih spisov gospodarske, socalne, državno-znanstvene, prirodoslovne, občekulturne in utnetniške vsebine; b) s pospeševanjem, oziroma organizacijo vseh činiteljev, delujočih na prosvetnem polju in odgovarjajočih njenemu smotru.« Naša nova družba je tako zasnovana, da ne more škodovati nobeni izmed danes na Slovenskem obstoječih kulturnih organizacij, s katerimi hočemo vzajemno pospeševati mlado slovensko kulturo. Siovensko razumništvo vabimo k pristopu. Nismo nobent) razveseljevalno društvo, zato bo velik del inteligence morda ostal gluh. Ali pojdemo med njo nabiraje, pridobili si jo pa bomo v prvi vrsti s svojim delom, ki bo gotovo bolj narodno, nego marsikatero, ki se diči pokrivem s tem nazivom. Upamo pa, da ne doživimo razočaranja. Vemo, da se bomo sprva morali boriti z mnogimi težavami. Naleteli bomo na brezbrižnost, na odklanjanje in odpor. Pa vsak začetek je težak, iz malega pa raste veliko. Naši pričetki so skromni. V pravilih smo si dali širok delokrog, ki ga bomo začetkoma izvajali le' v malem obsegu. Hočemo pa napredovati, da bomo tudi svoji kulturi dali v roke več sredstev napredka. Ustanovni občni zbor »Socialne Matice« se vrši v Trstu v nedeljo, 22. t. m.» dopoldne ob 9. uri v tržaškem »Narodnem Domu«. Isti dan se konstituira tudi prvi odbor z nalogo, započeti plodonosno deio na polju, ki je važno za napredek kulture, kjer smo pa zaostali še daleč za drugimi narodi in kjer jih hočemo dohiteti.