Leto: IV. Maribor, petek 9. novembra 1923. Številka: 254. Okoli Sofije. S % \ Maribor, 7. novembra. ? 3olgarija je sprejela zahteve naše vla-jg*’ pražene v noti z dne 4. novembra, pušica vlada je dala popolno zadošče-^ za atentat, ti je bil storjen v Sofiji a našega vojnega atašeja. S tem je spor I B°lgarijo, ki Posledice, mirno_______________ Lj.36 dokazala, 'da jc lojalna. Morda je Sl " teni 111 an3 iskrena kot izgleda na zu-’ ^da v, sedanjem položaja je vladika najbolj koristna Bolgariji — Kljub temu, da je vla-8. Cankova s precej srečno roko od-*‘a nevarnost levičarske revolucije ^Qarunisti-zemljoradniki), je Bolgarija bi utegnil imeti težke ikvidiran. Sofijska vla- ^vjv^no kotel kipeče vode, kjer si od-1 na Para išče ventila. Atentati so v ®ariji že vsakdanja stvar in kdor se V Para išče ventila. Atentati so v jjjl*1 ,avi s politiko, mora imeti v svoji kju \r Po'ieo ° življenskem zavarovanj ‘ še danes ne vemo zanesljivo, ali w Sedanja bolgarska vlada vezana na->{jo Podzemeljskim silam, ki se ne mo- y Pomiriti z novim’ stanjem! na Balinu ■■ ^0 :ln v Evropi sploh. Tudi če veruje-rr> Volj0 njegove vlade, da bo Bolga- ' Poštenost Cankovijevih besed in v •ia i Iijrn^uvu viauc, ua. mr ']» šinila prevzeto obveznosti in žive- )60 ,rn s svojimi sosedi, se vendar no 0r6m0 Zahrbten' & ” otresti nezaupanja 'iiapra’ ie storila Bolgarija 1. 3915 in svoji osvoboditeljski ‘ br - 11X katerem je bila zavestno \}j.''' Protesta udeležena velika večina 0 Uc ^r°vi je še vedno močan argument \ ,dllei>ljivosti Bolgarov. Dobro vemo, W ,s^°ji med Srbi in Bolgari star au-Qizem, ki je ostanek balkanske prC' \ ^ ' in da šovinisti z obeh strani sil-^ ^žkočajo razeiščeiije naših medseboj-^r,°rJnosajev. Dejstvo pa je, da so Bol-'V01 ^ svoja dejanja mekl vojno odgo-j«| ’;n da morajo naloženo kazen lo- Bolgarska dala zadoščenje. Spor poravnan. — Jugoslov.-bolgar fka pogajanja se bodo nadaljevala. IW! Beograd, 8. novembra. Včeraj zve- Cankov posetil predstavnika naše državo, čer je sprejel minister notranjih zadev! poslanika Rakiča, ter v imenu bolgarske dr. Ninčic od našega poslanika v Sofiji vlade izrazil obžalovanje nad neljubim! poročilo, da je Bolgarija izvršila vse zah- dogodkom. teve, stavljene v naši noti. Ob 10. uri do- S o f i j a, 8. novembra. (Izv.) Izpolni-poldnc je četa vojakov z zastavo na čela tev zahtev, ki jih je stavila Jugoslavija izkazala naši državni zastavi, razobešeni v svoji ultimativni noti, je Hapravilana na jugoslovanskem poslaništvu, predpi- vso bolgarsko javnost, zlasti pa v Sofiji sano vojaško čast. Pred vhodom našega globok uti s. Vlada smatra, da je spor, ki poslaništva je prisostvoval temu aktu je nastal radi napada na jiigoslovenske-naš poslanik g. Kakic s predsednikom ju- ga vojaškega atašeja za enkrat poravnan, goslovenske delegacije dr. Novakovičem Pričakuje sc samo še izid preiskave zo-in z vsemi poslaniškim1 osobjem. Bolgar- per storilce in razsodba mednarodnega ski vojni minister je g svojim ad ju tari- sodišča v Haagu glede materi jel ne od-tom takoj, ko jc vlada sprejela naše zah- škodnirte. Upati je, da ta spor ne bo upli-teve. obiskal ranjenega podpolkovnika val na jugoslovensko-bolgarska pogaja-Krstiča ter se osebno opravičil in izrazil nja, ki so bila prekinjena jri se bodo y svoje obžalovanje radi napada. Včeraj prihodnjih dneh zopet nadaljevala. , jj ob 13. uri pa jc ministrski predsednik Vlada vztraja na dobavi reparacij iz Nemčije. Tozadevna nota zaveznikom. Beograd, 8. novembra. Sinoči se je majo nikaktih1 posebni!? naročil, niti Hišo vršila seja ministrskega sveta, na kateri tako zaposlene, da bi morala zaradi tega je zunanji minister podal obširnejše po- ustaviti reparacijske dobave, namenjene ročilo o zadevi napada na našega vo- naši državi. Ministrski svet je sklenil, jaškega atašeja v Sofiji ter prečital po- da vztraja na tem, da Nemčija plača re-ročila našega poslanika v Sofiji, g. Ra- paracije in’ sicer za enkrat vsaj to, kar kiea. Nato se je razpravljalo o noti nem- je bilo naročeno do 11. avgusta. Vlada bo poslala zaveznikom1 posebno noto, v kateri jih bo opozorila na to postopanje nemške vlad;’ j;cr predlagala skupne korake pri berlinski vladi, nii °. ^vršiti. Tega ne zahteva Sovini W °lgari .v danem slučaju tudi od nas mednarodna pravičnost, ker tirjali, kar bi jim šlo po H nar°drio sklenjeni pogodbi. Razen \,^aynih dolžnosti pa ima današnja /1Ja (vlada, parlament, javnost) ^ mora'ne dolžnosti. Krivica Atiy. a Popraviti z novimi krivicami, ^it^ ini"37rn°t<> j® treba obžalovati iri ^.n_a Pravo pot. Prava pot' pa ne H ^ taka, da bi posegala v sosedb-rn in tam vzbujala novo nejevo- 'li ero h I^Žarf°V °dpor. Če se tedaj govori o SCll)JQ 7‘ -^o^Sarijo, si je treba biti na je Bolgarija popravila krivice in koliko si želi zbli-^ in ‘ '^Soslavijo, najsorodnejšo drža-r atoeposrednejšo sosedo. . Q f, ^aV ^denemo takoj ob Maeedonijo, V^^ati s*r%ri1 Zadnji dnevi po ^li ^ Podpolkovnika Krstiča so ^ aa so m«keddwtviifa88i v So-in oblastni. Najzagrize-a*%nSlJ.r°t'n*k naše države Todor Ale- , J Je Mogočen gospod, ki mu sam i no In0','0 do živega. Mi terlaj V Vidnost sedanje bolgarske vla-C boj med njeno »sred- b;nj ' rrt skrajno desnico. Noibeucga g,'r‘a se desnica začenja pri ka- 0 J!?^ova> končuje pa pri iskraj-r,;hJ'°narai1 Todoru Aleksandrovi ?°litiv. ”eil®ta-l3©inih, do dna razrova-V'S0 razmer v Bolgariji ni iz-\ ,'^aia '1 Se skrajna toSlca desni-_r''jno bolj izhodišču desnice. Car> ]!• jA^eJrKaT)drov bo n ek e c; a dne Mm ^aggi oez glavo, kakor jo Can-^ ^pfv^bnlijskemu. Srbski ga 1,10 ljudje, ki so jim' bolgar-toda ^ožffali hiše ali morili dru-,i* ^ffarskt strani »e pojav- ške vlade, ki je zopet ustavila reparacijske dobavo naši državi. Po daljši debati je ministrski svet prišel do prepričanja, da se skuša Nemčija samo izmotavati. Znano je, da nemške tovarne sedaj ni- Republikansko gibanje v Grčiji. Zagreb', 8. nov. (Izv.) Z današnjimi zborovanju v Atenah’ so zborovalci javno simplon ekspresnim vlakom sta dospela raztrgati sliko kralja. Popolnoma izklju-semkaj pa potovanju v Pariz bivši grški čeno je, da bi se vlada mogla Se dolgo zunanji minister Aleksaudrig in general protiviti proklaimaciji republike. Je sa-OtoneoS. Vaš dopisnik je imel priliko, mo še vprašanje časa, na kak H-ačiii naj dobiti od teh uglednih osebnosti nekate- se to izvede. Na eni strani se zahteva re informacije o republikanskem gilba- ljudsko glasovanje, na drugi strani pa n ju v Grčiji. Res je, da se republikansko predhodna izvedba volitev, na kar riajbi gibanje v zadnjem časa vedno bolj širi. parlament določil bodočo obliko vlada-Po raznih centrih državo se vrše veliki vine. Vlada namerava sklicati konfe-repnblikanski zibori. Oblasti niso dovolj renče zastopnikov obeh struj, ha kateri močne, da bi primerno zaščitile razne naj bi se končno sklepalo o jiadaljniH simbole monarhije. Na republikanskem korakih. —p— KRVAVI ŽIDOVSKI POGROMI ' bila izvršena hišna preiskava. V urad- V JUŽNI NEMČIJI. nih krogih se drži vsa zadeva strogo Berlin, 7. nov. V Niirnbergu so bili ^aJtl0‘ nabiti plakati, ki pravijo, da mora teči Finančne odredbe nemške vlade. -T čim največ židovske krvi. Kdor karifoli1 v tem pogledu stftri, ne bo kaznovan, a.m- Berlin, 8. novembra. Centralna vla- pak za uslugo za domovino poplačan. —' da je sprejela v svrho nabave živil, zlasti Več oseib je bilo tekom večera ranjenih z žitaric in mastj ter potrebnih deviz sle-noži. V Altenhausenu so :x> noči mladi deči sklep: Oddaja deviz, kakor se je ljudje obkolili židovske hiše, razbili vršila o priliki preskrbe kruha, se pono-okna, izvlekli prebivalce iz hiš, jih postavili pred preki sod in obsodili v smrt na vešalih. Potem so ljudje izropali židovska stanovanja in’ pustili Žide, da so zbežali. vi. Kot protivrednost se izdajo boni ina ljudako posojilo. V svrho lažje nabave živil se izvozi del sladkorja, V dr/avi o-štane samo neobhodno potrebna količina. Konec generalne stavke na Poljskem. Pobegli poiieverjalec. B ud i m p c š t a, 8. nov. Nadkomisar Znanim političnim skupinani v Bolgari** ji ge še vedno hoče boja za oni del oženi-*’-Ija, ki je o njem1 odločevala svetovna! vojna in ga odločila v našo korist. Bol** garski desničarji smaitrajo macedonskaf^ vprašanje za nerešeno, d očim ga vsai naša država smatra za internacionalno! ' rešeno; o njem so mnenja deljena lo v) toliko, v kolikor gre za notranje-politič*i rta vprašanja, v j Atentat na našega diplomata v Sofij?, je delo teh podzemeljskih sil. ki pa bo( tudi že precej »nad zemljo« in ki jibi vla*-da g. Cankova trpi, da ne zapišemo kajl drugega. Sovraštvo proti naši državi, kil ga Sofija prav nič ne prikriva, izvira iaf ressentimenta poraženega Tivala, ki jfl( hotel zavladati nad Maeedonijo in Južnof1 Srbijo in ki je bil že trdno prepričaj! ofi svoji amagi. Ne mislimo, da jo sedanja! bolgarska vlada predstavi tel j srb oteli*-' ske struje v bolgarski javnosti; dejstvo! pa je, da premalo stori proti ekstreroffint elementom, ki pod maalko bolgarskilj’ pravic do Macedoni je podpirajo tisti del kapitalistične Evrope, za katerega so j# Bolgarija angažirala med vojno in1 k$ vzlic svojim' porazom stremi po reataa* raciji prejšnjega političnega stanja. i(| Kljulb zvezam med Radi£erri ini To3o< rom Aleks androvim' ni in1 ne bo W rtašJ i državi vplivne politične sknpiite, ki bf mogla v danem! momentu omogočiti, dtf-bi se Bolgarija Ha ta ali oni načiiil ipo*j lastila Makodonije. Ta dežela ostarfei tr^ no v seatavu naše države. — Gledamo čcafj plotove sedanjosti in. preko ograj pW menskih šovinistov ter vidimo, da si rata Bolgarija iri! Jugoslavija 1 postatf, bližji nego sta si bili kedaj poprej. Prejo ali slej morai trnstopiti med njima ttstrf skupnost, k? jo priimša' že Sam! razvof jugoslovariške mBSIi. Te skupnosti Seva/ da ne morejo ustvariti ljudje, ki So borili na dveh1 nasprotnih frontah; dane# je škodljivo, če kjio delal na njea!. račnJJ politična gesla. Razvoj1 v* tej smeri pa zaKteiva; rda! Sef bolgarski narod v macedonskem! vprarf šanjul preorientira. Zaradi tega vprašal nja so ge vodile neskorEone polemike; zm htevalo je že iicizmefiO človeške tervjJ Macedonija ostani integralen del države, Bolgariji1 pa naj našo: diplomi cija omogoči že v bližnjenil času; pri reri izhod na Egejsko morje. 1 Bolgarsk politika naj račutna 3 trdninS. dejstvonli da je macedomeiko vprašanje notr. problem1 kraljevirie SHS, naša poliiik pa rtaj se Sprijazni z dejstvom1, dal treba podpirati Vsak zdravi poflErefi y Spi fiji, ki atrrecmii k stporatsumad, demotra^ tični' ureditvi odnosov* med Bol*arijo ia Jugoslavijo ia da je že sedaj treba pri^ pravi j ati tla onim, ki bodo v boljši bi drieJf promatrali bolgarsko- jugoslovanski pr o* bleiri z objektivriejŽega stališča W6gd g a) moremo mi dandanes. lie tako Bo pola* goma ponehavalo večno rožljanje % orož* jem in' na Balkan' utegne priti' era gvemWm< (Izv.) Skle|p&i Rim, i. nov. \ lada je sklenila po spe- tečaji. Pariz 32.17, Beograd 6.50, London siti zgradbo predilsko železniškeško pro- 05.07, Prajra m45 Mi]ad 24.95, Newyork ge, ki bo vezala Av«tn:o s Trstom. ^ 564, Dunaj' 0.00795, žig. krotfe 0.00795, Seiizacijonalne aretacije v Budimpešti. Zagreb1, & taov, Pariz 4.875—4.925, Budimpešta. Policija je danesža- Švica 15.2i>—15.325, iJondoril 38&—3g4, && prla desno - radikalnega poslanca dr. naj 0J30-0J23, Prag« 2.50-^525, Mila« Franca Ulaina, ki je «amer»^l ^to- 3>825_3>835 Newyork g^sg, , vati v Švico, nadalje urednika Bobui-oiiS ^ ■'‘i* 1, »i ■^ifleri'alisticne- ŽJti.-ta, Pofitične vesti 1 '■i ' * Kje jo tu locikaf Na zb’oni aaoipnw< i£ov SLS m Ljubljani jel dr,- Koroše« d velikim potopom povdaril, da ja SL9 slovenska stranka (to j« separatM stična, ki o jugoslovanskem! edinstv® *•» veda noče foio čuti!). To pa seveda spodov. v) SLS čisto nič rie moti, da nloK sijo njihove podorganizacije imena k-an kor: Jugoslovanska kmetska «v«za, in*«** slovanska strokovna zve®a, jaeoslovaji^ ska obrtjfa nvom ter da je jrvjihois potiett« &ki- fchib Jugortorvaniakl klnb. Ta losrii^ je razanjljiva joarda KoroSctf ii£ ajaipvf vifn ovčicami nam1 žal bb. Zakaj oa ^cJaojna orgaaia0jjt- /MtfSL •mm* »■»mul Vr A’ B O K« aatcjMnv«..., II a r i iB o r, 'Sne 5. EbVeSBfa' 102S \ \ Bpljševiška revokicija pred nevtraSnim sodiščem. '* I^Uau^ri&iVtlrt i&d carskem, v prostorih p«ad masteči 1 zaključena iausannske bkoofeaeaitoe, se je*** portdeljek začet eden tea-jeanoafrijanahnejših procesom zadnjega r^asac pnaoea aape*v Vonavskofira. Atentatorju je imo gCoairatfiinfil- v Petrolu!, ivelikof te«arao. Mladi'-Conrad.i jo ? MapošeO^ufftesti! i® ja-reKorrvrni -east-■arimufe.jPo Vojffi jse jo boril vi raarsiofni' »mtrtdirfer^jrartapooled dospef •e^jejsiBvr-dcRffiosrftfo, v Švico. V Ru-[sfijil eo betbŠemTcL/imičilv vso premoženje JCk^a/RjaviE. Ta je brf glarcirii povod, da *y» (Oonmdi antihfTo zasovražit boljšo vi ko itn W mostni atentator. 'Atentat ;;|eAi5italtefj0Bdl Kervf fijvttiran fSoriiBČe, kLkosodilo po- objek-it&«I[n'h‘ f» pwctaičrtiW zakonih’, Ho pa po ddirefetevtnb ItonSunastlčiia, kapital ičrie ali kisflea djpuusoidružaiiirfec iskirpine. Švicarsko is&V je, 6nfco» jnatašč «1 stvarjorfo za (kitama fiirdJdo-politipno ozadje. Wf temi - te^nfcknivš« si znajjo, ali b'o rfansasiBsfcltt aodišSe Sprejelo predloge Jdrutri. zasjouomrika; če jilisproj-9* bo-pvoceiS traja? deilj| čas in’ so bo ilRhf mon8&«w»*»eas, * 'k akršnega toi ul® časa, Sasa) thjecFftiBove afero. .Cojfra-^dijdtl zaMmvorfKTc Wam’r eni zabit ewa, da pa j tartfirto preišče ozadje tega do-^SartiJn, faQntevi>'en*azoder2aiva • botjše^Skov. fSIiAr} onsadosli *m#ivfjerrijn r*e irnet-i ^oCpadljovc!- ipdhiiae. ift ako že eodl radsoa, kepije «nroml"«astoj»Tika bol j-t-mšSnie,-*iq^jPod? tedl otte, ki tiolcte. »npMitHatvho-ami fTuteflafi itfbe# iifeetoeg«.1nif"doitigo-ia to dokažejo, bodo nastop iti razni poznavalci SedanjiK ruskih1 razmer, Sfied njimi zfianatpisatolja TTonri Barbusse ifl Anatel’ TVance, ameriški major Ki d rte y Grofsort, prof. Klučnikov iz Berlina iri Če Se bo proces 'Vršil po' predlogih zagovornikov, bo pač politična zanimivost prve Vrste. Nasproti 'si bosta stala dva močna’ nasprotnika, vsak s Svojo izgrajeno ideologi jo in s Svojimi pogledi na »svet. Švicarski sodniki Sc Kodo Piorali 'Seznani ti v glavno literaturo o Voljčevi-;šti cevoludiji in1 proučiti s praVnega vidika neštete zločine, podobrte atentatu rti Vorovsikega ali še grozovitejše od njega, ki pa zanje ni rte tožnika ne Sod-■Ifika, kor so pjiK^crivci na vodilnih me-»stih* bolj.šoviške oblasti v Rusiji. iitnoorais otfaSso m tudi pojtoPg«a«zncije| t te vtado Samo erteg* pa«oda. a&farm zadomlkt...« je vpil dr. [^osg^ectiiatShc^uuzaupcikovSI/S v Ljnfa-Srt jegaif 'Hrt rti hotel pove-idatii.gMj^tat-ribraCimi-OiMmc/ini, da je pod-{poktelt ^^3aaprnet^u> blartkotg protokol irt ee ^»rtefiafthdnSogoči^vTrtdOjigamo enega rta-«*i» itjt-Brtsk®, rrtdikafcor. "Njegovo po-aab1je«ft0*wet®»sor ga>6eveda pozabilo t^pg^šati^l^aji jo ajSf ai4r o«w m' protokolom’. ^aka®^ ftnfltat^^epTestartCo že po-lifett^dcnlral ne, rfaj verf-Idbn flKftožijntljr^ njih odgovorna- u redni-ptfslaBl* Pntertjakj Kuštrtk itd., ki ,jfh zajaiiif^t^riftnjilv 'krivic* in žalitev ^jmd»»'iAim)tjr.:;kRp-ctekv{>. navadno že iiavffiJi-siagtBmii, predpor »»"iobruvrtava 'v 6wuWlfo*4SeinJ -idfesdku-*: nmr. *ikupščine o Saeočiiiwi^T^ naJiteMotije te dni ponovno katerih Bled?, da 'je Vatikan pripravljen’ ugoditi zahtevi naše vlade, da se v vseh katoliških cerkvah' na ozemlju n^še kraljevine wede služba božja v staroslovenskem! jeziku. V Beogradu se ustanovi nadškofija. Imenovanje beograjskega nadškofa b? Se bilo že izvršilo, toda v Beogradu* še ni zgrajena primerna katedrala, škofijska palača in kapitelj. Z v.gradbo pa Be v kratkem prične. Konkordat bo nadalje definitivno uredil teritorialno pripadnost nekaterih' obmejnih' občin irt pokrajin pod cerkveno juris-•dikeijo. Prekmurje se podredi v Cerkvenem' oziru mariborski škofiji. * Člant reške koustituanto aretirani. GlaSom poročila iz Sušakn je gerieral Giardino, italijanski vojaški poveljnik in1 guverner na Reki, izdal včeraj policiji 'ukaz, da mora aretirati vseK pet v Reki živečih poslancev reške konstituante, ki ^•tt^nteM^odprtemi pismu na «0 odgortorno u- t'|šo|!i>^ater«jige’;.«u. žalitve-lahko pa soepro- tE^eMite^tiraaJi ji» hinavsko trdi, j pnsfetuja.-tkii -jo, odgovoru? u-t tidBL -fihmeida, tožba se Iah-1 !i4ošty jo^propade, ker je datefo-castarajja, ko pridem iZaknjr’ ee branitrtipo-iiu-rtakaj<«Ie dajte fiatu kot jv^KraljoMici, ki je ostro protestirala pro-tfStaKj-ariskemu nasilju rta Reki, ki jo por rapallski pogodbi svobodna držarva. * Nemiri ha Poljskem. Tekom torka «ri Bredo eo se vršili po več kraji h na Poljskemi nemiri in’ protidraginjski izgredi. Delavstvo, zlasti komunistično, jo 1 progi asi o generalno stavko, ki pa ni u-^rpela. Komunisti hočejo s silo odgnati ‘delavce od dela in' preprečiti konec stav-.-'ke. Včeraj, so oboroženi- komunistični od- ^•edrtikn človeka, kb je te-rdelki ♦teprioakovano vpadli v Krakov. AgiOrgredn?k, ki Oaj-Banji odgo-Irtan« -qm tei' kan-rtapiše, ne pa da*rte (*t J«^«l>e*(r»)a..skri\»a’. za slamnatega im-oza^ G. -Injtu^Golec, ju nahod pete do »lawv;aa^q^:te ^raiopataostt Gicer pa |Brt'cruiiaifc', Jija ^rtgrta-edi j o te-zadeviecic en-S^ofelastrlBame, fd» ve«'dan dobro-vedo, 0a^teW»*a tiskoUni zakon kot odgovnr-50e«»^miP*uka *lo«uka, ki ima rtta]no »Uterretni izihrtjartja list«. G. Pu-tp?#aribor«> oblast končno jjnirsTTa tes mščitšts določim zrtkonaTI it * fSeddHepom konkordate z Vatika-«efc*» Oortt poročajo is Beograda, |yy ululster «wr Ba c iti pribiodnjih Boj Policija jih ni mogla razgnati. Na po-.moč je-prihitelo vojaštvo, ki je s strojnicami streljajo v množice. 44 oseb je bilo ubitih in nad 200 ranjenih. Vojaštvo je korteno dobilo tjadmoč in’ zopet vzpostavilo red. Delo v obratih so nadaljuje, vsa večja podjetja pa/ stražijo moooi vojaški oddelile L tnrtčrt hostessdahans Matikanmrt'. tetei?‘tsafOHrr, Sfcdearinetti jo dal rtovi- Celjske vesti. Celjska krajevna organizacija .TDS 1« z današnjim dnem' (8. trn.) upeljala zopet. redne tedenske sestanke za vse člane organizacije. Gostilničarski za Oelče in o- konoo »ta se minoii torek končno spojili V ono zadrugo. Dozdaj so so tejnu upirali icaliski nemški- gostilničarji, , ;< Ijekarniška kortcesija j0 podeljena g. Andr. Posavcu, ki jo kupij. ' A Dnevna kronika. — 12. november sc bliža. Slovenci, ali Ste si že naročili pri CM družbi rapallski kolek? — Za Malgajev Spomenik v Gušta- fiju je odbor prejel sledeče nadaljne zneske od gg. rta/hiral cev: Tilka Leckcrjevn, Šmarje pri Jelšah (oficirski zbor 39. pp.) Dravograd 117 D; Uprava »Slov. Naroda«, Ljubljana (oficirski zbor 39. pp.) G20 D; Ela Mrak, Brezno 112 D; Vekoslav Špangor, Mur. Sobota, 436.50 D; Dr. J. Kotnik, Maribor 100 D. — Prej 7351.25 D, sedaj 1585.50 D, skupaj 8930.75 D. — Odbor za Malgajev spomenik v Gustanju izreka cerij. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in’ se obenem priporoča ostalim’ cenj. nabiralcem. — Nemški Sehulverc.in že zopet šari in tiplje po naših krajih. V inkah imam letak ravnokar omenjenega društva, ki ponuja šolskim vodstvom1 po Štajerski »Jahrbiiohl-eirt fiir die deutsche Jugetid«. Na letaku je slika, katera predstavlja na .razvalini stoječega učitelja, ki kaže na Slovenske gorice in’ opozarja dečka in deklico z vzklikom: »Nie’ vergessen!« — Nemci stegujejo vratove, polomljene kosti so se jim malo poravnale, bolečine So popustile in že so na delu za ekspanzijo. Pri. šolska vodstva iri vse druge korporacije, pazite, da Se rio ukrade zopet zgagar v našo hišo! Mladinski koledarček za 1. 1924 imamo hvala Bogu svoj, saj jc založila »Družba sv. Cirila in Metoda« »Kraljeviča Marka«, ki čaka na mlade ročice, da ga odvedejo rta svoj dom’. Šolska vodstva riaj se odzovejo Sohulvereirtu na ta riačiri, da opozore mladino- na »Kraljeviča Marka«, ter ga pa ro če. » — Proračuni! ministrstva za javna dela predvideva za Slovenijo 22,424.679 Diri. V finančnem odboru so bile po>siavke nekaterih kreditov za zgradbo poslopij, cest iri mostov zriatno zvišane. Za zgradbo anatomskega zavoda v Ljubljani je dovoljen! kredit v znesku 3 milijone diri. — Proslava češkoslovaškega državnega praznika na Dunaju. Na Dunaju živeči Čehi so minulo nedeljo ria svečan načini .proslavili češkoslovaški narodni ■praznik. Najeli so znano gledališče Ari der A Vi eri ter vprizorili veliko Dvorakovo narodno igro »Kralj Vaclav IV.« Kostume so sf izposodil! v Pragi. Igra jc veličastno uspela iri še bolj dvignila narodni ponos Čehov ria Dunnju. Pokrovitelj prireditve jc bil češkoslovaški poslanik Krofta, ki se Sploh zelo zanima za narodno gibanje Čehov. Hote.] se je zanimati tudi za rtaše manjšine,• pa mn niso pustili rinši, ki Sami za to delo nimajo niti smisla, niti volje! — Iz orožniških krogov je prinesel ljubljanski »Slov. Narod« od 8. tiri. dopis. v katerem obdolžuje naš list, da srno v št. 238 od 20. okt. primerjali' plače orožnikov s plačami drugih drž. nameščencev ter da smo baje kritizirali povišanje o-1'ožniških plač. Pregledali smo dotičrio številko še enkrat od prvo do zadnje črke, pa nismo našli rioberiega takega članka. To konštatiramo brez nadaljnega komentarja! — Umor v Ptuju. V sredo popoldne krog 17. ure je umoril posestnik Drevenšek iz Stariošine n a dravskem moštu Svojo "ženo Nežo. Živela sta že dalje časa v noslogi in prepiru. Žena je pred kratkim pobegnila od njega iri skušala doseči ločitev zakona. V sredo sta bila pri odvetniku, ki je skušal doseči sporazumno ločitev, kar pa je m’ož odbil. Ko sta drug za drugim odšla, je mož ženo na dravskem mostu napadel iri zabodel z nožem, tako, da je bila na mestu mrtva. Drevenšek je bil takoj aretiran in svojo krivdo cinično priznava. — Svojega otroka zažgala. V Ljubljani So včeraj odkrili' grozen’ detomor, kakor ga skoraj ni najti zabeleženega v kiminalni kroniki. Neka služkinja, zaposlena pi neki ljubljanski boljši obitelji, je rodila predvčerajšnjim živo dete. Da bi to, za njo neprijetno stvar zakrila, je taakurila pod kotel za kuhanje perila ter položila dete v ogenj. Domačini so bili po nenavadnem smradu, ki se je začet razširjati po vsej hiši, opozorjeni na to ter so našli dete, že. vse ožgano in mrtvo. Neelorveška mati jo bila’takoj aretirana ter izročena sodišču, 'taji pa vsako krivdo in zatrjujc, -dšjt ja hjJo detq .mrtvo- v- ^ v r • * 'i REPERTOIEE: »Umetniška &1* '8. novem. Betajnovi* & Četrtek Ab. A’. Petek, 9. nov. Kralj ha Zadnjič v sezoni. v Sobota, 10. nov. Traviata, D. G°s ^ nje g. Skrivaniča, člana zagrebške op —o- »Kralj na Betajnovi«. Jutri v 9. nov. se vprizori zadnjič v tej s krasna Cankarjeva drama »Kralj na tajnovi«. Predstava se vrši za s^l iv0) tej priliki opozarjamo cenj. °\icin. da še vrši- predstava za ab. E, kjer Je :pola£°; več lepih’vrst Sedžev iri lož na razp . »Traviata«. Pri sobotni pr. .0js »Traviale« poje partijo Alfreda, ki doslej vedno pel g. Zd. Knittl, £* ^ Skrivanič, član zagrebške opere. 1° D ^ gostovanje tenorja zagrebške OP8* nedvomno zelo zanimivo, ha kar jamo cenj. občinstvo. Pirtdstava B® j|J za ali. D, a je še več lepih vrst VaT iri balkonskih sedežev ter lož na rasr" , go za izveri abonentske posetniks* ^ Koncert Bottcto-Šimoric. V sem času priredita odlična fr°^„'gl sta U** Ijanske opere g. Betetto (bas) ih mene (tenor) koncert v tuk Ker je zanimanje za ta koncert ®e veliko, opozarjamo cenj. ohčinstvOi bo pravočasno oskrbelo vstopnice- ?a Gg. aborieritom. Ker za VP ane^aJ abonmana poteka že drugi rok. a njso teri gg. abonentjo še prvega obro ^ o£, plačali, prosimo cenj. abonente. ab«’ mudom^ store svojo dolžnost.^ blagovolijo upošteV - riontje naj ima naše slabo subvencionirano _^ ščo več nujnih denarnih obvezno jih je treba v najkrajšem času ^ natL Trgovina, obrt in industrija- alS< Zastoj poštnih' paketov na c^.{0ča‘ pošti. Mariborski Trg. gre®^ve9till Tukajšnja carinjalna pošta zadnji 7* rrmVc Ir i rr rom 1 n /In l Trgovski ^ remi j, da zastaja0.T 7afe^ času pri tem* uradu postni Pav. • * jie P i delj, ker dobavitelji iz AVstrU^ ^jh (Rr1 rad®^ more' iagajo pošnim' spremfiidam P predpisih uveronja o P°r<> eprungszertifikate), iz k utor e? ppro* se blago v poštnih paketih ne m ti ocarinjati. Gremij poziva da naroče vsem avstrijskih Ijein, naj prilagajo poštnim SP^.. ^ vt-imeriovana uvereri ja, ker o >»^efrg 0* sprotnem slučaju nevarnost ve ' stoja iri riakupičenja poštnini ^ g]n-■na tukajšnji poštni carinarnic . .. • -1 . ^ c/-ral n n P® ™ . se mora blago tarifi. čaju, da se uvererije sploh no .^1 v blago cariniti po mas eci oz. obrtniki kot pmč® ^ derici odnosno Slovenskega dobi* štva »Merkur« v Ljttblj&hi, da priče irtzvedenci sodna v»n a po^ vana in morajo plafevat! Siki ^ da nadalje pusto nekateri ■ i iri zvedencc čakati po uro ih ^ ^to ^ ločenem času, prederi pridejo 11.^0 od da k^pčno zvedcnci dobe pr^ ^ -posre ^ ! škodnirto za izgubljeni čas.]C. 0. ,ani„ feoTsV. «4 govorilo predsedništvo , haS^°*l«>* šča; Po predpisih sepobira ^--^0, Uk , ka enkratna pristojbina ■novis^nV leg tega pa še "pristojbina pošiljko vrooevalo na Če bi so iJosii.i>vt> v--------------- ,0 čiri kot po pošti, bi ise m razpisovati na mnogo a V03.:* zato pa bi občutno trpelo^1^ pri^ i, nje, ua katerem_ imajo krogi poseben interes. I^°7rV‘ giJe- 9 ko zahteva od stranke poV^tojbin ra pričnino iri zveden iške -e n 1 ih j/iiuuiuo ^ 4Trfl» A* r{J stvar proste presoje sodniK .^ata , viseri, a priča ali zvedencc ^ prenizke odmere pravico pr se določevanja rtarokov za de^ je predsedništvo višjega ^gčr,. co, sodišča naročilo podrejetfni’ ^ -0gin lisca naroči iv , , i +nliem naj se naroki določajo ob prCdob>. pozvanim1 no bo treba c ^ ŠTUDIJSKA KNn?^ kazinsko poslopl ^ ur® za oocin**vo vSat da« z» ^ škov trg, občinstvo vSat da« Za izposojevanje knjiff 19334%ka» lQ_afafc.h5fl*’. Sto P Mariborske vesti. Maribor 8. novembri 1923. m Človekoljubnim MarihorčaHom! Rod- Lna odličnega narodnega delavca in vnetejra sokolskega vaditelja, državnega Gradnika iz mariboske okolice je padla ^ obupno bedo. Oče leži že več mescev v °hiici, mati pa nima niti toliko, da bi Bl'y^a °*r°koma-dijakoma, ki se vozita * Maribor v šolo, dajati hrano. Preinož-e narodne kroge prosimo, da priskočijo 5,3 Pomoč. Oni, ki bi bili voljni dati vsaj ^eaiu teh otrok opoldne kosilo, naj spo-r°ce svoj naslov našemu uredništvu, ali na tel. številko 22, kjer dobe podrobne informacije, ™ K imenovanju novega okr. gla-&rja v Mariboru se nam' poroča: Dr. eifer je bil imenovan le začasnim vo-teljem: okr. glavarstva in je prevzel ^odsfcvo Jo definitivnega imenovanja °vega ol^r. glavarja in pod pogojem, a začasno vodstvo ne bo trajalo več ne-Par tednov. Tudi j© dr. Pfeifer po-urgiral imenovanje definitivnega . r- glavarja. Tudi se nam poroča, da • dr. Pfeifer ni prosil za vpokojitev. Do vrihoda novega okr. glavarja g. dr. Vori-®’ne vodi posle okr, glavarstva g. dr. 'eifer. 'j čadska univerza. Prihodnji pott-•pe 12. nov. 1928 1k> predaval prof. Iv. ^a,Vai o demokraciji in diktaturi, kar ker se pošten % ' ^udi za ceno lokala ne bo poli- 0 Prodajal radikali ji. 111 Razpust požarne hrambe v PoBrež- Okr. jflavarstvo poroča: Pokrajinska 'rava za Slovenijo v Ljubljani je raz-^stila Prostovoljno gasilno društvo V ,Qbrežju, ker je prekoračilo svoj delo-r°g s tem, da so društveni funkcionarii ofieijelnih društvevnih sestankih in . Reditvah žalili narod Srbov, Hrvatov J* Slovencev in s tem v protislovju z ^^tvenimi pravili, mesto da gojijo, ^•rali čustva do domovine. ^ ^ Martinov večer Sokola v Mariboru. ^ Soboto, 10. tm. ob: 20. uri zvečer se vrši l|.. Vs°h prostorih Narodnega doma Mar-^5?^ večer Sokola z izbranim sporedom. ^ ekujeta iz prijaznosti ga. Mitroviče-}n g. Ašič. Po Sporedu licitacija žive ki jo je Sokolu poklal sam sv. Mar-Vi,i naravnost z neba. Nato pa se bo raz-£e.a Prosta zabava in ples. Za lačne in ^0].6 bo poskrbljeno v vsesplošno zado-^topnina 10 Din. Ker je čisti Sok ^ namenjen zgradbi prepotrebnega kot , , ®sa doma, naj nihče ne zamudi 0 sS6ga martinovanja. ^zglas o stanovanjskih vprašanjih. °Vanjski urad mariborskega magi-^ ya.nas naproša, da razglasimo: 1. Ker Ponovno ponujajo na »odkup« k, ^a »odstop« družinska stanovanja, rat,ke opozarjajo na predpise čl. 4 fct^^njskega zakona odnosno čl. 14 Jij; °Vani»kega pravilnika, po katerih (j®.Snovanjska oblast dodeljuje iz-, tia stanovanja, ter se osebe, kate-jgj? brez dovoljenja stanovanjskega ■Ijfoi«. Va vselile v izpraznjeno stanova-jo is; istega izseliti. Ti predpisi v0 za hi®110 posestnike, kateri tudi kaznujejo. 2. V smislu nfe a. 19. stanovanjskega pravilni-l^ikor izs^tev najemnikova na kakor-"^fsNn • n za posledico tudi izselitev, ^IfSad 3ean^ka, ter nima v slučaju, ako 'Po na6.Vn° stanovanje vsled izpraznitve ^Btnui^niku prido do dodelitve, podna-iVs*e<* tega> ker se nahaja anovanju kot podnajemnik, še aPia. Prvenstvene pravice do stano-HL . 1 Sporazumna zamenjava stano- I ^°l‘*avna samo tedaj, ako Se obe gregelite, eker bi moralo postopati V smislu predpisov čl 14. stanovanjskega pravilnika glede dodeljevanja stanovanj. V slučaju, da bi pa Slo za kako goljufijo, bi se zadeva eventuelno javila tudi drž. pravdništvu v srvrho kazenskega postopanja. Na vse to se stranke opozarjajo, da se izognejo nepotrebnim1 izdatkom, deložaciji in drugim neprilikam. m’ Mariborsko gasilno društvo Si je nabavilo zopet novo brizgalnieo, naime-iijeno predvsem za pomoč okoliških občin, ki si pri današnji draginji same ne morejo nabaviti potrebnega novega in modernega gasilnega orodja. Mariborsko gasilno društvo je že neštetokrat prihitelo na pomoč bližnjim in oddaljenejšim' občinam irt’ je bilo s svojo moderno opremo vedno najsigrrrnejša pomoč pri požarih'. Zato tudi upravičeno pričakuje, da. bodo zlasti okoliške občine irt posestniki ter velepodjetja prispevala g primernimi zneski v S vrbo kritja dolga, ki si ga je tiakopalo društvo z nabavo novo brizgalne. m Obrtno-nadaljcvalna šola. Pouk V obrtno-nadal.tevalni šoli se prične v so-soboto, dne 10. novembra 1923 ob 14. uri. Vsi že vpisani vajenci irt vajenke se naj oglasijo v petek, dne 9. tm. dopoldne in popoldne in' v soboto, dne 10. tm. dopoldan v pisarni mestnega šolskega Sveta na Slomškovem trgu št. 5-1., da dobe navodilo, kam jim’ je v soboto popoldne iti. m Mezdno gibanje Krojaških pomočnikov. Začetkom tega meseca So krojaški pomočniki stopili v mezdno gibanje, ki pa ni bilo splošno, temveč omejeno le na večja podjetja. Kakor poroča »Volks-stimme«, so dosegli 10% zvišanje mezd. Pri tvrdki Starki, ki zvišanja ni priznala, je proglašena stavka. Pred zvišanjem je zaslužil krojaški pomočnik na teden 1445 K v I. in 1376 K v IL razredu. m Knjige, leposlovne iri znart-Stverte, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih certah vedno »Ljudska knjižnica« iv Mariboru, Narodni dom I. m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salort, lepe zračne sobe za klube irt obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Specijaliteta: stari rdeči burgundec. Raz-meriio bogata izbira svežih irt zdravih' jedil. Abonenti se sprejemajo po 20 Din. dnevno. Dopisi. Radeče pri Zid. mostu. L. 1910 sino ustanovili našega Sokola, kateri se je vgnezdil v hotelu Gmajner. Ta, sicer Nemec, je bil Sokolu naklonjen' ter je Sokol tam! imel lepo dvorano za gledališke prireditve-in' telovadnico. Ko je pa prišel novi gospodar Slovenec, si je moral Sokol iskati novo gnezdo, katero je dobil v hiši g. Hallerja st. Tam si je naš Sokol uredil lepo dvorano, v kateri ste se vršili že dve predstavi: »Miklova Zala« in’ »Mlinar in njegova hči«. Obe igri ste se obnesli izborno, kar svedoči o marljivosti in požrtvovalnosti igralcev, posebno pa režiserja g. notarja Burgeja, Zadoščenje Orjunl. ' t \ ‘ Klerikalec Ivart Tkavee v SloveSSlci Bistrici je svoje dni psoval Orjunaše rekoč: »To So junci Orjunci«. Tkavca so tožili, toda ta je bil oproščen, ker jo trdil, da jo v hotelu Beograd le to pripovedoval, kar so Bistriški fantje povorili in kričali. Orjunaši so se pritožili in Ivan Tkavec je bil pri vzklicni razpravi pri okrožnem’ sodišču v Mariboru 6. t. m. res obsojen rta 50 dinarjev denarne eri obe. Po pričah' so se namreč izkazale Tkavčeve trditve kot neresnične. Gospodarstvo. g Ljubljanska kreditna banka rtaš naproša, da z ozirom rta tendencijozna poročila zagrebških listov objavimo, da je njena terjatev pri Beograjski ujedinjeni banki popolnoma zavarovana irt da je Beogradska ujedinjena banka le vsled denarne krize in vsled tega, ker država ne plačuje redno Svojim dobavite!jem, ki so klijenti te banke, prišla V denarne težkoče. Sploh pa jo Beogradska ujedinjena banka aktivna in prosi za moratorij iz zgoraj navedenih razlogov. g Produkcija sladkorna v Avstriji je V zadnjem! letu tako narasla da že nevarno konkurira češkemu sladkorju. Na Dunaju stane sladkor 10.000 do 10.300 aK, dočim je na Češkem po 10.500—10.920 aK. Na Dunaju torej stane sladkor nekaj nad 12 din„ pri nas pa nad 25 dinarjev. g Blagovne borza 7. hov. Novi Sad: pšenica bačka 322.50—330, sremska 320, ječmert bački 260, oves bački 230, koruza 205, fižol beli bački 530, moka »0« 520—530, »2« 475, »5« 430. — Beograd: pšenica 325, koruza nova 218, oves 240. g Tedenski sejem v Zagrebu 7. Hov. Obisk zelo slab. Cene padle. Za 1 kg žive teže se je plačalo: za vole L 13.25—14.50, II. 10—13, HI. 10—11.50, bosanski 7.50— 10.25, junice 10.25—12.50, krave I. 10—11, II. 9—10. svinje Sremske I. 28—28.25, domače I. 25—26.50, IL 22.50-22.75, III. 21.50 —22’50, teleta I. 22.50-22.75, II. 18.20. — Krma za m. st: seno 95—100, otava 100— 125, detelja 125—150, zelje glava 0.75—1 D. Drva za voz 600—650 Din. . Izpred sodišča. •« Drage žemlje, Pek Alojzij Cerrtejšek je prodajal 6. aVgusta t. 1. v Ptuju žemlje po en dinar, dasiravno šo tehtale samo 3 H dkg. Ker so se ljudstvu žemlje zdele za en dinar vendar premajhne, so ga ovadili in Cernejšek je bil pri okraifiean Sodišču obsojen na 4 dni zapora iri 1000 dinarjev globe oziroma še na 10 dni zapora. Cernejšek se je pritožil irt je pri vzklicni razpravi 6. tm. v Mariboru trdil, da se je ravnal po Varaždinskih pravilih, kar mu pa ni nič pomagalo, kajti sodišče je potrdilo prvotno razsodbo. 10 let prestavljal mejnike. Ivart Rito Perk je svojo zemljo razširjal tako, da je mejnike, tikajoče se posestev. sosedov Štefaua Picme, Ivana Perša, Šandorja Ferencza in Šandorja Kerčmarja že od leta 1913. vsakokrat kadar je oral, prestavil sebi na korist. Letos pa ko so se posestnikom zdela njihova posestva vendar premajhna, so ga o-vadili! in Perk je bil 7. tm'. pri okrožniemi sodišču obsojen' rta 6 mesečevi ječe. — Njegova žena je izr©kU »a Sjega,, rte-ugodno. :K Iz življenja in sveta. Japonska po velikem potresu. »VossiSche Zeifcung« objavlja razgovor pekinškega dopisnika z nekim odličnim Japoncem, ki je izjavil o položaju svoje domovine po velikem potresu med drugim sledeče: Potres bo imel ogromen’ vpliv: na vse življenje v moji domovini. Vse se bo iz-premenilo. Zlasti bodo izginila tista zla, ki so po vojni zadela tudi Japonsko irt ki so sedaj, ko je potres izenačil bogataše z reveži, postala brezpomembna Med vojno je namreč mnogo Japoncev Obogatelo in še več obubožalo, med obema slojema je nastal velik prepad, ki so ga posebno izrabljali komunisti in' delali med delavstvom veliko propagando za upor proti bogatašem. Potres je kakor rečeno — izenačil kričeče razlike iri danes sezo« pet opaža stari, dobri duh Japoncev. Gostoljubnost iri požrtvovalnost Japoncev jc zopet prišla do veljave. Nato je dotični japonski odličnjak pripovedoval, kako se je godilo ob potresu nemškemu poslaniku dr. Solfu. Poslanik je v času katastrofe sedel vi vlaku. Vlak je vozil s polno paro, a so ga ob pravem času ustavili, ker bi sicer skočil s tira. Dr. Solf je izstopil. Takoj so mu uradniki in japonski sopotniki ponudili svojo pomoč iri usluge. Dr. Solf je odšol pešice v Kamakuro, kjer je bila njegova hčerka v, kopališču. Tairi se jo zgodilo sledeče: Vzgojiteljica se je z dvoje Starejših' otrok dra. Solfa sprehajala ob morski obali. V tem hipu je izbruhnil potres. — Morje Se je strahovito zazibalo in je bila nevarnost, da bo ogromen val vrgel vse tri y vodo. Res je že objel vzgojiteljico irt jo potegnil za seboj. V tem1 trenutku je priskočil nek japonski ribič irt rešil oha otroka. Morski val pa vzgojiteljico ui potopil, marveč jo je vrgel na kup peska, odkoder jo jo rešil nek drugi Japonec. Najmanjši otrok je bil ob' tem času v hiši. Hiša so jo podrla, toda otroka i ->e ob’ pravem času rešil japonski kuhar. 'Tslkft ao kili .režeai ssl otroci,* i Ijico vred. Poslanik Se je takoj odpeljal z avtomobilom v Jokohamo, kjer se ja porušilo poslopje nemškega generalnega konzulata in usmrtilo glavnega tajnika, Skoraj vsi mostovi so bili podrti. Poslat nik je moral vsak trenutek ustaviti avto in izstopiti. Bilo je izredno vroče. Slekel je suknjo in jo pustil s klobukom! vred v avtomobilu, nato pa je stopil v senccj nedaleč od ceste. Tam je stala tudi nek# Japonka, ki ji jc potres popolnoma uničil imetje. Opazivši, da je tujec brez klobuka, inu jo takoj ponudila edini klobuk svojega moža, da se zaščiti rta potu pred pekočim' solncem. Dr. Solf je vljudno odklonil njeno dobroto. Čez nekaj časa ja prišel mimo drugi Japonec in tudi ponui dil svoj klobuk. ' Lahko bi vam naštel rieštevilno 'takUl prizorov, Id pričajo o junaštvu Japoncevi jo dejal japonski odličnjak. Nikjer nisd japonski služabniki meji potresom zlora. bili položaja svojih gospodarjev. Mnog8 inozemske žene se morajo zahvaliti jat ponskim guvernantam, da so jim bili o* troci rešeni. To je tedaj stari duh požrtvovalnosti in gostoljubnosti, ki ga jd velika nesreča vzbudila v slehernem Ja* ponču brez razlike startu in preanoženji ske stopnje. Sama katastrofa je zelo vplivaia tndJ na višje sloje japonske družbe. Stara go* spoda, ministri, ki so bili vajeni Se vo< žiti v avtu ali sedeti za pisalno mizo, imo* rajo sedaj iti več ur pešice, da poidejo urade ali da lahko prisostvujejo minit strskemu svetu. Nimajo obleke za prc* oblačenje, spati morajo rta trdih deskaj imajo slabo hrano: večinoma uživajo riž« Mnogi ministri so mi pripovedovali, d$ imajo vtis, kakor da bi jim1 padla mrena z oči. Prisilna preprostost, prisiljeno te< lesno gibanje jim ni več rtadležnio, temi* več postaja prav prijetno. — To kar ttaja je manjkalo irt čemur smo Se odvadili, j* preprosto, naravno življenje. Preveč isnie sedeli za pisalno mizo. V bodočnosti5 84 bomo bolj približali naravi. Mrtogi mlad! ljudje 6e bodo rajši oprijedi obrti, name« sto da gredo v šole. Živeli bodo Sta vasi in z neprisiljenim telesnim! deloiri fcora stili sebi in’ domovini. Enostavno živjf Ijenje po potresu nam! utegne prinesti duhovni in nravni preporod. Japonec j« h konou pristavil, da se bo JoiipgBlal obnovila z lastnima sredstvi. ,* , Cilinder angleškega diplomata. : v j Britski’ zunanji minister lord Chirac* je nedavno izdal prvo knjigo svojih spov minov. Angleški politiki so možje svat tovnega obzorja in’ tudi poznajo &v&L Vsak politik bi moral mnogo potoval irt spoznavati tuje narode irt tuje dežel«* Tako bi se bil otresel ozkosrčnosti raznih predsodkov, ki se često izpremeni v strasti. Lord Curzon je v mladih le&)| mnogo potoval iri je bil tudi poslanik % daljnih deželah'. Mnogo je videli irt po( Skusil, zato tudi veliko razume. Angleški zunanji minister znatepo pripovedovat^ irt njegova knjiga ni razočarala rtikoga^ kdor jo je dobil v roke. Lord Curzon’ ji tudi pesnik, kar pa ga ne moti da ge b| bil dober diplomat. V knjigi sivojih spominov na trii pripnj veduje mično zgodbico o cilindra. V« toaletne predmete je ponesel s seboj, ^ cilinder mu je manjkal. Ko ije dospel1 K Teheran — glavrto mesto Perarje, — © je povabil k sebi rta dvor perzijski šal (cesar). Brez cilindra seveda fie smeS dvor. V Teheranu se je dobilo nekaj <4 lindrov, a vsi so bili prenriali za lordov* precejšnjo glavo. Zvečer pred avdijeae.4 se je mudil pri neki francoski rodbini Ko je odha jal, je opazil, da je v predsol bi ležal novi in precej veliki cilinder. dolgo premišljal, pa je vzel cilinder rferii vaj pod pazduho in jo popihal oprezni kakor tat. Drugo jutro si jo cilinder p 5u, »bi edino moglo vreči v moj razum ' Žarek resnice, kajti Vi veste več nego ; tvsi drugi.« Ta poklon je učinkoval, lord ijjCurzon in' afganski emir sta postala celo ^prijatelja; Ko mu je lord Curzon poslal {veliko sliko svoje neveste, mu je emir pisal med drugim: »Zvestoba, razum' in poštenost — vse te lastnosti so zapisane •ftm čelu tvoje neveste. Naj vama bog da ; obilo otrok. Če te ta žena kedaj udari, l bodi prepričan, da si res storil nekaj ta-: ikega, 'a čemer si si zaslužil šibo.« i' Nadalje se je lord Curzon Seznanil S {kitajskim' mogotcem Li-Huug-Čangom, iki ga je bil obiskal v Londonu. Vpraše-'dval ga je, koliko je 'star, pri černUr so je {-fcpomHil, da je nemški fcesar Viljem IT. i^Onakib let. Nato se je razvil sledeči raz-jfcovor. Li-HuUg-Čadg: Nemški cesar ima itšest SinoV, koliko otrok imate vi? — NCurzon: Doslej še žal nobenega, ker šem' : fee pozno ženil. Li-Hung-Cang: Kaj pa se [peki delali doslej 1 b Curzon" pravi, da hi mogel odgovoriti kot (se spodobi. Tu še danes Ue more. Kdo tv«, kaj dela, ker je še zmiraj brez otrok. Ženska moda. Ptičje kletke Ha klobuki K. f Ženska moda je pri moških že od nek-iifiaj Ha glasu kot višek ženskih muh inka-jpric. Vsak teden se pojavi kaj (novega. 'Enkrat se izgovarjajo naše ženske ha tPariz, drugič Ha Dunaj, Ho, in sedaj se pe pojavila še Amerika, ki hoče, kakor v Nsem drugem', postati tudi v ženski modi tmerodajna. To jo povzročilo v ženski moti precejšnjo revolucijo, pri1 moških pa večjo nevoljo Ha te ženske »neumnosti«. Daši so Američani v vsem prvi, v to odi tega ne morejo trditi. Tu so so ameriške ženske pokazale res prave začetnice. Hotele 6o prekositi Pariz in druga Evropska mesta. Vsekakor je treba pri- znati, da to 'ni lahka naloga, kajti evropski ženski svet je porabil v modi Vso svojo iznajdljivost. Vse barve, oblike, vse vrste nakita so že v modi in' je res težko najti še kaj novejšega. Pa Američanke se niso dale prekositi. Začele so modo pri klobuku. Na ženskem klobuku si lahko že sedaj našel pol vrtnarije, pol pragozda, najarzličnejšo zbirko trakov in bog-zna kaj še Vse. Tu pa so šle Američanke preko Vseh pravil okusa ter si izmislile res nekaj še bolj gorostasnega. Začele so nositi Ha klobukih male ptičje kletke s pravimi, živimi ptiči. Moški, bi je hotel napraviti ženski res lep poklon, je moral najprej občudovati sladko petje njenega ptička Ha klobuku. Žali bog pa so Američanke prepozno prišle s svojo modo. Bliža se zima in v mrazu pač ne bo mogoče nositi na klobukih V' odprtih kletkah živih, občutljivih ptičkov. Pes, ki je za mraz manj občutljiv, pa je tudi za klobuk ameriške modne dame vsekakor prevelik in pretežek, ker bi pod njegovo težo gotovo trpela modna frizura. Mogoče pa je tudi, da prihodnjo spomlad ptički na glavi ne bodo več v modi. temveč že kaka druga žival, dokler se He bodo pojavile na ženskih klobukih kar cele — tnehažerije. Eno pa nas Evronejce lahko tolaži: Haše boljše polovice tej modi gotovo ne bodo sledile... Poslano.* : 'ODPRTO PISMO gospe Ani Gšelman’, posestnici v Teznu. Članstvo pevskega društva »Zvon« Vas poživlja, da prekličete neresnične govorice v zadevi deložiranja 'stranke Vaha. Ker ponovno trdite, da je Haš pevovodja govoril v isti zadevi največ, ter da ste morali položiti našemu članu rtajsvetejšo prisego, Vas poživljamo, da| dokažete to pri Sodniji, v nasprotnem i slučaju pa Vas imenujemo lažnico in obrekovalko. Članstvo pev. dr. »Zvon«. PaShišt®© lastnih izdelkov za spame in jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2, 2175 30—SO Sprejme se hišni sluga, samec ili poročen, brez otrok. Ugodni pogoji: brana in stanovanje poleg plača. Ponudbe na Oskrtmištvo dijaškega doma v Ptuju. 2493 3—2 Dva peč! s cevmi vred na prodaj. Samostanska ulica 17, 2499 Ročni voziček, decimalna tehh nica, steklena omara za delikatese na prodaj. Istotam se odda loka! in skladišč®. Lokal se lahko uporabi za pisarno. Naslov pove uprava „Tabera“. 2502 Za trgovino z mešanim blagom, združeno z gostilno, se išče lem primerno izobražena gospodična, katera ima veselje za na deželo. Pogoj poštenost in marljivost. Ponudbe na u-pravništvo pod „Poštenost“, 2501 3—1 Prazne steklenice, stare od črnila, sidola, plavila, kupi vsako množino. Josip Reich, Gosposka ul. 38. 2401 9—3 Perilo za pranje se vzame na dom po znižani ceni. — Vprašati pri Mariji Škrbine, Strossmayerjeva ulica 3. , Zamenjava stanovanja. Stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, parket, električna raz-svetjava, pritličje, sredini meda, se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo. Vprašati: Sodna ulica št. 25. vrata 2. *) Uredništvo za vsebino ne prevzame odgovornosti-. , PSU!!'! ffi za dama in .etroke kupite I jS najceneje pri tvrdki 2166 j 3 Anica Traun Maribor, Grajski trg 1. Maj lepše Rovitete Srajce od 60 Din, kravate od 12 Din, klobuke od 105 Din, čepice od 40 Din naprej kupite 2230 samo v modni trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 pa ssaj nižji cemS POZORA TRGOVCI manufakturnega BLAGA! Podružnica Vitim Pl6*1 MARIBOR Aleksandrova cesta 26 nudi blago za poznano nizko ceno kakor v centrali v Zagrebu. NA VELIKO! 2—2 S na prometnem prostoru, brez konkurenci je takoj na prodaj. Naslov pove upravnih „Tabora“. IzšeJ Je ročni Zemljevid slon. ozemlja v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učitelj'^* Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, ’ litografija in založba Mariborske tiskarne d. ribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obse^ vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter ie menjen predvsem šolski mladini. Cena Din 1®* kratkem bo izšel isti zemljevid izdelan v osmih b vah. Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. „Rapidova” športna veselica v vseh prostorih Gotove dvorane se vrši v soboto dne 10. novembra 1923. Začetek ob 20 uri. tESerre Loti; l4*i iAzijaida« h -n.^1 (Dalje). (22) *3Ekratu Beni poslal v okolico tri 'fantike, da feo ini nanosili zelenega vejevja in fcele snope narcis. Hotel sem, da bi bila ihiša tega dne v znak radosti nad njeno vrnitvijo neobičajno vesela in slavnostna. Ajzijadaje zvečer ires dospela. Ko 'je fetopila v Hišo, je ugledala od praga do fvrat (najine sobe preprogo iz sainih cvetite. Dišalo je po narcisah in1 bližajoči se IPOBlladS. i:j" jfcb' - Z njenih pst Hiprišel niti en Samfoči-Sak; otrooje-veselo se je smehljala, opa-Bujoč cvetje, ki je bilo posuto nji Ha čast. tNjeflC Od joikanja črno podplute oči so Žarele od nepričakovane sreče. Stopala 3e po (cvetlicah mirno irt' ponosno kakor fcaala [kraljica, ki g vrača V Svoje izgubljeno kraljestvo, ali kakor Apsara, sprehajajoča se v cvetočem paradižu 'indij-te k i h bog o v. ■ f Resnična Apsare, resnične huriške Kiti lepše in prelestnejše... r p1Z(>da & Seniho-hamim' je Kila po-[Babljena; od tega časa je bila najina lju-fbezeH še Silnejša Hego poprej. f!_ "i STd. favBi! 3e zimski5 večer, tira večerno Mo-flEtva Mujezin je pel svojo večno pesem1, [Sntdvia z Azijado pa sva fee Stiskala v ‘tajffem ejub'sikeni gnezdecu. ! Se zdaj jo vidim1, drago, fflalo Azi jado, ISako je Sedela H® zemlji, Ha turških pre-,progaSi, {vzravnana in1 resna, prekrižanih !tsog in Vpantalonih' iz azijske svile. Njen ‘fizraz je Kil skoraj preproški; povzdignjena resnost pa Hi ravno pristojala .totadostiiemu, naivnemu obrazu, (—■i». i ■■ »Bak Lotim.« je dejala, upirajo vame globoke oči, »kač tane parma,k burada var.« Ini je pomolila roko z iztegnjenimi pr&ti. (»Poglej, Loti, in povej, koliko prstov im‘am Ha roki.«) Odgovoril sem ji smehljaje: »Pet, Azijada.« »Da, Loti, le pet. Tn' vendar nišo Vsi enaki. Bu bondar bir pača kiiciik. (Palec je nekoliko krajši od tegale; drugi je zopet krajši od tretjega itd.) Aži jadiini mezinec je bil res, zelo majhen'. Nohet je bil spodaj jako rožnat in zgoraj pobarvan kakor drugi z rdeče-oranževo barvo. »Torej,« , je dejala1 po tajiinstvenem uvodu, »ravno tako in še V obilnejši meri, Loti, 6o tudi Allahova bitja zelo neenaka; niso vse žene enake in tudi Vsi moški ne.. Ta primera Sne je imela podučiti; če so me mogle pozabiti druge žene, ki sem jih ljubil, me ne bo mogla pozabiti ona Azijada. Ako 60 me zapustili drugi prijatelji, utegne ostati zvest moj Ahmed. »Ostani, Loti, tu — ostani z Ha.ma.« Mislila je o bodočnosti, temni, 'neznani bodočnosti, ki se je pojavljala v njeni fantaziji. Starost — kako je pac 'daleč in še zamisliti je ni moči... Toda čemn ne; naj (se Starava skupaj in so ljubiva, večno ljubiva, v življenju in' v smrti. , »Sen kodža« (ti boš Star), je pravila, »bon kodža« (jaz bom stara). Ta stavek' je izgovorila raztrgano, j . ® kretnjami nego z besedami. Ko je ena a. »jaz bom' stara«, je znižala ton svojega mladostnega glasu in' Sc delala starko; zaman, ker ji je telo kipelo od ognjene i« sveže mladosti. »Zarar jok« (nič zato), je pristavila Ha koncu. »Nič zato, Loti, toajina ljubezen' je neskončna.« XLH. A V EjuHu, februarja 1877. (Čuden1 začetek, če pomislim, kako so je pričela ta zgodba. Same budalosti, same gluposti, dan za dnem1 eno in isto; samo da bi bil dosegel smoter, ki jo že Sam Ha sebi nemogoč. Obleči se v Solunu po turško, v obleko, na kateri bi moglo nekoliko pozorno oko takoj opaziti sumljivo pomanjkljivosti; potikati se v tej obleki po mestu, dasi bi zadostovalo nedolžno vprašanje mimo gredočega Turka, da bi v hipu .padla turška krinka in komedija bi končala z ubojem drznega giaura; ljubimkati se z mohamedansko ženo in' prihajati pod nje balkon — nekaj, čemur ni tako kmalu primere v turških’ analih — in vse to, moj Bog, edinole zavoljo tega, ker So mi je prestudilo življenje, ker sem čutil potrebo, izzivati z nečim tovariše in' kljubovati svojim1 pešajočim močem. Smoter, ki naj krona to nespametno početje, je pustolovstvo, ki bi se bilo moglo v enem samem hipu izpremeuiti v tragedijo. Kakor da bi vse to hotelo dokazati, da se Srečno končajo zgolj take reči, ki si jih zamisli nespamet, da imajo blazneži največ upanja na uspeh in da je bog Ha strani brezobzirnežev. Kar se Azijade tiče, je tudi ona občutila najprej radovednost in strah. Zvedavost je zadržala, pri balkonov! mreži nje veliko oči, ki so izražalo bolj grozo nego ljubezen. ' V začetku je bila V HoizrečHem 'strahu zanj, za tujca, ki je menjaval obleko kakor je stari Protej menjaval svoj lik 5491 obleče* in ki je zahajal pod njeno okno, v bogatega Albanca. .-^gr- lu tako se je prepričala, da jo v le močno ljubi, — njo, kupUen0^ j,i neznano Azijado, saj se drugače ^ ^ podajal Ha tako nevarno pot, 1 ^ utegnila 'stati glavo. Ubogo de ® 11 ^ tilo, da je ta mož z obrazom! ™ •; užil že vse, kar nudi življenje iH prinaša drugega kot nasičeno gg ličano srce, ki se mu hoče nekaj in originalnoga. Dejala si 3e’ a ^ biti sreča, če jo ljubi tak , • jg in še sama se hi prav zaveda a, ^ prekoračila strašen' prepad, ki J • j čil od giaurjevega naročja. ^ v ^ bi Nihče je ni učil moralnih Ha< ® jo ustavljala na prepovedani^ po pfv0 to se je dala kaj naglo zapelja 1 ^ar0h' pesmi te ljubezni, ki ji j® done -j^k' norazkošno in’ polnila vso njeno ji njeno notranjost. Se sama ne» ® ; je bila očarljiva. Najprej je la fu* zi zamreženo okno i*oko; na to je | di ustne, dokler ni nekoga dne ^ okna in’ stopila Ha vrt kakor •• t jH — Margareta, ki je imela m > , neoskrunjeno čistost. ^ ttid Kakor Margaretina duša, je je Azijadina duša čista; in deviškm ^pil njeno telo oskrunil starec, ki J kot brezpravno 'sužnjo. KLIII. '1: is Sedaj, ko sva do dobra ^ozn.^ tlgeaj 4 navado iri si pridobila toliko 1 pustolovščini, ki jc združena z m, ^ rizikom; sedaj, ko sva oba dos - šok v umetnosti pretvarjanja 1 ge se nja, sedaj naju strese po 551 spomniva prvih dni najinem A°' nja v Solunu. Srečne ure se . j zdeva.io kakor spomini iz sanj. (Halle h.«