PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini si\ j • Abb postale X gruppo * jCHU OU l ir Leto XXV. St. 59 (7253) TRST, sreda, 12. marca 1969 ZAČETEK 9. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Tito o petdesetih letih delovanja partije in težki borbi Jugoslavije za neodvisnost Delegati »o med 63 delegacijami še posebno toplo pozdravili zastopnike KP Romunije in KP Italije - Danes bo Tito poročal o aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih in o vlogi ZKJ v sistemu socialističnega samoupravljanja - Številni pozdravi kongresu iz ČSSR (Od našega dopisnika) Beograd, n, — v glavnem biestu Jugoslavije je danes po-f^bno slovesno. Dom sindikatov, kjer so plenarne seje kongresa, "Kj, skupščina, sedež mestnega komiteja in skupščina Socialistič-ne republike Srbije, kjer bodo sandale komisije, so okrašeni s Partijskimi in državnimi zastavami. Se zlasti slovesen je bil začetek kongresa, ki je posvečen pozdravom tujih delegacij in daljšemu Uovoru Tita, o katerem poročamo P® drugem mestu. Pri tem ni slučajno, da so delegati izredno toplo Pozdravili dve delegaciji: delega-oijo italijanske komunistične par-“je ter delegacijo romunske komunistične partije, ki je edina od “fžav članic varšavskega pakta, ki je kljub moskovskemu vetu po-6lala svojo delegacijo. Zanimivo le v tej zvezi, da je mongolska delegacija, ki je bila že najavlje-Pa, menda obtičala v letalu v Mo-skvi, francoska pa se je skozi noč spremenila iz delegacije v opazovalca. (Da nekaj rečemo še med oklepajem. Na kongresu simulta-P° prevajajo na šest jezikov, in sicer v slovenščino, makedonšči-Po, francoščino, španščino in angleščino. Med navodili je rečeno, da se prevaja tudi v ruščino, vendar je ta gumb ostal nem). Med delegati splošno ozračje «na hodnikih« ne daje vtisa, da bo na kongresu v ospredju vprašanje odnosov komunističnih in socialistič-Pih držav, ki po svoji volji ali Pod pritiskom niso prisotne, na kongresu. Pravijo, da je to vprašanje, ki je za Jugoslavijo že zdav-Po rešeno. V ospredju bodo vprašanja nadaljnje graditve socializma, in kot Je rekel Tito, samoupravnega sistema, ki je human in ki vsakemu samoupravljavcu omogoča, da sodeluje v nadaljnjem procesu razvoja Jugoslavije. Bistvena značilnost jugoslovanske partije je živost in podrobno obravnavanje vseh perečih vprašanj. To je prišlo do izraza že v Pripravah za kongres in o tem Priča tudi statistični podatek, da °d 1093 delegatov so kar 704 v starosti od 28 do 45 let Mnogo de-'egatov je zelo mladih, kar vse odraža dejstvo, da je prav v zadnjem času prišlo do bistvene pomladitve partijskega članstva, in kar priča, da mladi ljudje vidijo v Zvezi komunistov svojo tribuno bi sredstvo za reševanje svojih ter splošnih družbenih vprašanj. Jutri bo kongres nadaljeval de-to. Dopoldne bo Tito podal referat o aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih in o vlogi ZKJ v socialističnem sistemu samoupravljanja. Takoj zatem pa bodo sledile naporne razprave v sedmih komisijah, ki bodo predstavile tudi najbolj zanimiv in nedvomno tudi polemičen ter poglob-in del kongresa. Bogo Samsa (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V slovesno o-krašeni dvorani Doma sindikatov v Beogradu je predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito v navzočnosti nad tisoč delegatov, veteranov komunistične partije Jugoslavije, 65 delegacij inozemskih komunističnih, socialističnih in drugih naprednih strank in gibanj, zastopnikov zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, zvezne konference žena, zveze mladine in študentov Jugoslavije, Jugoslovanske ljudske armade in mesta Beograda, odprl 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na Titov predlog je bila prva seja, kateri je zatem predsedoval eden najstarejših članov, Rodoljub čolakovič, posvečena 50-letnici KPJ. Navzoči delegati in ostali gostje v dvorani so z aplavzom pozdravili vse inozemske delegacije. Posebno goslavije, ki so doživeli razne hude trenutke in preizkušnje in ki so si pod vodstvom KPJ priborili ne le neodvisnost, temveč si zagotovili globok družbeni preporod. Precejšnji del govora predsednika republike je bil po prikazanih mislih podoben njegovemu govoru ob proslavi 25-letnice Avnoja v Jajcu. Tito je najprej na kratko orisal najvažnejše trenutke osvobodilne in revolucionarne borbe narodov Jugoslavije, iz katere je izšla zvezna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. V tej borbi, katere rezultati so danes vidni povsod širom Jugoslavije, si je Jugoslavija zagotovila tudi samostojnost v socialističnem razvoju. Tito je z zgoščenimi besedami prikazal rezultate povojne graditve in ugotovil, da je največja pridobitev socialistično toplo so pozdravili zastopnike KP Romunije in KP- Italije, čolakovič je obvestil kongres, da je pozdrav poslalo še deset, drugih komunističnih in naprednih strank, ki niso imele možnosti poslati svoje delegate na kongres, kar so navzoči prav tako pozdravili z aplavzom. Sporočil je tudi, da so komunistične stranke SZ, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Češkoslovaške poslale sporočilo kongresu z obvestilom, da ne bodo poslale svojih zastopnikov, kar so delegati sprejeli v popolni tišini in na ta način pokazali svoje razpoloženje. Ko so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin padlih in u-mrlih revolucionarjev v preteklih petdesetih letih, je predsednik Zveze Tito po poročilu o petdesetletni revolucionarni poti KP podal prc gled zadnjih petdeset let delovanja partije in mednarodnih dogodkov, ki so vplivali na usodo narodov Ju- ................................ Po ŠTIRIH DNEH MIRU Včeraj so bile v Pekingu nove demonstracije proti SZ Sovjetski poslanik v Bonnu sporočil Kicsingerju stališče svoje vlade glede spopada s Kitajci PEKING ll — Po štirih dneh I nik bonske vlade je dodal, da sta miru so se danes v Pekingu znova | Kiesinger in Carapkin na kratko o-začele protisovjetske demonstracije menila tudi stanje okoli Berlina, r»U t i *i ■ _X A kopravnost in je pri tem poleg pritiska in izsiljevanja mednarodne reakcije prva leta po vojni bila izpostavljena močnemu političnemu, gospodarskemu in psihološkemu pritisku držav tako imenovanega socialističnega tabora. Danes ves svet ve, je ugotovil Tito, da so pravi vzroki napada na Jugoslavijo popolnoma drugačnega značaja, da je to bila pravzaprav napoved zgodovinsko neizbežnega konflikta v mednarodnem delavskem gibanju. Napad na Jugoslavijo je bil dejansko samo prvi odkriti spopad z birokratskim konceptom v socialistični državi v pogojih razvoja socializma na svetu, ki je bil v Sovjetski zvezi zgrajen pod vodstvom Stalina«. Tito je opozoril, da je vodstvo KPJ že med vojno prišlo v konflikt s Stalinovo politiko, ki je [podcenjevala osvobodilno gibanje v Jugoslaviji in njegovo sposobnost, da samo odloča o svoji usodi. Ta odnos Stalina do revolucije v Jugoslaviji je odražal politiko, ki se je več let ustvarjala v Kominterni, ki je zadnja leta vedno bolj postajala inštrument državne politike Sovjetske zveze, oziroma Stalina, politike, ki je pred svetovno vojno, med vojno in po vojni prizadejala ogromno škodo posameznim komunističnim partijam. Stalin ni priznal posebnosti družbeno - političnega razvoja Jugoslavije. V borbi Jugoslavije za neodvisnost in samostojnost partije, v borbi za demokratične in človeške odnose v socializmu so stalinisti videli nevarnost za obstoj odnosov med socialističnimi državami, posebno pa še za odnose znotraj teh držav. Stalina je motila popularnost KPJ. zato jo je skušal kompromitirati pred mednarodnim gibanjem, s tem da jo je proglašal za BOŽO BOŽIC (Nadaljevanje na 2. strani) STOPNJUJE SE NAPETOST NA SREDNJEM VZHODU Nov topniški dvoboj ob Suezu med Izraelci in Egipčani Izraelci nadaljujejo utrjevanje svojih položajev na Sinajskem polotoku in ob prekopu - Golda Meir dobila nalogo za sestavo izraelske vlade KAIRO, 11. — Danes se je ob Sueškem prekopu vnel nov topniški dvoboj med Izraelci in Egipčani. V Tel Avivu so javili, da se je streljanje začelo ob 10.30 in da so začeli streljati Egipčani na področju Port Tevfika. Okoli poldne je bilo zopet mirno. Novo streljanje se je začelo ob 14.45 na istem področju. Izraelci trdijo, da so prvi začeli streljati Egipčani, v Kairu paobtožujejo Izraelce, da so prvi napadli. Sporočili so tudi, da je bilo sestreljeno eno izraelsko letalo. Spopad se je razširil od Ismailije do El Kantare. Opazovalci OZN so posredovali in zahtevali ustavitev ognja. Streljanje je prenehalo ob 17.30. Saudski radio je davi poročal, da se na obeh straneh prekopa zbira veliko število izraelskih in egiptovskih čet in da «se velika sinajska bitka lahko začne vsak trenutek.« Egiptovski zunanji minister Riad je na zasedanju sveta arabske zveze izjavil, da je dal nalogo stalnemu predstavniku ZAR v OZN, naj predloži protest predsedniku varnostnega sveta proti Izraelu zaradi novega napada na civiliste na področju Sueškega prekopa. Načelnik opazovalcev OZN gene-dal Buli je sedaj na področju Sueškega prekopa. Včeraj se je v Kairu sestal z egiptovskimi voditelji. Kairski list «A1 Ahram« piše, da vlada ob prekopu velika napetost in da je egiptovska vojska v največji pripravljenosti ter da je nevarnost trnove močne eksplozije«. List nadal.1u.je, da se zbiranje izraelskih čet ob prekopu nadaljuje. Nocoj sta tako izraelski kakor egiptovski radio v svojih oddajah trdila, da je prvi začel streljati nasprotnik. Začasni predsednik izraelske vlade Allon je izjavil, da hočejo Egipčani verjetno preprečiti utrjevanje na vzhodnem bregu prekopa. Dodal pa je, da so Izraelci že utrdili svoje položaje ob Suezu in na drugih krajih Sinajskega polotoka. Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da je streljanje prenehalo ob 17.30 in da so bili prvi začeli streljati Egipčani. Poveljstvo egiptovske vojske pa je objavilo sporočilo, ki pravi, da so prvi začeli streljati Izraelci in da so ti ustavili ogenj ob 17.45, čeprav je general Buli dal ukaz, naj se ogenj ustavi ob 17.15. Predsednik Naser se je danes se- V PARIZU 200.000 DELAVCEV V POVORKI Splošna stavka paralizirala Francijo Izredno oster de Gaullov govor Ustavljena vsa gospodarska dejavnost v državi - Manifestacije v vseh francoskih mestih - Za de Gaulla je bila včerajšnja stavka «sad zarote» PARIZ, 11. — Francija je bila danes popolnoma paralizirana zaradi 24-urne splošne stavke, ki »o jo proglasile tri največje sindikalne organizacije, in sicer komunistična CGT, katoliška CFDT in socialistična «Force ouvrier« ter Federacija za narodno vzgojo. V Parizu so danes krožili le rej- , 1 r ki avtobusi in vlaki podzemske že-! plač in pokojnin ter uvedbo «pre- 1 mične lestvice« za plače kar pa je vlada odločno odbila: Posebno CGT in CFDT zahtevata povišanje plač za 6 odst. Povišek naj bi kompenziral splošno povišanje cen po lanskem gospodarskem zastoju,, ki ga je povzročila majska kriza. O teh zahtevah je mjnistrski predsednik Couve de Murville dejal, da so nesmiselne ter da bi njih leznice, številna proge so bile ukinjene. Tudi zasebnih avtomobilov je bilo na cestah le malo, ker so Parižani raje ostali doma. Časopisi so danes zjutraj izšli, medtem ko jih ne bo popoldne in jutri. Stavkajo tudi uslužbenci radia in televizije, ki oddajata samo registrirano glasbo. Na sporedu so bila le tri kratka poročila ter prenos na-! uresničitev «paralizirala odlični go-povedanega de Gallovega govora, spodarski zagon«, na katerega se bomo še povrnili j Kljub vztrajnemu dežju je popol-Tudi tiskovna agencija «france notna uspela napovedana manile-Presse« ni danes delovala. j stacija, ki sta jo priredili CGT in Vse banke so zaprte: šole so si-j CFDT. Na desettisočc ljudi se je cer odprte, vendar je večina prof e- v prvih popoldanskih urah zbralo sorjev in dijakov ostala doma. Prav j na Plače de la Republique, kjer tako so odprti poštni uradi, ven-1 $e je ustvarila povorka, ki je ob 15. dar zaradi odsotnosti uslužbencev ; uri krenila proti Trgu Bastilje. Dene delujejo. Danes niso raznašali monstrantl sami so organizirali ro pošte in verjetno je ne bodo niti darsko službo, ki je med drugim jutri. Vsa gospodarska dejavnost; tudi uredila promet in ga usmer-države je v bistvu paralizirana. j jala po stranskih ulicah. Prisotnih Kot je znano, je prišlo do stavke '■ je bilo tudi več tisoč študentov, zaradi razbitja «tilsitskih pogajanj* j ki pa niso bili pri prirediteljih nta-(ime so dobila po Ulici Tilsitt. kjer nifestacije deležni najboljšega spre-je sedež ministrstva za družbene! jema. T* so se namreč bali, da bi zadeve in kjer so se razgovori za- i dobil protest preveč politični počeli ) med vlado, delodajalci in sin-1 men ter da bi presegal meje zgolj dikati. Na podlagi «grenelskih spo-! sindikalne demonstracije. Tako so ” rav na rep iz- e. razumov« iz lanskega junija zahte-1 morali študentje p vajo sindikati splošno revalvacijo I redno dolge povorki Sprevod, ki se ga je po prvih računih udeležilo preko dvesto tisoč oseb, je trajal tri ure. Na koncu so študentje skušali prirediti lastno demonstracijo, to pa jim ......._ je p rep ločilo ogromno število a gen- di.Tvfc dober, frank je bil trden, štlvljenjski standard Francozov je tov, ki je navalilo s pčndrekt ih solzilnimi bombicami na študente. Nekaj oseb je bilo laže ranjenih, okrog 150 oseb pa so aretirali. Okrog 20. ure je bil red ponovno vzpostavljen. Do podobnih manifestacij je prišlo tudi v številnih drugih francoskih mestih. Povsod so se zaklju- narodno odločitev«, nato pa je podat svojevrstno «zgodovino» zadnjih dogodkov v Franciji. Lansko pomlad — Je dejal v bistvu do Oaulfe — je bil položaj je “ bil v fazi napredovanja, številne stvari niso sicer delovale, kot bi morale — je prizma! general — vendar so se pripravljale velike spremembe, ko je ((brutalna kriza« kompromitirala ta ugodni položaj. Cela dva meseca — je nadaljeval de Gaulle — je bilo delo sistema-čite brez incidentov le tu pa tani tično prekinjeno ali onemogočeno, j prišto do^ptepirov in prečkanja J™*" si je Franc ja opomogla: za med študenti ki so se z rdečimi jto Bre seveda zaslufi,a r^lm” ter in črnimi zastavami ter z letaki | “JgJJJ/u nL-.^mentem^Volltve 83 s političnimi gesli hoteli povork. Kr' pripadniki sind ka ne _ je še de^rj de Gaulle — so redarske službe Pol c ja n J j pa razbile gospodarsko in finančno nastopila. Posrbno masovne so bile j ravnotežie tafco rt« 1p nrtšln povorke v .Marseillu, kjer je šlo »h udeležbi stotisoč demonstrantov, demonstranti so se zgrnili okoli sovjetskega poslaništva, kjer so vzklikali proti Sovjetski zvezi in njenim voditeljem. Na ulicah je bilo veli ko število vojaških vozil, med katerimi tudi številna oklepna vozila. Med demonstranti je bilo veliko število vojakov. V sovjetskem poslaništvu je skupno 115 oseb, ki so diplomati s svojimi družinami. Agencija Nova Kitajska piše v tvezi z demonstracijami, ki so bile in 8. marca pred kitajskim poslaništvom v Moskvi, da so nekateri demonstranti «hudo in grobo talili predsednika Maocetunga*. List Piše dalje, da so bile šipe na oknih razbite in da so nekateri demonstranti dudi streljali na osebje poslaništva z zračnimi puškami*. V Bonnu je kancler Kiesinger sprejel sovjetskega poslanika Ca-rapkina in se z njim pogovarjal eno uro. Predstavnik bonske vlade je izjavil, da je Carapkin obrazložil Kie-singerju sovjetsko stališče glede spopada na reki Usuri. Kiesinger Pa je izrazil upanje, da se bo stanje kmalu normaliziralo, da se izognejo novemu spopadu. Predstav- toda «brez ostrega tona*. Nove žrtve v Biafri zaradi nigerijskega bombardiranja UMUAHIA, 11. — Nigerijsko vojaško letalo jc danes bombardiralo trg v Umuahiji v Biafri in povzročilo smrt najmanj 35 oseb, po večini žensk in otrok. Po nepotrjenih vesteh je najmanj 80 ljudi težko ranjenih. Isto letalo je nato bombardiralo še vas Oboro, 13 km juž- tega razvoja socialistično samoupravljanje, socialistični samoupravni družbeni sistem, svobodno Člo- j ....................................iiiiiiiiiiiimu»H»»mi.mmnnu..............................m.........................................■■iilillllllll......»mm veško demokratično ozračje, možnost delovnega človeka, da odloča o poteh in rezultatih svojega dela in da razvija svoje ustvarjalne sile. Ko se je na kratko ozrl na naj bistvenejše momente jugoslovanskega revolucionarnega gibanja zadnjih petdeset let, je ugotovil, da je praksa pokazala, da je prav ko munistična partije Jugoslavije, ki so jo v Kominterni že odpisali, spo sobna dvigniti jugoslovanske narode v odločno osvobodilno borbo in revolucijo. Prav komunistična partija, v katero ni vodstvo Kominterne imelo nobenega zaupanja, je bila tista, ki je v usodnih dnevih o-svobodilne vojne častno izpolnila svoje obveznosti ne le do svojega ljudstva temveč do celotnega mednarodnega delavskega gibanja. To je dosegla v najhujših pogojih, ker se je morala boriti celo s težavami, ki so prihajale od tiste strani, ki bi morala Jugoslaviji največ pomagati. Koncepcija o graditvi in razvoju Jugoslavije kot socialistične države je bila v začetku pod vplivom sovjetske teorije in prakse, ker je bila takrat družbena ureditev Sovjetske zveze za jugoslovanske komuniste sinonim za socializem. Kmalu pa se je pokazalo, da upravnocen-tralistični sistem prav zaradi pravilne rešitve nacionalnega vpraša nja v Jugoslaviji zaostruje odnose med republikami in drugimi družbeno - političnimi skupnostmi, da poraja negativne posledice v gospodarstvu, posebno v kmetijstvu, kjer je poskus kolektivizacije v dobi med 1947 do 1952 dal zelo negativne rezultate. KPJ je pravočasno opazila nevarnost tendenc po etatizaciji družbe in uvidela, da to ni pravilna pot socialističnega razvoja. Po vsestranski analizi, posebno po izkušnjah spopadov s Stalinom, ko se je KPJ, na osnovah marksistične analize bistva stalinizma, opredelila za ideje klasikov marksizma in leninizma o izumiranju države. Z zakonom o izročitvi tovarn v upravo delavcem leta 1952 so bili postavljeni osnovni elementi nove splošne liinje KPJ v graditvi socializma. Sprejeta je bila koncepcija graditve družbenih odnosov ne ob naslonitvi na državo in vero v vsernoč državnega aparata, temveč ob naslonitvi na neposredne proizvajalce in vero v ustvarjalne sposobnosti in pobude delovnih ljudi. V procesu razvoja te koncepcije so se pojavile razne težave, nekatere tendence, malomeščanske in druga pojmovanja, in nakopičila so se protislovja. Edini izhod iz vseh teh težav je bila pot k izvajanju dosledne demokratizacije družbe, poglabljanja samoupravljanja in na tei osnovi ustvarjanja nove vloge ZKJ, kar je tudi osnovni smisei sklepov 8. kongresa ZKJ. Z gospodarsko družbeno reformo, katere postavke sq bile začrtane na 8. kongresu, se je pričela odločna borba proti ostankom etatizma in njihovim nosilcem, ki so dajali močan odpor. Za zadnjih petdeset let revolucionarne borbe, je ugotovil Tito, v nadaljevanju svojega govora, je za KPJ in Zvezo komunistov Jugoslavije značilna povezanost z revolucionarno borbo, izpolnjevanje dolžnosti internacionalizma in mednarodne solidarnosti. To je prišlo posebno do izraza v nesebični podpori Zveze komunistov Jugoslavije revolucionarnim osvobodilnim in o-stalim gibanjem v vseh krajih sveta, z aktivno udeležbo jugoslovanskih komunistov v revoluciji v Rusiji, na Madžarskem, v državljanski vojni v Španiji in v borbi proti stal z načelniki glavnega štaba Iraka, Jordanije in Sirije. Navzoč je bil tudi egiptovski minister za cbramDo. Izraelski predstavnik je nocoj sporočil, da so bili danes ubiti trije izraelski vojaki, med katerimi dva častnika, pri spopadu med izraelskimi oddelki in skupino arabskih partizanov na področju Samarije, 18 kilometrov umno od Nabiusa. Med spopadom je padlo sedem partizanov. V Jeruzalemu je izraelski predsednik šazar dal nalogo Goldi Meir. naj sestavi novo vlado. Ce ne bo težav, bo predstavila novo vlado parlamentu verjetno v četrtek. Sa-zav je izjavil, da ni nobena stranka ugovarjala proti Goldi Meir. če-parv je bilo nekaj pridržkov glede načelnih vprašanj. Golda Meir ie izjavila, da bo takoj začela posvetovanja in bo povabila vse člane prejšnje vlade, naj ostanejo na svojem mestu. Golda Meir ima 71 let. Njeno prvotno ime je bilo Golda M-jbovič. Meir je prevod priimka Mejerson v hebrejščino. Ta priimek je dot*-la, ko se je poročila. Rodila se le v Kijevu v Ukrajini 3. maja 1898. Bila je hči revnega mizarja židovske vere. Leta 1906 se je preselila z družino v Milwaukee v ZDA. Tu je obiskovala učiteljišče in diplomirala leta 1917. Vključila se ie v sionistično laburistično gibanje. Po prvi vojni, ko je Palestina postala mandat Velike Britanije, se ie tudi Golda Meir preselila v Palestino s svojim možem: tjakaj ie prišla poleti 1921 in je živela v nekem kibucu Leta 1923 pa se je preselila v Jeruzalem, kjer se ie še dalje posvečala sionističnemu gibanju in sodelovala v raznih organizacijah. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je pridružila Ben Gurlonu, ki se je upiral izvedbi sklepov britanske bele knjige o blokiranju židovskega priseljevanja v Palestino. Leta 1946, ko so britanske oblasti Internirale Mošeja Sareta in druge sionistične voditelje, je Golda Meir prevzela mesto načelnika političnega departmaja židovske agencije. Avgusta 1948, po ustanovitvi izraelske države, ie bila imenovana za izraelsko poslanico v Moskvi, kjer jc ostala do junija 1949, ko se je vrnila v domovino in prevzela mesto ministrice za delo. Na tem mestu je ostala do junija 1956. Istega meseca je po odstopu Mošeja ša-reta postala -zunanja ministrica v vladi Ben Guriona. To ministrstvo je zapustila decembra 1965, nadaljevala na je svojo politično dejavnost v parlamentu in kot glavna tajnica stranke Mapai. na cesto preko 50.000 delavcev v Grenoblu, Evreuxu, Lilli in Stras-burgu. Kot smo dejali, je imel predsednik de Gaulle zvečer napovedan govor, ki str. ga oddajala radio in televizija. Glavni argument bi moral biti referendum o deželni reformi in o reformi senata, vendar je general izrabil priložnost, da je podal svojo sliko položaja v državi od lanskega maja do današnje sindikalne stavke. O referendumu samem je de Gaulle dejal, da bo izbira «med napredkom in zmešnjavo«, in da bo šlo ravnotežje, tako da je prišlo jeseni do krize, ki je ogrožala vrednost franka. Napad spekulacije je bil še enkrat odbit, tako da je bilo po predsednikovem mnenju v preteklih dneh vse že spet v redu: bilanca je bila ugodna, cene so ostale v predvidenih mejah, tako da je vse kazalo, da bo leto 1969 prineslo povratek k ravnovesju. Pretresljiv poziv španskih duhovnikov BARCELONA, 11. — Skupina barcelonskih župnikov je poslala papežu Pavlu VI., sekretarju OZN (J fantu, španskim škafom, mednarodnim organizacijam in tisku pretresljiv poziv o položaju v Španiji pod tlako fašističnega režima Poziv se glasi: «Odprto pismo dela barcelonskega klera «Mi duhovniki in redovniki, zbrani v Barceloni pošiljamo tesnoben poziv vsem mednarodnim organizmom. papežu, našim škofom in ssiiS šSSH S i ozfff ssz*» sredstvi sprožili novo ofenzivo pro- ganske pravice, naj uvedeta preti gospodarstvu države ln proti sa-' iskavo za ugotovitev dejstev ki jih memu obstoju republike. V svoji I »ava.iar™K __ „„oiivn govorniški strasti je tu predsednik ,! V Barceloni policija na barbar-za “veliko omenil celo nekakžno zarot0, ka-1 skJ nafln mllč1 letnike z dvaiset, I tere namen naj bi bil »zapreti I štirideset in celo šestdeseturnimi za- »iiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiminimiiiiiniiiiiiiiiiiiimmiiiimiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiHHiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiniiiiiiiiiHiiiimmiimiu I Francijo v totalitarni zapor» i sliševanji udarci in brcami, z vsa- ZASEDANJE SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE Vsekakor pa kovrstnim moralnim ln fizičnim tev. V tej zvezi je pozval državljane k enotnosti ter končal svoj govor z demagoškim slavospevom ((bodočnosti Francije«. r-MafkTpPni^, 5 je želo še osem žrtev med civilnim prebivalstvom. Danes je medtem dospel v nigerijsko prestolnico Lagos sir Denis Greenhill, podtajnik za zunanje zadeve Commomvealtha, ki se je sestal z britanskim komisarjem v Nigeriji Huntom. Greenhill se bo tudi posvetoval z nigerijskim voditeljem generalom Govvonom o poteku biafrske vojne. Proti koncu tedna se bo v britanskem parlamentu začela razprava o angleški politiki v Nigeriji. Kot je znano, je Velika Britanija najvažnejši dobavitelj orožja nigerijski zvezni vojski. ga, da vas ob tej priložnosti spomnim, da je naša partija med Stalinovim pritiskom izgubila na de setine svojih zvestih članov, med njimi več voditeljev«, je poudaril Tito, ki je navedel tudi nekatera njihova imena. «Njihova tragedija je, je nadaljeval Tito, da so bili mučeni pod lažnimi obtožbami, da. so vohuni, izdajalci, ker so jih pognali v smrt pod monstruoznimi obtožbami za zločine, kt jih niso storili. Danes ob 50 - letnici KPJ moramo ponovno poudariti, da bo ZKJ trajno ohranila spomin na te tovariše kot najzveste-jše člane ln dosledne revolucionarje«. ((Socialistična Jugoslavija, je poudaril Titd, je morala voditi težko borbo za svojo neodvisnost in ena- Predstavnik vlade je opravičeval nastop politi je v Genovi in Turinu6^ mi« ip , ,, luvisuimi mui uuuui m rizičnim prepričanje, da bo še enkrat zatrl "“a^tolfkšn^da 'k- prišlo id"ikoV »zaroto«, in korak k temu e ravno sla tollkSna da le. Prišlo do reforma senata in deželna urodi-' skusoY saiPomo!a 'H do. te*a po- da nih izpitov. Danes sta govorila še-1 do pretepa med tako imenovanimi Neapelj dobi suhi dok za 15 milijard, od katerih bo dala 12 država • Schiller je odpotoval - Na univerzi še nemiri RIM, 11. — V senatu so danes 15. februarja o preureditvi zrelost-1 Na juridični fakulteti je prišle nadaljevali razpravo o Benetkah. - Govoril je minister za javna dela Mancini, ki je povedal, kaj je že bilo narejenega in kaj bo šele treba narediti. Komunista Giancjuinto in Terracini sta izrekla svoje nezadovoljstvo z ministrovim govorom, medtem ko so liberalci gla sovall za predlog: ki so ga že včeraj predložili trije senatorji levega centra in ki je seveda dobil večino. Senat je nato odobril zakonski načrt, ki določa 12 milijard za zgraditev suhega doka v Neaplju Vsota bo izplačana do 1. 1973. Se tri milijarde pa bodo prispevali ob. čina, trgovska zbornica in industrijski konzorcij. K besedi se je prijavilo sedem senatorjev, samih južnjakov, ki so Izrazili zadovoljstvo nad tako okrepitvijo neapeljskega pristanišča. V poslanski zbornici je med drugimi govoril prosvetni minister Sullo, ki je dejal, da je vlada pripravljena sprejeti nekatere popravke k zakonskemu načrtu, ki prinaša nekatere spremembe v dodeljevanju univerzitetnih študijskih podpor. Sullo je poudaril: da gre le za začasen ukrep v pomoč študentom in ne za kako reformo, ki bo morala priti kasneje v diskusijo Zbornica je odložila pretres posameznih členov in popravkov ter se je lotila razprave o odloku z dne le dva poslanca KD. Na koncu seje v poslanski zbornici je podtajnik v notranjem ministrstvu Gasparo odgovarjal na interpelacije v zvezi z nemiri v Genovi in Turinu ob demonstracijah proti grškemu režimu. Gaspari je opravičeval policijo, češ veliko število ranjenih policijskih agentov dokazuje, da so ti dokaj zmerno nastopali. Predstavniki KPI in PSIUP so izrekli nezadovoljstvo z odgovorom, medtem ko je bil zadovoljen demokristjanski predstavnik. Socialist je izjavil, da ne more izraziti za odgovor vlade »zadovoljstva, ki ga ni«, ter je dostavil, da je bil poseg policije v Genovi in Turinu pretiran. Zahodno nemški minister za gospodarstvo Schiller je imel danes sestanek z guvernerjem državne banke Carlijem, nato pa še tiskovno konferenco. Izrazil je zadovoljstvo nad svojim obiskom v Rimu, Popoldne pa je z letališča Ciam-pino s posebnim letalom odletel V Bonn. Danes se je nadaljevalo delo glavnega sveta CGIL z referatom glavnega tajnika posl. Novelle, ki je govoril o problemih sklicanja sedmega kongresa konfederacije. Kongres bo od 17. do 22. junija v Livornu. Zasedanje se bo končalo Jutri. nacimaoisti ter pripadniki študentovskega gibanja. Prvi so bili v večini in so zapodili iz dvorane nasprotnike. Ko so karabinjerji zvedeli za nemire, so takoj obkolili fakulteto. Karabinjerji so namreč še vedno v univerzitetnem mestu ter okrog njega. Dopoldne je bilo zasedanje tudi na fakulteti za fiziko. kjer so bili med približno 500 zborovalci pripadniki študentovskega gibanja v očitni večini. V genovi je bil danes dopoldne pogreb socialističnega senatorja Do. menica Macaggija, podpredsednika senata. Pogreba se je udeležil podpredsednik vlade De Martino, predsednika senata in poslanske zbor niče Fanfani in Pertini, minister Taviani in drugi. ZDA se opravičujejo laoški vladi zaradi prodorov WASHINGTON, 11. Glasnik dr- žavnega departmaja ie sporočil, da so se ZDA opravičile pri laoški vladi zaradi prodorov ameriških vojaških enot na laoško ozemlje v zad- so nekateri prišli celo ob um 2 V trku je sistematična odprava voditeljev in živih manjšin intelektualcev, cerkvenih in delavskih gibanj z namenom da se uniči vsakršna opozicija ki bi utegpila pomeniti resno kritiko sedanji vladi. 1 Opozicija je nenehno jiodvrže-na stalnemu zatiranju: vzdušje groze in nasilja teži duha vseh ki se zbirajo da bi io ohranili pri MOSKVA, 11. - Danes je večja življenju,* Poziv nosi datum 6 mar- v Moskvi pred iranskim poslaništvom skupina azijskih, afriških in latinskoameriških študentov na moskovski univerzi «Lumumba» demonstrirala pred iranskim poslaništvom. Nastopila je policija in sledil je spopad. Včeraj je bila pred tem poslaništvom mirna demonstracija iranskih študentov pro-ti iranski vladi, in predvsem proti odločitvi poslaništva, da ne obnovi potnih listov 28 iranskim študen-ki jih imajo za filokomuniste Danes so se iranski študenti vrnili pred poslaništvo, skuDno s študenti drugih držav. Nosili so transparente z napisi o solidarnosti z iranskim ljudstvom in z zahtevami za priznanje vseh pravic. Scelba predsednik evropskega parlamenta STRASSBURG, 11. - Senator Mario Scelba je bil danes popoldne izvoljen za predsednika evropskega parlamenta kot naslednik Alaina Pohra, ki je nedavno postal predsednik francoskega senata. Predsednik republike Saragat in pred-sedmk senata Fanfani sta mu poslala brzojavko s čestitkami. Scelba je bil izvoljen pri četrtem glasovanju, ko so bili izločeni bei gijski liberalni kandidat Lefevre, holandski socialist Burger in italijanski senator Ferruccio Parri. Med govorom Parrija, ki je predsedoval, je manjša skupina mlade ca Podpisalo ga oseb ie preko tristo -- ~ ~ ------—- 7 . ' „ i acuuvai, je manjša saupiua miaae amerišk?1 drtavni sekretap Meivin' demonstrirala in metala le- Laird včeraj prvič uradno priznal, ^e» v J« pisalo, da ho- da je do teh prodorov res priSlo. ^eJ° zvezno Evropo. Ameriške težave z Latinsko Ameriko VVASH1NGION 11 - Ameriški predsednik Nixon je imenoval Charlesa Meyerja za pomočnika državnega tajnika za medamerlškt zadeve ln koordinatorja .zaveznišha za napredek« Sedanje razdobje odnosov med ZDA in državami Latinske Aintrike je izredno kočljivo Zaostril se je spoi s Peruj m zaradi razlastitrc ameriške petrolejske družbe in prav tako se ponavljajo spori z državami ob Tihem oceanu v zvezi s teritorialnimi vodami To pa .so samo zunanji znaki globokih nesoglasij, ki so odraz nezadovoljstva latinskoameriškega ljudstva do ZDA. Perujska vlada je nacionalizirala 9 oktobra lani družbo »Interna-lional Petroleum« ki ie podružnica družbe »Standard Oti of Nevv Jer-sey» Pri tem je zahtevala plačilo 690 milijonov dolarjev ki ga je ta družba protizakonito črpala v Peruju od leta 1924 dalje Ameriška vlada pa zahteva odškodnino za nacionalizacijo. RAVALPINDI, 11. - Sovjetski minister za obrambo maršal G ročko je prišel na enotedenski uraden obisk v Ravalpindi na vabilo pakistanskega ministra za obrambo. Jutri ga bo sprejel predsednik Ajub Kan. Deveti kongres ZK Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) | benih odnosov stopnja harmoniza-, . . cije Jn svobode naše družbe, do- kontrarevolucionarno agenturo itn- sezki v ustvarjanju pogojev življe- • » To or»n I n t-r\11 rooi •>! 1 _ _ • J.l_tl. 1! 1: i _ ■ 1 • * gonja proti sociali-ji je povzročila vcli- periallzma. Ta slični Jugoslavij ko nezaupanje v socializem mnogih ljudi na svetu. Po besedah Tita so v vodstvu KPJ tedaj mnogi svetovali, naj v interesu mednarodnega d lavskega gibanja sprejme te nepravilne obtožbe. Tudi kasneje se je vodstvo ZKJ našlo večkrat v položaju. da se je od njega v interesu intei nacionalizma in domnevnih višjih interesov socializma zahtevalo. naj opusti svoje ideje in stališča oziroma, naj se izreče za mednarodno politiko, ki je bila v nasprotju z njegovo oceno in objektivnimi inter si širokega socialističnega anttirnperialističnega gibanja na svetu Eden dokumentov take politike je bila deklaracija ob posvetovanju vseh komunističnih partij v Moskvi 1960. 1 ta. Tito je poudaril, da ZKJ ne trdi, da ima vedno prav. Ona sodi, da za svojo politiko odgovarja predvsem pred lastnim ljudstvom. Z graditvijo novih družbenih odnosov na osnovah samoupravljanja in neposredne demokracije, daje Jugoslavija svoj prisp vek splošni teoriji in praksi socializma, prepričana, da sz socializem bogati z uspehi vsakega gibanja, ki uspešno rešuje naloge svoje sredine. Socialistične države so posebno dolžne pokazati svetu rezultate o graditvi novih družbenih odnosov. Morale bi v medsebojnih odnosih dati primer doslednega spoštovanja pravice vsakega naroda do svobodnega in vsestran-sk ga razvoja. Medtem smo še vedno priče, da se v odnosih med socialističnimi državami in komunističnimi partijami načela interna-clonaliznta včasih zlorabljajo, da bi se v njegovem Imenu posameznim partijam vsilile neke enostranske obveznosti. V imenu domnevnih višjih interesov se skuša opravlčtti Kršenje suverenosti neke socialistič- nja delovnih ljudi in zadovoljevanju njihovih materialnih in duhovnih potreb merilo pravilnosti In uspehov naše politike in prakse. Naj bo osnova merilo dejanskega lnternacionalizma in revolucionarnosti naše Zveze kakor tudi vsake druge revolucionarne delavske stranke ustvarjalni prispevek v mednarodni praksi in misli socializma, dejanski borbi proti Imperializmu. za mir in neodvisnost narodov za dejansko osvoboditev dela,« je zaključil Tito svoj govor, ki so ga delegati in ostali gosti v dvorani večkrat prekinjali s toplimi aplavzi. Na jutrišnji prvi delovni seji bo med drugim predsednik republike Tito poročal o aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih in o vlogi ZKJ v socialističnem sistemu .samoupravljanja. CK K P Češkoslovaške jc, kot smo že poročali, verjetno pod pritiskom CK KP SZ, sklenil, da ne pošlje svoje delegacije na kongres ZKJ. Ta sklep je v očitnem nasprotju z razpoloženjem široke češkoslovaške javnosti, kar dokazujejo številne pozdravne brzojavke, ki jih je v teku današnjega dne iz raznih krajev Češkoslovaške prejelo veleposlaništvo Jugoslavije in dopisništvo Tanjuga v Pragi s prošnjo, da se pošljejo kongresu ZKJ. Zatem pozdravne brzojavke komunistov češkoslovaške agencije Cete-ka partij-sk1 organizaciji Tanjuga ter pozdravna brzojavka uredništva lista • Svoboda« beograjski «Borbi», v kateri se poudarja, da prijateljstvo in hvaležnost do jugoslovanskih komunistov nc more nihče in nobena stvar omajati. Te brzojavke odražalo pravo razpolož nje komunistov Irj delovnih ljudi Češkoslovaške do kongresa ZKJ. Vsi praški listi objavljajo danes re države in z uporabo vojaške sile O'P Lisf'<ke 9- kon*r?su ZKJ Lls! <a se izkaže, da «stvar seveda sploh ni preprosta*. Resnično ni preprosta. Problem je namreč v tern, da zahodni del Berlina sicer pripada Zahodu, nikakor pa ne Zahodni Nemčiji. Že leta 1949 so trije zahodni zavezniki zapisali v dovolilnico za razglasitev zahodnonemške ustave, da «zvezna republika ne sme upravljati Berlina*. Pozneje so ZDA, Velika Britanija in Francija vedno intervenirale, kadar je Bonn skušal zahodni Berlin pravno močneje povezati z ZRN. V osnutku berlinske ustave (ki so ga sestavili septem- mam ZGODOVINA MEDNARODNOPRAVNEGA STATUSA BERLINA Berlin - legalno ali ne? BERLIN. — Ali je bra 1950) je pisalo, da je «Berlin smejo v Berlin samo po zračni ZAHODNI zahodni Berlin sestavni del Zahodne ena izmed zveznih dežel ZR Nem- Preiskovalni sodnik bo zaslišal tudi Pompidouja in njegovo ženo? 60 vprašanj pripravljenih za Nathaiie Deion * V Parizu umorjen jugoslovanski politični priseljenec PARIZ, 11. — Po petih mesecih nekaj časa v zaporu, so že v začet-raziskav in preiskav je »zadeva ku tega meseca zahtevali zasliševa; Markovič* zavita v temo in nihče do danes še ni mogel odkriti skrivnostnega morilca. Filmskega igralca Alaina Delona, ki je dobro poznal umorjenega Jugoslovana, saj je ta bil njegova telesna straža in tudi tajnik, bodo še v tem tednu, verjetno jutri ali r>ojutrišnjem, ponovno zaslišali. Deion in tudi njegova žena Nathaiie, od katere se je pred kratkim ločil, sta bila že večkrat na zasliševanju, vendar na nje bivšega ministra in žene, ki naj bi, vsaj po nekaterih glasovih sodeč, ob neki priložnosti celo večer jala v Delonovi hiši s Stevanom Markovičem Zadeva je zelo delikatna in glasovi o stikih med Pompidoujem in Delonom, ki so se pojavili v Franciji, so vzbudili radovednost in presenečenje. Pompidou je seveda takoj pojasnil, da ni nobene zveze med njim, njegovo ženo in Marko- podlagi njunih izjav policija ni mo-1 vičevo zadevo. Govori se tudi, da gla ugotoviti ničesar, kar bi jo lah-! J® predsednik de Gaulle povabil na ko spravilo na pravo pot, medtem ko skrivnostna smrt Markoviča, ki so ga našli s kroglo v glavi v pariškem predmestju, še vedno čaka na maščevanje. Preiskovalni sodnik Patard še ni javil, če in kdaj bo zaslišal bivšega prvega ministra Georga Pompidouja in njegovo ženo. Branilci lastnika restavracije Franpoisa Marcantonija, ki je že VČERAJ V VlflREGGIU POCREB ZVERINSKO UMORJENEGA 12-LETNEGA FANTKA Ermanno Lavorini je postal žrtev nesreče, sadista ali ugrabiteljev? Ugotovili so, da je umrl istega dne, ko so prijavili njegovo izginotje VIAR.EGGIO, 11. — Prav gotovo so v Vlaregglu in okolici uporabili vse razpoložljive bele cvetlice za venče, ki so Jih podarili zverinsko •umorjenemu 12-letnemu Ermannu Lavorinlju, ki so ga pred dnevi našli zakopanega pod tenko plastjo peska na plaži. Nesrečnega fantka so danes pokopali, preiskovalni organi pa so sl zadali nalogo, da razčistijo skrivnost njegove ugrabitve ln vzrokov, ki so neznance spravili do take meje, da so Ermanna ubili. Po prvih, sicer Se netočnih ln izsledkih sodne obdukcije, bi se dalo sklepati, da Je Ermanno Lavorini umrl še istega dne, ko je zapustil dom, to je 31. januarja. Da je umrl nasilne smrti, kar dokazujejo udarci po glavi in iznakažen obraz, tudi ni nobenega dvoma Ne izključujejo •niti možnosti, da je umrl za zadušitvijo. Tu pa nastane dvom, če so morda zverine v človeški podobi zakopali fanta še živega v mivko. Na vsa ta vprašanja bodo zdravniki odgovorili v 40 dneh, kolikor so sl Izposlovali časa, da utemeljijo Izsledke sodne obdukcije. nepopolnih podatkih o ...........................................1,111.II. HIIIMHI.MtIll.lllllilll Priprave na obletnico plebiscita na Koroškem Lavorini, ki je 31. januarja popoldne odšel s kolesom z doma, se je morda sestal s kako osebo? Je morda šel z njo v avto? Tudi to je možno, pravijo preiskovalni organi, kot je možno, da je postal žrtev prometne nesreče in da so se ga krivci iznebili s tem, da so ga zakopali. In oba poziva staršem, da pripravijo odkupnino? Po mnenju preiskovalnih organov so neznanci hoteli vnesti v preiskavo, kar se jim je popolnoma posrečilo, zmešnjavo, zaradi katere so pridobili na čp.su ln so lahko zabrisali vsakršno sled za seboj. Seveda pa ne Izključujejo možnosti ugrabitve in umora zaradi nevarnosti, da padejo v roke policiji ln možnosti zločina s strani kakega sadista. Ljudje, ne samo v Vlaregglu, tudi drugje si želijo, da bi ta vprašanja ne ostala brez odgovorov, krivce pa bi doletela pravična kazen. Čimbolj se bliža lete 1970, ko bodo na Koroškem, kot kaže, na veliko proslavljali 50-letnico plebiscita, se govori, pa tudi piše o dogodkih pred 50 leti in v zvezi s tem tudi o vprašanju slovenske manjšine na Koroškem, Ne gre pri tem zanikati določenih resničnih poskusov, da bi pri kazali plebiscit in dogodke pred njim in po njem v luči objektivnih zgodovinskih dejstev. Zai, pa je še več poskusov uporabiti bližnjo obletnico za ponovno zastrupljeva nje ozračja na Koroškem Za obletnico plebiscita lahko pričakujejo v Avstriji vec publikacij. Kolikor je doslej znanega bo v Celovcu izšel nekakšen zbornik esejev v zvez; s plebiscitom, bolj zanimiva pa bo verjetno knjiga doktorice Klavdije Kromer, ki je študirala arhive v ZDA in bo ob delala dogodke pred 50 leti v luči teh arhivov ter razprave višjega državnega arhivarja na Dunaju dr. Necka, ki opira svoje študije na domače arhive. Dr. Neck je že pred časom pre daval o tej temi tudi v Celovcu. Ker je njegovo predavanje temeljilo predvsem na dejstvih doku mentiranih v arhivih, je vzbudil tudi precejšnjo nejevoljo bivših tako imenovanih Abvvehrkampfer jev ki so v velikem številu za sedli dvorano Dr. Neck je nain-reč jasno poudaril, da po 50 letih ne gre več pripisovati zaslug za takratni razvoj dogodkov avstrijskim vojaškim akcijam, ampak je treba prenesti težišča teh akcij z nacionalno političnega področja na zunanjepolitično in diplomatsko dejavnost. Po izvajanjih dr Necka so se avstrijske vojaške akcije le- ta 1919 končale s popolnim polomom, ki bi bil še večji, če se ne bi takrat vmešale zavezniške sile. Posebno važno vlogo je pri tem igrala takratna Italija, ki se je bala premočne Jugoslavije. Žal pa je na drug, strani vedno več poskusov, ki nimajo nobene zveze z objektiviziranem zgodovine, ampak je njihov edini na men čimbolj zaostriti odnose do koroških Slovencev in tudi odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Ti poskusi prihajajo predvsem s stra ni Abvvehrkampfer jev, pri čemer jim je za razpihovanje nacionalne mržnje dobrodošlo vsako sredstvo. Tako je predsednik Zveze obrambnih borcev dr Hans Pichs ponov no napadel pravice koroških Slo vencev, zagotovljene v avstrijski državni pogodbi, z že star*, zahtevo po ponovnem ugotavljanju manjšine ter z izmišljotinami o nekakšnih ponovnih zahtevah po priključitvi Koroške k Jugoslaviji, po uvedbi pouaa v slovenščini v celotni Koroški itd. Jasno je, da so takšne, v resnici smešne trditve preračunane predvsem na za strupljanje ozračja na Koroškem in da le te, žal, še vedno najdejo odmev predvsem pri nepoučenem delu prebivalstva !n pri tistih, ki se še vedno niso znebili starih predsodkov Na drugi strani pa pomenijo takšna, sicer prozorna prizadevanja, tudi nož v hrbet uradni politiki dobrih sosedskih odnosov, saj je «a ugoden razvoj takšne politike eden prvih pogo jev tudi uresničitev tistih zahtev koroških Slovencev, ki so zapisane v avstrijski državni pogodbi. ZVONE ZORKO Elizej k večerji bivšega prvega ministra in njegovo ženo. To se je zgodilo istega dne, ko so Marcanto-nijevi odvetniki predlagali preiskovalnim organom zasliševanje Pompidouja kot pričo. Seveda ni nobenih točnih vesti o razgovoru med de Gaullom in človekom, ki je bil na čelu vlade od 1962. do 1968. leta. Sicer nekateri govore, da bo do sestanka obeh političnih osebnosti prišlo v prihodnjih dneh. Tudi te govorice ustvarjajo ozračje skrivnosti, v katero je ta zadeva zavita že od vsega začetka. Prav zaradi tega marsikdo domneva, da ne gre za banalen zločin, temveč, da se za njim skriva pravzaprav «režimsk. škandal*. To so seveda samo domneve, pa čeprav marsikdo je prepričan, da je v teh glasovih precej resnice. Tudi bivšo ženo Delona Nathaiie pričakujejo v Parizu, kjer bo morala priti na zasliševanje. Pravijo, da si je preiskovalni sodnik Patard sestavil seznam 60 točk, ki mu bo služil za zasliševanje filmske igralke, ki je bila do sedaj zaposlena s snemanjem v Rimu, medtem ko ima pripravljenih za Delona nič manj kot sto vprašanj. Proti koncu meseca bo Patard še enkrat zaslišal šoferja taksija, ki je 27. septembra lani vozil Stevana Markoviča v družbi osebe, ki je niso identificirali. Po zasliševanju šoferja ga bo preiskovalni sodnik zelo verjetno soočil z Marcantonijem. V začetku so namreč mislili, da je Marcantoni spremljal Markoviča, katerega so prav tistega dne zadnjič videli v javnosti. Bivši francoski prvi minister Pompidou in njegova žena bosta jutri gosta generala de Gaulla in soproge na zasebni večerji, ki jo jima bosta priredila v predsedniškem apartmaju. De Gaulle se bo tako prvič sestal s Pompidoujem po njegovem potovanju v Rim in Ženevo in po njegovih izjavah, ki so v francoskih političnih krogih na-letle na oster odmev, da bo kandidiral za predsednika republike. V Parizu so našli ubitega 58-letnega jugoslovanskega priseljenca Andreja Lončariča. Gre za Srba, ki je bil član monarhističnega gibanja generala Mihailoviča in je bival v Franciji že 15 let. Tega so že večkrat zaslišali na policiji zaradi «obračunov» med Srbi in Hrvati; ki živijo v Franciji. Gotovo je, da so vzroki njegove nasilne smrti politične narave. Lončariča so našli v njegovem stanovanju s prebito glavo. Vse kaže, da mu je neznanec zadal udarce s sekiro pred tremi dnevi. Policija ni naš.a nobenih sledov vdora, zaradi česar je možno, da je Lončariča ubil človek, ki ga je pričakoval, morda tudi kak njegov prijatelj. Nova skrivnost torej. Se enkrat bo morala policija raziskovati okolje, v katerih Je živela žrtev in njegovi prijatelji. Pa čeprav bi nastal nov škandal. Ozadja so nam- reč izredne važnosti za zločine vrste. Po aretaciji Rive v Libanonu Tudi žena Luisella odpotovala v Beirut? MILAN, 11. — Po aretaciji bivše ga lastnika tekstilne tovarne in bivšega predsednika nogometnega kluba Milan Feliceja Rlvo, ki ga obtožujejo namernega bankrota, v Bei-rutu, se je pozornost obrnila na njegovo prikupno ženo, ki je izginila brez sledu. Že nekaj dni jo fotografi in kronisti zaman iščejo. Kroži glas, da je odpotovala v Bejrut, vendar so ugotovili, da njenega imena ni na seznamu potnikov, - ■ , . . . . k; so zapustili milanska letališča. | repa smo takoj po premieri rekli Možno je torej, da je odpotovala da je vredno, da je prišlo RIMINI, 11. — Triindvajsetletni brivec Silvano Bartolucci Je v Mor-ciano di Romagna ustrelil z lovsko puško 15-letno uradnico Gabriello Gabrielli in si je nato cev naperil v usta in sprožil. Dekle Je v bolnišnici podleglo hudim poškodbam, fanta pa, ki mu je strel odbil spodnji čeljusti in del zgornje, bodo skušali s kirurškim posegom rešiti. čije* in da »zahodnonemška ustava ln zahodnonemški zakoni veljajo tudi za Berlin*. Na zahtevo treh zahodnih vlad so morali ta določila odstraniti in jih nadomestiti z ugotovitvijo, da so zvezni zakoni veljavni za Berlin šele takrat, ko jih kot berlinske zakone sprejme ber linski parlament. To je berlinski parlament tudi storil — z eno izjemo: ni smel namreč sprejeti za->-nov o obrambi in vojaški obveznosti. To strogo načelno stališče zanod-nih zaveznikov pa seveda ni bilo ovira za stabiliranje politične prisotnosti Bonna ker ta prisotnost ni imela državnopravnih posledic. Tako so se v teku let naselili v zahodnem Berlinu številni zahodnonemški uradi in institucije, med njimi zvezno upravno sodišče, zvezni zdravstveni urad, zvezna tiskarna itd. Tu so bile že tudi plenarne seje Bundestaga in trikrat (1954, 1959 in 1964) volitve zveznega predsednika. Po dolgih razpravah in iskanju razjjok v državnem pravu, je ustavno sodišče v Karlsruhe leta 1957 nazadnje našlo definicijo za zahodni Berlin, ki je bila sprejemljiva: »Berlin je dežela ZRN, toda zaradi zadržka vojaških guvernerjev zvezni organi ne smejo izvajati neposredne upravn - in sodne oblasti, razen če to tri zahodne sile za posamezna področja dovolijo.* Tako zahodni Berlin po zahodnonemških zakonih je in ni sestavni del ZRN. Zanimivo je, da je ameriški predsednik John Kennedy leta 1961 predlagal bonski vladi, naj s posebnim sporazumom prizna zahodnemu Berlinu mednarodnopravno samostojnost. Ta predlog je v Bonnu povzročil paniko in Američani ga pozneje niso več omenjali. Posebno neugodei je položaj gle- Med Nlxonovim obiskom v Rimu Sestanek De Lorenza z ameriškim generalom RIM, 11. — Bivši načelnik SIFAR gen. De Lorenzo se je danes zadržal tri ure v uradu namestnika državnega pravdnika dr. Cecereja, ki vodi preiskavo v zvezi z De Lo-renzijevo prijavo dvanajstih generalov, polkovnikov in podpolkovnikov. Bivši general je novinarjem potrdil, da ga je 28. februarja obiskal na domu ameriški general Vernon Walter, ki je kot prevajalec spremljal Nixona na obisku v Rimu. O-bisk, je rekel De Lorenzo, je bil zasebnega značaja. poti. Tako je usoda zahodnega Berlin* odvisna praktično samo od stanja odnosov med blokoma, od »realne politike*. V teku let so se na Zahodu oblikovale tri essentials (ne-odpovedljivosti — stvari, ki se jim ni mogoče odpovedati): 1. mesto mora ostati svobodno in sposobno za življenje; 2 četverni status (ki se mu je SZ leta 1962 enostransko odpovedala) mora ostati; 3. zagotovljena mora biti prisotnost vojaških čet treh zahodnih sil in zahodni Berlin mora biti za te čete dostopen. Te «necdpovedljivosti» so seveda temeljno jamstvo za obstanek zahodnega Berlina v zahodnem sistemu. Hkrati pa zaradi skope omejenosti na bistvo in pravne nezasi-dranosti puščajo nasprotni strani velike možnosti za omejitvene manevre in za nenehne »zbodljaje * šivanko*. Vprašanje, ali so bile volitve v Berlinu legalne ali ne, je torej sa; mo stvar »naklonjenosti* eni al* drugi strani. Dejstvo je, da je vlada Nemške demokratične republike zahodnonemške predsedniške volitve v Berlinu leta 1954 pozdravila, leta 1959 kritizirala, leta 1964 ostro napadla, letos pa jih skušala preprečili z masivnimi grožnjami. V Bonnu pravijo, da zahodnoberlinski status «narašča», da je torej pripadnost tega mesta ZR Nemčiji čedalj® bolj gotova. V vzhodnem Berlinu so bili na mejnih prehodih pred leti še napisi: »V samostojno politično enoto zahodni Berlin*. Zdaj piše: «V samostojno politično enoto zahodni Berlin*. Status Berlina torej »kopni*... Najbrž lahko z gotovostjo trdimo, da bodo vse sedanje razprave o na; raščanju in kopnenju že prihodnji de cestnih, železniških in vodnih \ teden potihnile. Oglasile pa se bodo dohodov k Berlinu. Ko so si štiri sPet °b prihodnji krizi, velesile 14. novembra leta 1944 Londonu razdelile Nemčijo in sklenile, da bo v Berlinu vladala četverna vojaška komandantura, so •— kot tarnajo danes — »povsem pozabili* na strpna določila glede pravic zahodnih sil do svobodnih poti k njihovim okupacijskim sektorjem v Berlinu. Že v juniju leta 1945 je prišlo do prvih trenj. Stalin ni niti odgovoril na Trumanovo in Churchillovo pismeno prošnjo, naj bi z dodatnim sporazumom uredili te zadeve. Pozneje zahodnim silam ni preostalo drugega, kot da so se sklicevale na to, da je pravica do svobodnega dostopa »samoumevna*. Kar se tiče pravic Zahodne Nemčije do poti v Berlin pa doslej še ni bila napisana niti ena pravno veljavna črka. Celotni blagovni prih met iz ZR Nemčije in v ZR Nemčijo je podvržen kontroli. Določeni ljudje — na primer člani bonske vlade in njeni uslužbenci, oficirji Bundesvvehra in deželni poslanci neonacistične stranke NPD — pa Aprila letos v Benetkah Študijski sestanek o ribiškem bogastvu v Jadranskem morju BENETKE, 11. — »Ente naziona-le per le tre Venezie* bo priredil? 19. aprila letos pri ustanovi Cin* na otoku S. Giorgio v Benetkah študijski sestanek o temi »Ribiško bogastvo na Jadranu: obramba h| valorizacija*. Med drugim bo imet daljše poročilo tudi ravnatelj zavori - SAZU v Rovinju dr. D. Zavodnik. 7. MARCA LETOS iH ............ Nathaiie Deion se v Rimu brezskrbno igra s sinčkom Anthonyjem Že 20 uspešnih let ljubljanske Metalke Kamniti gost (Pred zadnjo uprizoritvijo v «Verdiju») Opera Kamniti gost, ki je na sporedu v gledališču »Verdi* samo še danes, je eno izmed del, za kate- torej, s kakega drugega mesta. Verjetno se bo Luisella Rlva sestala z možem v Beirutu, kjer se bosta domenila za obrambno linijo, s katero se bo bivši industrijec skušal upreti pred libanonskim sodiščem italijanski zahtevi po ekstra-diciji. Vrhu tega bo treba najti na kraju libanonskega odvetnika, ki bo ščitil njegove Interese, Tudi v Italiji bo treba najti nadomestilo za prof. DalTOro, ki se je odpovedal obrambi, ker se Riva ni držal besede, da bo prisostvoval sodni razpravi. Do imenovanja novega zagovornika pa DalTOra še vedno brani Rivo in govori se, da bo vložil nov priziv na kasacijo proti novemu zapornemu nalogu proti Rivi. Glavni pravobranilec dr. Pontrelli in načelnik kazenskih zadev pravosodnega ministrstva sodnik Molina-ri pripravljata dokumentacijo, ki Jo bodo poslali v obdobju 12 dni preko diplomatskih kanalov libanonskim pravosdnim organom skupno z zahtevo po ekstradiciji. v repertoar letošnje sezone; lahko bi prišlo tudi že prej, vendar še vedno bolje nekoliko kasno kot pa sploh ne. Delo je staro že sto let in Dar-gomižski ga pravzaprav niti ni povsem končal; opero je dokončal Cezar Cui, instrumentiral pa jo je Rimski - Korzakov — torej dva pripadnika slavne «peterice». In ko danes poslušamo to opero, se nam zdi glasba Dargomižskega neprimerno bolj sveža kot operna dela drugih avtorjev iz njegove dobe, Dargomižski (z Verdijem in Wag-nerjem ima isto letnico rojstva: 1813) je imel velikega vzornika Mi-haila Glinko in v svojem delu je bil kar najbolj zvest njegovim idejam in nazorom. Svoje poglede na glasbo je že pokazal v operi Ru-salka (ki je ni zamenjati z Dvorakovo istoimensko in nam bolj znano opero). Po besedilu Puškinove pesnitve pa je skomponiral opero Kamniti gost. (Motiv so uporabili tudi drugi skladatelji, vendar je bil pri tem najbolj uspešen prav Dargomii- ski). Avtor je svoje delo zasnoval po načinu, ki ga je Rimski - Korsa-kov imenoval novoruska šola, V orkestru je očiten simfoničen ustroj, medtem ko je pevska melodija samostojna. Ferruccio Scaglia se je potrudil, da je dobila opera pri nas dostojen glasbeni okvir tako v orkestru kot na odru. Drzni zapeljivec Don Juan je bil tenorist Juan Oncina, pevsko in igralsko kar v redu. Njegov spremljevalec Leporello je dobil v Alessandru Maddaleni zelo dobrega interpreta. Vdova Donna Ama je bila Laura hondi, ki se je zlasti v zadnjem dejanju izkazala, medtem ko je predstava imela šibkejšo točko pri Eleni Zilio kot pevki Lauri. Še mlada Elena Zilio ima pač lepo šolan glas in bo prav lahko še marsikaj dosegla, vendar je njen glas — vsaj kot smo slišali na premieri — še znatno prešibak. Vrsto pevcev je lepo dopolnil Gi-no Orlandini kot Don Carlos, nato pa še Rotteghelli. Viaro, Rolli in Susca. Svojevrsten užitek je scena slikarja Zigaine. (Razstava njegovih osnutkov v gledališkem muzeju pa je že kar zanimiva slikarska razstava.) Kdo ne pozna velike moderne stavbe sredi Ljubljane, na kateri se v večernih in nočnih urah blesti napis »Metalka* To veliko slovensko trgovsko podjetje je 7. marca slavilo dvajseto obletnico svojega obstoja in delovanja Priložnostna slavnost v počastitev tega jubi leja je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Metalka sodi danes nedvomno med največja slovenska trgovska podjetja, po stroki pa tudi med največja tovrstna podjetja v Jugoslaviji. Podjetje nadaljuje v resnici dolgoletno tradicijo nekdanjega podoo-nega podjetja zasebnih trgovcev Schneiderja in Verovška. Po ustanovitvi Metalke v mesecu marcu leta 1949 so se novemu podjetju pridružila še nekatera iste stroke. V dveh desetletjih se je Metalka razvijala v podjetje, ki je imelo lansko leto več kot za 180 milijard starih dinarjev prometa. Metalka posluje zelo aktivno na mednarod nem tržišču, je pa prav tako učinkovit dejavnik v trgovini s kovinskim materialom v Jugoslaviji. V zadnjem času se podjetje usmerja tudi k maloprodajni trgovini, saj so poleg trgovine na drobno v Ljubljani ustanovili preti kratkim podobno trgovino v glavnem mestu Črne gore Titogradu V ne tako daljni prihodnosti namerava Metalka odpreti po raznih krajih Jugoslavije okoli 50 podobnih trgovin. O vzrokih za tako nagel razvoj Metal ke je njen direktor Stane Bergant dejal na slavnosti: Iz malega raste veliko, če je volja, če so ljudje za to in če so pripravljeni delati. Povsod in vedno so naši uspehi odvisni od ljudi V Metalki je danes zaposlenih 1100 delavcev in uslužbencev, vsak deseti izmed njih ima fakultetno izobrazbe. Podjetje si je pred kratkim omislilo tudi lastni elektronski center, kar ga še bolj uvršča med najsodobnejša tovrstna podjetja v Evropi. V minulem tednu pa so v Sloveniji našteli 56 prometnih nesreč, v katerih se je smrtno poškodovalo pet oseb. Med vzroki, ki so pripeljali do hujših prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo, so na prvem mestu vinjenost voznikov motornih vozli, neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje ln nepazljivost. Pešci so povzročili 11 hujših prometnih nesreč, zlasti z nepravilnim prečkanjem ceste. Tudi tokrat se je na območju ljubljanske uprave javne varnosti zgodilo največ nesreč, sledijo pa koprsko in celjsko območje. V minulem tednu pa so našteli precej nesreč po mestnih ulicah, tako da so prevzele prvo mesto v katego- Na uvodni sodni razpravi Kanadskemu atentatorju naprtili 129 obtožb OTTAVVA, 11. - Sodni kanclist je danes prečital v uvodni razpr®' vi proti 25-letnemu Pierru Paul? Geoffroyu, ki so ga pred dnevi aretirali v Montrealu sredi ogromne količine dinamita, dolg seznam 129 obtožb. Mladenič, ki je član osvobodilne fronte Quebeca, je m*® drugim priznal, da je 13. februarja letos povzročil v montrealski veletrgovini eksplozijo, pri kateri j* bilo ranjenih 27 oseb. Vse kaže, da je mladenič priznal vse atentate, ki jih je bilo v Montrealu lani nad 60, letos pa približno 15. Letos do prejšnjega četrtka Na slovenskih cestah že 779 prometnih nesreč Letos se je na slovenskih cestah do prejšnjega četrtka zgodilo te 779 prometnih nesreč. V njih se je ubilo 49 oseb, težje ln laže pa se je poškodovalo 828 oseb. Materialna škoda je presegla 5 ln pol milijona dinarjev. ZA LETALSKE ZVEZE Podpisan italijansko sovjetski sporazum RIM, 11. — Tiskovni urad ministrstva za promet in civilno let®*' stvo javlja, da so podpisali v Rin’® sporazum za letalske zveze m®° Italijo in Sovjetsko zvezo. S sporazumom so potrdili obstoj sedanji” prog z letali Alitalia in Aerflot. koncu leta se bodo izvedenci ponovno sestali in razpravljali o poveč®" riji cest z velikim številom nesreč.1 nju letalskega prometa. Eleganten tailleur, la ga je podjetje Satani izdelalo v treh zeleni, beli in plavi (Foto Ente Mode — Turin) ALI BO NAŠEL PERU SVOJO POT? TRI RAZLIČNE DEŽELE V ENI SAMI DRŽAVI Globoka notranja protislovja kol posledica težke zgodovinske zaostalosti Napredek obale in zaostajanje «sierre» - Kje so našli «indiosi» svo-zaveznika - Neobhodna potreba po odpravi odvisnosti od ZDA jegu Ne obstaja en sam Peru, zakaj Perujev je troje. Ne gre za frazo, takšna je resnična stvarnost. V eni sami deželi obstajajo pravzaprav tri dežele, tri družbene ureditve, tri epohe, tri obdobja, tri gospodarstva. Na perujski obali vzdolž Pacifika živi moderna doda z milijonsko Limo, kapitalističnim gospodarstvom, živi dvajseti vek. Na visokoravni Andov in v gorskih dolinah, ki jih naseljujejo »indiosi*, potomci starodavnih Inkov, živi srednji vek, fevdalna doba s svojim zaostalim poljedelstvom, ..kjer se govori špansko takisto kot v krajevnih narečjih »ajmara* in «kečua», tu sta do-®a strahotno pomanjkanje in zaostalost, tu vlada večna molčečnost in tli nemir. Tretji Peru je oni amaconskih pragozdov, z redkim prebivalstvom, Peru, ki ga je treba šele osvojiti, kjer na njegovih neraziskanih in tajinstvenih prostranstvih žive ljudje še na predzgodovinski stopnji razvoja. Torej tri dežele, tri epohe v eni državi, ki ji je ime — Peru. Zaradi tega predstavlja vprašanje nacionalne integracije prvo in osnovno nalogo, ki jo voditelji Peruja morajo izpolniti. Razlike bled obalo (costa) in gorskimi predeli (sierra) so tako velike, cla ni moč drugače govoriti kot o dveh Perujih, da tretjega, amazonskega, sploh ne omenjamo. V Prvih dveh živi okrog devet desetin vseh prebivalcev, na pragozdnem ozemlju, ki zavzema pretežni del dežele, šele ena desetina, so pa tu skrita potencialna bogastva, ki jim je šele treba odpreti vrata k sodobnemu izkoriščanju. Nekoč so perujski ekonomisti govorili o nekakšnem »dualizmu Perujskega gospodarstva* in družbe. Prikazovali so svojstveno sož.t-je dveh tipov perujskega gospodarstva, sodobnega kapitalizma v mestnih središčih ter proizvodnih enotah —».de in zaostalega fevdalnega poljedelstva v «sierri» Razlika je očitna: na obali živi 47 odstotkov perujskega prebivalstva, ki ustvarja til odstotkov narodnega dohodka, vtem ko v goratih Predelih živi skoraj enako število ljudi, okrog 48 odstotkov, vendar Pa ustvarjajo vsega skupaj komaj 5 odstotkov narodnega dohodka. Integrirati ti dve deželi v eno samo, da bi tako Peru mogel bolje napredovati, to je eden od osnovnih ciljev pterujske vlade. Prebivalcev, ki žive v goratih Predelih, pravnukov starih Inkov, ■in okrog' 6 milijonov. Žive neka-*' ko na robu modeme perujske stvarnosti; bedno, v neki brezkončni in nepremični revščini. Pogosto se nanje gleda tudi z usmiljenjem, toda zviška, kot na pripadnike manjvredne rase. V resnici njihov problem ni rasnega, marveč ekonomskega značaja. Njegove korenine segajo v obstoječi sistem lastnine nad zemljo, kakor je tudi njegova rešitev odvisna od tega, kako se bo to lastninsko vprašanje rešilo. Danes je ta teza na splošno sprejeta, ker je zelo razširjeno mnenje, da lahko «indios» postane del sodobne družbe samo če se mu povrne temlja, ki je nekoč bila njegova last, pa so mu jo nasilno odvzeli konkvistadorji in njihovi republikanski fevdalni nasledniki. Skupinica veleposestnikov, ki so v «sierri» že stoletja popolni gospodarji, nadzoruje oblast in sodišča, izkoriščajoč »indiose* na vprav srednjeveški način in stremeč, da bi jih obdržali v podrejenem položaju. Vtem ko okrog 85 odstotkov lastnikov parcel, iv . ■ . i. ■ ■ manjših od 4 hektarov, ima v rokah komaj 6 odstotkov vseh obdelovalnih površin, po drugi strani velika posestva z nad petsto hektadi predstavit'a jo okrog 60 odstotkov obdelovalnih površin, čeprav je njihovih lastnikov med vsemi drugimi komaj 1 odstotek« Koncentracija zemlje je torej strahotna. Metode fevdalnega izkoriščanja so splošno razširjene, večina »indiosov* dela na tuji zemlji, in to za košček orne zemlje ,s katero morajo prercditi običajno zelo številno družino. Za ta košček zemlje morajo delati kot črna živina dneve in dneve. Indios pa žveči koko in — čaka. On čuti, da njegov čas prihaja, vendar se ne punta, vsaj ne burno. V neki nedavni anketi je šest od desetih vprašanih odgovorilo. da so ustvarjeni za to, da služijo. Stoletja hlapčevanja so neizbrisno zapustila svoje sledove. Opaziti je bilo tudi, kako se indiosi nikakor niso hoteli pridružiti gverilcem: njihova mestna mentaliteta in jezik sta samo še povečala njihovo nezaupljivost, čeprav so radi prisluhnili njihovemu govorjenju o agrarni reformi, ki da jo je treba izbojevati s puško v rokah. Toda razvoj je privedel do tega, da bodo zdaj druge sile reševale njihove probleme, toda ne iz humanih razlogov, marveč, ker so indiosi potrebni «obali». Gospodarske temelje obale sestavljajo velike, moderne ^ poljedelske regije, na kapitalističen način obdelovane, kjer proizvajajo bombaž in tropske izvozne proizvode. Tu so tudi velika rudarska središča, tu raste moderna industrija, tu so stvarni centri gospodarske in politične moči Peruja. Zadnja leta se je gospodarski razvoj Peruja dvigal za približno 5 odstotkov letno, vse to si je prigrabila obala ali vsaj pretežni del tega. Da bi pa industrija napredovala, ji je potreb-razširjeno tržišče, toda to je težko dosegljivo, dokler polovica prebivalstva praktično živi izven tržišča, v «sierri». Zato se je obala zavzela za agrarno refor-i, oficirji na oblasti pa žele, da bi se uresničila čimprej in kar najbolj radikalno. Zakaj, ko bodo «indiosi dobili zemljo in kredit, bodo začeli tudi več proizvajati, prodajati in, razumljivo, tudi kupovati. To pa je‘Obali, to. je industriji, najbolj potrebno. Moderni ekonomisti in sociologi ■menijo, da pa je bistvo.,perujskega »ekonomskega dualizma* prav v tem, da obala, to je kapitalistična družba, izkorišča «sierro», to je zaostala, domala fevdalno urejena področja. Pravijo, da je Lima »metropola*, gorati predeli pa »notranja kolonija*, da je v dobri meri prav izkoriščanje »indiosov* omogočilo prvobitno kapitalizacijo na obali, kot tudi, da to stanje še kar naprej traja. Vendar vse dokler se ne bodo uresničile temeljite spremembe v strukturi lastnine nad zemljo, se bodo poglabljale tudi razlike med razsuto obalo in ostalimi nerazvitimi predeli Peruja. Toda tudi obala ni povsem svobodna, njen kapitalistični razvoj jo je privedel do tega, da je danes močno odvisna od inozemstva, zlasti od ZDA. Ameriški kapital ima v rokah vse ključne gospodarske pozicije, predvsem rudarstvo, ki Peruju prinaša okrog 80 odstotkov vseh deviznih sredstev. In nasploh ima ameriški kapital v vseh izvoznih panogah, ki predstavljajo poglavitno dejavnost o- bale, glavno besedo. Ta ameriška nadoblast je bila le deloma prizadeta z nacionalizacijo Rockefellerjeve petrolejske družbe. In ker ameriški kapital ostvarja ter Peruja odnaša vse največje dobičke, so podatki o ekonomskem stanju obale pravzaprav porazni. Izvažanje ameriških dobičkov vodi Peru v zadolževanje: vtem ko je pred petimi leti njegov zunanji dolg znašal 190 milijonov dolarjev, je lani skočil na okrog 750 milijonov. Danes pa v Peruju pravijo: da bi se razvili v eno samo deželo, eno gospodarstvo, enotno družbo, da bi pretrgali z »notranjim kolonializmom* in se končno nacionalno integrirali, ne zadostuje samo sprejetje določenih reform, da bi se tako pospešila rast obale in »sierre*, marveč je osnovni kot prvi pogoj, da se osvobodimo »zunanjega kolonializma* in nadoblasti, da bi tako svoja bogastva mogli izkoriščati zase. DJUKA JULIUS Zvonimir Ciglič, slovenski skladatelj in dirigent, čigar Concertino za harfo in orkester bo izvajan na koncertu orkestra Glasbene matice v nedeljo, 16. marca v Kulturnem domu. ZA OSVETLITEV NAŠIH TEŽKIH IN SLAVNIH DNI V Kopru pripravljajo kroniko pod naslovom «Naši Sardinci» Pretekli teden je bila v Kopru seja odbora »Posebnih kazenskih enot na Sardiniji*, katere so se udeležili predstavniki nekdanjih internirancev, zapornikov itd. iz vseh občin Primorske, z Reke in iz Trsta. Omenjeni odbor deluje v povezavi z osrednjim odborom prekomorskih brigad in ima svoj sedež v študijski' knjižnic: v Ko pru. Poglavitna naloga odbora je zbrati čim večje število ohranjenih dokumentov, ki jih posamezniki in razne inštitucije hranijo, ter pripraviti knjigo, ki bo dokumentarno prikazala, v kakšnem položaju so Primorci in Istrani živeli na otoku Sardiniji. Za nase' ljudi je otok bil usoden že za časa I. svetovne vojne, ko so tja pošiljali avstrijske ujetnike ;S'isoske. fronte, med katerimi je bilo veliko Slovencev in Hrvatov. Znano je, da že takrat niso dovoljevali našim sonarodnjakom, da se prostovoljno udeležijo borb na solunski fronti, ker so vedeli, da bosta Istra in Primorska po londonskem sporazumu priključeni k Italiji. Takoj, ko so Italijani zasedli naše kraje, so že Ihta 1919 internirali na Sardinijo okrog 2000 ljudi iz Istre in Primorske, ki so se upirali italijanski oblasti nad našimi kraji. Med obema vojnama je otok Sardinija bil prava »Sibirija* za Primorce in Istrane. Tja so jih pošiljali na odsluženje vojaškega roka in to večinoma v razne kazenske polke. Otok Sardinija je še zlasti «zablestel» v polnem sijaju pred napadom fašistične Italije na bivšo Jugoslavijo leta 1941. Takrat so namreč pričeli ustanavljati prve posebne kazenske enote, ki so bile sestavljene izključno od Primorcev in Istranov, katerim italijanski režim ni zaupal orožja ter so jih pošiljali pod stra- TRST A t 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Brali smo za vas; 112.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah, 17.00 Ansambel «Musici del Friuli*, 17.20 Za mla de poslušalce; 17.35 Poljudna en ciklopedija; 17.55 Ščepec poezij; 18.15 Umetnost in prireditve; 18,30 Šola; 18.50 Iz potne torbe M. Ma-tičetovega; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 .Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Donizetti: «La Favorita*. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14 30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester; 10.45 Popevke: 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Današnje tebe; 14.00 Priljubljene opere; 15.30 Primorski zbori; 16.40 Pesmi; 17.00 Operni oder; 17.45 Ritmi; za; mladino; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel »The Five Killers*; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po rodila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Šola; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka; Grace Bumbry; 12.05 Kontra-puokt; 13.15 Glasbeno-govorni spored; 14.45 in 15 45 Nove pesmi; 163)0 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.13 Rossi- nijevo življenje; 20.15 B. Brecht: «L'eccezione e la regola*, drama; 21.45 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Gersh vvinovo življenje; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Z mikrofonom naokrog; 14.00 Juke box; 15.15 Violončelist Aldo D’Amico; 16.03 Po poldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Glasbeni spored; 19.59 Nogomet iz Glasgovva: Celtic-Milan: 22.10 Z mikrofonom naokrog; 22.40 Nove ameriške plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 1045 F Liszt: Simf. poemi; 1105 C. Festa in C. Monteverdi: Madrigali; 11.35 Arhiv plošč; 12.20 Beethoven, Schon-berg: Variacije; 13 45 Pianist Rudolf Serkin; 14.30 G. Palomba: «1 due baroni di Rocca Azzurra*; 15.30 Joaquin Turina, 16.30 Ital. sodobne skladbe; 17.20 Nemščina; 18.15 Gospodarstvo; 18.45 Kultur ni pregled: 19 15 Koncert; 20.30 Psihologija in psihoanaliza; 21.00 Rossini; 22.30 Literarna oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Skladbe za klavičembalo; 8.20 Telemann in Dvorak; 9.45 Beethovnova sonata op. 53; 10.10 Koncert; 10.20 Ital. sodobne skladbe; 11.30 Recital dua Riccardo Brengola-Giuliana Bordoni; 13.30 J. Feld; Koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja: 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic; 9.10 iz glasbenih šol; 9.30 Zabavna glasba; 9.45 Narodni vokalni ansambli; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Odmevi iz skandinavskega sveta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam.,.; 14.05 Koncert za oddih; 14.35 Po slušalci čestitajo; 15 40 O. Davičo: Molčanje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi, 18.15 Odskočna deska; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «Ti in opera*; 22.15 S festivalov jazza; 23 05 Literarni nokturno: 23.15 Nočni vrtiljak ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 11.30. 15.00 Šola; 12.00 Elektrotehnika; 12.30 Francoščina; 13.00 Antikvariat; 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocagio; 1730 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Potopisi: 19 15 Opera včeraj in danes; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Odkrivanje zvokov; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «1! comandante*; 23.00 Kulturne aktualnosti. JUG TELEVIZIJA 20.00 in 23.45 Dnevnik; 8.55 Pre nos s plenarnega zasedanja IX kongresa ZKJ; 17.45 Primožev dnevnik; 18.30 Pisani trak; 18.45 Sodobna prehrana, 19.15 Baletna lepljenka; 19 45 TV prospekt; 20.20 Govor predsednika Tita na plenar nem zasedanju IX. kongresa ZKJ; 21.20 3—2-1, 21.30 C. Goldoni: Tast po sili; 23.15 Poročilo o delu IX. kongresa ZKJ. žo na Sardinijo. Računajo, da je bilo na Sardiniji nad petnajst tisoč Primorcev in Istranov. Poleg tega je bilo tam veliko število vojnih ujetnikov bivše jugoslovanske vojske. Od pričetka leta 1942 naprej, pa so tja pošiljali tudi zapornike iz tistih krajev Slovenije in Dalmacije, ki jih je Italija okupirala leta 1941. Ko je fašistična Italija kapitulirala, so se vsi jugoslovanski državljani tako ali drugače prebili do južne Italije ii. vstopili v partizanske prekomorske origade. Tisočem Primorcem in Istranom, ki so se plebiscitarno pismeno opredelili za vstop v T.tovo vojsko, ni bila danR možnost vstopa v pav tizansko vojsko. Vse intervencije naših oblasti in tovariša Tita osebno niso pomagale * V takšni situaciji je ameriška oblast (vojaška) nad šest tisoč naših ljudi razvrstila v 26 čet in jih sprejela v svojo 7. armado. Dovolili so jim določene svoboščine tako so jim poveljevali slovenski oficirji, imeli so svoje pevske zbore, občasno slovensko revijo, vojnega poročevalca itd. Ta skupina ljudi je bila nato premeščena na Korziko in od tu je sodelovala pri invaziji južne Francije poleti 1944, nato pa je oskrbovala prodirajoče ameriške čete v globino, šele novembra 1945 so jih pustili domov, Na seji odbora v Kopru so ugotovili, da je v zadnjih osmih letih, odkar ta akcija teče, in še zlasti od leta 1965 naprei, bilo zbranega veliko zgodovinskega gradiva in so posamezna poglavja, ki so predvidena v knjigi, že pripravljena. Velike pomoč, pri delu pa je bil odbor deležen od nekdanjih «Sardincev», ki so zainteresirani, da slovenska javnost izve resnico o dogodkih, saj gre za eno od največjih tragedij primorskega in istrskega ljudstva, ker njihovim sinovom ni bila dana svoboda niti takrat, ko je fašistična Italija kapitulirala. Člani odbora so sprejeli sklep, da bo letos ob 25-ietnici ustanovitve slovenskih cel v sklopu 7. ameriške armade izšla knjiga. Takrat bodo organizirali tudi posebno bogato razstavo slik in dokumentov, Izkoriščamo 10 priložnost, da o-pozorimo še vse tiste tovariše, nekdanje «Sardince», da kolikor še niso oddali svojih dokumentov, spisov, dnevnikov, slik itd., to store čimprej ter pošljejo na naslov: Študijska knjižnica. Koper. Vse dokumente bo odbor lastnikom pravočasno vrnil. ALBERT KLUN Vprašanje konfekcijskega oblačenja Spričo novega rodu čedalje daljših fantov in deklet Zdravniki in biologi so z znanstvenimi statističnimi podatki potrdili v glavnem že znano dejstvo, da ženske počasi rastejo čez glavo, in sicer ne v prenesenem, ampak pravem smislu besede. Res je, tudi možje postajajo večji, v preteklih petdesetih letih se je poprečni moški zvišal za štiri centimetre, toda pri tako imenovanem nežnem spolu gre ta reč še znatno hitreje: v istem obdobju so ženske »zrasle* kar za osem centimetrov. Ne samo telesna višina kot taka, marveč tudi roke in noge, se pravi dlani s prsti in stopala, so spričo splošne rasti izloiena nenehnim spremembam. Tovarne konfekcijske obleke ter čevljev in rokavic so ugotovile, da so jim obležali v skladiščih izdelki v velikosti, ki so se še pred leti veljali za normalno žensko mero. Z drugimi besedami, pri vsakem novem izdelku je treba upoštevati, da sta se pri ženskah spremenili velikost in postava. Dosedanji sistem mer ne ustreza več, to so spoznale že mnoge ženske, ld so pomerjale ta ali oni konfekcijski izdelek. Obleka in plašči »njihove* velikosti nenadoma niso več ustrezali v pasu ali po dolžini. Kljub brskanju ni bilo mogoče najti primerne velikosti in tako je bilo treba širiti ali daljšati, kakor je pač naneslo. Marsikatera ženska, ki sta ji bila vzorec ali kroj sicer všeč, je nevoljna odšla iz trgovine, ne da bi kaj kupila. Z daljšanjem in širjenjem pa so prodajalne konfekcije imele dodatne stroške. Tovarne tkanin, obleke in obutve so se spričo tega odločile za nove standardne mere, ki bi u-strezali novim »velikostim* nežnega spola. Njihovi ljudje so o-pravili dolgo vrsto poizkusnih meritev. Ugotovili so, da ima kakih 30 odstotkov žena ozke, 45 odstotkov normalne in 25 odstotkov široke boke, pri čemer pa več>i obseg obleke nikakor ne pomeni tudi večje dolžine. Nadaije so meritve pokazale, da je mogoče 28,6 odstotka žensk prištevati k majhnim, 33,7 odstotka k srednjim in 19,3 odstotka velikim. Zelo majhnih, namreč telesne višine pod 154 cm, je 13, zelo velikih (nad 172 cm pa samo 5,4 odstotka. Na podlagi vsega tega so ugotovili, da je potrebnih okrog 80 novih kombinacij, če hočejo tovarne doseči, da bi lahko večina žensk kupovale konfekcijska oblačila brez večjih predelav. Seveda bo minilo nekaj časa, preden se bodo nove ženske mere uveljavile v praksi, se pravi, preden bo vsa industrija oblačilne li«liiimnMiiiiiii»i»iMiiiMiniiiiiiiM*iiiniiiiini«iiinn»Mii»iiiiiiiiiiiuwuiiiin*ii«iiinMiiiiiiimM«miiiiiiuinii HOROSKOP Uspela kulturna manife- stacija PROSLAVA 8. MARCA V LONJERJU OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do nekaterih zelo koristnih in obetajočih srečanj. Vse se vam bo zdelo zelo minljivo, tudi ljubezen. BIK (od 21.4. do 20.5.) S posrečeno zamislijo boste uspešno rešili ne ko finančno vprašanje. Vašo bolečo rano bo ozdravil čas. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Tuje kritike vas ne bodo močno prizadele. Bodite povsod zelo previdni. RAK (od 22.6 do 22.7.) Edini boste, ki vas ne bo zmedla neka zapletena situacija Sprejeli boste u-strežen ukrep za izboljšanje družinskega vzdušja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uredili boste neko staro vprašanje Ne bodite preveč samoljubni. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Ne zanašajte se na tuje govorice, ker nič ne veljajo Skušajte raje urediti svoje družinske zadeve. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Branite svoj položaj, ki se vam izmika. Proučite svoje odnose z ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Več iniciative, da opravite v redu delo, ki bi ga morali opraviti sodelavci. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Da bi bili varnejši pred presenečenji, si prej zagotovite ustrezno podporo. Skupno z družinskimi člani boste rešili važno finančno vprašanje. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) V svojih poslovnih odnosih bodite danes previdni. Vaš optimizem vam bo pomagal, da se boste izkopali iz nevšečne situacije VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svoje delo boste vnesli povečano dinamičnost ter s tem izboljšali svoje zveze. Manjši prehodni nesporazumi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Naleteli boste na težave, ki pa ne bodo nevarne. Odklonite vsako preveč vsiljivo prijateljstvo. V prosvetnem društvu Lonjer-Katinara so, kot vsako leto, tudi tokrat priredili domačim ženam prijeten večer v počastitev njihovega praznika. Levji delež pri tej proslavi je odnesla mladina, ki se je najbolj potrudila, da smo ta pomemben mednarodni praznik proslavili tudi pri nas kar se da dostojno. Posebno najmlajši so bili tisti, ki zaslužijo največjo pohvalo! Prvi so se odzvali povabilu na sodelovanje ter se nesebično trudili, da bi se pred zbranim občinstvom kar najbolj izkazali. In to jim je resnično uspelo, pa čeprav so morali nastopati na improviziranem odru, ki ni dopuščal pre* velikega gibanja. Dvorana društva v Lonjerju je odločno premajhna, da bi se v nji lahko priredilo kako zahtevnejše delo. Zelo ozek prostor za nastopajoče je zavzemal skoro četrtino celotne površine, na preostalem delu pa sploh ni bilo prostora za vse, ki so se proslave udeležili. Zgodilo se je celo, da so nekateri morali ostati izven dvorane. Razumljivo je torej, da je v takih okoliščinah nemogoče delovati, saj je prostor očitno najvažnejši pogoj za kakršno si bodi prireditev. Morda se v zadnjih letih pomanjkanje prostorov ni tako poznalo, ker je vasi vladalo precejšnje kulturno mrtvilo zaradi pomanjkanja mladine. Sedaj pa, ko so predvsem najmlajši pričeli protestirati, češ da se v Lonjerju nikdar nič ne napravi, nastajajo problemi. Ljudje, ki bi mladino držali skupaj, so, ni pa primernega zbirališča, kjer bi se lahko v ugodnih okoliščinah kaj napravilo. Da se obdrži mladina zbrana, je najprej potrebna streha nad glavo, saj bomo drugače v Lonjerju zgubili vse. Toda povrnimo se trenutno k prijetnejšim mislim, k temu, kako je proslava v skoro nemogočih okoliščinah uspela. Pred nabito polno dvorano je nastopilo enaindvajset otrok in mladincev, ki so s svojimi točkami očarali vse zbrane. S kratkim nagovorom je v imenu p.d. Lonjer-Katinara proslavo otvorila Slavica Cač, nakar je besedo predala uradni govornici, dijakinji Bredi Pahor. Ta je v svojem kratkem, a učinkovitem govoru poudarila, da je ženska začela že zdavnaj boj za enakopravnost ter se strnila v enotno borbo s tistimi, ki zahtevajo svoje pravice v nenehnem razvoju ter so strnjene z delavci in kmeti v odporu proti izkoriščanju in imperializmu. Govornica je pri poslušalcih naletela na popolno odobravanje, nakar je program nadaljeval o-troški pevski zbor, ki je prvič nastopil. Takoj nato so mladi recitatorji Adrijana Cok, Ivan Kuret, Ana Marija Glavina zabavali zamaknjeno dvorano s pesmimi naše priljubljene narečne pesnice Marije Mijotove. V premoru sta zaigrala harmonikarja Ervin Gombač ter Fabij Ruzzier, nakar so se pred ponovnim nastopom zborčka predstavili še deklama-torji Damijana Merlak, Giuliana Pecchiar ter Marisa Batič. Najmlajši so s tem končali, vrsta je seda; bila na mladincih. V skeču »Gluhca* sta Fabij Ruzzier in Valter Kuret predstavila starčka ,ki drug drugega ne slišita ter govorita o popolnoma različnih stvareh, sta pa popolnoma solidarna, ko nanese beseda na pijačo. Marina Glavina je po- osebila vaško opravljivko, ki mora o vsaki ženski povedati nekaj slabega. Zaradi Ricmanj sta se nato spoprijela Nadja Maver ter Fabii Ruzzier, ki je domov prišel nekoliko okajen, pa ga zena ni hotela ubogati ter mu kmalu skoro razkadila hlape v glavi. Mauro Malalan si je na vse kriplje prizadeval, da bi o-svojil Marino GLavino, ko pa ga ta ni niti upoštevala, jo je zafrknil, češ «... še stara pupa buoš ustalal* Najhuje pa je bilo mladima dekletoma, ki sta se hvalili vsaka s svojim fantom, češ kakšne odlike ima, nazadnje pa se je izkazalo, da sta ljubili enega in istega ter sta mu jo nazadnje pošteno podkurili. Ta skeč sta prav realistično izvedli Slavica čač ter Marta Čok. Za zaključek še nekaj udarniških na harmoniko ter otroški pevski zbor, ki je nastopal takole sestavljen.: Mauro Malalan, Ivan Kuret, Fabij Gombač, Adrijana in Aleksander čok, Renato Gombač, Marisa Batič, Pavel Bičkar, Damijana Merlak, Ana Marija Glavina, Giuliana Pecchiar, Jagoda in Katja Kjuder. Vse nastopajoče, brez izjeme, je treba pohvaliti, saj so nekateri prvič stopili pred občinstvo, a so znali skriti «tremo» ter so z dejanji dokazali, da v vasi lahko še računamo na našo mladino. RADIVOJ PEČAR stroke uvedla nove norme. Ko pa bo to urejeno, bodo vsi uporabniki bolj zadovoljni, tako proizvajalci kot trgovci in predvsem seveda ženske, ki kupujejo konfekcijska oblačila. Poizkus se je obnesel: pri oblekah z novimi m#rami se je odstotek potrebnih predelav zmanjšal za dve tretjini. Ženske, ki bodo v prihodnje kupovale obleke »z obešalnika*, torej, ne bodo vec imele toliko razočaranj in jeze s predelovanjem. Seveda, če se bodo zastopnice »šibkega* spola še naprej daljšale in večale, bo treba čez cas ponovno meriti, če naj bi industrija konfekcijskih oblači! izdelovala oblačila, ki bodo takoj ustrezala okusu, pa tudi meram nakupovalk. Posebno vprašanje je, zakaj se zlasti najmlajše generacije tako poganjajo kvišku Saj praktično danes, če se oziraš po mladini, skoraj ne vidiš več srednjega, kaj šele majhnega človeka. Kar pada v oči, kot smo poudarili v pričujočem članku, je velikost ženskih oseb, Doslej smo bili vajeni, da so te bile skoraj obvezno poprečno manjše od moških, saj se je sicer menilo, da gre sleherna nadpo-prečna velikost na račun njeno ženskosti in ljubkosti. Danes se vse to očitno spreminja, a tudi pojmi o ženski ljubkosti so izpostavljeni določenim korekturam. Da ne omenjamo gibov In načina hoje, vedenja, saj se je vse to zlasti v zadnjem času kar nekam zmešalo, tako da je v nekaterih primerih že težko določiti, kdr je ženska in kdo moški. K temu v dokajšnji meri prispeva tudi poseben način oblačenja. Druga stvar je še, vrhu tega, kakšne zdravstvene posledice utegne ta nenehna rašča imeti na nove rodove. Pri ljudeh je hrbtenica nedvomno najbolj občutljivi in najmanj trpežni del telesa. Spričo novih višin utegne postati tako preobremenjena, da bi to ljudem utegnilo resno škodovati. Na vsak način bi mladi ljudje morali mnogo, mnogo plavati, da bi si predvsem utrdili hrbtne mišice S «Slovenskega praznika» v Nabrežini Mladinski pevski zbor »Kraški slavček* Moški zbor «Fantje izpod Grmade* Majda Terčon in Jadranka Sedmak Vreme včeraj: Najvmšja temperatura 11.8, najnižja 6.2, ob 19. uri 9.2 stop., zratn tlak 1017,2 raste, vlaga 89%, veter 7 km zahodnik, nebo 6/10 po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 12. marca GREGOR Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.06 / Dolžina dneva 11.43 — LU' na vzide ob 3jll in zatone ob 10.6' Jutri, ČETRTEK, 13. marca KRISTINA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA POZNO V NOČ Izglasovana resolucija strank leve sredine o nujnih gospodarskih zahtevah za Trst Pred glasovanjem je govorilo še deset govornikov, nakar je povzel zaključke župan, ki je ugotovil, da obstajajo nepomirljiva nasprotja med večino in opozicijo Ob dveh ponoči se je po burni diskusiji z glasovanjem o predloženih resolucijah zaključila razprava o gospodarskem položaju v Trstu v zvezi s sklepi prvega in drugega načrta CIPE. Zanjo so glasovali svetovalci KD, PSI, PRI m SS (skupno 31), proti pa svetovalci KPI, PSIUP, indipendentistov, MSI in PLI. Vzdržal se je svetovalec PSI Lovero. Vse ostale resolucije so bile zavrnjene. Sinoči se je v občinskem svetu nadaljevala razprava o gospodarskem položaju v Trstu s posebnim poudarkom na položaj v ladjedelnici Sv. Marka. Seja je bila precej živahna, ker je bilo med občinstvom mnogo prizadetih delavcev iz ladjedelnice, ki so prekinjali zlasti govor demokristjana Abateja. zaradi česar je župan v določenem trenutku celo zagrozil, da bo prisiljen izprazniti dvorano, proti čemur so opozicijski svetovalci in občinstvo še odločneje protestirali. V razpravi je sinoči prvi spregovoril psiupovec Monfalcon, ki je kritiziral ravnanje večine in dejal, da je sedaj v silni zadregi, ker je leta 1966 zagovarjala načrt CIPE in Ji je sedaj nerodno, ker se mora umakniti od svojih prvotnih stališč. Posledica politike CIPE je sedaj ta. da je 300 delavcev v lesenjači brez dela in da dobivajo komaj 60.000 lir plače iz dopolnilne blagajne na mesec. Na koncu je dejal, da bi moral občinski odbor odstopiti, kakor so storili v protest v La Spezii. Za njim Je spregovoril indipen-dentist Taddeo, ki je dejal, da se je zgodilo to, ker je njegovo gibanje trdilo že leta 1954, to je da vlada ne drži objub, zaradi česar so očitali indipendentistom, da so protiitalijansko usmerjeni. Odločno je zavrnil načrt CIPE in dejal, da se ne bi bili smeli nikoli odpovedati ladjedelstvu v Trstu. Za njim je spregovoril misovec Morelli, ki je dejal, da M bilo zgrešeno, če bi občinski odbor odstopil. Rekel je, da ne verjame, da bi bilo moč rešiti ladjedelnico Sv. Marka. Kritiziral je tudi namene skrčenja pomorskih prog družb državne važnosti. Republikanec Fragiaoomo Je pozdravil delavce, ki so v borbi v obrambo Sv. Marka, in pohvalil sindikalne voditelje, ki so umirjeno, a odločno branili interese tržaških delavcev in gospodarstva sploh. Rekel je, da je boj oster in da so potrebne žrtve ter zahteval takojšnja naročila za Sv. Marko. Zahteval je tudi, da se v študijsko skupino pri CIPE, ki se ukvarja z vprašanjem zgraditve nove tovarne v Trstu, vključijo tudi predstavniki sindikatov. Rekel je, da se bo njegova stranka odločno potegovala za to, da se stvar premakne z mrtve točke. Ce pa ne bi vlada izpolnila svojih obljub, naj župan in odbor odstopita. Komunist Rossetti je rekel, da so z zanimanjem poslušali razpravo, ki so jo prvi zahtevali vprav oni. Omenil je, da sta bila govora socialista Lovera in republikanca Fra-giacoma, čeprav pripadata večini, dejansko obtožba politike odbora. Seveda ne govorijo več svetovalo večinskih strank zmagoslavno o velikem Trstu v sedemdesetih letin in prvič smo čuh župana, kako se je pritoževal nad tem, da se je število zaposlenih v Trstu zmanjšalo, medtem ko je socialist Cesa-re rekel, da tako ne moremo več nadaljevati. Toda župan je v svojem govoru dejansko samo ugotovil sedanje stanje in ni šel dalje od tega. Rossetti je tudi rekel, da delavci nočejo iti delat v Tržič, ker nočejo, da bi Trst izgubil svojo specializirano delovno silo, po drugi strani pa tudi v sami tržiški ladjedelnici ni možnosti zaposlitve. Kritiziral je vso gospodarsko politiko večine in vlade in zahteval, naj gre v Rim enotno odposlanstvo vseh skupin. Politiko vlade do Trsta je ostro kritiziral tudi liberalec Cecovini, ki je rekel, da ni izpolnila vlada nobene obveznosti do Trsta. Zahteval je, naj odbor odstopi v protest. Za njim je spregovoril demokristjan Abate, ki je skušal delno zagovarjati načrt CIPE, in sprožil val protestov med občinstvom in opozicijskimi svetovalci, tako da je postalo ozračje v dvorani zelo napeto. Rekel pa je, da bi morali načrt takoj uresničiti in da je prišlo do neupravičenih zamud. Poudaril je tudi, da bi lahko Trst izboljšal svoj gospodarski položaj z bolj akttivno udeležbo v trgovinski menjavi z Jugoslavijo. Liberalec Morpurgo je omenil razne resolucije, o katerih teče razprava, in dejal, da bi se lahko tudi strinjal z večino ugotovitev re solucije večinskih strank. Pri tem se je vprašal, kaj bi bilo treba storiti in tudi on predlagal, naj bi šla v Rim enotna delegacija, ki bi odločno postavila zahteve Trsta Nato je govoril sekretar tržaške federacije KPI inž. Antonino Cuf-faro, ki je svoj govor zgostil v bistvu v dve točki: poudaril je, da se je načrt CIPE porodil že mrtev in da je potrebno storiti vse kar je mogoče, da se obnovi dejavnost ladjedelnice Sv. Marka. Zato je predlagal enoten nastop vseh skupin tržaškega občinskega sveta v okviru, enotne, respjmjj?, V ta namen naj bi svet prekinil sejo ter pooblastil načelnike skupin, da se sporazumejo o enotnem nastopu v Rimu z. enotno resolucijo. Cuffaro je še predlagal, da bi potem občinski svet izglasoval resolucijo o ladjedelnici Sv. Marka. Naslednji nastop demokristjan -skega predstavnika Rinaldija je Dil v ostrem nasprotju s Cuffarovimi izvajanji. Rinaldi je trdil, da sta 1. in 2. načrt CIPE edina možna rešitev iz zagate, v katero je zabredlo tržaško gospodarstvo. Očital je opoziciji, da zavrača načrt CIPE jala o perečih vprašanjih sloven- kot tak, zahteva pa razne njegove pozitivne postavke. Sledila je dolga polemika o nadaljnjem postopku. Desničarska o-pozicija je zahtevala, naj se o Cuf-farovem predlogu glasuje ločeno. Zmagala je teza o enotnem glasovanju glede komunističnega predloga. Nato je župan Spaccini izjavil, da obstajajo nepomirljiva nasprotja med tezami večine in opozicije, hkrati pa je poudaril, da se bo zavzel za rešitev tržaške gospodarske krize. Delegacija Sindikata slovenske šole v Rim skega šolstva in slovenskih šolnikov na Tržaškem. Natečaji Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo (ENAOLI )je razpisalo natečaj za 14 mest tajnika 3. razreda administrativnega sektorja. Pogoj: posest diplome srednje šole. Zapadlost 17.3.69. Uradni Ust št. 43 z dne 17.2.69. Ministrstvo za Javno vzgojo je razpisalo natečaj za: a) 255 studijskih podpor za di- ZARADI INTERVENCIJE POLICIJSKIH OBLASTI Zborovanje dijakov in povorka prenesena na prihodnji ponedeljek Agenti so že pred šolami prepovedali razdeljevanje letakov in pozvali nekatere dijake na kvesturo Napovedane dijaške manifestacije na Trgu Unita ni bilo. Odpovedali so jo včeraj zjutraj dijaški predstavniki sami po predhodnem pogovoru s predstavniki policijskih oblasti na tržaški kvesturi. Agenti .javne varnosti so namreč včeraj zjutraj intervenirali pred nekaterimi tržaškimi srednjimi šolami, «Dante», «Galilei» in «Oberdan», ter ustavili razdeljevanje letakov, v katerih je medšolski odbor vabil di-jaštvo na popoldansko manifestacijo na Trgu Unita, od koder bi bila morala kreniti povorka s transparenti po mestnih ulicah. Dijake, ki so svojim vrstnikom delili omenjeni letak, so agenti identificirali in jih nato pozvali naj se predstavijo v prostorih kvesture. Iz dijaških virov smo zvedeli, da se je nato dvojica teh dijakov telefonsko povezala z ravnateljstvi šol «Fetrarca» in «Carducci» ter orga- plomirance, ki žele izboljšati svoje — ------------ — znanje pri univerzitetnih inštitutih i nizirala izredno sejo predstavnikov v letu 1970. Podpora znaša 1.5 mi- lijona lir vsaka in se jo lahko izrabi doma ali v tujini. Prošnje je treba oddati do 31.3.69. (Uradni Ust št. 50 z dne 25.2.69) b) 14 mest podknjigovdje pri So-printendenzi alle antichita e belle arti. Rok za predložitev prošenj zapade 27.4.69. (U. L. št. 51 z dne 26.2.69). Na povabilo šefa kabineta prosvetnega ministrstva je sinoči odpotovala v Rim delegacija Sindikata slovenske šole iz Trsta, v kateri sta prof. Franc Škerlj in Evgen Dobrila. Na ministrstvu se bosta razgovar- lili n iiiiii miiii iiiuii im iiiiii m iiimii iii n iiiiiiiii iii ii u m iiiiii m iii mil n mi iiiiiii iii u iiiiiiiiiiiiiimiiiiiii mil n n iiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii Hlinili iiMmiiomi šol. Po sestanku so se dijaki sestali z tržaškim vice-kvestorjem. Po tem razgovoru je bilo jasno, da bi utegnila včerajšnja nedovoljena manifestacija imeti hujše posledice za dijake, ki so bili pred šolami identificirani. Vabila na manifestacijo niso namreč imela predpisane navedbe tiskarne, oziroma napisa «ti- skano v lastni režiji«, pa tudi manifestacije same niso dijaki predhodno javili policijskim oblastem. Zakon namreč predpisuje, da se morajo take demonstracije najaviti tri dni pre.i. Od tod sklep dijaških predstavnikov, da se demonstracija in povorka preneseta na ponedeljek. Policijskim oblastem so manifestacijo predhodno javili — kot to določa zakon Odstranjene so bile torej tudi formalne zapreke in povorka tržaških dijakov bo krenila po mestnih ulicah v ponedeljek oh 17. uri s Trga Unita. V večernih urah se je sestal medšolski odbor, ki je preučil nastalo stanje, medtem ko so slovenski srednješolci izdali poseben letak, v 'katerem ostro obsojajo u-strahovalne metode policije ter poudarjajo, da morajo biti dijaki pripravljeni. Javni sestanek na Opčinah SEJA DEŽELNEGA SVETA Svetovalci večinskih strank odobrili Berzantijevo izjavo Proti programski izjavi so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, MF, PLI in MSI, svetovalec LSS Štoka pa se je vzdržal Na včerajšnji seji deželnega sveta tigru«, češ da se strinjajo s pro-,-so z glasovi večine odobrili pro-, testom in z_ vsemi zahtevami «opo- IIIIIIHIIHlIllHHIIIIIIHIIIHlIHIHIIIHIIIIIIIHIIIIHIIHHIIIIIHHIIIimillHIIIHIIIHIHIIHHIHIHIHHIHHHHIHHHII PRED TRŽAŠKIM CIVILNIM SODIŠČEM INPS in zasebni upniki proti tovarni «Lucky Shoe» Podjetje, ki je sedaj pod nadzorovano upravo, dolguje socialnemu zavodu nad milijardo lir, zasebnim upnikom pa okrog 250 milijonov lir Včeraj ob 9.30 je bila pred tržaškim civilnim sodiščem (sodnik dr. Raimondi) uvodna obravnava, ki zadeva hudo gospodarsko in finančno krizo znanega podjetja «Lucky Shoe». Podjetje zaposluje sedaj okoli 640 delavcev in okoli 50 uradnikov. Na robu stečaja se je znašlo, ker je vsedržavna ustanova za socialno zavarovanje (INPS) zahtevala, da ji podjetje izplača zaostale večmesečne prispevke (v višini več kot milijarde lir). Ker uprava «Lucky Shoe» ni ugodila zahtevi, se je začel postopek pred sodnijskimi oblastmi. Že pred nekaj tedni pa so sod-nijske oblasti uvedle v podjetju nadzorno upravo. Včerajšnji sestanek na civilnem sodišču je potekel v prisotnosti nekaj desetin raznih upnikov iz najrazličnejših krajev Italije. Gre za razna podjetja, ki so imela poslovne stike s podjetjem «Lucky Shoe» in katerim to ni poravnalo svojih obveznosti. Skupno je šlo za 202 podjetji, katerim «Lucky Shoe« dolguje okoli 250 milijonov lir. Na sestanku niso nastopali privilegirani upniki (INPS itd.), ker so ti itak popolnoma zaščiteni z zakonskimi predpisi. Nepriviligirani upniki (takoimenovani «creditori chi-rografari«) pa so morali na poziv sodišča odgovoriti z da ali ne na vprašanje če sprejmejo ali ne nadzorovano upravo nad podjetjem. Ugotavljanje na podlagi zakon-skin predpisov vseh kreditov je zaposlilo sodnika včeraj zjutraj do pozne popoldanske ure. Zdi se. da se je večina teh upnikov odločila za nadzorovano upravo. To pomeni, da obstaja še določeno upanje, da se bo «Lucky Shoe» Izmazala iz sedanje zagate. Na kraju sestanka pa je sodnik opozoril upnike, da so njihovi zahtevki v zvezi z dobavami do začetka nadzorovane uprave začasno ničevni, toda upoštevali bodo vse dobave v sedanjem razdobju. Ce pa bi podjetje pozneje zašlo v kon-kurz bodo seveda tudi te dobave podrejene splošnemu izplačilnemu postopku. Obravnava se bo nadaljevala v so* boto zjutraj. _________ Smrtne posledice prometne nesreče Na nevrokirurškem oddelku Je včeraj popoldne umrla 77 - letna Marija Pettelim vd. Stanich lz Ul. Vespucci 13, ki jo je 14. februarja povozil z avtom 21-letni Armando Flegar z Ul. della Guardia 18, ko je prečkala Ulico Orianl. Poškodbe niso bile hude, vsaj tako se je zdelo, in so mislili, da bo ženska okrevala v dobrem tednu, toda nastale so komplikacije in je podlegla poškodbam. Z vespe je padel in podrl pešca Na nevrokirurški oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 50-letnega Pie-tra Seppinija iz Ul. Lorenzetti 58, nato pa 60-ietnega Andreja Streklja iz Ul. Udine štev. 27. Zdraviti se bosta morala dober teden. Seppini . . . nntr«hnn v resnici na se je. peljal na zadnjem sedežu ve- * ** ^Tda S gramsko izjavo predsednika deželnega odbora Berzantija. Proti so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, MF, PLI in MSI, svetovalec Slovenske skupnosti, dr. Štoka pa se je vzdržal. V razpravi je skupno spregovorilo 28 svetovalcev. Včeraj so posegli v razpravo zadn.ii trije svetovalci: Bacicchi (KPI), Dal Mas (PSI) in Del Gobbo (KD). Za njimi je odgovoril svetovalcem, ki so posegli v razpravo, predsednik Berzanti, nakar je sledilo glasovanje z omenjenim rezultatom. Komunist Bacicchi je v svojem govoru najprej polemiziral z demokristjani potem pa poudaril, da niso demokristjani odgovorili na razna vprašanja komunistov v razpravi. Na splošno so demokristjani namreč ugotavljali, da je program dober in so zahtevali le kakšne o-brobne spopolnitve. Berzanti je sicer v programski izjavi dejal, da morajo biti odnosi med večino in manjšino spoštljivi ter da mora manjšina konstruktivno sodelovati. Toda v preteklosti to ni bilo mogoče. Tega niso krivi komunisti, ker niso nikoli uganjali opozicije zaradi opozicije Seveda gre pri tem za to, ali je večina priprav ljena sprejeti upravičene zahteve manjšine. Tudi do tega doslej m prišlo in dejstva to potrjujejo. Zatem je svetovalec ostro kritiziral politiko leve sredine, ki da je imela pogubne rezultate. Delavske množice in delovni ljudje sploh zahtevajo odločilne spremembe in obnovo, medtem ko ostaja levi center negiben; zato se širi prepad med ljudstvom in oblastjo. Pri tem je omenil Bacicchi tudi porazne posledice načrta CIPE, katerega glav-ria posledica je veliko skrčenje števila zaposlenih. Leta 1966 se je sedanja večina strinjala s tem načrtom in tudi sedaj se pritožuje le, ker se ni dovolj hitro izvajal medtem ko so mu delavci vedno nasprotovali. Za rešitev krize bi bila potrebna korenita reforma državnih udeležb, toda Berzanti ni govoril o tem. Bacicchi je kritiziral tudi politiko spodbud, to je prispevkov zasebnemu kapitalu, kar krepi le njegovo moč. Omenil je tudi slovensko manjšino in rekel, da je izjava Berzantija glede tega le splošna in da ni v njej nič konkretnega, razen obljube, da bodo zaposlili kakšnega uslužbenca, ki govori slovensko, toda s pogojem, spe, ki jo je vozil Guerrino Bol-cich iz Ul. Bosco 15. Seppini le zletel na tla in treščil v štreklja, ki Je takrat prečkal cesto. Seppini se je pobil in ranil po glavi, štrekelj pa se je pobil in ranil po čelu in si opraskal levo roko. Sestanek komisije za statut SS V ponedeljek, 10. t.m. se je pod predsedstvom dr. Janka Ježa drugič sestala komisija za statut, ki je bila izvoljena na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu so bili spremi-njevalni predlogi o poglavjih: Občni zbor in Vodstvo. V diskusijo so posegli vsi člani komisije. Zasedanje se bo nadaljevalo v ponede ljek, 17. t.m. ob 20.30. «ForestaI» v zalivu V Tržaški zaliv je včeraj dopoldne priplula ameriška letalonosilka «Forestal» in se zasidrala v zalivu, ker zaradi svojih razsežnosti ni mogla pristati ob pomolu Pomorske postaje. Popoldne so ladjo obiskali tržaški časnikarji. Ladja, ki je bila nedavno močno poškodovana zaradi eksplozije, pri kateri je bilo tudi več mrtvih, je sedaj na prvi vožnji odkar so Jo popravili. Na njej je skupno s piloti okrog 5000 članov posadke in 90 letal raznih vrst. V prihodnjih dneh Jo bodo lahko obiskali tudi meščani. V večernih urah je bilo po mestnih ulicah mnogo mornarjev z ladje. bi morala dežela prispevati, da se izpolnijo ustavne določbe, saj je naša dežela dobila posebni statuc tudi zaradi obstoja slovenske manj. šine v njej. Vprašanja slovenske manjšine, pa se morajo reševati v okviru dežele. Bacicchi je dejal, da je treba spremeniti vso politiko ter sestaviti novo večino naprednih laičnih in katoliških sil, ki se bo borila za reševanje konkretnih vprašanj in za uresničenje zahtev delavskega razreda. Dejal je, da se bodo komunisti še nadalje borili proti levi sredini. Socialist Dal Mas je dejal, da je Berzantijeva izjava zelo važna za deželo, saj napoveduje rešitev številnih gospodarskih in socialnih vprašanj in se je z njo večina obvezala, da bo izboljšala položaj v deželi. Ni res, da hoče ostati večina le na oblasti in noče rešiti bistvenih vprašanj. Dal Mas je de jal, da je že julija ob razpravi o prvi Berzantijevi programski izjavi dejal, da bi bilo zaželeno, da bi že takrat dosegli sporazum med strankami leve sredine za vso zakonodajno dobo. Večina je spoštovala svoje obveznosti in tudi izjavila, da je pripravljena konstruktivno sodelovati z opozicijo za rešitev vprašanj, ki so v interesu vseh Rekel je, da večina teži k socialnemu in gospodarskemu napreduk prebivalstva. Večina namerava reševati vprašanja v skladu z avtonomističnimi načeli in globalno. Dal Mas je tudi poudaril, da so socialisti proti zamejenosti in da zagovarjajo splošne deželne interese. Zadnji je v razpravi spregovo ril demokristjan Del Gobbo, ki je kritiziral ravnanje opozicije in je očital komunistom, «da jahajo na rečnikov« Rekel je, da se odbor loteva raznih vprašanj in položaja v deželi stvarno in da nakazuje ustrezne rešitve. Pri tem je naštel razne programske obveznosti, ki se nanašajo na kmetijstvo, na socialno skrbstvo, na zaposlitev, skrčenje izseljevanja, spremembo in izboljšanje nekaterih zakonov, pomoč krajevnim ustanovam itd. Pri tem je omenil tudi obveznosti, sprejete nasproti slovenski manjšini, in zaključil s trditvijo, da morajo opozicijske stranke prevzeti glede delovanja dežele vso svojo odgovornost. Vsem svetovalcem, ki so posegli v razpravo, je odgovoril predsednik Berzanti, ki je rekel, da ni slišal v razpravi pravzaprav ničesar posebno novega. Rekel je, da so ocene opozicije protislovne, kajti nekateri svetovalci so trdili, da ni odbor napovedal nobenega novega odločilnega dejanja, ki bi prispevalo k razvoju v deželi; drugi opozicijski svetovalci pa so trdili, da je program utopičen in kot ne-kakška sanjska knjiga, saj se ne bo mogel uresničiti. Toda v resnici ne drži nobena izmed teh tez. V programu je marsikaj novega in odbor se obvezuje, da bo deloval na raznih sektorjih. Seveda pa se bodo vprašanja reševala postopno. Očitno je, da je program stvaren, saj so v njem obveznosti, katerih uresničenje je odvisno od dežele same. Druge programske točke pa so odvisne glede uresničenja od države, ker upoštevajo člen 50, Ki pa se opira na jasne norme statuta. Seveda ne bo lahko doseči od države vsega, vendar jo bo odbor stalno opozarjal na njene dolžnosti. Deželni odbor tudi upravičeno vztraja na važni mednarodni vlogi naše dežele. Kar se tiče načrta CIPE, je po mnenju večine pozitiven, vendar pa je treba spoštovati vse obveznosti, ki ;z njega izvirajo. Opozocija pa seveda vse kritizira in v resnici ne bo glasovala proti programu, ampak proti odboru, o-ziroma proti levosredinski koaliciji, saj je svetovalec Bacicchi jasno povedal, da zahtevajo komunisti novo večino. Opozicija bi torej hotela sedanjo koalicijo razbiti, toda zavedati se je treba, da zdaj ni druge možne koalicije, ki bi lahko upravljala deželo. Na koncu je Berzanti govoril o odnosih med večino in opozicijo Rekel je, da zagovarja večina čimbolj odprto sodelovanje, toda da obstaja glede tega razmejitev, ki vedno velja v demokratičnem sistemu. ko večina vlada manjšina pa kritizira, to je, vsako ima svoje naloge in večini pripada obveznost osnovnih političnih izbir, določanje programa in sprejemanje obveznosti. Toda to ne pomeni, da ni prostora za sodelovanje opozicije, ko gre za reševanje raznih posamičnih stvarnih vprašanj. Zato o-staja mnogo možnosti za konstruktiven razgovor med večino in manjšino. Včeraj zvečer je v prostorih o-penskega prosvetnega doma bil ja ven sestanek, ki ga je sklical Akcijski odbor openskih slovenskih prosvetnih ln -političnih organizacij. V imenu odbora je prisotne nagovoril najprej občinski svetovalec Dolfi Wilhelm, za njim pa še dr. Robert Hlavaty in Marino Košuta. Sestanka se je med gosti udeležil tudi predsednik SKGZ Gorazd Vesel, medtem ko je senator Šema poslal iz Rima solidarnostno pismo. Razvila se je obširna razprava, o kateri bomo podrobneje pisali v naši jutrišnji številki. Ob koncu so prisotni z glasovanjem potrdili nujnost, da mora odbor še nadalje obstajati in nadaUevati s svojim delom. Akcijski odbor pa bo na osnovi razprave objavil posebno iz Javo. Vzgojna predavanja v Zgoniku in Šcmpolaju Osnovni šoli v Zgoniku in Saležu ter srednja šola na Proseku prire jajo v tem tednu za starše in za mladino vzgojne večere s predavanjema: V ZGONIKU: danes v sredo, 12 t. m. ob 20. uri: «Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladostnika« (predava prof. Stane Mihelič). * * * Osnovne šoie v šempolaju, Nabrežini in Devinu ter srednja šola v Nabrežini pa prirejajo v tem tednu za starše in za mladino vzgojne večere s predavanjema: V ŠEMPOLAJU: v četrtek, 13. t.m ob 20. uri ((Družina in njeni problemi« (predava prof. Ivan Theuer-schuh); v petek, 14. t.m. ob 20. uri: ((Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladostnika« (predava prof. Stane Mihelič). Zastoj na Proseku zaradi stavke živinozdravnikov Po vsej državi ec nadaljuje šestdnevna stavka zdravstvenih funkcionarjev, ki opravljajo živinozdrav-niško službo na mejah, v pristaniščih itd. Stavka, ki se je pričela v ponedeljek, se bo končala v soboto. Zaradi te stavke je nastal tudi neugoden položaj na živinski postaji na Proseku. V nadomestitev treh živinozdravnikov, ki so tam v službi, so poslali vojaškega živino-zdravnika, ki ima ogromno dela, da bi vsaj malo odpomogel nasta- SCentru m teoretsko lirik* na dan z okrog dva tisoč glav ži-1 vine iz vzhodnih držav ter kakih Italijanska ESSO je dala na raz-40 avtov s hladilniki s 600 tonami, p0|ag0 Mednarodnemu centru za mesa. Zaradi stavke so nastale tudi: T~ ®. , k miliinnnv nri RrChairi 4-NHno in moc-j teoretsko tlZlKO VSOtO O millJOP \ Ur, ki jo je izročila županu inz ESSO dala 5 milijonov lir Sinoči v Slovenskem klubu Lepo predavanje o cvetlicah v stanovanju Cvetlice so človekove prijateljice. To velja še posebej za človeka, ki živi med cementom in neonsko svetlobo, odrezan od narave, pa mu zato cvetlica v lončku pomeni edini stik z živo prirodo, edini prirodni okras v utesnjeni sivini mestnih in velemestnih sten. Inž. Jože Strgal, agronom in specialist za cvetličarstvo lz Ljubljane, avtor številnih publikacij o cvetličarstvu, je sinoči predaval v Slovenskem klubu prav o teh stanovanjskih rožah, o ločnicah na naših oknih in balkonih, pa tudi v vrtovih. Ob prikazovanju skiop-tlčnih barvnih posnetkov in ob prijetno tekočem kramljanju je dokaj številne poslušalce, predvsem iz ženskega sveta (toda največ vpra šanj so postavljali nekateri prisotni ljubitelji cvetja) spregovoril o najrazličnejših lončnicah, takih ki uspevajo pri nas v prvi vrsti, pa tudi o takih, ki so se pri nas udomačile, a so eksotičnega izvora. Marsikaj zanimivega smo izvedeli o fikusih in azalejah pa o horten-zijah in cinerarijah, ciklamah in dišečem grahu, primulah in bego-niah, plttoniah in sanseveriah, pa še o orhidejah, sobni lipi, aspidistri in kaktusih, nageljnih in tudi agavah, o tem kako se z njimi ravna, kakšen ambient ljubijo, kako se jih goji, gnoji in presaja, kako se jih razporeja v stanovanju in še o tem in onem, -kar bo s pridom služilo marsikateremu prisotnemu prijatelju cvetja in zelenja. Predavatelja je predstavil (sicer je bil klubov gost komaj pred dvema mesecema) in se mu zahvalil predsednik kluba dr. Vlado Turina, poslušalci pa so ga nagradili s hvaležnim ploskanjem. ZAHVALA GLASBENA MATICA - TRST V nedeljo, 16. marca ob 16. uri v Kulturnem domu KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Sol isti; NEVA MERLAK - CORRADO — klavir RUDA RAVNIK — harfa ALEKSANDER ZUPANČIČ — violina Dirigent: OSKAR KJUDER Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE v podajanju gledališkega umetnika Staneta Raztresena Danes, 12. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v veliki dvorani. V četrtek, 13. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju. zamude pri dobavi živine in mesa. Da se ne bi položaj na proseški postaji še bolj poslabšal, so ustavili precej vagonov živine v Sežani. Podrl je žensko in jo še nahrulil V glavni bolnišnici so včeraj popoldne nudili prvo pomoč Grazielli Zacchigna por. Mazzelli iz Ul. S. Donato 9, ker se je pobila po nogah Povedala je, da Je prečkala Korzo na zebrastem prostoru in da jo je podrl avto z evidenčno tablico UD 149739. Šofer se ni ustavil, pač pa jo je celo nahrulil. Marcellu Spacciniju. Na ta način se je predsednik družbe inž. Cazzaniga odzval povabilu župana Spaccinija ustanovam in družbam, naj prispevajo za dejavnost tržaškega fizikalnega centra, povabilu, ki ga je župan izrekel ob podelitvi nagrade «Atom za mir« direktorju inštituta prof. Salamu. Inž. Spaccini je vsoto dal na razpolago predsedniku konzorcija za o.jačenje fizikalnih inštitutov tržaške univerze prof. Rostagni.ju. Ušel je NEMŠKI OVČAR, ČUVAJ (lupo pastore), visoke rasti in značilne svetlo rjave barve. star 6 let KDOR BI DAL VESTI ALI DOBI BOGATO NAGRADO. Telefonirati na štev. 93-735. INFORMACIJE O PSU, Izleti potovalnega urada «Aurora avtobusni izlet v Planico in Kranjsko goro z bivanjem v hotelu ((Prisank«. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, vstopnica in skakalne tekme — 7.800 lir. enodnevni avtobusni izlet v Planico na skakalne tekme. Vožnja (do skakalnice), Vstopnica in cestnina — 2.200 lir. avtobusni izlet na Rab. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, izlet na Barbat — 9.800 lir. avtobusni izlet v Ptuj, Maribor in Rogaško Slatino. Vožnja, hrana, prenočišče in pokušnja vin — 9.800 lir avtobusni izlet na Bled in v Bohinj. Vožnja, hrana, prenočišče v de-pendansi hotela »Toplice« (sobe s prho) in ogled blejskega gradu — 8.500 lir. izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. Od Ljubljane do Ljubljane — 115.000 lir. Vizum posebej 2.500 lir avtobusni izlet na Mali Lošinj. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, izlet na Veli Lošinj, zimski bazen na razpolago — 12.000 lir. avtobusni izlet na Plitvička jezera in na otok Rab. Vožnja, hrana, prenočišče v sobah s prho, prevoz na Rab — 14.000 lir. križarjenje z ladjo «Liburnija»: Benetke, Korčula, Pirej (Atene), Carigrad, Dubrovnik, Benetke — 135.000 lir in 6.000 lir pristaniških taks. Informacije in prijave sprejema potovalni urad «AURORA» Trst, — Ulica Cicerone 4, telefon 29-243 Dn« 22.—23. marca Dne 23. marca Dne 6.—7. aprila Dne 6.—7. aprila Dne 6.—7. aprila Dne 23.—27. aprila Dne 25.-27. aprila Dne 25.-27. aprila Dne 10.—24. maja Odsek za zgodovino in narodopisje pri Narodni in študijski knjižnici se iskreno zahvaljuje gg. Adal-gisi Bjekar, Mirku Pižonu, Meliti Pregare, Mirandi Srebrnik, Mariji Trebeč in Angelu Žerjalu, ki so za škedenjsko jubilejno razstavo posojene slike in drugo dokumentarno gradivo darovali za našo muzejsko zbirko Gledališča Verdi Operna sezona je pred zaključkom in v soboto ob 20.30 bo premiera zadnje opere na sporedu, Puccinijeve «Manon Lescami« za red A v parterju On ložah ter za red B na galerijah in balkonih. Dirigent Pietro Argento; v glavnih vlogah nastopajo: sopranistka Gianna Galli (protagonistka), tenorist Giorgio Merighi, baritonist Alberto Rinaldi, basist Maro Pardlni ter še Bruno Sebastian, Vito Susca, jUMaoa Ziiiotto,. Franco Taino, Rai-mondo Botteghelli, Eno Mocchiutti, Enzo Viaro in Claudih Steiner. Režija Enrico Frigerio, scene Franco Zeffirelli, zborovodja Gaetano Ric-citelli. Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. Teatro Stabile Ponovitve Shawovega dela «V začetku« v izvedbi bocenskega gledališča se v Avditoriju nadaljujejo do vključno nedelje. Začetek današnje predstave ob 20.30. Vstopnice so v prodaji v Galeriji Protti. abonenti imajo 50 odst. popusta. Nazionale 16.00 «A tutto gas». Elvis Priesley, Nancy Sinatra. Grattaclelo 16 00 «Brucia ragazzo brucia« Techncolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 16.00 «Salamandra». Technlco lor. Prepovedano mladin- pod 18 lčtom. Fenice 15.30 aMandato di uccidere«. Patrick 0’Neal, Joan Hackett. Te-chnicolor. Excelsior 16.00 «Rosemary's Baby». Mia Farrovv, John Cassavetes. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «11 mercenario« Franco Nero, Toni Musante. Technicolnr Atabarda 16.30 «Odia >il prossimo tuo«. Clyde Garner, Nicoletta Macchia-vellt. Technicolor. Moderno — Zaprto. Jutri: ((Uomilni d’amianto contro rnferno«. Ftlodrammatico 16.30 ((Silvia e l’a-more«. A. Infantl, S. Ross. Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Aurora 16.00 «La pecora nera«. Vltto- | rio Gassman, Lisa Gastone Technicolor. Cristallo 16.00 «11 laureato«. Anne | Bancroft, D. Hoffman. Technicolor. Capltot 16.00 ((Passo falso«. G. Ralli, M. Calne, E. Portman. Technicolor. Impero 16.30 «La ragazza con la pištola«. Monica Vittt Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «La scogliera det deslderl«. E. Taylor, R. Burton. Prepovedano mladin! pod 14. letom. Astra 16.00 «L’albero della vita«. Eli-zabeht Taylor, Montgomery Clift. Technicolor. Ideale 16.00 «L’uomo dalla maschera di ferro«, S. Koscina,, E. M. Salerno, Jean Marais. Techn-'color. Abbazia 16.00 «L'affare Goshenko«. Montgomery Clift, Hardy Kruger. Technicolor. PEVSKI ZBOR IZ REPNA priredi v soboto, 15. marca PREŠERNOVO PROSLAVO z naslednjim sporedom: ob 20. uri v galeriji Kraške hiše otvoritev razstave posvečene spominu Srečka Kumarja; ob 20.30 kulturni spored v dvorani gostilne Križman. Ob tej priložnosti bomo po-imenovali naš zbor po Srečku Kumarju. Vljudno vabljeni ! Razstave V umetnostni galeriji ENDAS Ul. delle Zudecche 1/1. bo od 15. ° 24. t.m. osebna razstava slikarja kiparja Em-Tla Primossija. Umetn. bo razstavil krajine, rjsbe, tihozd) in portrete, vsega okrog 20 del. Otv ritev razstave bo 15. t.m. ob 17.■ ■u' ’ odprta pa bo ob delavnikih od 15- *j 21. ure, ob praznikih pa od 10. 0 13. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. marca 1969 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 11 04 UMRLI SO: 83-letni Giovanni Bos-dachin, 40-letni Edoardo Crismancic ■ 48-letna Loris M ar radi, 83-letna A gela Slokar, 81-letni Arcangelo P**®. nO, 6-letna Tziana Ottavianl, 88-1 ni Rodolfo Sterle, 85-letna Anna V» tovaz vd. Stirbock, 57Jletna 9:J ' Candot por. Maglizza, 72-letnl Fra cesco Miotto, 62-letni Archimede " vari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AIFEsculapio, Ul. Roma 15. INA1 ' Al Camello, Viale XX Settembre • Alta Maddalena, Ul. dellTstria Dr. Codermatz, Ul Tor S. Piero NOČNA SLUŽBA LEKARN <0(1 19 30 do 8 30) ,z. Eusolin , Ul P. Revoltella 41 .J zul-Cignola, Korzo Italija 14. Pr dini, Ul. T Veselilo 24. Serrava*1 ' Trg Cavana 1. SOŽALJE Učiteljski zbor, orkester in od „ Glasbene matice v Trstu 'zrc1K,jž. svoje iskreno sožalje Silvanu •» inančiču ob smrti brata Edvar Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob gospe Mirne Velikonja daruje Silva Pregare 1000 lir za Dijaško matico. Odboru za proslavo 80. obletnice šol Ciril Metodove družbe daruje bivša učenka 2000 lir. ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin še drage mame in none Marije Velikonja roj. Žiberna se najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo raV b. teljstvu, profesorskemu zboru,oS ,a ju in dijakom znanstvenega Bc v Trstu. Družini Velikonja in Trst, 12. marca 1969, Forna**f^ ZAHVALA jci Iskreno se zahvaljujemo vS®"!%W so z nami sočustvovali ob i®* našega dragega moža in očeta Petra Flega Posebno se zahvaljujemo pa- rnikom, vaščanom, prijateljen?' p0. rovalcem cvetja in vsem, ki so kojnika spremili na zadnji P° Žalujoči žena Angela, sin B® „ z družino in drugo sorod-Trst. 12. marca 1969 Sporočamo žalostno vest, da je 10. marca za vedno Pre minil naš dragi ln nepozabni EDVARD KRIŽMANČIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo, ob 16. url izpred cerkve v Trebčah na domače pokopališče. Žalujoči: žena Renata s hčerko Karme®' mati in oče, brat Silvan r. družin"' mama Mila ter drugo sorodstvo Trebče. Gorica, Trst, 12. marca 1969 SKJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Župan napovedal večji primanjkljaj v občinskem proračunu za leto 1969 Program javnih del v okviru gospodarskega načrta - Odložena razprava o turističnem konzorciju - Priložite zaradi slabih cest . Po dolgem presledku zaradi bo «jzni župana je bila včeraj seja finskega sveta v Nabrežini. Na “e,U je župan sporočil, da se je tekasnila predložitev občinskega Proračuna za letošnje leto, ker obeska uprava ni vedela skoraj do ?°nca lanskega leta, kakšne do-P°ake bo približno imela od dav-88na industrijsko dejavnost. Naj-'®čji davkoplačevalec je papirnica I Stivanu, toda njeni obračuni ka-feJo zadnja leta znižanje dohod-*0v- Zaradi tega občinska uprava Predvideva, da bo zadevna postav 88 v letošnjem občinskem proraču ,‘u •tar za 22,5 mil. lir nižja kot l^isko leto. Poleg tega pa je vladni temisar že sporočil, da bo tudi ‘«os nakazal 20 mil. lir državnega Pdspevka za kritje primanjkljaja. "8radi tega je morala občinska u Prava pri sestavi osnutka občin-»kega proračuna črtati nekatere po stavke za javna dela, za katera “Pa na izredne prispevke, za kritje malega dela primanjkljaja pa bo 'raba vzeti posojilo. .Odbornik Colombani je na krat-poročal o štipendijah in pri-jPavkih dežele dijakom in dejal, j}8 je dežela v ta namen dala za rUake srednjih, strokovnih in viš-l“i srednjih šol v devinsko - nabre-Soški občini skupno 4,301.000 ur. Vvbornik Caldi je navedel javna 8e'8. ki jih bodo izvedli v okvi-JP gospodarskega načrta za skup-80 vsoto 25 mil. lir, in sicer 14 J111- lir za razširitev pokopališča - Sesljanu, 4 mil. lir za ureditev p°b, ki pelje iz stare Nabrežine :8 Komensko cesto, 4 mil, lir za ^'altiranje poti Nabrežina - postaja P°ti Sempolaju; 2 mil. za uredi-K ambulante na Trgu Sv. Roka tisoč lir za ureditev bivše kam-PPseške šole in 500 tisoč lir za Popravilo strehe županstva. Svetovalec Grgič je pripomnil, da J morala občinska uprava ugotovijo te se splača z denarjem za jav-‘8 dela širiti pokopališče v Sesljali ker mnogi meščani kupujejo 3*0 grobnice za svojce. Občina bi Jerala zvišati tarifo, ali ne prodati grobnic. Odbornik Caldi in .“Pan sta mu odgovorila, da je pokopališče v Sesljanu zgr?-ji0, ko ni bilo še naselja San **8Uro in doma onemoglih. Zupan {J8 Je še pripomnil, da še vedno 81Ja sklep prejšnje občinske u-C8ve, da se ne prodajajo groo. Jte, zlasti v Devinu in Sesljanu w°Silcem iz drugih občin. .Svetovalec Marušič se je zam-3*. kako je z ureditvijo ceste ?sljan • Slivno, za kar je bilo nakazanih 2,5 milijona lir. Ome-vl** je tudi druge ceste okrog šem-t°laja, Prečnika in Slivnega, ki so j, telo slabem stanju. Odbornik Cal-2: Je odgovoril, da so zdaj na .PH šele dela v okviru gospodar !& načrta za leto 1967, cesta w-jan . Slivno pa bo prišlk na 'Sto verjetno v začetku prihodnje-5* leta. Priznal je, da so ceste h? Sempolaju itd. v slabem sta-toda stroški so preveliki, da vprašanja, ki jih je predložil še pred časom, in sicer glede otvoritve mednarodnega mejnega prehoda, posojila za športno igrišče prispevka za spomenik padlim in glede popravila ceste, ki pelje iz Križa do sanatorija. Zupan je de jal, da bo v kratkem odgovoril na vsa vprašanja. Na dnevnem redu je bilo vprašanje turističnega konzorcija za razvoj tržaške obale, na predlog svetovalca Grgiča, ki je pripomni’., da morajo občinski svetovalci pre| proučiti pravilnik konzorcija, pa bodo o tem razpravljali na prihodnji seji. Občinski svet je nato -z-volil komisijo za prizive občinskiu davščin in kot zastopnika občine v šolskem patronatu potrdil Anastazijo Gruden Prihodnja seja bo v petek, 21. marca. Prijave dohodkov (Vanoni) za 1.1968 Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zeml.je, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno. Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti, tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnic ne pošiljajo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili. Kmečka zveza tudi letos kot običajno izpolnjuje v uradnih urah (S—14, ob četrtkih 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj) s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1968, potrdila delodajalca o plači v letu 1968 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zem liišče). osebne podatke družinskih članov. Priporočamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca. Tajništvo KZ iiMiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii TRETJA ŽRTEV DRUŽINSKE TRAGEDIJE Tudi mala Tiziana podlegla poškodbam trčenja pri Trebčah Zdravstveno stanje 3-Ietnega Daniela se je nekoliko izboljšalo in zdravniki upajo, da bo okreval Uh občina lahko krila. ,, Svetovalec Vižintin je protestira’ 8 ni dobil še odgovora na razna *"i,i vesti z onstran meje Včeraj zjutraj ob 3 je izdihnila splošni bolnišnici 7-letna Tiziana Ottaviani, ki se je skupaj z ostalimi člani svoje družine ponesrečila pri strahovitem trčenju dveh avtomobilov na «trbiški» cesti (državna cesta št. 202 v bližini Trebč pod Drašco). Kot smo že poročali včeraj, sta pri nesreči takoj izgubila življenje zakonca Ottaviani, 33-letni Pietro in 34-letna 'Anita. Hčerka Tiziana in 3-letni Daniele pa sta bila hudo ranjena. Tiziani so zdravniki z operacijo skušali rešiti življenje, toda kljub skrbni negi je deklica podlegla hu dim poškodbam. Do konca je ob umirajoči Tiziani bila njena oa-biča, v skrajnem upanju, da bi iz uničene družine ponovno vzklilo vsaj življenje otrok. Zdravstveno stanje malega Daniela pa je nekoliko boljše. Otrok se je že začel premikati v postelji ci ter je že zaprosil za vodo. Skušal je tudi odpreti veke, kar kaže na pozitivne reakcije njegovega .organizma. Upajo, da bo od štirih članov družine vsaj on ostal prt življenju. ■ Spričo smrti male Tiziane so sklenili, da bodo očeta, mater in hčer ko pokopali danes popoldne. Poldrugo milijardo za industrijsko cono v Tržiču Te dni je bil v Tržiču občni zbor članov industrijske cone tega področja, na katerem so odobrili predlog za deželni prispevek za javna dela, ki naj bi jih opravili letos. Zaprosili bodo za poldrugo milijardo deželnega prispevka, s katerim na,j bi razširili in poglobili kanal Brancolo, da bo ploven za večje ladje in za kar bodo potrošili 1.3 milijarde lir. Preostali znesek bodo porabili za dvojni železniški tir v Portorosegi, za elektrovod na Moščenicah, ki bo služil tudi za nameravano jeklarno Simo itd. Spremenili so tudi proračun za celotne investicije industrijskega področja, ki bodo znašale 9 milijard lir. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! dobil še odgovora na razna ''''■llllllllllilllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll) Na Primorskem zaključene konference za izbiro kandidatov za republiški zbor V Pridvoru bodo postavili spomenik padlim partizanom Prvi regionalni turistični prospekt za obalno področje ijL,8 Primorskem so v glavnem Cj J učene občinske kandidacijske ^“terence, na katerih so s tajni-h volitvami predlagali kandidate «Q tepubliški zbor. V Novi Gorici U. kandidati: Alojz Badalič, inž. KtPolčl Faganel, Farael Manfreda, ViS' Simac, Jožko Štrukelj, Milan u tin in Milo Vižintin. V Idriji h kandidati Mirko Zajc, inž. Fra-ht Kordiš in inž. Tone Robič. V ik^U: Janko Stanislav; v Kopni: Up® Kavčič, Ivan Renko in Ci-K Čehovin; v Izoli dr. Branko lj;ar> in Jože Bolje; v Postojni k.*0 Časnik; v Sežani Roman Pir-in>,in v Ilirski Bistrici Janko liifter&č, Ivo Spetič in Ciril Gril. ilv vseh konferencah so bile tudi tiij •6 razprave o problematiki ob. lb tudi o problematiki Primor-% kot regije. Člani konferenc so WVŠ0 diskutirali tudi o evidenti-kandidatih za druge zbore (vfi^hške skupščine kakor tudi o IlOjjjjhtiranih kandidatih za zvezne V®08- Opozorili so ne odgovor-Pri izbiri, saj je na Primor-V* vrsta problemov, ki jih bo kibi-. odločno reševati tudi v re-fj! uskem in v zveznem merilu, lijočo zlasti pereče vprašanja po-W?kega gospodarstva, turizma in ^strukturnih objektov, mnogo 1. P8 je tudi v šolstvu, zdravih* 1 >n v drugih družbenih služ-Odločno so se postavili po W? kakršni koli formalnosti pri 4* ‘Vah, ampak je treba storiti vse, Hej 0°da v skupščinske organizme Cjhsko prišli ljudje, ki bodo noti ! teženj okolja v katerem žive, liji) °3or krajevne skupnosti v Prid-se je pomenil o postavitvi >C®nika padlim borcem in o k4 l8-vi 25-letnice prvega zasedati , okrajnega ljudskega odbora, jth*® bila 6 oktobra 1944 pri za-ticj1 Kavaliči Ta pomembni ju-V* nameravajo prebivalci Pri-Wa in okoliških zaselkov prazne-•C * odkritjem spomenika 60 pad-Ih,, o°rcem na prostoru med za-domom in šolo. Načrt k^omemk je izdelal domačin iz Mftevelj, akademski kipar Jože Oblika plamena bo simbo-0 predstavljala oborožen upor ljudstva Slovenske Istre, posamezni reliefi pa zgodovinska obdobja Istranov — od življenja pod Beneško republiko, dobo fevdalnega tlačanstva ter fašizem, narodnoosvobodilni boj in osvoboditev. Sestanka v Pridvoru sta se udeležila tudi predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan ir. član občinskega združenja ZB Albert Klun. Skupno so si ogledaii tudi kraj, kjer je pred 25. leti zasedal okrajni ljudski odbor ob straženju partizanskih enot. Majhna poljska stavba je danes v slabem stanju in jo bodo skušali obnoviti ter ohraniti kot enega )Z-med spomenikom NOB. Precej je bilo govora tudi o asfaltiranju ceste Pridvor - Marezige in predsednik skupščine Miro Kocjan je obljubil svojo pomoč. * * * Obalno področje bo dobilo do srede aprila prvi regionalni turistični prospekt. Izdali ga bodo v štirih jezikih in v 250 tisoč izvodih. V njem bodo prikazane prirodne in kulturne znamenitosti koprske o-bale. Ta prospekt bodo konec avgusta dopolnili s komercialnim prospektom, ki bo posredoval slikovni material ter vse podrobnosti o hotelih in drugih turističnih zmogljivostih na obali. * * * Pri kovinarskem šolskem centru v Kopru so odprli novo moderno telovadnico To je velika pridobitev za mesto, saj skrajno primanjkuje telovadnega prostora. Telovadnica obsega okrog 350 kvadratnih metrov površine ter ima vrsto sodobnih pripomočkov, ki ji večajo funkcionalnost. Novo telovadnico ne bodo uporabljali samo učenci kovinarskega šolskega centra, ampak tudi nekatere druge šole ter športna društva. Treba je naglasiti veliko požrtvovalnost kolektiva kovinarskega šolskega centra, ki je prispeval blizu 6 tisoč prostovoljnih delovnih ur ter sam opravil večino del pri notranji opremi. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Za kritje občinskega primanjkljaja bo treba nad 9 milijonov posojila Država nalaga malim občinam vedno nova bremena, dohodke pa pobere sama Slavko Stekar za okrepitev elektrovoda in za varnostne naprave ob cesti Občinski svet v števerjanu je na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer proučil podatke občinskega proračuna za leto 1969, ki jih je podrobno obrazložil in razčlenil občinski tajnik dr. Bukovec. Iz podatkov proračuna se da ugotoviti, da se občinska uprava stalno bori s finančnimi težavami, ker Ima zelo veliko potreb in obenem pa prav malo dohodkov. To so ugotovili tudi župan Klanjšček in nekateri svetovalci med debato o proračunu. Dejstvo je namreč, da je občinska uprava že lako zadolžena, da nima nobenih dohodkov, ki bi jih lahko jx>nudila v jamstvo za dosego novih jx>sojiI, odnosno kreditov. Zato mora pri državni in deželni u-pravi preko zakona o pasivnih področjih in drugih možnosti za sredstva, ki so jim potrebna za najnujnejše stroške in javna dela. Iz proračuna je razvidno, da znašajo celotni dohodki 68.272.537 lir in prav toliko tudi Izdatki. Ta enakost pa obstaja samo na videz, ker dosegajo dejanski in pravi dohodki iz davkov in drugih virov komaj nekaj nad 13 milijonov, dočim zna-šajp predvideni Izdatki nad 33 milijonov. Tako da znaša dejanski primanjkljaj 20.778.000 lir. Okrog en milijon od tega primanjkljaja bodo krili z dodatnimi davki, devet milijonov iz preostanka v blagajni od prejšnjih let, 1,1 milijona z državnim prispevkom; za preostalih 9 milijonov 131.000 lir pa bodo morali zaprositi za kritje s posojilom pri državni blagajni v Rimu ter s tem naprtili nova obrestna bremena občinski bilanci. Tako sc bo občina rinila naprej pričakovanju tiste reforme krajevnih financ, ki jo pripravljajo in s katero bo prevzela te finance država v svojo upravo. Po debati o posameznih točkah, pri čemer so ugotovili, da država nalaga občinskim upravam vedno nova bremena, dohodke iz davkov in druge pa pobira sama, so svetovalci soglasno odobrili predloženi proračun. Nalo so prešli k razpravi o načrtu za asfaltiranje občinske ceste «Bukuje-Grojna».,Za to cesto je določenih 9 milijonov lir, kar bo ko: maj zadostovalo za zasilno asfaltiranje, kakor je ugotovil tudi predstavnik občinske enotnosti Slavko Stekar. Predlagal je, naj bi poiskali potrebna sredstva za temeljitejšo ureditev ovinkov, pa čeprav bi delo Izvajali postopoma v več letih. Zlasti je predlagal boljšo ureditev glavnega ovinka na tem cestnem odseku. V zvezi s to cesto sta svetovalca Slavko Stekar in Ciril Klanjšček predložila županu pismen predlog za postavitev zavarovalne obcestne opore, kakor jo je uredila pokrajinska uprava na cesti Oslavje-šte-verjan. Najbolj nujna bi bila postavitev lake opore na odseku ceste nad Poberajščem proti Dvoru (ovinki nad Rejevimi), kjer je že pogo-stoma prišlo do nesreč prav zaradi te pomanjkljivosti. 2upan ln tajnik sta odgovorila interpelantoma, da je pokrajinska uprava, ki ji je bilo poverjeno asfaltiranje tega odseka ceste od So-vence preko Dvora do Bukuja že pripravilo potreben material za tako cestno zaščito, ki je nakopičen na Dvoru ter ga bodo v kratkem začeli postavljati na najbolj nevarnih ovinkih. Te stroške- bo do 20 odst. nosila občina, ostalo pa dežela, kot za asfaltiranje ceste. Na seji so svetovalci odobrili tudi predlog, da bodo oddali dela za ojačenje javne razsvetljave na zasebni, se pravi notranji dražbi. S tem v zvezi je Slavko Stekar predlagal, da je treba najprej urediti elektrovod in zajamčiti dobavo toka v hiše na področju Valerlšča, U klanec in Jazbin ter šele p>otem okrepiti tudi javno razsvetljavo. Ob koncu seje so se pogovorili še o gradnji ljudskih hiš, o koristi, ki jih bo treba doseči v okviru zakona za pasivna gorska področja in o nekaterih drugih občinskih problemih. Seja se je zaključila še čez jralnoč. Tudi včeraj je doživela stavka občinskega osebja v Gorici popoln uspeh. Na delo je šlo le nekaj funkcionarjev; v glavnem je stavka popolna, Sindikalno gibanje se bo v kratkem pričelo na vse ravneh v krajevnih upravah v naši deželi. V državnem merilu so namreč sindikati CGIL, CISL in UIL predlagali Zvezi pokrajin, Zvezi občin in drugim zvezam krajevnih ustanov pričetek pogajanj za nove plače uslužben cev krajevnih uprav. Najnižja pla ča naj bi bila 9G0.000 lir letno (to bi bilo v najslabše plačanih kategorijah tudi po 200.000 lir poviška letno). Prav tako zahtevajo sindikalne organizacije obnovo delovnih pogojev, ki niso vezani na plačo. Zveza pokrajin se je obvezala, da bo sindikalne zahteve proučila v najkrajšem času. Sindikati nadalje zahtevajo, da se pogoji, ki bodo sprejeti v državnem merilu, razširijo na vse pokrajine in občine. Na področju krajevnih uprav vlada dejansko prava zmešnjava, kajti vsaka uprava ima svoje poslovanje z uslužbenci, čeprav veljajo Nagrade za udeležence ocenjevalne avtomobilske vožnje Trst-Opatija Med udeležence ocenjevalne avtomobilske vožnje iz Trsta v Opatijo 15. t.m. bodo razdeljene naslednje nagrade: varne obutve Jadran-Ciciban Miren pri Gorici). 10. Par nizkih moških čevljev (darilo tovarne obutve Jadran-Ciciban Miren pri Gorici). Najboljše uvrščena ženska posadka prejme dva ženska volnena kompleta (darilo združenja tekstilne industrije Slovenije - tovarna Rašica). Poleg navedenih nagrad bodo med udeležence razdeljene še naslednje nagrade: 10 zavojev motornega olja (darilo INA Zagreb), kolekcija proizvodov tovarne Delamaris Izola, 100 zavojčkov Cigarillosov (darilo tobačne tovarne Rovinj). 1. Zlata medalja Slovenskega gospodarskega združenja in petdnevno bivanje za dve osebi v hotelu «Ambasador» v Opatiji (darilo hotelskega podjetja Liburnija-Opatija). 2. Srebrna medalja Slovenskega gospodarskega združenja in tridnevno bivanje za dve osebi v hotelu «Lev» v Ljubljani (darilo hotela «Lev»). 3. Bronasta medalja Slovenskega gospodarskega združenja in šestdnevno bivanje za dve o-sebi v hotelu «Kompas» na Zelenici (darilo potovalno-tu-rističnega podjetja Kompas-Ljubljana). 4. Šestdnevno bivanje za dve osebi v enem bohinjskih hotelov (darilo turističnega društva Bohinj). 5. Sedemdnevno bivanje za eno osebo v Domu na Jezerskem (darilo hotela «Dom» na Jezerskem). 6. Bosanski servis za črno kavo darilo potovalno - turističnega urada Kvarner-Opatija). 7. Zbirka knjig (darilo Primorskega tiska Koper). 8. Zbirka knjig (darilo Primorskega tiska Koper). 9. Par moških čevljev (darilo to- Vse udeležence ocenjevalne avtomobilske vožnje prosimo, da dvignejo navodila, startne številke in hotelske bone na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja, Ulica Filzi 8, v četrtek, 13. t.m. od 18 do 20. ure, v petek, 14. t.m od 11. do 13. in od 18. do 20. ure, v soboto, 15. t.m. od 9. do 11 Udeleženci, ki pridejo naravnost v hotel «Ambasador» v Obatijo, naj dvignejo hotelske bone po zgoraj objavljenem razporedu. To velja tudi za udeležence, ki potujejo z avtobusom. Notarski arhiv naj ostaiu; v Gorki Rimska vlada pripravlja zakonski osnutek, po katerem obstaja nevarnost, da bodo ukinili v Gorici ne samo notarski svet, ampak tudi notarski arhiv. Predsednik notarskega sveta dr. Stafuzza je zaprosil gori-škega prefekta za posredovanje proti takemu ukrepu in ta je že prve dni tega meseca opozoril notranje ministrstvo in predsedstvo vlade na potrebo, da ostane v Gorici notarski svet, predvsem pa notarski arhiv. To je potrebno ne samo iz zgodovinskih in političnih razlogov, ampak tudi za to, da Goričanom ne bo treba hoditi v arhiv v Trstu, kar bi predstavljalo veliko izgubo časa in znatne stroške, ko potrebujejo dokumente iz arhiva. Kot znano vsebuje notarski arhiv vse akte umrlih notarjev, tistih, ki so bili premeščeni itd. Praznik 8. marca v Doberdobu Ob dolgi mizi v sredini prosvetne dvorane so se zbrale doberdobske žene in matere za svoj praznik ter skupaj preživele neka j veselih uric. ■iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiibiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiii V GORICI STAVKAJO TRI DNI Danes zaključek stavke občinskih uslužbencev Uslužbenci krajevnih uprav zahtevajo povišanje plač v deželnem merilu glavnem pogoji kot jih imajo | so v zadnjih tednih uradno predlo- državni uslužbenci. Vendarle pa zakon prepušča krajevnim upravam precejšnjo avtonomijo na tem področju. Na Goriškem so npr. vse občinske in pokrajinske uprave pred dvema letoma in pol vnesli v stalno plačo dve precej visoki postavki. ki sta bili pred tem časom obravnavani ločeno od plače. To je pomenilo, da niso teh vsot uslužbenci dobivali ne pri trinajsti plači ne pri pokojnini. Kar so napravile krajevne uprave na Goriškem, in s tem koristile uslužbencem, ni napravila več kot polovica krajevnih uprav v državi, kjer imajo od časa do časa uslužbenci stavke. Istočasno ko v državnem merilu tri sindikalne centrale vodijo skupna pogajanja za novo delovno pogodbo, vodi ena izmed teh treh, CISL, ki mia v deželi skoro absolutno moč nad krajevnimi uslužbenci, samostojno politiko. Upoštevajoč dejstvo, da živimo v deželi s posebnim statutom je deželni koordinacijski odbor CISL sestavil okvirno pogodbo za uslužbence krajevnih uprav. To deželno pogodbo SPORI MED KO IN PSI Kriza še vedno odprta pogajanja se nadaljujejo Nič novega na zadnjem sestanku med socialisti m demokristjani Nič novega v krizi med socialisti in demokristjani na Goriškem. Delegaciji na pokrajinski ravni sta imeli v ponedeljek zvečer sestanek, ki jc trajal dobre tri ure. Ob zaključku sestanka so Izdali kratko poročilo, ki pravzaprav ne pove ničesar. O čem so govorili na tem sestanku, ki je že tretji po vrsti v nekaj dneh? Prav gotovo o stanju v upravnem odboru goriške Hranilnice, kajti prav zaradi tega je nastala kriza, in tu,baje niso pogledi enotni, pravzaprav bi lahko ugotovili, da so pogledi enaki tistim, ki so povzročili krizo. Krščanski demokrati postavljajo v Ospredje celo vrsto drugih vprašanj, med katerimi tudi stanje v občini Ronke, kjer vodi občino odbor sestavljen iz samih komunistov, ki lahko dela z zunanjo aktivno podporo socialistov. Brez podpore socialistov, bi komunistična večina padla. V opoziciji je demokrščan-ska skupina, ki ji ni prav nič po godu, da socialisti v tem delavskem kraju, z močno levičarsko tradicijo, podpirajo komuniste. Bajc zahtevajo umik zunanje socialistične podpore, kar bi pa privedlo do komisarske uprave. Socialisti zavračajo zelo odločno tako pojmovanje demokristjanov, posebno še če pomislimo, da je stvar stara že več kot dve leti Sestanki se medtem nadaljujejo. Socialisti so Imeli sinoči celo vrsto posvetovanj v raznih sekcijah, danes zvečer se bo sestal jiokrajinskl odbor stranke, da preuči zahteve demokrščanske stranke. Prav tako je precej vrenja v vrstah KD. Nekateri demokristjani trdijo, da je bila napaka ostavka lastnega župana in odbornikov, ter napovedujejo, v primera da hi se kriza zaostrila na pokrajinski ravni, odtegnitev ostavk župana in odbornikov ter sestavo odbora med KD in SDZ. Obe stranki imata namreč v Gorici 21 od skupnih štiridesetih svetovalcev Predvajanje slovenskega filma «Lucija» na Goriškem Te dni bodo predvajali po prosvetnih društvih na Goriškem lep slovenski film nLucija», ki so ga posneli po Finžgarjevi povesti «Stricu. Delo je lepo in zanimivo ter bo ugajalo zaradi svoje neposrednosti in svežine. Film bodo vrteli v posameznih krajih po naslednjem vrstnem redu: Danes, 12. t.m. v prosvetnem dru- štvu v Sovodnjah; v četrtek, 13. t.m. v društvu «Kras» v Dolu; v soboto, 15. t.m. v društvu tBriški gričv v Števerjanu; v ponedeljek, 17. t.m. v društvu tKras» na Poljanah ter v četrtek, 20. t.m. v prosvetnem društvu iJezero* v Doberdobu. Gledališče v Novi Gorici Aktualna komedija v poprečni izvedbi GorišKo gledališče v Novi Gorici je v petek zvečer uprizorilo svojo peto premiero v tej sezoni. Predstavilo se je s komedijo zakoncev Sama in Belle Spewak «Naši trije angeli». Gre za lahkotno komedijo, ki pa je spričo svoje aktualnosti skoraj satira, saj lahko spodbudi globja razmišljanja o dilemah in nasprotjih sodobnega sveta. Nosilci dogajanja na odru so trije kaznjenci, ki božične praznike prežive na svobodi v družini trgovca v francoski Gvajani. V dialogih z nekoliko naivnim trgovcem, njegovo ženo in hčerko prikažejo dejanja zaradi katerih so v zaporu, pa tudi sebični svet poln prevar, lažne morale, formalnih avtoritet in pred sodkov, ki ostaja na svobodi in nekaznovan. Ta slednji svet simbolizirata prevarant Trocard in delno tudi njegov nečak Paul. Komedijo je režiral Andrej Sto jan, sceno izdelal Vladimir Rijavec, kostume Mija Bratoševa. medtem ko je prevod oskrbel Dušan Tomše. Na ''dru se je predstavil skoraj celoten ansambel Goriškega gledališča. Prikazali pa so poprečno i-gro, ki avditoriju ni posredovala bleščeče francoske fantazije in duha, ki ju je sicer komedija polna. Kljub lej splošni ugotovitvi pa naj poudarimo, da so posamezni igralci vendar upodobili nekaj popolnih kreacij. Zdi se, da sta bila v svojih dialogih in prizorih najbolj prepričljiva Jože Zalar v vlogi trgov ca Feliksa Ducotela ter novi član Goriškega gledališča Matjaž Turk. ki je tolmačil vlogo kaznjenca Al freda. Komedijo «Naši trije angeli» je Goriško gledališče v nedeljo uprizorilo tudi za prebivalce Solkana Včeraj dopoldne ob 10. url so sprejeli za 8 dni na zdravljenje v geriško bolnišnico 44-letno Mirello Riosa iz Gorice, Trg Tommaseo 3 Zdravniki so jj ugotovili udarec v lobanjo z veliko bulo, ki Jo je dobila. ko je prala v pralnici ECA v Gorici ker se ji Je spodrsnilo in je padla. žili raznim upraviteljem in vemo, da so v nekaterih upravah že pričeli s proučevanjem. V glavnem ima deželna pogodba iste točke kot predlagana državna pogodba in sindikat CISL upa, da bodo njeni pogoji s strani raznih uprav sprejeti ter da jih bodo lahko v tistih primerih, kjer niso še razpravljali o proračunu, vključili višje postavke za osebje v proračun za tekoče leto 1969. To bo si-t novo breme za prizadete občine, vendar so uslužbenci istih občin odločeni stopiti v stavko, če ne bi prišlo do sprejetja njihovih zahtev. Benrinarji proti novim bencinskim črpalkam V prostorih pokrajinske Zveze trgovčev je bfld te ' dri! "zborovanje koncesionarjev za bencinske črpalke, na katerem so proučili predloge ministra Tanassija za poravnavo spora z dobavitelji petroleja in bencina. Bencinarji so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi omejenih izboljšav gospodarskega značaja, ki so bile predložene. Prav tako so nezadovoljni z obliko predloga o blokiranju izdaje novih koncesij, ker je nejasen ter bi ga lahko v krajevnem merilu tu di obšli. Zato so zahtevali točnej-šo formulacijo ,ki naj jasno omeji tudi ukrepe prefekture. To velja še zlasti za obmejne kraje, kjer se je položaj še poslabšal po zadnji podražitvi bencina. Zato bodo bencinarji predložili krajevnim oblastem svoje pritožbe ter zahtevali popolno blokiranje izdaje novih dovoljenj. NA POBUDO ERSA Jutri zvečer zborovanje vinogradnikov v Števerjanu Jutri, v četrtek ob 20. uri priredi deželna ustanova za pospeševanje kmetijstva (ERSA) iz Gorice v občinski sejni dvorani na županstvu v Števerjanu zborovanje vinogradnikov iz števerjanske občine. Ob tej priliki bodo obravnavali problem gradnje zadružne kleti za Brda, za katero namerava prispevati ERSA potrebna sredstva. Strokovnjaki ERSA bodo ob tej priliki seznanili domače vinogradnike o vseh podrobnostih, obvezah in koristi, ki jih bodo imeli vinogradniki od za družne kleti in modernega kletarstva, ki je z njo v zvezi. Izvršni odbor ERSA je na svoji zadnji seji pred dnevi proučil najvažnejše probleme, ki jih ustanova proučuje z namenom, da oi jih najprej začela praktično izvajati. Med drugim so ugotovili veliko pomanjkljivost sedanjega strokovnega šolstva za kmetijstvo, ki prisili starše da poš'jejo prezgodaj svoje otroke na praktično kmetijsko delo, še preden so si lahko pridobili potrebno strokovno znanje. O lej zadevi namerava pripraviti ERSA posebno debato in preko nje poiskati primerno rešitev ter odpravo napak in nedostatkov na tem pod ročju. Stavka kmečkih delavcev Trije kmetijski sindikati CGIL, CISL in UIL na Goriškem so izdali proglas za vsedržavno stavko kmečkih delavcev, ki bo tudi v naši pokrajini danes, v sredo, 12. t.m. za 24 ur. Delavci zahtevajo ponovno proučitev večjega posega javnih sredstev v podporo kmetijstvu, izboljšanje delovnih pogojev, izboljšanje mezd ter splošno reorganizacijo kmetijstva. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali: grofica Luisa de Claricini v spomin na pok. odv Huguesa 5000 lir; Mario in Renata Fomasir v isti namen 3000 Ur. Kot smo na kratko že poročali so v soboto zvečer prosvetarji P.d. «Jezero» v Doberdobu organizirali v svoji prosvetni dvorani proslavo 8. marca. Tokrat so se odločili za bolj zabaven program ter so opustili običajne nagovore in pozdrave, da bi naše žene in matere ne prikrajšali za uro prijetne zabave. Zato so dali prireditvi naslov «dru-žal it večer* in je kot taka prav lepo uspela. Kot zanimivost naj navedemo ,da je bilo na družabnem večeru trikrat več žensk kot pa moških. To je med drugim dokaz, da naše žene ta svoj praznik izredno upoštevajo; seveda pa je treba upoštevati, da je manjkalo precej moških tudi zato, ker so morali o-stati doma z otroki ,da so omogočili ženam udeležbo. Na prosiavi so gospodovali polke in valčki, skromna zakuska in domača vinska kapljica pa sta pripomogli, da se je ustvarilo in stopnjevalo prijetno razpoloženje. Za smeh je poskrbel tudi Stanko Ger golet, ki je s sodelovanjem Egidija Vescovija prikazal svojevrsten »balet na mizi* nato pa je slekel društvenemu gospodarju Brunu Lavrenčiču srajco ne da bi mu slekel tudi jopiča. Ta točka je vzbudila mnogo smeha, ker ni nihče mogel povedati, kako je Bruno to storil. Zabava s plesom se je zavlekla do jutranjih ur v nedeljo, ko so jo zaključili še s skupnim petjem narodnih in drugih pesmi. Domači prosvetarji so s prireditvijo zadovoljni, saj je številna udeležba pokazala, da so takšne prireditve ve dno bolj zaželene in obiskane. J. Gorica CORSO. 17.15—22: «Galileo», C. Cu-sack in L. Castel; film je v barvah. VERDI. 17.15—22: «La matriarca«, C. Spaak in J. L. Trintignant; italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22: «Sapeva-no solo uccidere«, K. Morris in A. Steel; italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.00: «Due o tre cose che so di lei», M. Vlady; francoski Kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «A colpo si- curo», E. Costantine in N. Noel; francosko-angleški film. 'Iršič AZZURRO. 17.30: «1 protagonisti*, Silva Koscina. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Davilman sto-ry<>, G. Madison. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «La tifve in cor-pov>, R. Eagan in C. Jones. Cine-mascope v barvah. I\ovu Gorica »Soča« — Nova Gorica: «Pet maščevalcev«, italijansko-španski film ob 18. in 20.15. «Svoboda» — Šempeter: »Usodni plen«, francoski barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: «Operacija grom«, ameriški barvni film — ob 17. in 19.30. Renče: Prosto. Kanal: «Vohunska koža«, francoski barvni film — ob 20. Prvačina: Prosto. Šempas: «Meja v plamenih«, angleški barvni film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 35-38. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «A1 Redento-re» — Ul. Rosselli 23 — tel. 72330. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 23. marca ob priliki mednarodnih smučarskih skokov .avtobusni izlet v Planico. Vpisovanje udeležencev na sedežu SPZ v Gorici, Ascolijeva ul. 1/1, tel. 24-95 najkasneje do 20. marca. Ob vpisu vsa podrobnejša pojasnila. SOŽALJE Moški pevski zbor prosvetnega društva »Jezero* iz Doberdoba izreka svojemu pevovodju Silvanu Križmančiču globoko sožalje ob smrti brata Edvarda. A KOLESARSTVO DIRKA OD TIRENSKEGA DO JADRANSKEGA MORJA S sprintom v zadnjih metrih Franco Bitossi osvojil 1. etapo Naskok mlajših kolesarjev na «staro gardo» ni uspel FIUGGI, 11. — Z nepričakovanim In nezadržnim sprintom v zadnjih metrih pred ciljem si je Franco Bitossi zagotovil zmago na prvi etapi dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. 129 kolesarjev Je prve desetine kilometrov prevozilo v dokaj živahnem tempu. Resnejših poskusov pobegov ni bilo in tako je glavnina na splošno vozila v enotni skupini. Pri 140 km so kolesarji zavozili v hud naliv. Na drugi polovici proge so sunki v ospredje postali pogostejši. Sprožili so jih zlasti mlajši vozači, toda tistara garda« je budno pazila na potek dogodkov in se nikakor ni pustila presenetiti. Glavnina se je tako predstavila t enotni skupini tudi tik pred Fiug-gijem, kjer pa Je skupini 9 kolesarjev uspelo pridobiti manjšo prednost. Ta skupinica je naskočila zaključni del proge in tik pred ciljem je Bitossi z izrednim in ne>' čakovanim sprintom presenetil svoje sovozače ter si z malenkostno prednostjo priboril prvo mesto. Jutrišnja druga etapa od Fiuggi Fonte do Alatrija bo merila 190 km. Etapa bo vsebovala le en pomembnejši vzpon 6 km pred ciljem in torej ne bi smela pripraviti večjih presenečenj. Lestvica 1. etape: 1. Franco Bitossi, ki je prevozil 209 km dolgo pot od Bracciana do Fiuggi Fonte v 5.17T3” (p. h. 39,521 km n. u.(. V njegovem času so nato sledili še: 2. Martin Van Den Bossche (Belg.) 3. Giuseppe Milioli 4 Claudio Michelotto 5. Vittorio Adomi 6. Attilio Rota 7. Itaio Zilioli 8. Renato Laghč 9. Luciano Soave 9” zaostanka 10. Gianfranco Bianchin 11. Patrick Sercu (Belgija) 12. Ballini 13. Sgarbozza 14. Guerra 15. Polidori in nato glavnina v Soavejevem času. 8. Aimar (Pr.) 10.22’34” 9. Dancelli (It.) 10.22”35 10. Wolfshohl (Nem.) 10.22’36” MII Celtic ali Milan v polfinale evropskega pokala? Danes se bosta v Glasgowu pomerili enajsterici Celtica in Milana v povratnem četrtfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Prvo srečanje v Milanu se je končalo z neodločenim izidom 0:0 in bodo torej imeli drevi Škoti precej lažjo nalogo, kot pa Italijani. Škoti — ki so osvojili pokal pred dvema letoma, ko so porazili Inter — bodo verjetno nastopili s svojo najboljšo postavo, medtem ko bosta v Italijanski ekipi gotovo manjkala Sormani in Tra-pafctoni, morda pa tudi Prati in Schnellinger, ki sta nekoliko poškodovana Verjetni postavi: CELTIC: Fallon; Craig, Gemmel: Murdoch, McNeill, Clark; Johnsto-ne. Brogan, Wallace, Lennox in Hughes. MILAN: Cudicini; Anquiletti, Schnellinger; Rosato, Malatrasi, Maldera; Hamrin, Lodetti, Scala, Rivera, Prati. Potek srečanja bo prenašala tudi italijanska televizija in sicer na di ugem sporedu z začetkom ob 16.55. TMM1 NA SVETOVNEM PRVENSTVU Sovjetski zvezi 8 medalj v rokoborbi prostega sloga MAR DE LA PLATA, 11. — V tem mestu se je danes zaključilo svetovno prvenstvo v rokoborbi prostega sloga, ki je prineslo največ zadoščenja Sovjetski zvezi. Ta je namreč osvojila kar 8 medalj, od tega 5 zlatih, torej toliko, kot vse ostale države skupaj. Dobitniki medalj so bili naslednji borilci: Kategorija do 48 kg: 1. Ebrahim Javadi (Iran) 2. Roman Dmitrijev (SZ) 3. Umeda Akihito (Jap.) Kategorija do 52 kg: 1. Rich Sanders (ZDA) 2. H. Grhbani (Iran) 3. Alibegašvili (SZ) Kategorija do 57 kg: 1. Tanaka Tadamiči (Jap.) 2. Don Behn (ZDA) 3. Abutalef Talebi (Iran) Kategorija do 62 kg: 1. Abulbekov (SZ) 2. Morita Takeo (Jap.) 3. Siedawassi (Iran) mmlmMLMBm PRVENSTVO «1. DIVISIONE» Sele po podaljšku igre zmaga Mivar ja nad Borom V Borovih vrstah nastopa tudi vee naraščajnikov DIRKA PARIZ — NICA Belgijec Eddy Merckx nova bela majica LE CREUSOT, 11. — Na drugi etapi kolesarske dirke Pariz - Nica se je na 211 km dolgi progi od Joignyja do Le Creusota bila glavna bitka med zmagovalcem prve etape Francozom Poulidorjem in Belgijcem Merckxom. Dvoboj je Merckx v zadnjih kilometrih pred ciljem odločil v svojo korist in je tako zasedel tudi prvo mesto na skupni lestvici: Lestvica druge etape: Merckx (Bel. ) 6.168" (p. h. 33,658 km na uro). Poultdor (Fr.) 1. 2” zaostanka 8" zaostanka 15” zaostanka Janssen (Hol.) Bellone (Fr.) Dancelli (It.) Theillere (Fr.) Basso (It.) 8 Zandegu (It.) 9 Delisle (Fr.) 10. Izier (Fr.) 11. Anquetil (Fr.) 12. Aimar (Fr.) 15. Wolfshohl (Nem.) 17. Gimondi (It.) 24” zaostanka Skupna lestvica: 1, Merckx (Bel.) 10.21*48” Poulidor (Fr.) 10.21'51” Janssen (Hol.) 10.22T4 Bellone (Fr.) 10.22T6” Anquetil (Fr.) 10.22*17” Raymond (Fr.) 10.22’32” Delisle (Fr.) 10.22*34" BOR — M1VAR 51:56 (14:17, 47:47) tudi.netočni v metih, saj so dosegli BOR: Hrvatič Walter 8, Hrvatič | v drugi polovici prvega polčasa le Stojan, Kralj Rajmund 8, Čermelj j en koš, medtem' kq jih > nasprot- 2. 3 4. 5. 6. 7. Edi 11, štokelj Renato 3, Pertot Livij 10. Pertot Aleksander, Spacal Borut 7, Kralj Martin, Tavčar Sergij 4. MIVAR; Ugo 12. Cresserl, Sergl, Cavallaro. Purga 5. Sponza 13, Giuni, Otti 7, Buldrin 17, Valastro 2. SODNIKA: Siderlni in Šuligoj. Prosti streli: Bor 11:26, Mi var 14:26. 5 osebnih napak: Ugo in Otti (Mivar), Kralj R., Tavčar in Pertot L. (Bor). V nedeljo se je pričelo prvenstvo «1. divisione«, ki se ga poleg Bora udeležuje še 6 tržaških ekip. Prvenstvo so organizirali zato, da da igralcem, ki niso več mladinci in k! ne nastopajo v prvi ekipi, možnost za nastopanje. Tako nastopajo za Kplave« razmeroma mladi igralci (kar 4 naraščajniki), poleg njih pa tudi igralci, ki so že nastopili tu pa tam v prvi ekipi. Gre piedvsem za Kralja R.. črmelja in Tavčarja Ekipo vodi mladi Čermelj, ki ima poleg vloge trenerja tudi vlogo igralca. To prvenstvo so »plavi« začeli slabo. Svojo prvo tekmo so izgubili po podaljšku, ln sicer proti Mi-varju. Takoj pa je treba reči. da poraza niso zaslužili, kot pa bi ga tudi ne zaslužili nasprotniki. A ker v košarki mora nekdo z Igrišča poražen, zmaga pač tisti kdor manj zgreši. Tako je zmagal Mivar, ki letos prvič nastopa z moško ekipo. Doslej se je to društvo borilo izključno z ženskimi ekipami. Letos pa je poskrbelo tudi za moški naraščaj. Ekipo sestavljajo mladi 1-gralci, med katerimi so se posebno izkazali Buldrin (avtor 17 točk) ter Ugo Kaj pa plavi? Tekmo so začeli lepo, toda proti koncu prvega polčasa so se zmedli. To je izkoristil nasprotnik ln zaključil prvi del Igre v svojo korist. V tem delu sta se posebno Izkazala Čermelj in visoki Kralj, škoda, da se je te igralec kmalu utrudil in ga je moral nadomestiti Pertot A. Na te način so bili «plavi» prikrajšani na odbitih žogah. Poleg tega so bili nlk dosegel 12. V drugem polčasu se stanje ni spremenilo; Košu «plavih» je sledil koš nasprotnika. Tekma je kakovostno začela «rasti», saj so borovci v tem delu igre dosegli kar 32 točk. Toda tudi nasprotnik ni zaostajal. To uravnovešenost so prelomili okrog 5' Pertot L. in Hrvatic W. z osebnimi prodori. Tako so «piavi» povedli s 6 točkami. Toda nasprotnik ni klonil in se je spet približal. V tem delu pa se je pokazala v vrstah plavih utrujenost. BrvatHTTKTrje 'Zgrešil tri zaporedne podaje v protinapadu. Poleg tega so «plavi» zgrešili v drugem delu polčasa 9 prostih strelov od 12,razpoložljivih. Ko je vse zgiedalo, da bo Mivar zmagal, so pa zaslugi Kralja «plavi» izenačili. Tako Bo morali odigrati še podaljšek. V podaljšku pa se je stanje spremenilo. čeprav so biti «plavl» ,’v vodstvu z enim košem, prednosti, je nasprotnik vseeno zmagal, predvsem, ker j.e bil točen v prostih strelih, saj. je dosege! kar 7 zadetkov od 10. Na ta način so «plgvi» .sv.ojo prvo tekmo zgubili. Toda kljub porazu so prikazali lepo igro in v prihodnjih tekmah bodo gotovo pokazali koliko veljajb. ...... — jan — Kategorija do 68 kg: 1. Abdollah Movahed (Iran) 2. Enio Valtčev (Bol.) 3. Kikhmašvili (SZ) Kategorija do 74 kg: 1. Beriašvili (SZ) 2. Wayne Wells (ZDA) 3. Yamagata Seisi (Jap.) , Kategorija do 82 kg: 1. Fred Fozzard (ZDA) Zaradi diskvalifikacije Sakaradze-ja in Alijeva srebrne in bronaste medalje v tej kategoriji niso podelili. Kategorija do 90 kg: 1. Boris Gurevič (SZ) 2. Rusij Petrov (Bol.) 3. Henk Shenk (ZDA) Kategorija do 100 kg: .1 Kora Lomidze (SZ) 2. Larry Kristoff (ZDA) 3. Vasil Todorov (Bol.) Kategorija nad 100 kg: 1. Aleksander Medvil (SZ) 2. Osman Duraljev (Bol.) 3. Abulfazi Envedi (Iran) Lestvica osvojenih medalj po državah: 1. Sovjetska zveza z 2 ZDA 3. Iran 4. Japonska 5. Bolgarija Med košarkarsko tekmo promocijskega prvenstva Bor • llannibal je . bilo pod košema cesto tako «gosto» kot kaže naša slika ODBOJKA Jugoslovanski klub Mladost iz Zagreba se bo v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov pomeril z vzhodnonemško šesterko Šport Club Leipzig. Obe tekmi bodo odigrali 2. in 9. aprila, vendar še ni znano, če bo prvo srečanje v Zagrebu ali pa Leipzigu. ODBOJKA MOŠKA D LIGA Lepo in napeto srečanje med ekipama Krasa in Bora Zgoničani so prikazali boljšo igro kot v Vidmu Kras — Bor B 3:1 (8:15, 15:8, 15:6, 16:14) BOR: Marc (kap.), Kapelj, Per-singer, Može, Peterlin, Franko, Spetič, Furlan, Bolčina. KRAS: živec (kap.), Milič B. in L„ Budin, Škrk, Wilhelm, Guštin, Z. in B. Simoneta Drugo kolo moške odbojkarske D lige je med drugim vsebovalo slovenski derbi med Borom B in Krasom. Borba za 'točke je bila na obeh straneh izredno zagrizena in videli smo marsikatero dobro izpeljano akcijo. Obe šesterki sta se trdovratno borili za zmago in čeprav je bilo razmerje sil na igrišču precej izenačeno, so znali Krašovci v odločilnih trenutkih vsiliti nasprotniku svojo igro. Zato je zmaga zgoniških odbojkarjev pravično plačilo za prikazano igro in borbenost. V začetnem setu je tehtnica nihala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, dokler niso krasovci nabrali nekaj točk prednosti in povedli z 8:5. Pri tem stanju pa se je ponovila katastrofa iz Vidma. Zgoničani so začeli takorekoč tekmovati med seboj, kdo bo bolj zgrešil. Tako so borovci izenačili, povedli in Kras se je moral zadovoljiti z osmimi točkami. Resnici na ljubo pa moramo poudariti, da so mladi Borovi predstavniki v tem prvem nizu zaigrali zelo dobro, kar je presenetilo Zgonlčane, ki so se «zgubili». Krašovci so uvideli, da je nasprotnik izredno trdoživ, zato so v drugem setu odločno prevzeli vajeti igre v svoje roke in z vso dobro voljo se «plavim» ni posre čilo zbrati več kot fl točk. Tretji set je bil monolog zgoniških predstavnikov in zgiedalo je, da je tekme že konec. Toda borovci so v četrtem setu pokazali zobe, zaigrali so inteligentno in sproščeno ter je že kazalo, da bo potreben peti set za določitev zmagovalca. Borovi odbojkarji so namreč povedli s 13:7 in 14:10, set žogo pa so si zapravili. To so skrbno izkoristili igralci v belo - rdečih dresih in Kras je tako uspešno zaključil ta set ter osvojil dragoceno zmago. če sodimo po tem, kar smo v nedeljskem derbiju videli na igrišču, imata šesterki Krasa In Bora B zelo homogeni moštvi z nek*-tcrimi odličnimi posamezniki. L®' tošnje prvenstvo b; moralo prinesti obema ekipama mnogo zadoščenj*’ kar velja predvsem za zgoniške odbojkarje, ki počasi prihajajo v zadovoljivo formo. — b s — miimiiiiiMmummimiimiiiiiiiiimimiMminMiniiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiimmmimmmiiiniiii SINOČI V MILJAH Kras-Gasilci B 3:1 Sinoči je odbojkarska ekipa Kr*’ sa odigrala svoje tretje prvenstvi no srečanje. V Miljah je prem*«8 ia drugo šesterko tržaških gasilec'' z izidom 3:1 (15:7, 6:15, 16:14, 15:«)' iniii'1* ŽENSKA ODBOJKARSKA B LIGA Borovke zadovoljilo le v tretjem seta Tržačanke so nastopile v Gorici s štirimi bolnimi igralkami • I111II111M111111IIIIIM 1111111111111111111111111111111 f 14 >11 M 111111111111II111111111•II111111111111111II1111II1111 • 111 ■tlII1111111II NA NABREŽINSKEM IGRIŠČU Sokol in Casagrande prikazala slabo igro Srečanje je precej oviralo močno sonce Casagrande — "Sokol 3:0 (1Š.13, l3ll2, 15:8) SOKOL: Skerk, Filipčič, Colja, Gabrovec, Zidarič, Batagelj, Caha-rija, Švab, Zavadlav. CASAGRANDE- Missinato, Came-rini,'Giaccon, De Savi, Čamilotti, Dal Santo, Benedeto, Bottecchia, Fascoli. SODNIK: Nicoletto (Padova); Stranski; Callin; zapisnikar: Palom-bari (oba Trst). Lepo pomladansko sonce je pozdravilo prvi celotni nastop Sokola na domačih tleh. Zelo lepo vreme pa je tudi precej negativno vplivalo na igro obeh šesterk, ki nista navajeni na zunanje nastope. Zato nista postavi pokazali vsega kar zmoreta in igra je bil poprečna. Sacile je pokazal dobro kondicijo svojih, igralk, ki pa imajo zelo slabo prstno tehniko. Poleg tega pa je Casagrande predstavil svojega novega trenerja Ivana Trinaj-stiča, ki je ob robu igrišča predvajal svoj «show». Trinajstič je ves čas govoril igralkam, ko je bila igra v polnem teku, ko pa je klical prekinitev se ni niti približal šesterki, kot da se to njega ne tiče. Njegovi premiki okoli nabrežinskega pravokotnika niso bili v skladu s pravili. Trener mora stati na nasprotni strani igrišča od glavnega sodnika. Trinajstič pa je bil kjer je hotel. Sodniki se niso upali o- portmiti tako »velikega* trenerja. Sokol je : zaigral pod svojimi zmožnostmi. Igralke so močno ((občutile« sonce in redek zrak, ki jim je preprečil tisto storilnost pri igri, na katero so navajene. Pošebno je bilo vidno pomanjkanje ličinkovi-tega napada, kajti Zavadlavova in Švabova se nista znašli. Ce pa upoštevamo celoten nastop obeh ekip potem moremo hiti skoraj zadovoljni z igro Sokola, ki je še precej kljuboval močnim predstavnicam Sacileja. V prvem setu je Casagrande najprej povedel s 4:0 in je bil do devete točke stalno v vodstvu. Sokol je tedaj reagiral in po zaslugi visokih servisov tudi močno povedel z 12:8. Casagrande pa se ni dal kar tako ugnati in po večkratni menjavi servisa so Furlanke osvojile prvi set. V naslednjem nizu je bilo stanje stalno izenačeno do dvanajste točke. V zadnjih potezah pa so gostje (tudi s pomočjo sodnika) zbrale še potrebne točke ter zmagale. Zadnji set se je začel s celo vrsto napak sodnika, ki je oškodoval Sokol s svojimi odločitvami. Doso- srno ,1o zadnje čase pri mladih bo- AGl — BOR 3:0 (15:10, 15:3, 15:13) AGI: Mikulus, Furlan, Leopard:. Barbieri, Boemo. Ribi, Moretto. Scaramuzza, Di Minica, Bregant ln De Colle. BOR: Kenda. Barej, Bezeljak, Ntbrandt, Pernarčič Sonja in Silva, Rauber, Rogelja. SODNIKI; Fornasar Bruno (Videm), Del Degan (Go), Brezigar. Zmaga Goričank je popolnoma zaslužena. Končni izid pa nekoliko vara, ker so se domačinke morale precej bolj potruditi kot v resnici izgleda. AGI razpolaga s starejšimi in prekaljenimi igralkami, ki dobro poznajo vse odbojkarske skrivnosti, ter mladimi, ki dajejo ekipi pečat mladostne svežine in poleta. Te igralke sestavljajo še kar homogeno celoto čeprav v kritičnih trenutkih tudi pri njih malo zaškriplje. To je bilo vidno tudi v nedeljo, ko borovke niso zaigrale taljo, kot bi sicer lahko. Gostje so poskušale opravili zadane naloge tako, kot so jim njihove trenutne moči in razpoloženje dopuščale. Celotni ekipi pa je manjkalo zaupanje v lastne sposobnosti in zmožnosti. Osvojitev seta bi jim vlila večlo mero samozavesti in novih moči. Te slabosti je bilo mogoče opaziti najbolj v prvem in tretjem nizu, ko je šlo do desete točke vse lepo in prav, tu pa se je popolnoma zataknilo. Omeniti moramo, da so zdravstvene razmere štirih igralk dopuščale le to, da so bile sposobne slediti igri soigralk z rezervne klopi, nc pa zaigrati s polno moč!o, kot je zahtevala kakovost nasprotnic. Začetni udarec je žreb določi: Tržačankam. Prvemu udarcu je sledila tudi prva napaka. Z lahkoto pridobljeni servis, pa so domačinke pridno izkoristile in so zbrale dve zaporedni točki Borovke so sl ponovno pridobile žogo, izenačile in povedle s 4:2. Tu je sledilo nekaj zaporednih menjav in gostie so t-mele v teh uvodnih zapletljallh nekaj več od igre Priče smo bili nekaterim lepim akcijam in vodstvu 8:4. Tem lepim potezam pa je sledila kratkotrajna kriza, ki dil je »noter« marsikatero žogo, ki pa je bila krepko zunaj. Nabrežin-kam je kljub temu uspelo izenačiti pri sedmi točki. Dalje pa niso mogle in Casagrande je odnesel do mov obe točki, I. v. rovkah že navajeni. Pomagala n1 niti prekinitev iere. da bi «plave« uredile sveje vrste, ko so domačinke povedle z 12:9 Po težko pribor-jenem servisu so Tržačanke zaigrale za spoznanje bolje in osvoiile še 1 eno točko. AGI je preostale tri točke nanizal samo s servisi, borovke niso utegnile prestreči h*11 najbolj enostavne in preproste #>* ge, servirane od spodaj. Drugi niz je bil pravi monoD« domačink. Nizale so točko za točk® in njihovih akcij «plava» četa 11 mogla preprečiti ali vsaj zajezi11. Pomagala nista, ne dva ((time ' outa«, ne dve menjavi. Igro borov* lahko primerjamo z bitko popoln5' ma razbite vojske, ki ostane btef generalov. AGI je vodil z nič mam kot 9:0, nato je bilo stanje. 9:1 12:1. Do konca seta so gostje zbral* samo še dve točki. V tretjem in zadnjem setu, s° Tržačanke stopile v boj, z večjo zagrizenostjo, samozavestjo ter * zaupanjem v lastne moči. To se Je močno poznalo tudi v poteku d°' godkov na igrišču. Po začetme-vodstvu gostinj so domačinke načile na 5:5. Od tega trenutka n*’ prej, sta se šesterki izmenično menjavali v vodstvu. Do ponpv' nega izenačenja je prišlo pri dese11 točki. AGI je tu zbral štiri zaP°' redne točke in zapravil zadnjO' zmagovito žogo. Borovke so si P{K borile zadnje tri točke s serv^ Sonje Pernarčič, katere so pazljive domačinke, že gotove kom: ne zmage, zapravile. Dve zapored8 napaki Tržačank sta olajšali P°r Goričankam do osvojitve dokončne zmage. niza 1,1 F. G- uMimmm Pokal za «fair-play» so dobili Romuni LJUBLJANA, 11 - Pokal za dtf’ play», za najbolj korektno igro 11 svetovnem prvenstvu v hokeju 11 ledu skupine B v Ljubljani je Pre' jela državna reprezentanca Romu' nije. Romuni so imeli skupno & mo 16 kazenskih minut, takoj 1 njimi pa so na tej lestvici Jugo*'0-vani z 32 kazenskimi minutami. ^ to sledijo še V. Nemčija (34), Sirija in Norveška (36), Italija <4"'’ Poljska (4,8) in Z. Nemčija (57)-Med .posamezniki sta se «o, Ljubljana, orang ........_________ ,—„,ri v_ ,z vse„ drugih pokrajin Italije pri ((Societš Publlcite ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENK« - Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi