Št. 34.
V Gorici, dne 22. »krča 1900.
Tečaj XXX.
Ijshaja trikrat na teden - Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrauje iz-ditnje opoldne, večerno Izdanje pa   ob 3. uri  po«
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letuvrud po poŠti pre-jemana   ali' v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 li. ali gld. 0-80
pol leta........  .   (i , 60 ,   ,     .    3-30
četrt leta . .' . ~."*. VT 3 .* «r _„• ,~ v'^ Posamične Številke stanejo 10 vin. .* Naročnino sprejema upravinštvo v Gosposki ulici siv. ft v Gorici v *Uoriški Tiskarni* A. Gabrščnk vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine so ne oziramo.
„PRIMOIiEt''i*k*ja neodvisno od «Soto» vxiik petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sch w ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu del!a Casernia in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
'"¦'•-' Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v Inadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8.. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah' m praznikih od 9.. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici St. 9.
J>oplsi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le upravniStru.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniitvo.                   _ ., .
Oglasi in poslanic«
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-kvat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — ¦ večje črko po prostoru.
Naročnino hi oglase Je plačati loco Gorica.
„OoriSktt TIskarna" A. Gabi-Sček tiska in zalaga razen «Soce» in »Primorca* se »Slovanska knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih. 5 do 6 pol ter *taue vseletno I gld. 80 kr. — Oglasi v «3lov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog !n narod!
Pred otvoritvijo deželnega zbora.
V Gorici, iIik* 21. marca 1900.
II.
Proti močnemu nasprotniku jo potreba močnega odpora, ako mu hočemo biti jed-naki, oziroma ako ga hočemo premagati.
Italijani so v našem deželnem zboru močni. Močni so, ker imajo 1 poslanca več od nas, ker imajo za dež. glavarja svojega politiškega voditelja — in ta je dr. Pajer, oni stari lisjak z vedno "mladimi, novimi naklepi ! — ker tu kot glavar se čuti vedno tudi poslanca, ki je pripravljen v potrebnem hipu priskočiti na pomoč svojim tovarišem, ker jim gre vlada na roke, ker, če ni drugače, t;i upliva na vlriliti glas, da se omogoči seja brez Slovencev — saj smo že videli po želji vlade sejo s pomočjo kardinala brez Slovencev, ko je pa imel predsedovati dr. Gregorčič kot glavarjev namestnik, ga pa ni bilo poleg, — ker imajo za poslance može, ki so veljavni med njimi, in ker ne dobivajo na slovenski strani primernega odpora! Zadnji vzrok je jedon izmed poglavilnejših, ker, ako bi že bili imeli tako deželnozborsko desetorico, ki bi bila vseskozi na svojem mestu, bi se bilo vendar že marsikaj spremenilo, da bi ne bila laška ošabnost narasla do tistega vrhunca, na katerem jo vidimo dandanašnji.
Povdarjamo, da boj proti italijanski premoči v deželnem zboru ni lebak, ne, težak je, in zato basjs treba na naši strani v celi desetorici celih mož! Treba je potem upli-vati tudi na virilnt glas, da ga ne dobe podse povsem le vlada in pa Italijani, ki so kaj pridni, kar se tiče uplivanja na kardinala. O tem smo že večkrat govorili v »Soči*. Ako skuša uplivati nanj vlada in Italijani, zakaj ostajajo brez veljave le slovenski poslanci ? Ti so v lo Se bolj opravičeni, ker se bojujejo za pošteno stvar, katero jim kratijo Italijani, in zato baš bi jim moral katoliški kardinal celo iz svoje volje priskočiti na pomoč 1 S tem bi pomagal zatirancem ter opravljal dela usmiljenosti, kakor jih predpisuje cerkev! No, pa pustimo v tem pogledu ,svojo voljo" ter ostanimo pri tem, da je treba uplivati na
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman
italijanski napisal Lcmmaso Grossi
(l)alje)
kauretta, vsa prestrašena, je držala gospodinjo za krilo, boje se, da bi ta Jz obupa ne skočila z okna, ki je segalo do poda, na katerega pragu je stala z jedno nogo. Pelagrua je z rokami in z glavo hitel dajati znamenja obema ženskama, naj bi se pomirili, »aj bi se osrčili.
Ko je Biee končala, je nadaljeval Lodrisio z neizprosno hladnokrvnostjo:
«Slabo, moja hči, slabo! O, ti si Preveč domišljuješ; tako* ni prav.... In najprej moraš vedeti, da jaz niti od «aleč ne mislim na te. Tedaj nikar se n» boj, da bi te jaz imel požreti. Tudi itte moreš v obraa gledati, ker vendar n«sem bazilisk. In poslušaj, kaj ti hočem Povedati....   Vidim, da veš  že mnogo
kardinala, bodisi tako ali tako. Tu zadenemo pa že zopet ob veliko težkočo. Missia ni Zorn, in »voditelj" Slovencev, ki je semeniški profesor, niti ne pride do tega poguma, da bi si upal uplivati na kardinala glede nn našo politiko ter ga pridobivali za pošteno našo reč. Podložnik se niti no drzne, izustili kaj takega proti svojemu visokemu cerkvenemu gospodarju. Proti njemu se čuti lo podložnika, in niti za hip ne politiškega voditelja goriških Slovencev! Da je temu tako, o tem ni dvoma. Na to stran smo torej tudi udarjeni, in zato stopa na površje z vso resnostjo zopet potreba celih mož v celi desetorici, in pred vsem v vodstvu! Če pa prerešetarno to našo desetorico, vidimo, da po večini ni sestavljena tako, kakor bi morala biti, in zato bi se morala tudi po večini spremeniti. Nočemo pri tem žaliti nikogar izmed gg. dež. poslancev, povdarjamo pa, da tukaj govorimo o njih le kot poslancih, in kot taki že morajo prenesli malce kritike, ker so kot, taki tudi isti podvrženi.
Povedali smo že opelovano, da naša deseterica ni sposobna za nikak tesnejši nastop, da največ, kar je mogla storiti, jo bila abstinenca, ki so jo pa korenito izjalovila ter skončala nam v neprilog, odvrnila od nas vlado docela ter utrdila Italijane v njihovih pozicijah, s katerih smolo gledajo doli na obnemogle Slovence. Torej, ali naj stoji še vedno ona že obnemogla četica v boju proti močnemu nasprotniku ? Odgovor se mora glasiti edino lo: Ne 1 Treba spremembe, korenite spremembe! V naši deželi Že še dobimo mož, ki bodo sposobni za poslance v sedanjih težavnih čas'ih, ki ne bodo smatrali izvolitve poslancem le za nekako osebno čast, marveč bodo čutili tudi d o 1-žno.st, katero jim nalaga poslanski posel, ter bodo to svojo dolžnost tudi skušali vršiti do skrajnosti. Tisti Časi, ko je bilo le čast: biti poslanec, so minoli, porodili so se novi časi, ki kličejo na poslanska mesta može-delavce, vstrajne in izkušene v politiki. Taki časi so nastali pri nas posebno vsled brezplodne abstinenčne politike, m dan za dnevom čujemo iz ljudstva samega potrebo po ¦spremembi v naši deželnoposlanski deseterici. — Zdi se nam, da se je nekak pričelek že izvršil, in  da so nam   prednjačili   v  tem
ved, nego sem jaz mislil. Tudi prav — tak6 se prej pogovoriva. Vedi torej, da Ottorino, tisti, kateri te je imel poročiti*.                                                 #
«Ali so živi?» je vprašala prestrašeno deklica.
< Pusti mi dokončati, naj živi ali naj ne živi, to nima biti tebi nič mar».
Biče se je začela tresti vsa, zato" je Lodrisio koj dodal:
• Živi, da, pomiri se, živi še».
«0 tem vas morem zagotoviti tudi jaz*, je posegel vmes Pelagrua. »On je živin zdrav, in pojde kmalu v Palestino«.
*Kakd! brez mene ?»..,. je vsklik-nila Biče, «ne, ne more biti res. Okrut-neža, zakaj me tako" mučita? Kaj sem vama jaz storila, kaj sem vama storila slabega ?» Premagana od žalosti je sklonila glavo in se bridko razjokala. A takoj je šiloma pretrgala jok in vsa prestrašena zopet dvignila glavo, bojč se, da bi se ji kdo ne - približal. Solze, ki so bile že na poti, so tekle neme v dveh potokih po licih in padale ubogi nesrečnici v nedri. Toda poteze njenega obraza so kazale zopet oni dostojanstveni mir, ki dela trpljenje vzvišeno.
V tem je bil Pelagrua namignil svojemu tovarišu«., ter stisnil ustnici, .in stre-
flr
«Gor. Tiskarna* A. Gabršgek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
pogledu naši veleposestniki z izvolitvijo agil-nega mladega tolminskega župana, g. Oskarja Gabrščeka!
Naš položaj glede na bližnjo "zasedonjo je torej tak, da stojimo oslabeli proti močnemu nasprotniku, ki ima za seboj v reservi 6o vlado, in ker smo oslabeli, je treba slabe moči nadomestili z novimi, svežimi, drugače ni jmislili na nikak vspeh.
* »Delovanje* izven zbornice je ostalo brez dobrih posledic, da vrglo je nas celo -- kakor že dokazano *- v hujši položaj, zato je treba pričeti delovati v zbornici, ali z drugimi vojščaki, ker tisti, ki so že enkrat podlegli, ne tičejo Več. vanjo 1
Na vsej črti so nam torej kaže potreba po koreniti spremembi v naši deželnozborski desetorici!
Klerikalizma ni!
(V odgovor zadnji »Gorici"),
Klcrikalizcm t
Ni skoro časopisa, kjer no bi človek čilal o klerikalizrnu, ni razgovora mej inteligentnimi ljudmi, kjer ne bi važne točke zavzemal klcrikalizcm — to besedo izgovarja politik, filozof o nji razmišlja in boji se je vzgojeviitelj.... In kljubu temu so mnogi, ki pravijo, da ni klerikalizma, ki ne poznajo popolnega pomena le besede, ki ne morejo razločevali njegovega pojma od pojmov cerkve, vere, naboženslva, duhovništva in Boga. To vodi k zmotam; napadi nanj so cesto brez vspeha, ker se bojuje proti slični, podobni, ali s klerikalizmom nič skupnega imajoči stvari.
Vznesena iskra, v glavi človeka, razum« postaja radi napredka in po napredku današnje dobe od dne do dne mogočnejša in žarnejša.... Že prvi odsev njen: je naučil človeka, da sodi in spoznava. In kar je vse tedaj razumel, je bilo ljudsko; česar ni mogel, to je bilo zanj višji svet, ki se je razprostiral nad njim, katerega njegove misli niso dosegale. In to je imenoval tekom let n e b o, v katerem kraljuje Bog. Doba je hitela, človek se je razvijal; spoznal je mnogo, a premnogo mu je ostalo prikrito. In ako si je hotel razsvetliti marsikako  uganko bodisi
sel rameni, kakor da hi mu hotel reči: Vidite sedaj? Hoteli ste postopati po svoje, prijeti jo naravnost; evo,kaj ste opravili. — Toda hudobec mu je odgovoril z nestrpnim migom glave, ki je pomenil: A, kaj, neumnež, čakaj, prepusti meni. — Na to se je obrnil k deklici, in je nadaljeval:
«Ti j očes, revica! D»eloma se mi smiliš. Ljubila si ga toliko časa, in sedaj si ga moraš iztrgati iz srca! Toda kaj se hoče ? Treba se je vendar udati sili... ljubezen mine; boš videla, da čez nekoliko časa... o, veruj meni, mine gotovo... Pa hočem ti govoriti jasno, če ga resno ljubiš, moraš pred vsem skrbeti, da ga rdšiš; ali ne govorim prav ? Vedi torej, da njegovo življenje ali smrt od visi od tobo».
t Ali res ?» je vskliknila Biče, katero je novi strah objel, «ali morem verjeti vašim besedam ? Ali ni skrita za tem kaka nova prevara?
O, imejte usmiljenje z menoj ! Imejte usmiljenje z zapuščeno in trpinčeno revo! Povejte mi resnico, glejte*, to govoreč je sklenila roki pred prsi, «jaz vas prosim tafc«5 srčno, kakor boste  tudi vi zadnjo  uro  svojega življo-
sveld bodisi svoje notranjosti, je le-to raz-luščil kar najbolj resnici podobno.
V to je tudi veroval, in eto verel m vstajali se veliki misleci, razmišljali o harmo-niški združitvi mi s 1 i in istinskega žitja, Iskali stalno in večno resnico ter pravili ljudstvu svoje nazore. Njihovi nauki — eto: nabo-ženstvo, Znajoe to, razumemo, da je mogoče, da obstaja na naši zemlji 14-0.000 (reči ? sto in štirideset tisoč) različnih veroizpovedanj. Vsaj tako pifie doktor teologije Jan Oliva v katoliškem listu »Hlidka«.
In ni čuda! Privrženci podobnih si nazorov so se organizevali; misleč pa, kakor ljudje v obče mislimo, da je le to, kar m i trdimo, pravo, so Sirili svoje nauke, svoje nazore. Tu z besedo, tu s črko, najeelfte, kakor znano, Žal, z mečem, tu cela ta organizacija poznavalcev jednakih nabožonskih nazorov, ti člani, ki so verovali, In ti* ki so opravljali v nji različne službe, celi ta admi-nistracijski in agitacijski^oparat s privrženci zovo se; cerkev, Duhovnik je njen izvrše-valni organ, njen vojtčak, katerega visokim predstojnikom je cerkvona lleblo, lokozvana hijerarhija.
Tako je vso to nastajalo do današnjega dne. In danes stoji vsemu temu naravnost pred očmi moderni človek. Ve mnogo, ali ne ve vsega. Njegova vzgoja, njegova izobrazba, ki mu vsakdan podaja na slo novih poznatkov {tudi elektriko in gas!), njegovo življenje, njegovo delo in njegove misli silijo ga, da vsklikne proti tem starim formam: »Ne, ne pripoznavam vas več. Hočem, da si vse svoje notranje in zunanje sam opravljam brez vsakega drugega pritiska. Prote-slujem proti nasilstvu, katero me bije pri vsakem koraku. Hočem svobodo prepričanja in vesti".
In tako smo pri klerikalizrnu, in kaj je klerikalcem... Giloval sem že definicijo klerikalizma, kakor si ga predstavlja katoliški „Nov^ Život* (III. letnik str. 228) in opetujem jo zopet: »Klerikalec je na sil ni k, ki se ne boji omejevali svobode vesti in prepričanja s posvetno roko, iz rabi je vati vero za egoistične in svetske namene, netolerantne Ž, kateremu je glavno mrtva črka in forma".
nja prosili večnega Sodnika, da bi se vas usmilil. Uslišite to mojo prošnjo, kakor boste želeli, da bi On uslišal vašo v tistem strašnem trenotku! Povejte mi radi večnega izveličanja svoje duše ali njenega večnega pogubljenja, ali je resnična ta Ottorinova opasnost, in kaj morem storiti jaz, da ga rešim ?»
Te besede, nekako navdihnjeno izgovorjene, so v* .»dar nekoliko omajale okrutnost lopova, katerega hudobija ni presegala mej tedanjih časov, kajti on je veroval v Boga ter v prihodnje življenje — seveda le po svoje. — Kak trenotek je bil tih. V njegovi notranjosti je vrel boj, kateri je končal s tem, da je hudobca bilo sram svoje omahljivosti, in da se je navzel novega poguma k nadaljnemu trdosrčnemu nastopanju. Vendar se vsaj v tem ni mogel premagati, da b: .3 nadalje nagovarjal svojo žrtev s predrzno. besedo «ti». Ta izraz mu nikakor ni hotel več iz grla. Nekako v zadregi je dejal:
«Opasnost je resnična.,., o tem vas .lehko zagotavljam pri izveličanju svoje duše.... a tudi to je res, da ga vi morete rešiti».
(Dalje pride).
Uto, definicije, kaj je klerikaiizem, pa še trdite, da ga ni, saj, dolgo t«kp ne bo-dete. Zavela Vas je, gospodje, osebna mržnja, da ne veste, kam jadrate. Gorje Vam, a gorje tudi naroda našemu, če z Vašo pomočjo pridemo pod klerikalce; kar zhači, pod nasil-nike in netolerantneže. Tlačila nas je dolga iri dolga leta aristokracija; katere koloni smo bili, — sedaj smo koloni hijerarhije. Ni li naša sveta dolžnost, da se temu upremo, ter da postanemo slobodni in prosti državljani ?!
To je naše mnenje, pa trdite, kakor in kolikor drago, da — klerikalizraa, nasilstva ni l Prosim, kdo je uničil Gregorčiča, dičnega slavca na našem Parnasu, kdo metal blato na grob Prežema, kdo onečastil Jurčiča? Kdo vliva peiin v časo življenja smelemu Aškercu? In kdo je ponovil tuterski kres lanskega leta, kdo sežgal Cankarjeve pesni? Kdo, kdo t Povejte! Govorite! In trdite 5e dalje• klorikalizma ni!
Govorili smo, ali to ni še naša zadnja beseda.                                              A. K.
Dostavek uredništva. — Priobčili smo te vrstice, katere naj tolmači vsakdo, kakor hoče. Nam se je zdelo ves čas nepotrebno, spuščati se v prepir s hujskači, ki sami dobro vedo, kaj je klerikalizem in kaj ta hoče, saj so sami klerikalci najčistejše vrste.
.Gorica" je prešla popolnoma v tabor „Prim. L i sta*, kije tudi priobčil nedavno članek z naslovom »Klerikalizma ni!* Kar je pisal takrat »P. L.", isto ponavlja »Gorica", samo malo bolj nerodno. — Pa tudi v boju klerikalizma proti naši stranki je »Gorica" zvesta sestrica bratcu »Prim. Listu". V zadnji Štev. čitamo: »Zato je tudi novo-pečena goriška liberalna stranka vrgla vero in cerkev iz svojega programa, češ, da se v taka vprašanja kratko ni malo ne vtika. Na-migavali so sicer, da se bore le proti poli-tiski avtoriteti škofov in duhovstva in proti njih neomejeni gospodstvaželjnosti, toda vse dosedanje ravnanje protiklerikalcev je oči-vidao pokazalo, da velja njihovo rovanje vsemu, kar diši po dejanskem krščanstvu. Po delovanju protiklerikalcev smemo sklepati, da jim v istini pomenja klerikalizem prav za prav dejansko krščanstvo*.
8Gor." in »Prim. L." torej skupno la-žeta, da naši stranki je klerikalizem isto kar krščanstvo, dasi prav mi delamo med obema velikanski razloček in se borimo za pravo krščanstvo prav zategadel, kar pobijamo klerikalizem. Toda nasprotniki hote lažejo, da morejo našo stranko sumničiti in obrekovati. — Toda mi se ne strašimo tako brezvestnega orožja nasprotnikov, marveč bomo odločno pobijali klerikalizem v vseh formah, da se naše ljudstvo ohrani — krščanstvu, kajti resnica je, da — vera silno peša, in sicer vsled nemoralnega, škandaloznega življenja in »delovanja" klerikalnih fanatikov, proti katerim je kranjska slika »Izgubljeni Bog* nedolžna šala.
Kako »Gorica* tolče le prazne fraze, s katerimi slepari kratkovidne čitatelje, naj dokazuje tale odlomek. V istem članku čitamo:
»V verskem in nravnem oziru priznavamo in zagovarjamo crkveno avtoriteto, v politiki, v javnem delovanju sploh, pa zahtevamo, da zavladajo krščanska nravna načela kot zvezde vodnice. Zakaj prepričam smo, da je izboljšanje naših žalostnih družabnih razmer, da je zdrava praosnova človeške družbe, da je ohranitev in boljša bodočnost našega bornega naroda le tedaj mogoča, kadar prešinejo krščanska načela, pred vsem vrhovna zapoved o nesebični ljubezni do bližnjika, vse naše javno in zasebno življenje*.
Kako lepo je tu vse povedano po klerikalno, pa da so zadovoljni lahko tudi drugi — kratkovidnežiI Torej: v verskem in nravnem oziru priznavajo cerkveno avtoriteto! Nimamo nič proti temu! Dalje pa zopet pravijo, da morajo tudi v vsem javnem življenju vladati krščanska načela za zvezde vodnice! Ali dalje ne tredo t svoji gostobesednosti in ostanejo lepo — v temi. Oni ne povedo, da klerikalizem si osvaja ono »zvezdo vodnico* tudi v vsem javnem življenju, v katerem morajo vladati krščanska načela, katera so edino klerikalci vzeli v zakup, in iz česar sledi splošna nadvlada klerikalcev nad našim notranjim in javnim življenjem! Nični izvzeto! V cerkvi in zunaj nje, vse mora iti po volji klerikalca, ker Je on si prisvaja pravico, da odločuje, kaj se sme storiti in kaj ne, da ne bodo kršena krščanska načela.
Tudifrazio »ljubezni do bližnjika* se moramo le smejati, ko je splošno in že od nekdaj dognano, da klerikalec in ljubezen sta nezdružljiva pojma. Dokler se klerikalcu klanjaš in je on neomejen gospodar nad teboj, nad tvojo ženo in hčerjo in kar ti je najljubše, je prijazen s teboj; ako se mu pa le enkrat zameriš z najmanjšo rečjo: ni ga več odpuščanja i Klerikalec je apostol jeze in sovraštva! Taki so naši nunci okoli »P. L.* in »Gorice*. Gorje njemu, kdor se jim v čem zameri! Še v navadno človeško družbo ni mogoče več ž njimi! Svojemu dolgoletnemu prijatelju ne dajo več roke, gledajo srepo in sovražno, jezik pa jim kle-peče same grehe proti dolžnostim do bližnjika! -Gorica" sama je polna takih grehov, saj jo preveva le strastno sovraštvo, zato je tista »nesebična ljubezen do bližnjika* le fraza, zapisana v — slepiio nerazsodnega čitateljstva.
Dopisi.
I« Kobarida. — (»Tatovi* v davkariji? Železnica do Kobarida. — Konsorcij za lesno obrt). Davčnemu slugi se je sanjalo, da so hoteli tatovi vdreti v davkarijo. To je dal »naprej", in zdaj bodo delali železne oknice. — Nam se zdi ta strah prazen, ker take sanje pač niso še nevarne. O tatovih pri nas pa ni nikdar slišati. V tem oziru vlada v teh krajih prav idilično življenje. — Zato pa smo tu prav nevoljni, da se je porabila ta »sanja* za napravo železnih oknic, da bo sluga lahko mirneje spal in ga ne bodo več morile težke sanje o tatovih in strahovih. Ako so take oknice potrebne in v navadi, naj se napravijo, a za to ni treba mazati imena našega trga.
Vlada je torej predložila načrt zakona za — bohinjsko železnico. Predelska je torej padla, ker so proti njej še vedno vsemogočni vojaški krogi. Ali: da bi le začeli kmalu graditi vsaj to! Na ljudstvu pa je, da se čim prej potegne za postranske krajevne železnice, ki nas bodo vezale z bohinjsko. Tako bi bila potrebna železnica pred vsem do Kobarida, od tu pa do Eolca in do (Čedada v Italiji, k« je že zvezan z Vidmom. Po inicijalivi »Trgovskega in obrtnega društva v Gorici", ki je v tem oziru v vplivni zvezi, se obrne Kobarid do železniškega ministerstva in do državnega zbora s prošnjo, naj seza-jedno z revizijo glavne črte vzame tudi v pretres in poštev železnica vsaj do Kobarida. Naprej pozneje!
Na shodu »Trgovskega in obrtnega društva" v nedeljo večer je prišla v razgovor tudi lesna obrt, posebno za stolice vseh vrst. Tu pri nas imamo namreč veliko pripravnega lesu, kateri izvažamo, tudi v Marijan, odkoder vozijo Furlani k nam izdelane stolice, ki se dobro prodajajo. Ali ne bi bilo bolje, ako bi izdelovali stolice iz svojega lesu tu doma in jih potem prodajali tudi na tuje? Ako nese to drugod, kjer morajo les od daleč dobivati, ponese toliko bolj nam, ki imamo les doma. Najmanj 100 ljudij bi lahko od tega dela živelo. Naši možje in mladeniči bi dobili torej delo doma in bi jim ne bilo treba ;-iditi »k ajzenponu«, od koder navadno *;i ¦ ne prinesejo domov. Potok Kobarišček je tudi zadosti močan, da bi gnal mehaniško delavnico. — A kar je jako ugodno, je to, da imamo v Kobaridu izučenega mladeniča za take lesne izdelke. Ustanovi naj se konsorcij, ki napravi tako delavnico, a on naj bo vodja in učitelj drugih. — Reč* je v teku? Ko bo kaj gotovega, že sporočim v »Soči*.
Domače in razne novice.
Osebna Test. —- Dr. Ed. Poljak je imenovan sodnijskim pristavom za okrožno sodnijo v Rovinju z določilom službe pri okrajni sodniji v Poreču.
f Ivan pl. Prcmevstcin. — Že več časa so sorodniki pričakovali zadnji zdi hI jej tega odličnega sina našega naroda. Nič čuda: imel je 90 let! — Bil je odločen bojevnik za naše narodne pravice še v tisti dobi, ko je ogromna večina naroda spala trdo spanje pravičnega. Razne c. kr. urade je privajal na slovensko uradovanje iz svoje pisarne, !:er je on vse slovenski uradoval. Čast in slava njegovemu spominu!
fevršeTalnl odbor narodno-napredne stranke ima danes od 2, pop, naprej sejo;
na dnevnem redu je: 1. Ustanovitev izvrše-valnega odbora, t j. volitev predsednika, podpredsednika in tajnika. 2. Določilo glede glasila stranke in splošne uprave. 3. Razgovor o političnem položaju sploh, stališče stranke nasproti dosedanji politiki v deželnem zbora s posebnim ozirom na bližajoče se zasedanje.4.Imenovanje zaupnikov. 5. Raznoterosti. S tem činom je postavljen naši stranki trden temelj. Zaupnikov po celi deželi je do 400. Zaupniki v vsaki občini so ob enem odbor naše stranke za isto občino, ki svoje število pomnoži po svoji volji. Zaupniki dobe v kratkem navodila, kako jim je delovati.
Deželni uradi. — V kratkem se snide goriški dež. zbor, in če bode deloval, se bode moral pečati pa? tudi s prepotrebno preos-novo dež. uradov in zboljšanjem kritičnega materjalnega stanja deželnih uradnikov.
Deželni uradi so še vedno na isti stopinji kakor leta 18*12., ko se je konstituirala deželna uprava.
Zadnja leta so se zboljšale razmere edino pri dež. knjigovodstvu nekaj, a pri drugih uradih je ostalo še vedno vse pri starem.
Kakor obče znano, je mesto deželnega tajnika še vedno nezasedeno, in dotične posle opravlja deloma nižji uradni!;, ki dobiva za to posebno nagrado.
Zbok te okoliščine so dež. odborniki veliko preveč obloženi z delom, ker morajo reševati poleg svojih tudi taka dela, ki spadajo v področje dež. tajnika.
Na sploh pa se vedno čujejo pritožbo, da pomanjkuje sposobnega uradniš'va. Ta nedostutek jo naravna posledica majhnih in uprav sramotnih plač dež. uradnikov!
Za vstop v dež. službo se po deželnih statutih zahteva poleg drugih sposobnostij znanje obeh dež. jezikov. V koliko pa seje do sedaj oziralo na to odredbo, kaže dejstvo, da sta v dež. službi izmed 9 definitivno nameščenih uradnikov samo dva Slovenca!
Da je na tak način zastopana večina slov. prebivalstva v dež. upravi, je kriva deloma protekcija Lahov, in po drugi strani premalo zanimanje slovenskih prosiJcev za dež. službo. No, kdo pa naj bi se tudi potezal za tako »sijajno* karjero, kakor jo ima dandanes dež. uradnik?!
Dež. odbor je sam spoznal, kje tiči vzrok nedostajanju sposobnega uradništva In se je večkrat potezal za zboljšanje plač svojih uslužbencev. Ker pa dež. zbor že 3 leta spi, mu ni bito mogoče, storiti kaj vspešnega v prilog dež. uradništva.
Deželni odborniki sami poznajo to zadevo najbolje. Saj so oni prvi, ki so tako slabo plačani kakor v nobeni drugi deželi. Plače dež. uslužbencev pa že davno ne odgovarjajo sedanjim razmeram.
Leta 1898. je država zdatao zboljšala gmotno stanje svojih uradnikov m pozneje tudi slug.
Če upoštevamo, da so biti drž. uradniki že pred tem zboljšanjem bolje plačani od deželnih, tedaj si lehko predočimo sedajni žalostni položaj zadnjih.
To razmerje pa postane uprav kričeče*, ako pomislimo, da je drž. uradniku mogoč napredek do VIII. in celo VII. plač. raz., do-čim ostane dež. uradnik skoro izključno tam, kjer je pričel, dasi je njegova služba v mnogem obziru važnejša in z večjo odgovornostjo združena kakor ona drž. uradnika. Se nekaj! Dr|. uradniki imajo še poleg vseh teh ugodnosti} pravico do znižane cene na vseh državnih železnicah in parobrodih, česar pa deželni nimajo. To pa bi se dalo brez dvoma doseči tudi za te, ki so (oziroma naj bi bili) vsled Najvišjega patenta že »z leta 1763. in vsled poznejših odredeb enakopravni z državnimi.
Zajedno s tem prašanjem se bode moral baviti dež. zbor z uravnavo gmotnih razmer dež. obhodnikov. Poleg zboljšanja plač bi se jim morala priznati aktivitetna in starostna dokiada po načinu, kakor je država preskrbela za svoje državne uradne sluge. Ko bo pa cela reč urejena, zahteva lehko dež. zbor sposobno uradnistvo, in prosilcev ne bo primanjkovalo.
Pri takih razmerah pa, kakor so dandanes, mora biti zadovoljen, ako sploh dobi ljudi, ki tak6 ceno žrtvujejo moči in svojo prihodnost deželni upravi.                       R.
Učiteljske petletnlne. — Vedeli smo, da bo »Gorica" zlorabljala tudi to pereče vprašanje proti — naši s t r a n k i. Mi smo stališče že označili, in sicer pravični zahtevi v prilog. Kako se glasovali nekateri pristaši naše stranke v okrajnem šolskem svetu, ne
vemo in tudi tega ne preiskujemo; ker stranka ni odgovorna za čine posamični kov. Res pa je, da stranka lahko vpliva na vse načelne rešitve! V tem oziru pa treba storiti o pravem času primerne korake. Gg. učitelji, ki so prizadeti, bi se bili morali zganiti, ako so menili, da je kaka nevarnost.... Pred glasovanjem v okrajnem šolskem svetu bi bili najbrže dosegli zaže-ljeni vspeh. Po glasovanju se je od naše strani nekaj storilo, ali zdaj je reč bolj zapletena. Vsekakor se mora ugodno rešiti I — Dostavljamo, da na Tolminskem znašajo doplačila na teh petletninah le okoli 800 gld., in okrajni šolski svet jih je. dovolil soglasno, da si so udje sami pristaši narodno-napredne stranke.
____ Zdaj še nekaj ? Kdo je pa kriv, da_zna-_^
šajo doplačila v goriškem okraju okoli 4000 gld. Kdo je učiteljstvo oškodoval za to svoto ? Kdo? Iščite ga v uredništvu »Gorice*, tam ga najdete vsak dan predpoldne in popoldne! On je zavlačeval stalno nameščenje in nikdo drugi! — To naš odgovor!
Novi grehi. — V nebesa priti, je po katoliški veri sploh jako težavna pot, ker »še pravični greši na dan sedemkrat sedemdeset". Vse je greh! — V novejšem času so iznašli naši klerikalci še novih grehov, s katerimi strašijo nevedne svoje ovčice. Tako je propovedoval vikar v Levpl ha dan sv. Jožefa v cerkvi, da: kdor Čita »Sočo* in »Primorca* — greši. — Tako se zlorablja cerkev v politične agitacije, Takim nevrednim pastirjem bo treba stopiti na prste. — Tudi v Kobaridu je bila v nedeljo pri veliki maši propoved, da so se ljudje jezili, ker niso navajeni takih neumnostij v — cerkvi!
Trgovina v Gorici in »11 IrlulI Orleiitale". —Ta laški listič prinaša članek, v katerem govori, kako da se hočemo polastili Slovenci trgovine v Gorici. Pravi, da smo ustanovili »Trgovsko in obrtno društvo", katero ima poleg politiski>ga namena (udi (o svrho, da odvzame trgovino njim ter jo potisne v slovenske roko, da k temu je nas dovedlo narodno sovraštvu, da skušamo italijansko trgovino uničili z bojkotom ter se razšopirili v Gorici. Vse to početje, »pogubno in nemoralno", pravi »II Kr.* pa vodijo nekateri slovenski »caporioni*, med njimi tujci, ki se ne morejo niti imenovati meščanom v Gorici! Zato pa se morajo oglašali, ker molk bi bil zločin, ker nasprotniki Slovenci jih hočejo zadeti v srce, in če ne dobe Lahi v sebi zadosti energije, da obdrže tla. katera so še njihova, morajo izgubiti vsako upaiije na obrat na bolje in njihov pogin je neizogiben. To je na kratko jedro članka, kolikor ga je izšlo včeraj. Nr splača se, dotikati se vseh trditev v članku, pač pa nekaterih, ker so značilne. JI Friuli Orientale* pravi, da v Avstriji, kakor tudi v vseh omikanih deželah, je trgovina prosta, da vsak jo sme imeti, kjer hoče, kjer mu ugaja, kjer upa uspevati. Takoj na to pa pravi, da to prostost hočejo vzeli laški trgovini slovenski »caporioni*! Kakšna logika ?! Če sme po prejšnjem stavku vsak trgovec trgovati, kjer hoče, smejo trgovati v Gorici toliko bolj tudi Slovenci, saj so tu na svojih rodnih slovenskih tleh, saj Gorica je glavno mesto naše dežele, katera je po 2/3 slovenska! Dalje pravi prav v nasprotju z gorenjim stavkom, da mora napredek v trgovini biti njim pridržan, da to oni zahtevajo, ker le v tem je njihov obstanek! Prav, pa tudi mi vemo, kaj prinese nam naš napredek v trgovini in obrti. Le, žal, da se nismo zdramili že poprej v tem pogledu; bi bilo sedaj marsikaj drugače!!
Potem trdi, da Lahi so spoštovali veano pravice drugih (kdo se ne smeje? Ur.), da niso še nikdar šli nič iskat preko mej Gorice (kaka lažnjiva predrznost! Ur.), in da nekaj jednakega zahtevajo tudi proti njim! — Lahi so spoštovali pravice drugih in nikdar niso Šli preko mej Gorice! Kaj pa delajo tisti laški kramarji iz Gorice po Soški dolini, po Krasu, itd. obsejmnih dneh?! Ali hodijo tje »na špas"? — Znamenit je gorenji končni stavek, da zahtevajo nekaj jednakega tudi zase. Prav! To se pravi, da nikdo nima nič iskati v laški trgovini v Gorici, da nočejo več slovenskih denarjev, da hočejo svojo trgovino zase! Tudi prav! Zapomnite si to, vi, Brici, gorjani, Vipavci, itd.! To baš dokazuje, kako nujno potrebna je bila ustanovitev »Trgovskega in obrtnega društva*, da poskrbi za prospeh slov. trgovine in obrti v mestu, ker Lahi hočejo imeti svojo trgovino
nedotaknjeno, in nikdo nima nič pri njih iskati, kakor tudi oni ničesar ne iščejo izven mej mesta!
Pa vrag jih razumi t Na jednem mestu v članku tožba na tožbo, celo s poginom si prete, na drugem baharija, na tretjem pa kličejo proti »Trgovsk. in obrtn. društvu" na pomoč vlado, vsemc. kr. oblasti in celo državnega pravdnikai — Toda* naj"jmle klfčejoV naravnega procesa, ki je pričel tudi v naši deželi v marsikaterem pogledu, tudi v trgo-• vini in obrti, ne ustavijo....
NaS deželni zbor je torej sklican na dan 2. aprila.' NasprbtstvT med slov. in ital. stranko niso poravnana, ali vendar nismo Culi od lani več nikakega koraka od nobene strani, ki bi meril na to, da se na kak način napravi pošten »modus vjvendi" v dež. zbornici. Vlada se ne zmeni več za goriške Slovence, ali pridno gre na roko trentinski laški manjšini, kateri obljubuje laško kurijo v dež. zboru in še drugo, še celo na Istro se je spomnila ter se tam vrše pogajanja, o nas pa vse molči! — Kot znamenje — dobro ali slabo ? — glede na bližnje zasedanje dež. zbora pa smerno menda konslafovali, da je bil le dni sprejet v avdijenci pri cesarju naš kardinal-nadškof!!
»V lastno obrambo" je napisal neki I. Skorjanec v zadnji »Gor." dolgo "klobaso, ki razkriva duševno revščino pisalčevo, Zlasti začetek je treba dvakrat Citati, da se sploh nekaj razume. — Ta g. Škorjanec je torej silno razžaljen, kar um je dejala »Soča" — š p i c e 1 j, da se je vtihotapil k zaupnemu shodu in potem v »Gor." poročal po svoje. Najivni in kratkoumni mladič pa je na to sam povedal, da vstopnice ni imel in se je vtihotapil v predsobo, kjer je poslušal, kaj se godi v dvorani. In na to pove le marsikaj, kar §e zdaj stiiva, da je ondi videl m slišal t In tak človek se čuti še razžaljenega, ako mu rečemo, da je—^lpicelj*. Y ostalem se ne, bomo bavili s tem skrajno hinavskim in tihotapskim, torej nevarnim mladičem, pred katerim svarimo vso somišljenike narodno-riaprednega stremljenja nit (Soriškem, Prišel je v Gorico »na zdravljenje-. Vtihotapil se je v vse Sočatiske kroge; v našem uredništvu je pogosto prodajal svoje dekadentske nazore, obsojal te in one nasprotnike itd.
Mi mu nismo nič zaupali, ker smo bili »a njegov značaj opozorjeni. Kmalu pa smo ga videli v »Goričanski** družbi in s svojimi »deževnimi mislimi* je začel osrečavati čilft-lelje »Gorice". Kaj tak tihotapec sodi o nas, nam je čisto vsejedno l
Opozarjamo mlade rojake, naj bodo vselej previdni, ko se jim približa tak »špi-eelj% kakor so bili zadnji čas v Gorici, odkoder je moral oditi, ker ni imel nikake družbe več razun one starojaj. »Goričanske* isatule.
Prof. Berlmč je dal zopet glas od s> be, V zadnji »Gor.' taji, da bi bil imel lanskega novembra s prof, Cebularjem kon--«!rencc o trgovsko-obrtni zadrugi Ud. — Mi ostajamo pri svoji trditvi, če se Č, in B.tudi tu glavo postavita. Bila so očesa, ki so ju \;iela, in ušesa, ki so — slišala. In ona usta so razkrita nam hudobne naklepe..... Prof. Berbuč se drži načela: Prima regola juris: negare!
Kopeli t Tržiča, ki so bile last dr. Kabla, je kupil princ Thurn-Tasis. V Tržiču so se bali, da princ bi deloma opustil kopeli ter bi spravil večji del kopalcev v Sistijan. Zato je šla do njega posebna deputacija občinskega zastopa, katero pa je potolažil, da se ne zgodi, česar se boje. Kopeli bodo letos vse prenovljene.
Nad vsem se »podtikajo. — Niti tega ne pusti ,11 Friuli Orientale* v miru, da je družina pokojnega Josipa del Piero dala zahvalo v »Sočo", seveda v slovenskem jeziku. Spodtika se nad tem ter svari druge, da to naj jim nikar ne bo za vzgled, da to ne sme biti začetek novi fatalni modi! — Pokojni del Piero kot trgovec je bil poznat med Slovenci, saj smo videli vsak dan lepo levilo Slovencev v njegovi prodajalnici, katero si je razširil torej tudi deloma s slovenskim denarjem. Pri pogrebu je bilo dosti Slovencev, torej je družina storila le prijetno dolžnost, da se je zahvalila tudi v »Soči". — Ali, seveda, s tem je »latinila* Gorice v nevarnosti l — Povsodi se spodtikajo ob nas. le kadar segneš v žep, te poznajo in prijazno pozdravljajo! — Že poskrbimo, da bo v tem pogledu drugače.
Kako so malenkostni. — V št. 22. »Gorice" smo čitali dopis iz Štanjela, v ka-
terem pravi med drugim, da na pošto v Štanjelu prihajata 2 »Soči« in 4 »Primorci«. ] Glede na to povemo, da na isto pošto pošiljamo 17 »Primorcev" in 5 »Soč«. Zato tudi je bila naša pisava o kuratovi prepovedi resnična, neresnice pa je dosti v omenjenem dopisu v »Gorici«. Takih rečij iz »Gorice* bi sicer ne omenjali, ali storimo to TJPrSdl '(SgaVJker se vidi iz takega pisarenja, kako strašno nas zasledujejo na vsej črti, in kako so pri tem malenkostni!— Resnice pa seveda lažniki po poklicu ne morejo nikdar zapisati.
' Cfthej no da nlkjcrl miru. — V družbah, celo v deželnem uradu, in, umevno, tudi na ulicah ne pusti na miru Gabrščeka in dr. Turne. Tako nam poročajo, da se je sprehajal mali Klavžarček le dni s črnogledim svetnikom po Vrtni ulici ter prav pridno obiral Gabrščeka in dr. Turno tako, da mimoidoči ljudje so mogli čuti ljubeznivosti, ki so se vsipale iz ust dež. uradnika nad dež. odbornikom dr. Turno. To je že skrajna predrznost, katero uganja ta »Goričnnski" bandil, in zadnji čas je, da se mu stopi na tilnik, kakor mu pritiče. Politiških hujskačev v deželni hiši ne trpimo. To mora nehati.
NcsrcLa na postaji v Nabrežini. '— Železniški delavec Matej Stubel v Nabrežini • je ponesrečil v nedeljo dopoludne, ko je i priklopljnl železniške vozove k vlaku, ki je imel takuj oditi iz postaje, Ko je priklopljenje dovršil ter še pogledal, če je vse v redu, in je že hotel dati za to znamenje, je opazil, da neki voz ni zado.sli dobro priklopljen k drugemu. Kadi tega je šel nazaj priklopljal vozova, ali listi čas so je vlak začel premikati, ker strojevodja je bil mnenja, da je vse v redu. Slubel jo ostal med vozovoma, katera sta ga stisnila prav znatno ter je poškodovan nevarno na prsih in na hrbtu, K sreči so vlak hitro ustavili ter prišli na pomoč nesrečniku. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trst.
Čemu hodite v lusko gostiln« l — Na dan sv. Jožefa so trije fantje iz okolice, katerih god je bil, pili v neki gostilni pri sv. Roku, Kadar pijejo, je čuti običajno: Živi«! To pa ni ugajalo nekemu laškemu za-grizencu v gostilni. Ukazal jim jo surovo molčati, vslcd česar je prišlo do prepira. Oni zitgrizcnec je skočil po pomoč, in dva — eden je baje zbežal — sta bila v kromp-Ijih Lahov. „11 Friuli* pripoveduje to dogodijo z vidnim veseljem ter slika one 3 fante kot izzivače. Torej vidite: Ali bi ne bilo lepše, da so šli v kako slovensko gostilno, katerih je dosti v Gorici, pa bi jih ne bil nikdo izzival in tudi v časnikih bi ne lagali o njih! Ali ni bolje torej k domačini ljudem, s katerimi se razumete, in kjer Vas ne bodo nadlegovali Lahi?!
Listnica, — G. A. F. Pismo prejeli. Prosimo, le obiščite nas, kadar pridete v Gorico. Bo nas prav veselilo. Dopis pa lahko pošljete poprej, ker bi kasneje vsa reč že zastarela. Na svidenje!
Pri itikakl rodbini ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzam 7.a želodec in pražko domače mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah.
Razgled po svetu.
.Modus vlvendl* v Istri. — V torek so ss zbrali zastopniki obeh strank istrskega deželnega zbora v prostorih trgovinske zbornice v Trstu ter so izdali tak-le komunike: Istrski delegati deželnozborskih klubov večine in manjšine so še zbrali dne 20. marca 1.1. ob It. uri predpoldne v uradih trgovinske zbornice, da razpravljajo o »modusu vi-vendi", ki bi se imel uveljaviti o razpravljanju opravil v deželnem zboru. Predsedoval je dež. glavar dr. Gampitelli. Seja je trajala do 1. ure pop, ter je dala priložnost za obširno izmenjanje nazorov. Druga seja je bila včeraj. Trajala je od 10 ure predp. do 1V8 ure pop. Službenega poročila niso izdali. Kolikor pa se čuje, so razpravljali o posamičnih točkah, katere so predložili delegati hrvatsko - slov. stranke. Pismeno predložene točke prerešetajo delegati ital. stranke v svojem klubu ter potem dad6 tudi pismen odgovor.
Državni zbor. — K poročilu o zadnji seji imamo dodati še to: Sprejelo je bilo brez debate poročilo davčnega odseka, da se ima podaljšati ustavljenje progresivnega zvišanja davka pri stanarini in 5 % davka od čistih dohodkov stavb v Trstu in okolici. Sprejet je tudi zakon o  podporah bednemu
prebivalstvu in o oprostitvi pristojbin, za po- j sojilo dunajskega mesta v znesku 30 milijo- i nov K. Razprava o poročilu obrtnega odseka glede na izpremembo in dopolnitev nekaterih §§ so pretrgali, in predsednik se je lepo poslovil od poslancev, želeč jim vesele velikonočne praznike!.
Poroka nadvojvodinje Štefanije z grofom Lonvajem se je izvršila danes dopoludne ob iO. uri v kapelici grada Miramar. Poročil ju je mons. Maver, dvorni kapelan. Nadvojvodinja Elizabeta se je poslovila od matere že včeraj ter se odpeljala iz Trsta.
Deželni zbori. — »VViener Zeitang" je prijavila dne 20, t. m. cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori, in sicer dolenje-avstrijski na dan 27.t. m„ goriški na dan 2. aprila, ostali — izvzemši istrski in tržaški — p* na dan 26. t. m. Istrski deželni zbor bo sklican takoj, ko nehajo pogajanja za »modus vivendi", tržaški pa menda po izvršenih volitvah.
Novačenje ua Češkem. — Včeraj je bilo novačenje v Mladi Boleslavi, Zastopniki okrajnega odbora, ki so bili člani komisije, so zahtevali zapisnik tudi v češkem jsziku, Načelnik komisije tega ni hotel storiti, zato so odšli ter protestovali brzojavno no mini-storstvo, da bi bilo novačenje zakonito, ako se izvrši v njihovi odsotnosti.
Spravno konferenco. — Državni zbor je odgoden, in stopilo so na površje zopet spravne konference, ki so že pričele v ponedeljek. Zboroval je pododsek, kateremu je namen, pripraviti zakon o veljavi jezikov za avtonomne urade, popoludne pa je bila plenarna seja. Pododsek se jo zedinil v toliko, da so sprejeli odredbo, da je jezikovno ne-mešanim občinam pošiljati vloge, ki niso pisane v jeziku okraja, dež. odboru, da jih prevede. Kar zadene občevalni jezik med avtonomnimi oblastmi in drž, uradi, se je dalo v rešitev vladi.
Popoludne je govoril minislerksi predsednik, v katerem govoru pa ni v ničam določil trdnega stališča, katerega bi se držala vlada gledd na dober izid spravnih konferenc zlasti v pogledu jezikovnega vprašanja. Pozvan, naj so izjavi odločno, je rekel, da prepušča strankama, da se v tem ozira zmenijo ter skušajo doseči med seboj neko sporaz-umljenje. S tem pa niso zadovoljni no Cehi ne Nemci, marveč zahtevajo, da v jezikovnem vprašanju tudi vlada predloži svoje jasne in določene načrte*
Glede na razmero na Južni železnici je odgovarjal na dolično interpelacijo v drž. zboru Železniški minister Wittek. Trdil je, da se morajo razmere v marsičem spremeniti, da pa uprava sicer ni slaba. Kar se tiče nesreč in prometnih ovir, — ki so se dogodile ter dale povod interpelaciji, je trdil, da ima železnica premalo osobja na razpolaganje, da nedostaja prometnih sredstev, da so pomanjkljiva poslopja, tir itd. Končno je zagotovil, da bo vlada nadzirala železnico vzdržema, da se preprečijo kolikor toliko sicer opravičene pritožbe.
Poltttško društvo »Edinost* na delu. V nedeljo in v ponedeljek je imelo kar 4 shode glede" na bližnje občinske volitve, v Trebčah, Opčinah, Barkovljah in na Proseku. Zanimivo je citati v poročilu, da v Trebčah so mislili, da slov. zastopniki so krivi škode, katero trpe okoličani vsled sedanjih politiških bojev, da n. pr. občina ne plačuje več poljskih čuvajev, itd.; in baš v takem pogledu so slov. zastopniki storili vse potrebne korake, ali večina v mestnem svetu noče trositi nič za okolico. — Samo hujskati in lagati znajo tisti laški gospodje, in še v okolici s svojimi drznimi lažmi razširjajo mnenje, kakor da bi slov. poslanci bili krivi vsega, kar ni pravi
Stavke. — Včerajšnja poročila pravijo: V Mostu delajo v vseh rudnikih, v Falknovu dela 2100 premogarjev, v stavki jih je še 3900. V okrajih Toplice, Ousti in Homontov dela 55% delavcev. Iz Nvranega poročajo, da so začeli delati tam vsi premo-garji. Ljudski shod v Mor. Ostrovi je sklenil soglasno, da pod pogoji, katere je izdal njihov stavkovni odbor, ne pojdejo na delo.
Danes trde poročila, da skoro po vseh rudnikih delajo polnoštevilno.
Vojna v južni Afriki. — Buri, katere so ujeli s Gronjejem, so določeni na otok sv. Helene. Ta prevoz pa so morali odložiti, ker med ujetniki razsajajo nalezljive bolezni in imajo med njimi mnogo bolnikov. Maršal Roberts poroča, da lord Kitchener je zasedel Pricsko. Buri so ušli črez reko; več jih je bilo ujetih. Predsednik oranjski Stejn je izdal proklamaciju, v kateri grozi vsakemu
Buru, ki bi še branil, bojevati se proti Angležem, da bo ustreljen.
Izmed vseh držav sta Burom najbolj naklonjeni Rusija in Zjed. ameriške države. Njih oficijelno časopisje apelujo na merod.-jno kroge, naj uplivajo, da Anglija povsem ne podjarmi Transvala, toda Angleži komaj čakajo, da se to zgodi, in zlasti hrepene po zlatu v burskih rudnikih, ker vedo, da s tistim zadribe .velikanski vpliv v Evropi in izven nje.       •
Časten meč generalu Cronjeju. — Izdelanje častnega meča za generala Cro-tijeja. za katerega je že došlo »Intrahsi-geanla-u v Parizu okoli 15.000 frankov na subskripcijah, so poverili kiparju in gra-veurju Luciehu Pallezu. Načrt za ta umotvor je že izvršen. Držaj bo vpodobljen iz Bura, ki s svojima žilavima rokama drži za vrat angležkega leoparda; život živali vpodobljuje zgornjo vzbočenost na držaju, s tacami pa je zapleten v bursko zastavo, iz katere sestoji roč. Barve transvalske zastave bodo natančno izvedene v emailu in dragocenih kamenih, in sicer bodo rudečo barvo tvorili rubini, belo barvo diamanti, a satiri modro.
General Cronje je z družino odpotoval na otok sv. Helene ter bo prebival v tisti hiši, vN kateri je prebil tam svojo prvo noč Napoleon I.
Raznotero. — Uradna lista, dunajski in ogerski, sta priobčila oficijelno vest o zaroki nadvojvodinje Štefanije z ogerskim grofom Lonyajcm. ~ V Dunavu je utonilo dno 20. t. m. 25 kmečkih ljudij, ko so so vozili b sejma domov ; prevrnil se jim jo čoln, *-Dunajski občinski mtop bo najbržo razpu-ščen, Nova volilna reforma da dobi naj vile potrjenje, ali občinski zastop da bo razpu-ščen ter so bodo vršile volitve po novem volilnem zakonu. Tako so glasi nova poročila v tem pogledu. — Razprava o razuplil »Lex Heinzo« v nemškem drž, zboru j@ odložena, kar so povzročili obstrukcljonlstl, —. V mestni skupini Izola - Milje - Buzet v Istri je bil izvoljen dež, poslancem dr. D e p a n gh er s 135 glasovi. Hrvat Flego jih jo dobil 60, — Na plesu »Lege« v Poreču so so godilo vele-izdajske reči, katere so prišle pred sodnijoj iC. t. m. so bili obsojeni 3 laški junaki na 13 mesecev, 1 pa na G. — V Berolinu so praznovali včeraj 200-letnico akademijo na slovesen način. — Umrl je v Gl. letu Osman Paša, znani junak v bilki pri Plevni.
Narodno gospodarstvo.
Predlog socdjalno-polltlškega odseka, da naj ga državni zbor proglasi za stalnega radi izdelanja zakona o skrajšanju delavnika v rudo- in premogokopih, je bil zavrnjen. Referent je bil baron Dipauli, o katerega referatu pišejo sami»Narodni ListyM: bar. Dipauli je referoval ex offo. Hladno, mrzlo. Kakor človek, kateremu se neče, in kateri ve, da zagovarja celo stvar zaman,— Ta komedija s tem socijalnd-politiškim odsekom je jedna največjih, kar so jih kedaj zvršili v parlamentu, dasi jih je že nebroj. Tika  se tisoč  in tisoč stradajočih delavcev.
Hrvatska eskomptna banka je imela 1,7. t. m, v Zagrebu svoj redni občni zbor. Iz poročila posnemamo,, da je banka eskomp-tirala 1. 1899. 11.154 komadov z zneskom 10,277.402-01 gld. Prometa pa je bilo v celem letu 74,575.072-33 gld.
Gospodarske razmere na Srbskem pokazujejo prav lepo življenje, le žal, ds. to sedanje razmere v politiki in javnem gospodarstvu zelo redukujejo. V poslednjem desetletju je zraslo na Srbskem par lepih pi-vovaren in parnih mlinov. Tudi industrija se je znatno razširila, tako, da službuje sedaj na Srbskem v industriji že nekaj nad 7000 delavcev in je v nji investovanega kapitala okoli 30 milijonov frankov. Šlo bi prav lepo, da ni Milana in njegovih pajdašev.....
V kitajskih pristanih, je mej tisoč ptujih trgovcev 518 Angležev, kateri opravljajo komisijonarsko trgovino. Sedaj pa grozi tu Angliji poleg Nemčije tudi Severna Amerika, ki se je začela z vsemi silami truditi, da dobi prednost pred drugimi državami.
Uvoz na Angleško je bil 1.1890. precejšen, za 200 miijonov funtov šterlingov večji kakor izvoz. In vendar je na Angleškem blagostanje. Pri nas pa naj bo kakorkoli, je vedno slabo.
Država podpora, — Poljedelski minister je nakazal 800 K podpore, katera se ima razdeliti med 5 učencev" tukajšnje kmetijske šole.
Anton Obidič,
čevljar
v Semenišfcl ulici štev. 4 gJC* v Gorici, ^WB
priporofia se
za raznovrstna naroČila po seri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
V pisarni Seltz-ove tiskarna nasproti semenišča v Gorici prodaja se po znižani cani — 2 kroni 60 vin.
Veliki teden
in
Velika noč,
spisal prof. Andrej MarušiC.
Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzet ju. Kdor pa denar že z naročilom vred posije, naj pridene Se 10 kr, za vozni list.
¦ur* VELIKA ZALOGA <+m
ŠIVALNIH STROJEV II DVOKOLES 8AUNIG 8 DEKLEVA V GORICI
ulica Munleiplo št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsle na razp:ilajri>, kakor za Šivilje, krojač, čevljarje ia sedlarje, tudi za umetno vezeoje (Sti-ckcreij. Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Urez konkurence!)          inozemskih.
UP-  Cene so od gld. 00 naprej.  "tJIH Z nami Jo vsaka konkurenca nomogoeo!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica Moreili št. S.
Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom, ter rojakom na deželi: gospodom, damam, pospicam, trgovcem in obrtnikom za izdelovanje bodisi pri-prostega ali najfinejega obuvala. Izdelek je trpežen delo pa ukusno, po ugodnih cenah.
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladeičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Na  zahtevo   pošiljam   velik ilnstrovan cenik zastonj in franko.
S. Scheuer - Krakovo
Postfach 40.
V $ j do vsemi
se proda hiša št. 115 se zaprtim dvoriščem, kletjo, hlevom ter 160 sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gostilna. Radi lepe lege je ta hiša pripravna za vsako obrt.
Ponudbe na: H. Siibiel, Trst, ulica S. Giacoruo št. 3.
Prva kranjska tovarna testenin
ŽniderSič & Yalenčie
v II. Bistrici
priporoča velespoštovanemu  občinstvu svoje priznano Izbornc
¦W   testenine, ~W|
kot makarone, fidelinc in različne
Tloge   za   na  juho  v različnih
kakovostih.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraja v treh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem času kar jih izdelujeva.
SpoStovaua gospodinja! Sezile po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj Se oni s slastjo zavživajo, ki dosedaj o testeninah še vedeti niso hoteli Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva feotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih pokusi.
Dobe se v vseh prodajalnicah ještvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po »/, kflogr. z najino iirmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj In franko.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vce, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški uliei st. 1 v lastni lu'5i,kjer je »Trgovska obrtna zadruga .
KnffA
DRUŽBE SV.CIRftA IN METODA V LJUBLJANI.
Ivarina je najboljša cikorija.
HALOGA
IV^EIAČIMU
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja/   '
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampalr
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bebavi
kavi, to je cikorija ali: „Xava družbe so.
Cirila in metoda v Ljubljani**
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANU JEBAČINU v Ljubljani.
JV1;
laurenčič ^ranc,
čevljarski mojster v alici sv. Aitiia (Kopačeva Msa) št. 7,
se preporoda svojim rojakom, zagotavljajo  dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah.
I Sviloprejsko seme
1                             pienične barve
prodaja se po 10 kron unča, ali tudi po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Humar Andrej — Dolenja Vrtojba h. št. 23.      .
•r
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za želodce
13
-«<j ig lekarne P- FBAGNER ja v PBAGI [>>-
je sjilošno, že 30 let znano domač« zdravilo, katero j.o.-jtešujc tek, olajšuje prebavo in toliko odvaja. Pri rednemu uporabljanju ojačoje prebavne orpan? in dr/i r prarem toku. Veiixa steklen. 1 gld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
je staro, najprej v Fragi uporalujevano hlSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  nečistobe  ter  ublažujofe deluje   na
vrofino ter bolečine. ' V obrokih po 35 in 25 kr. S poito 6 kr. več.
Glavna žalna: Lekarna B. FSnSIEK-ja, c. kr. dvorne** zalaoatelja Mpri Črnem orlu" v Pragi, dala strana, na voglu Sporatrove ulice,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Giiubich, 1'ontoni in p). Gironcoli. jj Hflr* Dnevno razpošiljanje po požti. ~ Zaloga v vmpIi lekarnah A val ro-0ger.sk«. ""^Hel f
©000000® ©00©©0©<2)©0©0©©
^   Prva slovenska trgovina z železjem   v" Gorici   ijL
Koijedic & Zejee
(prej G. Darbo)
pred nadškofi jo gtv. 5. Podružnica konec ltaMcla §tv 2.
Zaloge v ulici Moreili št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični biši.
Priporoča «po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega želoza, železne, cinkaste, pocinjane in medene nlo-ičevine, orodje ze razne obrti in pohlsnega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečniko, nagrobne križe«
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vso naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico fn okolico
Izdelkov c. kr. priviligovgnih livarn.
Pripo/.nano najboljših patontovanih kotlov gosp. Nussbaum-a JBl    v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
§   najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
I tf8    Prvin tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
j 0©0©000000000©00000©©
®
JW~   ZaMeva naj se   -^H popis in cenik leposlovnih in družili knjig iz nase zaloge. katen»o;a pošiljamo franko kamorkoli
)
..GORISKA TISKARNA" i GABRŠCEK V GORICI
\pj             ^    (Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. !).
(Ustanovljena leta 1893.)
je najmoilerneje  urejeni  tiskarski  zavod,
kjer  se izgotavlja  vsako najlineje  in elegantno delo kulantnih cenah, kakor:
-   (Si
ajkrajšem času po jako
._____Brošvre v vseh oblikah in jezikih v modemih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in druge enake prilike v
najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartona ali papirju, posetnice najeiegantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi in vseh mogočih ohlikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd.
O
priporoča slav. Šolskim vodstvom, krajnim in okrajnim  iolskim svotom
vse potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvertJ v razliSnih
oblikah in kakovostih.
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnijc, notarje, Šolske, cerkvene in druge urade.
V naši založbi imamo te-la časopise:
,,Soia(f, celoletna naročnina stane gld. 6'60, izhaja trikrat na teden. — „Primoree", celoletna naročnina stane gld. i*60, izhaja vsak teden, na štirih straneh. -- „ Slovanska knjižnica", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Salonska  kniftniRa" 73  nrfradp M«*!«'* nedoločenih r»Mh. I. knjiga „0 ta ionsko", novele in. žrtief. »OHIUIISM KlljIZIIIbd    Id UUIdSiB      Splsa, Pr flovekar, je izšla l. 1S9I. St.ne s poštnino Trcd ^«>. <"«• Izšla je ravnokar II. knjiga »Salonske knjižnice"; prinaša žaloigro „ffamlef", cena 70 kr. — „Rokovnjaei4t, narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40 kr. -~ „5intf, rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr.
„BEN--HUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1-S5 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov vec v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
-slovenski slovar in slovnica"
„Rusko-
Sestavil M. M. Hostnik.
Cena mehko vezanemu gld. 3*S0, trdo vezanemu gld. ž*80, poštnina ffl kr. ue6.
*
y