185. štev. Ljubljani, sobota 2. avgusta 1019. U II. leto. ^elja v Ljubljani in po pošti: *«io leto ... K 84 — pol leta . , . „ 42— ietrt leta . . , . 21 — *a mesec .... 7— *a inozemstvo: *a celo leto naprej K 95— =* Pol leta . . 50*- 2* četrt leta „ „ 26* *» mesec . g OreduiKlvu je flB Startno trgu ftM. 19. Teleti« K(so. — UpravniltTO Je na Marijinem trgu ==■ . tter. 8. — Telefon Sten. 44. ====== . Uj*.r Na pismene naročbe brea poilljatTe denarja ge ne moremo ozirati. -M pošiljajo op 0,te; Izhaja * vsak dan sjntraj. Posamezna številka veija 40 vinarjev. po- .1 sicer l milT;—... 5 mm širok prostor z« enkrat 40 vin., za večkrat popust. Vprašanjem glede ineeratov i. dr. se naj priloži s* odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Ar etirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Resni problemi, vi. Z ozirom na bljižajoče se trgovske pogodbe s ti jimi državami je potrebno sedaj opozoriti vlado na to, da se roorajo gotove stroke našega pridohtt-k hga 8°spodarstva pri sklepanju trgovs- dogovorov čuvati, da se ne bo potem osredna vlada v Belgradu izgo varjala. da ni bila preje opozorjena. Pred vsem se mt ra čuvati lesna Industrija in trgovina. Od njili j®a zas užek najmanj 5000 naSih delavcev in uradnikov in je les ter lesni Pfr duktt ena najvažnejših ekspertnih proizvodov in morda najvažnejši pripomoček za izboljšanje naše valute. Zelo važna je tudi usnjarska in Čevljarska industrija. Vsled izgube Temešvarja ostanejo Jugoslaviji samo še večje tovarne za čevlje V Sloveu>ji, predvsem v Tržiču. Tovarna za usnje Voschnag v Šoštanju Je največja v državi. Izroditev te >ndu • Strije inozemski konkurenci bi odjedlo tisočim zaslužek in bi pripravilo državo ob lepo razvijajočo se procukt vno stroko. Tovarne za železne in jek-.ene Izdelke v Jesenicah so apa dale k najvetjim podjetjem te vrste v prejšnji AvstOji. Razen tega so še večje fabrke v Rivneh, St. reh in precejšne žtbljarne v Kropi, Kamni gorici in drugod Tudi v tej stroki ima za sluška nad 1000 delavcev. Specijelne predmete, ki jih izdelujejo te tovarne, ni smeti žrtvovati v korist inozemskemu kapitalizmu, ki bo imel itak milijone zaslužka v onih kovinarskih strokah, ki se v Jugoslaviji ne izdelujejo. Kemična industrija je zasto Pkna 8 tovarnami na Sc»od je Šujers kem (Hrastnik, Celje, Š štanj, Ruse) }n v Ljubljanski okol ci. IzJeiuje tazne kemične potzvode tako dušukove snovi, kisline, soli, umetna gnojila kleji t.d. la industrija se je v zadr.jih letih •bočno razvila ,n bo postaia ob umni gospodarski politiki stalen vir državnih dohodkov. Vsled te>a tudi nje srneb žrtvovati posebno z ozirom na velik pomen, ki ga ima izdelovanje u m e t 1 g n o j 11 z a poljedelstvo. S m VLADIMIR LEVSTIK. spadajo v širšem smislu tudi tovarne za barve v Ljubljanski okolici iri Mozirju. Tudi o njih velja prej povedano. .Prezreti se ne smejo tovarne za steklo v Zagorju in Hrastniku. Sicer so bile opremljene in prirejene za eksport v Ogrsko in Romunijo. V zadnjem času so se prilagodile domačim potrebam in bodo s časoma krile večji del potrebščine inozemskega trga, v onih strokah, ki gredo v velikih množinah. T udi ta vrsta industrije naj se lahkomišljeno ne prezte. Sla m nikar s tvo je sicer malo uvaževana indis iijska panoga a Slovenija je ona pokrajina, ki ima razmeroma s številom prebivalcev največje slamn karske tovarne ki so komcentri-rane v Domžalah In okolici. Izdelki damnikarske industrije, so se pošiljali že pr d Avstrjo v veliki meri v inosemstvo in krepili plačilno bilanco. Tudi na to stroko naj se ozira. Radi pomanjkanja časa in prostora ni mogoče našteti še. nadaljnih strok naše velike in male obrti, katerih interesi naj se ču a.o n. pr. korenike tekstilne industrije, mlinarstva. papimištva in podobno. To tudi nt bil namen teh vrst; šlo je edino za opozoritev in misli glede smeri bodoče trgovske politike z inozemstvom. V obče veljaj kot pravilo, da je favorizirati pri trgo-skih pogodbah samo one izdelke tnjezeiuvke industrije, ki so pri uhs uo izdelujejo oziroma slede katerih ni upati, da bi jih v doglednem ča^u mogla naša industrija ua lastnem teritoriju * dovoljiii meri al< pa v primerni obliki izdelovati. In teh bo se vedno dosti 'eliko število. Franjo S : Avstrijska renta in vojno posojilo. Ldu je priobčil nekakšen izvleček o fi laričmh določbah, ki tvorijo del ndiovne pogodbe z Nemško Avstrijo. To besed lo se odlikuje, kakor doslej še vsa por čiia iz Pariza, po svoji ne-lasnosti. Sklepati se da vendar na-st« pno. Pariška konferencija loči dolgove v dve vrsti: predvojne in vojne. Prvi — predvojni dolgovi — se bodo glasom teh poročil razdelili med države, nastale na teritoriju bivše Avstro-Ogrske po gotovem ključu, na podlagi državnih dohodkov v letih 1911 — 1913, ki jih smatra konferenca v Parizu „za pravično merilo dela-zmožnosti teh ozemelj". Ti dolgovi stoje pod kontrolo »obnovitvene komisije", ki ima mandat izvršiti ukrepe pariške konference. Lastnikom predvojnih rent bi se torej po teh določilih ne bdo bati nobene izgube, niti na obrestih. Vendar pa stoji v poročilu tudi opazka, da pripadniki narod nostnlh držav, ki so lastniki državnih posojil (tedaj tudi predvojnih rent), nimajo ničesar terjati od Nemške Avstrije, ampak samo od »onih* (menda svojih?) držav. Ta opazka je Čisto nejasna. Zdi se pa, da loči pariška konferenca vendarle imetnike rent na dve vrsti: na podanike antantnih in nevtralnih držav, katerim se bodo predvojne rente brezpogojno polno honorirale —zato jamčijo solidarno vse narodnostne države, vštevši Nemško Avstrijo; in na pripadnike narodnostnih držav, bivše podanike Avstro-Ogrske, ki se naj glede honoriranja predvojnih rent zmenijo s svojim finančnim ministrom, nimajo pa za eventualni primankljaj ničesar terjati od Nemške Avstrije, in še manj seveda od drugih narodnostnih držav. Glede teh bi se torej »obnovitvena komisija*1 nekakšno odpovedala kontroli. Ž d v Švici, ki ni od vojne ničesar pretrpel, seveda ne sme tudi sedaj ničesar izgubiti; že itak udarjene in izmozgane narodnostne države pa naj gledajo same, koliko morejo svojim podanikom plačati. Tudi pariška pravica ima zvezane oči 1 Pogrešamo določbe, kako se naj izvede razdelitev rent na posamezne narodnostne države. Verjetno je. da se bode odredil popis v posameznih državah se nahajajočih rent, in da se bodo potem te noslrificirale potom žigosanja. Vsekakor bi bilo z ozirom na široke mase lastnikov predvojnih rentdobro, da se čimprej priobči autentičnl tekst v francoskem jeziku (in v slovenski prestavi) v vseh časopisih, In da izda finančno ministrstvo čim preje direktive glede popisa rent. Dosedaj ne vemo za drugo odredbo, kakor zato, da je začasno vsako honoriranje kuponov ustavljeno. Jasnejši je tekst glede druge vrste dolgov t. j. glede vojnih posojil. Kakor je bilo pričakovati, pa so te določbe za lastnike vojnih posojil precej neugodne. »Vojna posojila se žigosajo. Za vojna posoj»la na svojem teritoriju nimajo narodnostne države — Jzvzemšf Nemško Avstrijo, ki mora plačati vojna posojila, nahajajoča se na njenem ozemlju P— nobenih obveznosti. Za vojna posojila v prejšnjem inozemstvu je odgovorna Nemška Avsjrija." Tako oficijelni tekst. Nemška Avstrija mora tedaj — seveda polno — plačati, oz. prevzeti v plačilno obljubo vojno posojilo v prejšnjem inozemstvu, razen tega pa tudi vojno posojilo svojih podanikov — po kakšnem kurztr, ni rečeno. Druge narodnostne države so glede vojnega posojila sploh brez vsake obveznosti; njih podaniki pa tudi nimajo regresa proti Nemški Avstriji. Naši jugoslovanski lastniki vojnih posojil bodo tedaj po vsej priliki vse izgubili. To je sicer zaslužena kazen, v kolikor gre za pregoreč avstrijski patrljotizem. Ti avstrijski patrijoti naj si sedaj z vojnim posojilom tapecirajo svoje sebe, kakor svoj čas Francozi z „assignati“ — saj slike na vojnih posojilih so lepel — Nekaj pa bode le treba storiti glede vojnih posojil, ki so jih podpisali nerazsodni ljudje, zapeljani od agitacije in pod pritiskom vladnih funkcionarjev. Tem revežem, osobito glede malih zneskov, treba pomagati 1 Vsaj deloma bo pa treba honorirati tudi vojno posojilo, katero so pod pritiskom avstrijske vlade podpisali denarni zavodi, javne korporacije in varuhi mladoletnih otrok. To bi se najbolje zgodilo petom zamenjave z novim jugoslovanskim državnim po. sojilom proti nizkim obrestim In na dolgo dobo let. Seveda naj bi se ta <38 nadaljevanje Višnjeva repatica. Glej, tudi on, ekscelenca, predstavno *• xi . tiranije, se je zgrudil v zankah vseubCeKii nohu^f priznavaj e svojo nemoč, primoran bledih čarodde’ »emu b,t. .. Nič. nič ne bo stelo n,okr cisto v uri poslednje sodbe! Prt ostajal mu je le še Viktor Mahni. In grof Dr pomislil nanj. Ali je bil tako gotov svoje moči, ako poln vere v neodoljivost svojega zapeljevanja? u je gradil nemara poseben račun na tega »tribuna Zatiranih«, ki je vodil izkoriščano trumo že leta in I® * .v boj »zoper kapitalizem, militarizem in biro-ratizem«, ne da bi bil prizadejal kateremukoli teh ‘reh sovražnikov le najmanjšo Škodo ?. . . Mirno, skoraj krotko in pomilovalno, se je ozrl a predsednika, omahujočega v svojem blazinjaku ki j0vcde£a ravnotežje pod gigantsko težo zgodovine, je bila posvetila v svoj »izvršujoči organ«, z nr erjamem>« je spregovoril, kakor bi stopal bog PreW!Pa. *rad. verjamem, ekscelenca, da so vas mislim' * ” velike reči . . . Prepuščam vas vašim w1,n.iIm žc'im obilnega sadu « som *vkat 26 od.hatate?< Je zamrmral plešec z gla-in bak; J, m šepetalo strmenje, nedoumevanje ’— ah h *ere*n strak' »Ne hodite od mene, svetlost • aj si ne upam, saj ne vem, kako bi vas na- govoril .. . Prevzelo me je in vrti se mi v glavi; dajte, razsvetlite mojo omejenost — pokažite mi jasno pot!« »Več vam ne morem povedati; ni je opravičbe pred večnostjo za tistega, ki bi odkril poslednjo tajnost nepoklicanim očem . . . Verujte in služite, da boste poplačani; toda dvizajte se, ne tratite niti minute, zakaj ura nas vseh se bliža!« S temi besedami je odšel; vrata so se neslišno zaprla za njim, in ekscelenca, ki je stoprav še slišal njegov apostolski glas, je plašno dvignil oči, pogledal okrog sebe ter spoznal, da je sam. »Ali sem sanjal?« je zamrmral, brisoč si čelo in boreč se s teško omotico, ki mu je tiščala na možgane. »Saj ni mogoče ... In vendar — tam leži še ogorek grofove havane; evo, tuje njegova karta, ki so mi jo prinesli! Resnica je . . . Tak kako potem . . . zakaj, čemu? Ali je čarovnik, ki se norčuje iz ljudi ter jih goni po svoji volji?« Vsakovrstne pustolovščine, ki jih je bil bral o starodavnih ma-gijcih in »rožnih križarjih«, so mu prihajale na um; najrajši bi si bil dopovedal, da ga je grof hipnotiziral, uklel ga v minuto gorostasne sugestije, ki izgubi veljavnost, kakor hitro se mu dodobra zdrami um. »Toda ne,« si je zaklical zdajci, »vse je bilo tako stvarno in jasno, vse pomnim, od besede do besede — zdi se mi, kakor bi ga čul še ta hip; ni mogoče, da ne bi bil mislil zares . ..« Zares! Kaj hoče grof potemtakem od njega? V goreči želji, storiti čimprej po njegovem »ukazu«, se je pogreznil v to misel. Določena mu naloga se je risala izprva le kot nekaj ogromnega, nejasno drznega in vzemirljivo brezobličnega; omamljala ga je ter netila njegovo podjetnost vse dokler ni našel imen za razne točke v programu. Tedaj pa je začutil mshema nekaj iztreznujočega in tujega, kakor brizg mrzle vode. »Če ga razumem prav,« je pomislil, naporno bulječ z očmi v cesarjevo sliko na ateni, »mi svetuje, naj ne drezam le v eno smer: vsa prizadevanja političnega življenja, vse strasti in pohlepe strank je treba podpirati, gnati do viška, speljati čez mejo prcudoika in pametnih računov. ,Tam gori* potrebujejo babilonske zmede — aha! Dobra stvar zahteva vsesplošnega kvasa, da si tem laglje podjarmi svet in zgradi svojo trdnjavo na veke; izvrstno! Bilo bi nekaj podobnega ksker stari Bizantij ali samodrštvo caija .. . Teda kaj naj pečnem v ta namen, kje naj kurim, koga monm podpirati? Grof pravi kratko in jasno, da naj se izpostavim za temne življe . . . ,sub-v erzivne elemente*..., ki so ,tudi postavljeni v račun'; naprimer za socialiste in veleizdajniške sibefile. Potemtakem bi moral srmo prelistati policijske arhive in bi takoj izvedel, koga naj stisnem na svoje srčel Hm, hm . . . Socialiste, ki hočejo odpraviti kapitalizem, čeprav sloni na njem ves pojem države?« (Dalje prih.) zamenjava ne izvršila po nominalu, temveč po emisijskem kurzu raznih vojnih posojil, vpoštevati bi se morala današnja vrednost krone, in odbilo bi se še lahko nekaj odstotkov za koleke. Kje je pravi vzrok mariborskih dogodkov. O pobuni, ki se je vršila v noči od 22. do 23. julija, smo prejeli sledeči dopis: Uradni krogi poudarjajo, da tiči neposreden vzrok razburjenja, ki je imel za posledice pobuno mariborskega vojaštva, znižanje dnevne plače. To ni res. Vsak vojak ve, da se denar ne koplje iz zemije. Čim večje plačilo dobi vojak, tem večje davke morajo plačevati njihove rodbine. Vzrok nezadovoljnosti je treba iskati drugod. Zasliši naj se moštvo mariborske garnizije in marsikaj bo jasno. Krivično in nepošteno je, dolžiti naše vojaštvo, da je dostopno neumnim boljševiškim idejam. Slovensko vojaštvo se zaveda svojih državnih in narodnih dolžnosti in ve, da je boljševizem smrt našega naroda in naše države. Dobijo se posamezni nezadovoljneži, toda za te je treba poskrbeti, da pridejo na ta ali oni način do spoznanja, če treba tudi s strogo kaznijo. Da se resnica prav spozna, naj navedemo za danes par slučajev, ki bodo osvetlili prave vzroke nezadovoljnosti med vojaštvom. Pri nekem mariborskem polku služijo oficirji, ki razven par častnih izjem niso vredni, da prebivajo na naši lepi jugoslovanski zemlji. Pri tem polku se je tudi začela »pobuna*. Zakaj? Neki višji oficir se je izrazil ob priliki sledeče: Naj raje mati krepa, ki boleha že 18 let in krava umre! Take in podobne stvari so se razširile seveda med moštvom, ki je pripravljeno braniti domovino, in vzbudile nezadovoljnost. Da so ostali pri polku oficirji, ki so bili preje, ne bi se zgodila nobena pobuna. Višji podoficirji so s svojim avstrijskim nastopom mnogo pripomogli do splošne nezadovoljnosti. Ali je to jugoslovanski podoficir, ki poje v svoji spalnici z nemškimi dekleti nemške nacijonalne {»esrni? Tukaj je treba iskati hujskače n razširjevalce boljševizma; za vse to in še marsikaj drugega, je dovolj prič na razpolago. Vojaška oblast naj zasliši moštvo narodne armade in bo kmalu spoznala, da je avstrijski duh pravi vzrok pobune in smrti vsled znanih mariborskih dogodkov. Denarna zadrega madžarskih komunistov. V kako silni denarni stiski se nahaja sedanja madžarska komunistična vlada, kaže sledeči resnični dogodek. Te dni je madžarska vlada poklicala nekega znanega monakovskega trgovca S starinami, da bi mu prodala večjo množino starih umetnin. Ko bi se morala kupčija že skleniti, je vprašal Milan Skrbinšek: Igralec in kritika. (Konec.) Naša kritika, to opažam že leta in leta, ne pomisli namreč skoraj nik dar, da se je igralec bavil s svojo vlogo vendar zelo temeljito, da je preobrnil in premislil vsako besedico, vsak zlog, in da ima čisto gotovo svoje vzroke, če kaj prinese tako, kar se zdi kritiki na prvi hip nepravilno. Treba je torej igralcu verjeti, se malo bolj poglobiti v njegov jaz in mu slediti. Gospod Sest je namenoma ostal v vseh petih likih si »soroden, enoličen In enak," in mu kot pravemu igralcu sploh na misel ni prišlo, izrabiti -to priliko za efektno igro, za fra-pantno varijetetno spremembo maske in značaja, saj je vedel, da je to pet lic enega in istega človeka. To ni — »Amnestija" 1 Szabo si mora ostati ljudski komisar, ki je osebno vodil pogajanja navedenega trgovca, koliko bi se dalo dobiti za krono sv. Štefana. Ker je ta kot veščak vedel, da imenovana krona nima posebne mate-rielne vrednosti — kot starina bi pa dosegla svojo ceno le potom javne dražbe, je izjavil, da bi se ta kupčija ne mogla skleniti pod roko. Ljudski komisar je nato odgovoril, da mora o stvari najprej govoriti s svojimi tovariši — da pa bi 3e v slučaju, da bi prodaja vrgla kakih 100 OOl) frankov francoske ali švicarske valute, ne ustrašili niti javne dražbe. Monakovski trgovec si je pustil ponudbo po notarju oficielno protokolirati in potrditi — potem pa se je odpeljal, ne da bi hotel s komunistično vlado skleniti sploh kako kupčijo. Blagoslov boljševizma na Madžarskem. Kako izgleda pod boljševističnim režimom na Madžarskem, si približno lahko predstavljamo po poročilu, ki ga o svojih doživljajih podaja neki podanik Nemške Avstrije v »Marbur-ger Zeitung". — Iz poročila posnemamo sledeče: Preoblečen v uniformo rdeče garde sem se seznanil z nekim častnikom iste in se peljal z njim na neki lokomotivi v Budimpešto. Tu sem taval tri dni po cestah, da sem spravil v red svoje potne papirje. Utis, ki ga je napravila na me Budimpešta, je bil skrajno žalosten. Na cestah se vidi zelo malo ljudi in ti hodijo obupani in slabo oblečeni okoli. Skoro vse trgovine so zaprte, ker radi opetovanih rekvizicij in plenitev ni blaga. Lakota je v mestu dosegla že precejšnjo stopnjo in moral sem se vsak dan nastaviti v svojem hotelu, da sem dobil nakaznico za obed, na katero sem potem dobil edino eno porcijo kislega zelja za horentno ceno 22 K. Do mojega odpotovanja bi moral čakati še 8 dni. Skušal sem seveda za vsako ceno zapustiti Budimpešto, prejkoprej za hrbtom in dospeti po železnici vsaj do meje. Pridružil sem se torej nekemu krdelu rdeče garde — bili so sami dunajski postopači, ki so prišli svoj čas na Ogrsko, da branijo komunizem, ki pa so sedaj — v svojem srcu že popolnoma „beli“ — ušli iz rdeče armade in katere je gnala sedaj na kolodvor ista težnja, kot mene — odkuriti jo čimprej čez meje svetega madžarskega komunizma. Šli smo skupaj na vzhodni kolodvor — izvošček je zahteval 300 K — in smo srečno dobili prostor v vlaku proti Kiraiyhyda. Med vožnjo se je zabavala družba s tem, da se je skušala na različne načine iznebiti »belega« denarja (25 in 200 kronski bankovci, ki so na eni strani nenatisnjeni in zato beli). »Spanali« so se na ta način, da so na beli strani 200 kronskega bankovca narisali s svinčnikom potrebne črte in tako igrali — kdor je dobil igro je lahko spravil še ban kovec, pri čemur se je cela družba ironično smejala. Nameravali so priti z vlakom do Brucka in niti ponoči na kak način čez mejo, kar se jim je v teh petih licih popolnoma podoben, le obleka, ki mu jo predpisuje poklic, izraz obraza in pa vedenje, ki sta tudi posledica poklica, se morajo izprerneniti, in to se je tudi v čisto pravi meri zgodilo. Več bi bilo preveč, hlastanje po — efektu. In zdaj h gospodu Bratini. Moj bog, zakaj vendar ne povesle temu igralcu onega, kar ste gotovo vsi opazili, če že mislite, da je igralcu za hvalo. Ali ni naravnost imenitna nje gova naravna govorica? In kako je mogoče sploh trditi, da ni bil v tej vlogi dober. Bil je zelo dober. Par nerodnosti, brez naraščajoče linije, ali vse to še pride. Samo ne zamorite ga. Ali ne samo govorica, vsa njegova igra, če spregledamo onih par omenjenih nerodnosti, je blagodejno naravna, kako dobra v tem oziru je bila na primer ona ocena v restavraciji, kako resnično je to, da se je v tem prizoru vedno »napol obračal od menda tudi posrečilo. Jaz sam pa sem se moral v Kfralyhyli podvreči še večim strogim revizijam, predno sem končno lahko v Brucku prestopil mejo. Ko sem imel most čez Litvo enkrat za seboj, se mi je iztrgal iz prsi globok zdihljaj olajšanja. Napolnjevali so me isti občutki, kot jJc» kakšno besedo, ki bi mu kaj povedal** In takšna kritika bi bila za občinst^ podučijiva, namesto da razdira in beg*’ Prepričam sem, da bi takšne P.rot|l kritike, ki bi včasih morda celo i*zva.c daljšo debato, zelo mnogo pripomb k razbistritvi pojmov o oderski U‘i>e nosti. »Gledališki list«, ki se n>enfl» ima ustanoviti s prihodnjo seteno, ^ bil pravi kraj za takšne pole,nik*;J,1-nado na to plemenito vojrto zasip čujem. kr Pliberk. Prijeli smo sledeči dopis: Prosim Va3 za ljubeznivost, objaviti v Vašem cenj. listu sledeče: j res, da je moja trgovina nemšku tarska, res pa je, da smo bili vedno zavedni Slovenci. Če je moja hčerka Z€S kedaj jzgovorila kake besede, ki lahko žalile slov. narcduost, je to storila ali v-šali, ali je pa dotičnik ni razumel. Terezija Zobec trgovka. kr Iz Domžal. Kakor je že mar-Ki?mu znano, nahaja se v Domžalah obilo Tirolcev Nemcev, ter drugih pri-vartdranih Švabov. — Ti gospodje so bili po ustanovitvi Jugoslavije nekaj casa ge precej mirni, ter se kazali Proti nam Slovencem kot najboljši !“§°slovani. Danes ni več tako, sedaj 1 !l? Pa sin°vi "i in k* j tovarniških delavcev, ki cel rv , n Postopajo, na večer pa brez ottka in žvenka po domžalskih uli-Can izzivajo. Med te izzivače moramo P® Že šteti razne tirolske ..punčke", 'Jubice bivših avstrijskih častnikov in Pa neko bivšo nemško učiteljico, ka-l«re oče je baje še danes višji uradnik Pri drž. železnici v Ljubljani, vzlic temu da je zagrizen Nemec. Deutsch« mann. — Ravno isto opaziš, ako prideš v neko gostilno v Domžalah ali pa v eno drugo izven Domžal r*a poti proti Ljubljani. — Tam naletiš na kopico teh nemških privan-drovcev, ki od gostilničarja neposvar- ! jeni, udrihajo čez Jugoslovijo. Imena 1 teh dveh gostilničarjev zaenkrat zamolčimo, ako se pa ne poboljšata, {■“ v kratkem objavim z imeni, da . Potem znano kaka ,.zavedna" Jugoslovana sta. - Vam g. gerent pa svetujem, uicrenite potrebno, da se pri nas v teh lepih Domžalah rešimo te švabske kuge, in da zadeva Kurz-thaler ne bode zaspala. Ako pa Vam ni mogoče to ukreniti, pa preskrbite na merodajnem mestu, da se gotove osebe brezpogojno prej ko mogoče Pošljejo tja, kamer jih žene srce. Domžalčan. kr Stanovanjska beda v Mariboru. O tem se je že toliko razpravljalo in pisalo, da bi morala ta rnizerija biti vsaj nekoliko ublažena. Ali temu ni tako. Izmed večih slučajev t menimo za danes le, da je magistrat upravitelju mariborske bolnice R. Z., samcu, ki ima v bolnici krasno službeno stanovanje, nakazal stanovanje i n . 7»a s°hama nekje v Karnerijevi pjf Upravitelj R. Z., do prevrata št.,? n,al Z3gr‘zen ejšlh mariborskih nem-ra^i ’ .^e sedai strupeno sov- nuie l8e * ie slovenskega, naj Staniči ^ 8tanovanju, ki ga Ima v bcl-Avstriiorei.pa 'ahk° tudi v Nemško Posestva da je imenovala svo-L^.s!oy* ,ravnatelja. Tako so morali im , - Poučiti, kaj je treba sto-o« v drz. letovišču. Drugod bi tak ravnatelj odšel prvi dan, pri nas pa je radi „narcdnjakov takta in obzirnosti" cela sezona trpela pod takimi razmerami. Oglašenih je še mnogo gostov z juga in upamo, da se bo letošnja sezona podaljšala daleč v jesen. Kdor žrli zdravja in počitka naj obišče naše najlepše drž. letovišče. kr Rogaška Slatina. V ponedeljek 4. t, m. gostujejo v tukajšnji veliki koncertni dvorani Člani slov. naroda, gledišča v Ljubljani pod vodstvom režišeija Bntlne z dvema kar najbolj uspelima igrama in sicer Strindbergovim ,.Upnikom" in Ctho-vim „Medvedom". Obe igri sta želi povsod vsesjrlošno zanimanje in odkrito pohvalo. Nudil se nam bo torej prav lep umetniški večer. Gostovanje se vrši potem še v Radgoni in sicer 5. t. m. in v Ljutomeru 6. t. m. kr Celje. V št. 180. „Jugoslavije" je bilo poročilo, da se je g. Slavo Modic, znani %akad. slikar zaročil z gdč. Paulico Škabeme. Oče gospodične Skaberne izjavlja, da to ni res, temveč da si je neki .prijatelj® dovolil neumno Šalo s tem, da je objavil omenjeno neresnično vest v »Novi dot i in v Jugoslaviji". kr Iz Celja. Čuden pojav, Pri zadnjem delavskem šhajku, pretečeni ponedeljek so zopet prišle razne dvomljive eksistence na plan in dvigale glave liki strupenim gadom. Pričakovali so menda, da se je vrnil čas, ko so pod Ochsovo komando po mestu Slovence pretepali in preganjali — pa jim je bilo grozdje prekislo, ter so se raje zopet lepo skrili. kr Iz Celja. Na našem magistratu vlada epidemična bolezen, da se stranke nevljudno sprejemajo. Pravi se, da je treba poslopje, ki je z epidemijo okuženo radikalno snažiti in očistiti ali pa je celo podreti in na novo pozidati, če se hoče bolezen odstranili. To bode potrebno tudi za celjski magistrat. Poprej smo bili posebno Slovenci od nemškega in nemčurskega uradništva zelo nevljudno sprejeti in ta Ijolezen je ostala nekako neomejena pod novo egidol Na magistratu je menda tudi preveč gospodičen, kar P°v°d* d?- se razne zadeve tako hitro rešujejo in da urad tako uzorno posluje. x, zasebnemu uradnl- štvu bivše Stsjerske. Pozivamo tem potom vse zasebne uradnike in uradnice (t. j. vse one rastavljence denarnih zavedov, trgovine in obrti, industrije ter odvetniških in notarskih pisarn, ki so podvrženi zavarovalni dolžnosti) brez razlike političnega prepričanja, da nam takoj javijo po dopisnici svoj natančen naslov. Kjer jih je v enem podjetju več, store lahko to skupno v pismu. Sestaviti moramo natančno statiskiko vsega zasebnega uradništva. V ta namen bomo razposlali takoj, ko dobimo naslove vprašalne pole z vsemi potrebnimi pojasnili glede nadaljnih korakov. Pokažite, da se zavedate svoje stanovske dolžnosti in da vam je na srcu zboljšanje bednega stanja, v katerem životari še toliko naših kolegov in ko-leginj. Društvo zasebnega uradništv3, Celje, Narodni dom. kr Solčava. Naše poštne 'razmere so naravnost obupne. Pošta, ki bi morala voziti vsak dan na Ljuhno, vozi samo vsak drug dan. Vprašamo poštno ravnateljstvo, ali je to ono ukrenilo, ali pa dela to podjetnik vožnje Knez sam na svojo pest. Poštni voz tudi ni napravljen po predpisih, ampak je nekak velik zaboj, tako da lahko poleg postiljona sedi samo ena oseba, na zaboju zadaj pa 2 esebi. Za vožnjo turistov torej ni nič preskrbljeno. Tudi poštnih znamk ni dobiti in turisti niti razglednic ne morejo odpošiljati. Poštar je naročil 5, 10 in 20 vinarske znamke, a namesto teh je dobil 50 in 80 vinarske znamke. To je naravnost škandal. Ker primanjkuje drobiž, bi se tudi za istega rabile znamke. AH že morebiti tudi znamk primanjkuje? Preskrbite nam tudi telefonično zvezo z Ljubnom. Prometne zveze s kolodvore m na Rečici na Paki so ravno tako slabe, vozovi strahovito dragi; zato le redkokdaj vidimo pri nas kakega turista. Novoustanovljeni urad za pospeševanje tujskega prometa nujno prosimo, naj se nekoliko pobriga za naše kraje in vsaj v glavnem odpomore navedenim neprilikam. kr Brežice. Ko prideš v Brež cc, bodeš ostrmel pred. bivšim nemškim hotelom „Zum schwarzen Adler", raz katerega visi še Kedaj velik, krasen črn dvoglavi orel. Take zmaje je opaziti tudi na blagajnah vseh uradov, ki bi se vsaj pokrili s papirjem, če se jih že ne odstrani. Dalje naj se odpravite eni spominski plošči, kateri ste vzidani na tukajšnjem mostu^ Upamo, da bode pomagalo. kr Za javno telovadbo Sokola v Karlovcu ki se bode vršila v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. vlada v Karlovcu in okolici živo zanimanje. Javne telovadbe se udeleže tudi Sokoli in Sokolice iz Zagreba, Novega-mesta, Metlike, Črnomlja, Ogulina in Dugare^e, tako da obeta biti [cela prireditev sijajna manifestacija ujedinje-nega Sokolstva. Po javni telovadbi z bogatim sporedom, ki. bode tudi s tehnične strani jako zanimiv — karlovške Sokolice bodo izvajale poleg druzega tudi proste vaje za zlet v Prago 1920 ■— se pričrte velika ljudska veselica. — Vsi telovadci se opozarjajo, da se vrši poskusni nastop za proste vaje dne 3. avg. ob 10 uri, nastop sam pa se prične ob 15-30 v kleti dekliške šole. kr Iz Kočevja. 23. julij je bil za Kočevce vsekakor žalosten in zgodovinskega pomena. Ta dan sta namreč prišla iz Ljubljane dva brezsrčna gospoda, ki sta vzela nemškemu „Turn-verelnu" zastavo in je prenesla v Ljubljano, v državni muzej. Za Kočevce nad vse žalosten prizor je med drugimi opazoval tudi znani Jonkeler dolgo gledal za vlakom, ki je odpeljal nad vse priljubljeni prapor. Od tega dne so se njegove do tedaj zmagoslavne Napoleonove poteze spremenile nekako bolj v premaganega Vll-htma. Re3 eden udarec za drugim. Z republiko ni nič, avtonomija je v vodo padla, sedaj pa je še prapor šel Iz j Kočevja. Pa nikar še ne obupajte Kočevci. Sliši se namreč, da vas namerava nemška Avstrija povabiti v„Ma-rijo Zeli" k reviziji mirovne pogodbe, ter so v to svrho baje že določeni Jonke, Arko, Schadinger in Sf#ckl pod predsestvom Mondajš Jožeta. Mogoče pa vendar tam enkrat pade iz zelene mize kaka drobtinica za vas. kr Iz Lcškega potoka. V nedeljo dne 20. t. m. priredil je pevski zbor iz Sodražice v korist invalidom koncert, kateri se je vzlic raznim zaprekam, vrlo dobro obnesel. Vse točke sporeda so solist*, spremljevalci gla-fovirja, kakor tudi oba zbora izvršili v splošno zadovoljnost in največjo pohvalo navzočega domačega in tujega občinstva. Prostorna šolska soba b!*a je vsa zasedena, le žal, da nas razen sosedov iz Drage drugi niso mogli posetiti, ker je bil koncert šele y soboto 19. t. m. napovedan. Vzrck temu je pa bil naš dobri prijatelj župnik Škulj iz Dolenje vasi. Prosili smo ga še v ponedeljek 14. t. m. brzojavno, da nam za prireditev koncerta odstopi ,,svojo" dvorano (katera je pa s potoškimi žulji zidana). Sele v petek dne 18. t. m. nam je pa odgovoril, da je ».nemogoče", dasiravno smo mu sporočili, da bode prireditev y korist invalidom. Pripraviti smo torej morali šele zadnji trenotek šolsko sobo, kar nas je stalo mnogo casa in deia. Hoteli so nam ne oziraje se na blagi namen piireditev preprečiti, to pa zato, ker so pri koncertu sodelovali „Sokoli" in „Soko-1 ce" iz Sodražice in je istega priredila podružnica sv. Cirila in Metoda v Loškem potoku. Navzhc temu smo odposlaii danes poverjeništvu za so-cijalno skibstvo znesek 437 K, kateri je deloma vstopnina koncerta, deloma pa prispevki domačih rodoljubov Jn Posojilnice v Travniku. Najlepša hvala solistom, spremljevalcem, pevskima zboroma iz Sodražice, osebito njega pevovodji, ter vsem udeležnikom koncerta, kateri vsi so pripomogli, da je postalo „mogoče", dasiravno je bilo »nemogoče". Glede dvorane se pa že še o drugi priliki pomenimo z. gosp. Škuljem. Potoški invalid. Dnevne vesti. dn »Resen memento." Na naš članek se nam poroča s poučene strani, da pripadniki zasedenega ozemlja morejo tudi dalje služiti, da torej niso fakorekoč na cesto vrženi. Drugo vpra-šauje pa je, kaj naj počne tn kako naj se obleče z 80 K tisti, ki n. pr. vsled oslabelosti ali bolezni ali kakega drugega razloga ne more več vršiti naporne vojaške službe. Za te reveže bi se pač morala pobrigati naša vlada, da jim z gmotno podporo ali nakazilom kake službe olajša njih nadvse bedni položaj. V takih slučajih na dan s »človekoljubjem", gospodjel Glede plač naših in srbskih vojakov nam poročajo z iste strani, da dobivajo z dokladami vred mesečno naši Srbijanci na fronti v zaledju prostak 67 80 K 10 din. 7 50 din. poddeset. 68 — K 20 din. 10 — din. desetnik 72 — K 20 din. 10 — din. četovodja 76 50 K 20 din. 10 — din. narednik 84 — K 30 din. 15-— din. Ker se računa dinar 3 K je plača srbskih vojakov enaka plačam naših. Plače imajo res srbski nekoliko višje, a imajo samo 20 K mesečne doklade medtem ko imajo naši 60 K mesečne doklade. Skrbelo se bo, da se bodo plače vojaštvu redno izplačevale. dn Ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani. Podpisani se tem potom kar naj srčneje zahvaljujejo gospodu ravnatelju državnega učiteljišča v Ljubljani za njegov pravični in možati nastop v prilog nas ubogih primorskih pregnancev, dijakov in dijakinj III. zaposlovalnega tečaja go-riških učiteljišč v Jugoslaviji z dne 19. t. m. Da, gospod ravnetelj, Vi ste bili oni mož, ki ste se, ne boječ truda in skrbi človekoljubno očetovsko zavzeli za nas uboge pregnance dijake in dijakinje goriških učiteljišč ter nam omogočili nadaljevanje naših študij, ki bi bile brez Vaše blagonaklonje-nosti morale prenehati. In zopet ste Vi eni neustrašen naš dobrotnik, ki se zavzame za naše pravice, koje se nam cd gotove strani odrekajo. Zato pa bodite zagotovljeni gospod ravnatelj, da Vam naša hvaležnost ostane trajna, pa naj se bomo nahajali kjerkoli. Res je, da smo vsled vojne, katera je bila za nas pregnance najbolj kruta, nekaj zamudili v naših študijah, gotovo pa ne bi v poučevanju zaostajali za absolventi gimnazij in realk, katere se nam prednjači. Kajti ml smo oni naraščaj, ki je v najtežjih časih z največjimi žrtvami in šikanami od vseh strani gojil veselje do učiteljstva in ne morda kot se bo danes izjavil marsikdo, le ker so naši predniki in stanovski tovariši s trudom in največjim naporom prišli do svojih delnih pravic. Ravnotako moramo povdariti Vaše besede, gospod ravnatelj, da ako kdo zasluži ovaževanja, smo to gotovo v prvi vrsti mi pregnanci glede zaslužka, kakor je to že pred časom nazajal naš zaslužni primorski poslanec gospod dr. Dinko Puc. Proseč Vas gospod ravnatelj, Vaše nadaljne blago-nakionjenosti se Vam še enkrat kar najsrčneje zahvaljujemo tretjeletniki goriškega zaposlovalnega tečaja. dn Uradniki in uradnice denarnih zavodov se opozarjajo na skupščiuo Društva mebnega uradništva Slovenije, strokovna skupina denarnih zavodov Ljubljana, ki se vrši v nedeljo, dne 3 avgusta 1.1. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Zborovanje je velevažno in vsled tega polnoštevilna udeležba zelo priporočljiva. Odbor. dn Draginja na Dunaju. Dunaj, 29. julija. (CTU.) Vsled prepovedi takozvanega prometa z nahrbtniki so v dunajskih restavracijah poskočile cene mesnih jedi za 10—12%. V gostilničarskih krogih se agitira za osemdnevno stavko gostilnic kot protest proti prepovedi prometa z nahrbtniki. dn C;vilno pravdni red za Bosno In Hercegovino. Iz Sarajeva po-čajo: Zemajlska vlada namerava sklicati enketo, ki naj prouči reformo pravdnega reda za Bosno in Hercegovino. dn Zdravstvene vesti. Belgrad. 30. julija. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo novo naredbo o ustrojitvi zdravstvenega sveta za naše kraljestvo. Po tej uredbi bo sestavljen zdravstveni svet iz 25 rednih, 9 (izrednih) članov in 11 namestnikov. Rednih članov mora biti: Iz Srbije 7, iz Hrvatske 5, iz Slovenije 4, Iz Vojvodine 3, iz Bosne in Hercegovine 3, iz Dalmacije 2, iz Črnegore 1. Namestnikov mora biti: za Srbijo 3, za Hrvatsko 2, za Slovenijo2, zadruge dežele po 1. (Ldu.) dn Mladinsko gibanje. Izšla je 2. in 3. št. dijaške revije »Pr e porod". Iz vsebine posnamemo sledeče: Zdenko Knez: Naša pesem. — Članek ,Ob sklepu šolskega leta* nam podaja kratek, strnjen pregled delovanja JDZ. — Dr. Iv. L. razpravlja v svojem članku o narodnih in človeških nalogah dijaka v počitnicah. — Trederic Šubic: Upodabljajcča umetnost na Kranjjkem v prejšnih stoletjih. Dr. Iv. L.: Dijaški sveti. — Poslovni red Jugoslovanske Dijaške Zveze. — Janče Novak: Načrt, po katerem skušajmo organizirati celokupno jugoslovansko dijaštvo, visoko in srednješolsko. — S. K.: Pregled politične ekonomije. — M. H.: Po'zskus predloga k reformi šolstva. — Generalna skupščina JDZ. V času, ko je vsakemu uvidevnemu človeku jasno, da je nuj.io potrebno, da se naše šolstvo modernizira in reformira, je dolžnost vsakega činite-lja, ki je s šolstvom v zvezi, da se ozira tudi na mnenje mladine. Tega bode pa najlažje spoznal s čitanjem dijaških listov. Pa tudi za ostale kulturne delavce in vse one, ki jim je blagor mladine pri srcu, bo ostal lis »Preporod" trajne vrednosti — vsa bo pok g svoje informativne stran ostal živa slika bojev, ki jih danes bojuje nladina za svoje pravice. Cena posameznim številkam je K 1-50; na-rcfa.se pri uredništvu »Preporoda", Ljubljana, Marije Tere/lje cesta št. 1. dn Poziv. Kapetan Kaj ne r pribočnik pri nad. bataljonu prejšnjega pešpolka šlev. 87 je oddal pri preobratu imovino nekega Vaupotiča nadomestnemu bataljonu celjskega pešpolka v shrambo. Če ravno se je vse potrebno ukrenilo, da bi se imejiteJj v svrho prevzetja javil pri podpisanem uradu, se do danes nikdo ni javil. Občinski in župniški uradi se prosijo za razglasitev, da se naj posestnik oddanega denarja za prevzetje pri gospodarskem uradu Celjske pokuv-ske okiužne komande jsvi. — Vojno dopolnilno poveljstvo SHS Celje. dn Sedemdesetletnici! zgodovinarja Vekoslava Klariča. 28. t. m. je slavil hrvatski zgodovinar V. Klaič sedemsetletnico svojega rojstva. Rodil se je I. 1849. v Garčinu pii Brodu ob Savi. Kla:č je že mnogo let prcfesor cbčne zgodovine na zagrebškem vseučilišču. dn Družina Hočevar, ki je prišla pred kratkem iz Nemčije v Jugoslavijo se išče. Naslov naj se odda v upravi Jugoslavije" v Celju. dn Za invalide in vdove padlih junakov naše koroške-štajerske fronte, nabralo je okrajno glavarstvo v Mariboru svoto od 1749 K 76 v. V itnenu teh revežev zahvaljuje se Brambni odsek dravske divizijske oblasti. dn Marchtrenk. Lepe pozdrave pošiljamo Iz nemško- avstrijskega ujetništva vsem znancem in prijateljem fantje ljubljanskega pešpclka: poddeset. Bohinc Ivan Medvode, desetniki Korošec Ivan Lcke pri Kamniku, Lubej Rudolf Ljubljana, Prestor v ska (Ljubljana), četovodja Kr*5t,of Ignacij Višnja gora (Litija), pešci: Tehovnik Jer. Ledje pri Medvodah, Ferlič Feliks Sora (Ljubljana' Šubic Ciril Poljane nad Škofjo Loko, Jelovčan Alojzij Vlaka nad Škofjo Loko, Pajk St:nko Ljubljana, Stcnovnik Jak. Poljane nad Škofjo Loko. dn Brezplačna vožnja na železnicah za invalide. Vojnim invalidom je dovoljeno, da mcrejo potovati brezplačno po vsi kraljevini. Železniške postaje jim bodo izdajale brezplačno vozne listke, ki se posta vijo v račun ministrstvu ra sncijalno politiko. Ljubljanske vesti. 1 Neprilike vračajočih se Ame-rlkancev. Težak je sedaj še povratek iz Amerike v domovino. Pred nekaj dnevi je dospelo v Ljubljano po dva-mesečni vožnji iz Amerike okoli 30 Slovencev Iz zasedenega ozemlja. Povsod so imeli sitnosti, a največje tu v Ljubljani, ker morajo čakati na dovoljenje ital janske misije. Preti pragom v domačo hišo pa jim je svobodni vstop zabranjen. 1 Prva porokA oslepelega vojaka v Ljubljani se bo vršila dne 3. avgusta v cerkvi sv. Petra ob 8. url. Med službo božjo bo pel oddelek odličnega ljubljanskega pevskega zbora. — Ženin je oslepeli vojak Jakob Debeljak, doma pri sv. Florijanu nad Škofjo Loko, nevesta pa gdč. Francka Belič, hči spoštovanega posestnika g. Lovrenca Belič z Brda pri Viču. Poročil ju bode vojni kurat Fran Bonač. — Nevesta je pravo »slovensko dekle", ki bode vcjaku-slepcu zvesta družica v življenju. Lahko rečemo, da bodo ženinu ob njeni strani dnevi življenja jasni in veseli, ne črni in temni kakor mu jih je zapisala krvava vojska, ko mu je pritisnila na oči pečat slepote. Čestitamo ženinu-slepcu, mlada ne-vesla pa živila 1 1 Razstavljen umotvor. Naš domači umetnik akademičnl kipar in prcfesor Al. Repič na državni obrtni šoli v Ljubljani, je Izvršil pravkar krasen relif »Marija pomagaj z Jezu-ščkom". V plošči iz kararskega marmorja je vdolbljen polukrog in v tem polukrogu zazre gledalec čudovito lepo i^sženo obličje božje Porodnice z detetom v naročji, sedečo v oblakih. Kakor znano se odlikujejo vsa Repl-čeva dela po lepi koncepciji, ki vpliva prijetno tudi na gledalca — lajika. To najnovejše delo je v četrtek, petek in soboto, vselej od 9—11 ure do-poludne v kiparskem ateljeju naše državne obrtne šole brezplačno na ogled. 1 Ali smo govorili gluhim ušesom, kali ? Kakor znano, posluje v Ljubljani pisemska cenzura, da pregleduje vso iz inozemstva (Izven Jugoslavije) k nam prihajajačo korespondenco in ravno tako vso od- nas v inozemstvo (izven Jugoslavije) naslovljena pisma, dopisnice itd. Iz Ljubljane smo pognali že precejšnjo število zagrizenih Nemcev, ki s svojimi somišljeniki, kar se jih je potuhnilo med nami, nemoteno kore-spondirajo. Nemoteno, pravimo, ker pri ljubljanski cenzuri sedi v narodnem oziru zloglasni dr. Mlekuž, ki pušča — kakor se nam iz gotovega vira poroča — dr. Egerjeva, dr. Bin-derjeva in dr. taka pisma nepregledana z mirno vestjo naprej. Dr. Mlekuž bi ne bil nikdar nameščen v Jugoslaviji, najmanj pa pri cenzuri, da nima zaščitnika pred seboj, kateremu je menda dr, Mlekuž več kakor vsa Jugoslavija. Zdaj smo že v tretjič na tem me3tu pošlatali. — V četrtič pa pridemo s kolom 1 l Tatinska smola. Kakor smo že poročali je policija prijela v soboto preteklega tedna Josipa Šolarja, baS ko je hotel pobegniti z v Gbtzlovi trgovini nakradenim blagom. Še isto noč so aretirali njegovega tovariša J. Klobasa, pri katerem so tudi našli nekaj GBtzlove obleke — v nedeljo pa se je posrečilo prijeti še tretjega iz njihove tatinske zveze, nekega Jos. Žerjala, tako da so sedaj vsi trije na vatnem. 1 Umrl je v Ljubljani znani fotograf in posestnik g. Avg, Berthcld in g, Franc Legat, nadsprevodnik drž. ž. v pokoju. N. v m. p.l 1 Opozarjan:o na današnji oglas tvrdke Meinl. Podrobneje v oglasu. 1 Dotlčnik, ki je 20. julija na Sokolski veselici v Stepanji vasi pomotoma vzel sprehajalno palico z mono-gramom I. L. naj jo nemudoma vrne na naslov I. Lončar, Sv. Petra c. 36. 1 »Filatelistični klub za Slovenijo" v Ljubljani. Klubov! sestanki se ne bodo vršili več v sobotah, ampak vsako drugo sredo. Prihodnji sestanek bode v sredo, dne 6. avgusta 1.1. ob 20. uri v gostilni pri »Mraku" Rimska cesta. Odbor. 1 Motenje nočnega miru. Človek pride truden od dnevnega dela domov, da bi se spočil In naspal — a gotovi ljudje, ki imajo vedno časa jn denarja dovolj, ne privoščijo niti nočnega počitka. Najhuje v tem oziru je menda v Šiški in na Starem trgu. Od 11 ure naprej pa pozno v jutru se vleče družba za družbo in kruli In razgtaja, da je človeka strah. Včasih je stal kje kakšen stražnik, sedaj ga menda ni. Policijsko ravnateljstvo proshno, da stopi nočnim razgrajačem na prste, da bodemo že enkrat imeli mir ponoči. 1 Orlovska akademija se vrši danes v veliki dvorani »Ljudskega Doma« s sledečim sporedom: 1. Telovadba Orlic in Orlov. 2. Rajalni in telovadni plesi. 3. Marmornati kipi. Začetek ob 8. uri zvečer. 1 Strelne vaje na tukajšnjem vojaškem strelišču se zopet prično. Občinstvo se opozarja, da ob takih dneh v lastnem interesu ne hodi po Golovcu. Komanda mesta Ljubljana. 1 Sokol 11 priredi v nedeljo dne 3. avgusta v romantičnem Hribarjevem gaju, po dolgem prisiljenem odmoru, zopet svojo javno telovadbo. Ta prireditev pokaže neumorno delo društva, ki ga je vršilo v tem kratkem času. Torej v nedeljo vsi v Hribarjev gaj. Zdravo! 1 „Zveza poštnih organizacij v Ljubljani" poživlja vse člane pevce, da se polnoštevilno udeležujejo pevskih vaj pri „Zvezi jugoslov. železničarjev" v Narodnem domu in sicer v pon-deljkih in četrtkih ob 20. url. Pripravlja ! se veselica poštnih nameščencev. 1 Ruski kružok v Ljubljani pov- j zame v kratkem svoje delovanje v [ veliko širšem okviru ko doslej. Odbor j vabi vse prijatelje Rusov k vstopu v ! društvo. Članarina znaša mesečno 1 , krono. Prijaviti se je pismeno na Ruski kružok v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3. Dan občnega zbora se razglasi v časopisju. Članarina se bo pobrala pozneje. Za odbor: Terezina Mihajlovna dr. Jenkova. Zadnje vesti. Ministrska kriza. Belgrad, 1. avgusta. „Epoha“ piše: Kriza ciji. Odnoša ministrskega _ neprestano v stagna-1 so napeti in vlada ne- navadno razpoloženje zaradi odhoda predsednika Protiča v Zagreb. V političnih krogih vlada velika nervoznost in nezadovoljnost zaradi nerešenja krize. V krogih današnje opozicije vlada prepričanje, da radikalci ne mislijo preiti v opozicijo, kakor se je govorilo v radikalnih krogih. O osebnih vprašanjih se ni še ničesar govorilo. (Ldu.) Belgrad, 1. avgusta. Današnja (.Pravda" piše: V publiki se opaža velika depresija zaradi tega, ker se je v teh dneh pojavila kriza kabineta. Smatra se, da je to velika pogreška, ker so naši zunanji dogodki preveč kritični. V vseh krogih vlada enoduš-nGSt, da je treba za vsako ceno ohraniti koalicijo. (Ldu.) Belgrad, 1. avgusta. Današnja „Pravda" poroča: Dr. Fotočnjak pomaga g. Protiču v Z?grebu. Namen g. Protiča je končno utrjen. Dvorni maršal Balugžlč je včeraj obiskal ministra dr. Korošca, Marinkoviča, Da-vidoviča In Trifkoviča. — Regent ministrov še ni kcnsultlral. Demokratska zajednica je imela včeraj popoldne dolgo sejo. (Ldu) Belgrad, 1. avgusta. Današnja ,.Pravda" piše: Skupina dr. Korošca, kakor tudi neodvisni radikalci in pred-sestvo parlamenta smatrajo, da je treba zopet sestaviti koalicijsko vlado. To je pa mrgoče, če bi ostal gos. Protič še nadalje v vladi. Demokrati bi odšli v tem slučaju v opozicijo. Če bi bila vlada radikalna, bi dr. Korošec delegiral v vlado samo enega člana svojega kluba. Če bi pa bila poverjena sestava vlade demokratom, bi tudi sam stop’1 v vlado (Ldu) Nova vlada na Madžarskem. Ldu Budimpešta, 1. avgusta-(OKU) V današnji popoldanski seji budimpeštanskega centralnega delavskega sveta je revolucionarni vladajoči svet sovjetske republike podal svojo demisijo. Vlado je prevzela čisto socialistična vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Julija Beidla. Člani vlade so: ministrski predsednik Beidl, notranji minister Karl Payer, vojni minister Josip Hau-brich, vnanji minister Peter AgostoDi naučni minister Aleks. Garbai, pravosodni min. Ernest Garamy, poljedelski min. Josip Takacs, fin. minister Mlckits. minister za trgovino in obrt Anton Dovcsak, minister za prehrano Fran« Knittelhcfer. Nova vlada je proklantf’ ciji izjavila, da smatra za svojo prvo nalogo vzdržanje notranjega reda I# uvedbo obravnav z entento. Italijanske čete na nemško-avstrlj* skl madžarski meji. LDU. Dunaj, 1. avgusta. (Dufl-KU.) Listi poročajo: V parlamentarnih krogih se čuje, da stoje italijansko čete na nemško-avstrijski ogiski meji-Ob Litvi so postavljeni italijanski bet' zaljeri kot straže. Civilno prebivalstvo je moralo v tej pokrajini zapustiti selo« ker je določena cela italijanska devi' zija za stražo na meji. Italijansko straže so že zasedle most iz WampefS' dorfa v Wimpassing. Še nas niso pozabili. Lyon, 31. julija. V četrtek zjU' traj je zborovala tudi komisija za j*' drarske probleme. Obsedno stanje v Chicagu. LDU. Saint Germain, 1. avg-(DunKU.) V Chicagu se je radi plemenskih bojev proglasilo obsedno stanje. 7000 vojakov dveh miličnih polkov je zasedlo mestni del, kjef bivajo Črnci. Amsterdam, 1. avgusta. (DunKU) „TeIegraph" poroča, da se nadaljujejo nemiri zamorcev v Chicagu, dasi je mobiliziranega 8000 moz vojaštva. 200 oseb so aretirali. V Ch.-cagu ne dela nobea zamorec več. Mnogo črncev je zapustilo mesto. Gospodarstvo. g Avtonomni carinski tsiifj' Z ozirom na pritožbe, ki ste jih pf*' občili v naših dnevnikih proti visok avtonomni carinski tarifi, Vas vab1 podpisana zbornica, da ji za bližnl0 konferenco za revizijo sedanje carinsk« tarife blagovolite pos’ati sledeč it, fot' mativnl materijal: 1. Katere predmete« odkod in v kakšnih množinah ter P° kakih cenah morate uvažati Vaš obrat' 2. Koliko odstotkov je podražila srbsk* avtonomna carina in sicer a) gola c3' rina brez 320 odstotkov pribitka 1" brez drugih pristojbin, b) carina s pribitkom 320 odstotkov, c) carin« s pribitkom 320 odstotkov in drugim* pristojbinami vred dobavne stroške tel* predmetov, posamezno po predmetih- 3. Kakšno carino predlagate bre* škode za Vaš obrat, podretno za p°' samezne predmete z utemeljevalnih*1 razlogi. 4. Predloge, katere stavlhj glede uvozne carine tujih tiskarski*1 proizvodov, podrobno utemeljeno P° posameznih predmetih. Dalje blag0' volite navesli v odgovoru tudi drug* morebitne podatke, ki niso obsežen* v gornjih vprašanjih, ki pa so Vašem mnenju važni, da jih zborni0* za Vašo stroko zastopa. Za L form3' cije v sedaj veljavni carini je Intef®' sentom v zbornični pisarni srbs^ carinski zakon na razpolago. Dop°' slatl se ne more, ker zbornica r*zP°% laga samo z enim Iztisom in jlh^i vkljub prizadevanju ni mogla dob'*' Izjavo blagovolite poslati čimp^L ker je zbornici stavljen jako krat® rok za izjavo. V Ljubljani, dne 27. ju lija 1919. — Trgovska in cbrtnis1* zbornica v Ljubljani. Izdajatelj In odgovorni urednik** Anton Pesek. Tisk* »Zvezna tiskarna" v Ljubija*** Razkrinkani Habsburžani. Moja preteklost. grofica LARISCH, nečakinja cesarica Elizabet« in njena dvorna dama. (46. nadaljevanje.) »Da,« je odvrnil Rudolf, »toliko bo zadostovalo za dva dni, potem jo pa obiščem sam.« »Spoznal boš, da ti je ne bo težko pregovoriti« *ctn rekla ter mu povedala ves razgovor, ki sem ga ®ila imela z gospo Večero. Prestolonaslednik se je nasmejal. »Kako iznajdljivo mater ima Marija,« je pripomni!. »Sedaj, Mafija, pa moraš iti... Ali hočeš malo vina? .. . Ub°ga sestrična, vsa pofrta si videti.« Odklonila sem vino. Še vedno sem jokala, vendar sem si želela odtod. Bila sem v grozovitem «3nju živčne utrujenosti in izčrpanja, in Čuti so mi docela onemeli. Edina moja želja je bila oditi odtod. Zdajci me je Rudolf prijel za roko. »Ne ločiva ?e v jezi, Marija,« je prosil. »O, da bi samo vedela, kako nesrečen sem ... Nemara se bo vse dobro »ončalo... neki dan. Obljubi mi, da boš zvesto ,2pohila zaupano.« * Obljubljam,« sem rekla s pridušenim glasom. M Cesarjevič me je potegnil k sebi ter me objel. me ie poljubil prvikrat in poslednjikrat. . , Stopala sem preko predsobe, kakor da bi sa-hfcla in sem se iznova znašla v krokarjevem bivališču, Loschek me je molče peljal nazaj čez streho ,er Po stopnicah dol do vrat. Ko so se zaprla, mi je bilo, kakor da bi bila pustila večji del svojega življenja za seboj. Dospevši do tja, kjer je čakal izvošček, sem 8a našla,<■ ko ie jedel s sirom obložen kruh, konji ?o imeli vreče s krmo obešene na glavi. Očividno je pričakoval, da bo moral dolgo čakat!. Kočija?, ki me je vozil leta in leta, je bU ves Prepaden spričo moje tolikanj izpremenjene zunanjosti- ja? pa set* mu hitro, povedala Rudolfova naročila ter mu izročila bankovce. »To je veliko Preveč da se potroši za eno žensko,« je pripomnil; »jako draga liubavna zadeva to, ki velja prestolonaslednika petsto goldinarjev.« Odpeljala sem se bolj mrtva kakor živa; s strahovitim naporom pa sem zbrala svoje moči in ko sem dospela v Radeckovo prodajalno na Kohl-marktu, se je vse izvršilo, ne da bi vzbudila kako sumnjo. Kasala sem veliko skrb in strah, ko so sporočili, da Marije ni nikjer, in odhitela iz prodajalne. »Peljite me v palačo Večerov, kolikor hitro morete.« sem velela z razločnim glasom. Štirinajsto poglavje. V paiačo Večerov sem dospela v nadvse ne-zavidijivem duševnem stanju. Čutila sem se v resnici bolno in kolena so se mi šibila, ko sem stopala po stopnicah. Okusen vonj dobro kuhane hrane je za-duhtel iz obednice, ko mi je Hana prišla naproti. »Mama je bila tako lačna, da sva pričeli brez vas,« je rekla; ko pa je videla, kako pobita sem bila, je umolknila in čakala, da se jaz cglaslm. »Hana ... prosite mamo, da pride k meni... Ne izgubljajte niti trenotka.« Odšla sem malone mehanično v kadilno sobo ter se vrgla na divan, skoraj ne da bi vedela, kaj delam. Vrata so se odprla in gospa Večera je prihitela v sobo s prtičem v roki. »Kaj pa se je zgodilo, ali ste bolni?« je vzkliknila. . »Marija je pobegnila; prišla sem nazaj brez ?le • •.« Komaj sem izpoznala svoj glas, ko sem "Pregovorila te tako usodepolne besede, in z nekako strahovito zamaknjenostjo sem zrla na baronico, da videla, kako bo ta vest vplivala nanjo. 'Jospa Večera 'Ce in je rekla z »Bla T,elega.« je prebledela, se vgriznila brezbarvenim glasom: la sem prepričana, da bo storila kaj blazno- (Dalj* prihodnjič.) MaH oglasi stanejo prvih JO besed 4 Jf, vseka nadalfna beseda 30 vin. - Dopisovanje In šenttne oonvdbe pa vsaka beseda J }{. gj Proda ae: Priporoča so partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo In veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana. Tellka omara belo ple-skana, tridelna, se proda — Ulica Stare Pravde l/I. 1094 Zložljivi stoli in nekaj miz se proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. 1083 "M Kapi se: k N Vreče, razne velikosti in kakovosti, se kupijo. Naslov pove I. Jugoslovanski anon-čni in informačni zavod Be-seljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 6. Knpim motorno kolo kakor tudi eno garnituro pneu-matike za motorno kolo 26X2>/2 Ponudbe na Martin Pleterski, Cerklje, Dol. i(j80 Sveže maline se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc, In izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Slomškova ulica 27. finske sode 60—600 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi*. € Služb©: A ISče se gospodična zmožna slov. in nem',ke stenografije in strojepisja kot pomožna, eventuelno tudi kot samostojna moč. Gospodične ki so bile že pri kakem trgovskem podjetju, imajo prednost. Ponudbe z zahtevo plače pod .Samostojna moč' na upravo lista. 1091 & JV- Išče se boljši gospod kot sostanovalec. Ponudbe na upravništvo lista. Popravila žepnih ur in zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.______________925 Iščem trgovino v najem z opravo in zalogo ali brez zaloge na deželi, v trgu ali mestu v Jugoslaviji, najraje pri kaki veliki fari brez konkurence. Naslov pove upravništvo. 1035 Dopisovauje iu | ženitne ponudbe Znanja Solim z dobrosrčno, pošteno gospod čno v svrho skorajšnje ženitve. Ponudbe pod .Jesen1, poštno ležeče, Ljubljana. l(>92 Z1V0 APNO 1 vagon se takoj’ odda. Naslov pove upravništvo lista. Kupim ovčjo volno in prosim ponudbe. E. KOCBEK Kranj. Pozor! Žitne odpadke, dobro pičo za perutnino In drugo živino, razpošilja po povzetju z vrečo vred po 70 kg, postavljeno na štacijo v Celju po K 50-—, Umetni in valjčni mlin Jos. Kilrbiscli, Celje. Kosti kupi vsako množino po najvišji ceni trgovina T. Confdenti v Celju Zavedna. Zidarske čopiče kakor tudi konjske žim-nate krtačrj ima zopet v zalogi po nizki ceni Iv. N. Adamič Ljubljana. Nudim po najnižji ceni 100 metrov fine trne svile 45% široka ter črn in pisan svilen trak. OSVALD DOBE1C Ljubljana, Martinova c. 15 Ertfaf kremo Sl nudim na debelo Osvald Dobeic Ljubljana, Martinova cesta 15. Čreslo smrekovo, la, 2 vagona, se odda. Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Bese-Jjak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. „2vs3na tiskarna“ o Ljubljani, Stari trg Jjvršuj« tiskovine vseh vrst, kakor: lasoplse, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, ralune. kuverte In pisemski papir s firmo, vijltke, naslovnice, ralunske zakljuike In vsa v to stroko spadajoia dela okusno In ceno. Iščejo se strugarski in ključavničarski mojstri. Ponudbe na Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. VREČE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Josip Jug stavbeni in pohištveni pleskar In ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točni. Zmerni eem. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. VINO rizling in črno dalmatinsko od 56 1 nap:«] ter sadjereo in kislo vodo se razpošlje po najnižji ceni od podjetja SILVAVRELECGuštanj Kupijo se stari zamaški. Dr.milan DanDrel!y advokat Beograd, Kneginje Ljubice 2. Korespondenca v srbskem, hrvatskem, nemškem in madžarskem jeziku. dobavlja takoj Simon Stossl, apnenica Galicija (Koroška). || Trgovci z barvo in kolonijalnim blagom ■ i Oferiram vsako količino temeljne krede (Grund-kreide, Stritzl, „bilis“); oddam cele vagone po zelo ugodnih cenah. Iščejo s c dobro vpeljani zastopniki. Zahtevajte vzorec. Brata Berger, Brod, poštni predal. ING. Dr. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni inžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žetezobe-tonske in vodne zgradbe r Ljubljani, Hilšerjeva ulica £i. 7. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske In železobetonske konstrukcije. 933 Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke. Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. 1 Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt ¥ Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna _______kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd. S- Potočni^ krojaški atelje za dame in gospode Selenburgova ulica 6, t. nadstr. na desno. v Parizu akademično izprašan, izdeljuje najmodernejše kostume, jesenske plašče za dame, najmodernejše obleke za gospode na zahtevo v osmih dneh. Posebna delavnica za obročanje površnikov in oblek za gospode l Padi prevelikega dela v sezoni se prosi cenjene dame in gospode svoja naročila že sedaj vposlati. Mlatilnice, vratila, čistilnike, slamoreznice, mline za moko in sadje, pluge, brane, trans-misijske droge za vretena in vso pobe-delsko orodje ima v zalogi stara domača Trgovina z železnino Fr. Stupica, Ljubljana, Marije Terezije cesta St. I. Novo otvorena fabrika šešipaikapa .JULIJ ME1NL, UVOZU ČAJA, L J U B L JA NA Fino francosko oije prliuissima Vinski kis Čokolada in kakao Sartli ne najbolj še v rste v Kond. mlekojs sladkorjem; Fine desertno vino Malaga 1 liter K 24— u Sarajevu. Javlja pošt. trgov cini a iz mesta sa straue, da je otpočela svoj rad, i da imade na stovarlstu uvek gotove letuje kao 1 zfmske robe. ISnručbe izvršuje brzo 1 lačno. Cene solidne. Moli za poverenje kao i naručbe. S poštovanjem Nikolič i Papaj Mašičeva utica broj 3, Novo Sarajevo. ltnm — Cognac Likerji Marmelada Keksi Riž Razpošjlja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. - Cene nizke. - Na debelo popust. - Ceniki se sedaj ne razpošiljajo. mehanična delavnice za pobakranjc in poniklanje ter za vsakovrstna popravila v mehanični stroki Glince 74, Škrlova kovačnica. METLE z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi trgovcem postavljeno VELIKA GORICA Prta Hrvatska Tvoraica metala, Velika Gorica Kupujem staro lito železo vsako množino. Ponudbe pod šifro „L1T0 ŽELEZO" na upravništvo. Ko treba 7 Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda. Jovanovič i Tomič, Mitroviča (SRE M.) Rudolf Rus, Kranj priporoča svojo bogato zalogo ur briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. m tu m Poziv k upisovanju novih delnic. z izdaj« Redni občni zbor je dne 5. maja 1.1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico od K 15,000.000 — na K 20,000.000— 12.500 novih delnic v norn. znesku K 5,000.000’— in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic. Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji; 1. Upisovnnje se vrši od 1. do 31. avgusta 1.1. ' „ . . ^ , o • a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru; b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah; c) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku; d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjtku in vseh njenih podružnicah. 2. Od 12-500 novih delnic k K 400— nom. v skupnem znesku K 5,000.000-— se prepusti dosedanjim delničarjem 9,375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650' ,, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta 1.1., več 5% obresti od nom. K 400-— od 30. junija do one. plačila. Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800’ za komad, več 5% tekoče obresti od nom. obresti od nom. zneska K 400-— od 30. junija do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu 3. Nove delnice bodo opremljene s kuponom za II. semester deležne polovice čistega dobička za 1. 1919. 4. Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah. 5. Ažijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za ažijski rezervni fond banke. _ _ . -u 6. Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseča januarja 1920 izročile subskribentom. 7. Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subsknoenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic. Ljubljana, 2i. julija 1919. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke.