Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul.6/111

Telefoni uredništva tn oprave: 404)1, 404», 404)3, 40-04, «0-05	Izhaja vsak dan »Jutra} razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana številka 10.050 in 10.349 zn inserate.
Uprava:
Kopitarjeva ulica številka 6.
Pariško pismo
Pariz, ob koncu januarja.
Te dni se je govorilo po Parizu, da je neko nemško letalo odvrglo nad francoskim glavnim mestom vrečico kave. Novica je seveda bila vzeta čisto »iz zraka«. Kaže pa vendar na dober humor, s katerim sprejema prebivalstvo male prehodne odpovedi v prehrani. Kave v trgovinah res ni preveč. Toda tisti, ki so iz (|uartiera, kjer se stalno drže istih trgovcev, jo že lahko dobe za potrebo, in drugi, ki to vidijo, pomenljivo mežikajo z očmi, češ: »še je zaloga in tudi mi ne bomo pozabljeni.« V decembru se je res polastila prebivalstva precejšna vznemirjenost v skrbi, da bi moglo priti do pomanjkanja življenjskih potrebščin. Toda to je bila le bolj umetna zadrega, ki pa se je hitro razblinila, čim je prebivalstvo videlo, da je še vseh živil dovolj, za katera so nekateri govorili, da jih je že popolnoma zmanjkalo. Počasi se je javnost zopet umirila, ko je videla, da v resnici ničesar ne manjka in tudi ne bo ničesar primanjkovalo. Tu v Parizu ni še nobenih živilskih nakaznic. Le za bencin je treba ob pričetku vsakega meseca napraviti prijavo, koliko ga bo kdo za trideset dni potreboval in ga tudi privatnik dobi, če želi tudi 400 litrov na mesec. Kdor pa prijavo zamudi, se pa dogovori s kakim svojim sosedom ali pa s svojim garaži-stom. Sicer so napovedane hude kazni za prenos nakaznic ali za nakazovanje bencina brez kart. Toda ker je bencina v resnici dovolj, nihče ne ve, čemu te kazni in se tudi nihče zanje ne briga. Te odredbe bodo morda kdaj pozneje potrebne in se jih bodo Parižani tudi držali, pozneje, ko pride velika ofenziva. Toda za enkrat živimo kakor sredi najlepšega miru.
Ali bo prišla, ali ne bo prišla? Ofenziva namreč! To je nekako vsebina premnogih dnevnih razgovorov in s tem se najrajši pečajo tudi napovedovalci v radiu. Dnevno pride to vprašanje večkrat v razgovor in znani vojaški strokovnjaki izven službe, ki so avtoritete na tem polju, nam na vse mogoče načine dokazujejo, da pride do nemškega napada jutri, pojutrišnjem ali pozneje. To so nam dokazovali že v septembru in se še niso naveličali z novimi prerokbami. Toda doslej se jim godi še prav tako kakor črnogledom, ki so napovedovali, da bo zmanjkalo prehrane. Nič se ni zgodilo. In javnost se je spremenjenim, ali boljše, nespremenjenim razmeram že davno privadila in opravlja svoja dnevna opravila, ne glede na to, kaj pišejo listi, kaj pripoveduje radio in kaj prerokujejo razni gostilniški vojaški strategi. Promet v Parizu je zopet prav tako živahen kot je bil kdaj prej. Samo letošnji zimski mraz ga mimogrede nekoliko ovira. Mleko se je nekoliko podražilo, toda to se je že v mirnem času navadno vsako zimo zgodilo. Liter stane dva franka trideset centimov. Toda lansko zimo smo ga plačevali po dva franka dvajset centimov, in to tedaj, ko je bila vrednost franka višja. Zato je torej mleko v resnici letos celo cenejše. Isto velja tudi *a vsa druga živila. Cene so ostale skoraj iste ali pa so v zlati veljavi celo padle. Zato je finančni minister lahko s ponosom izjavil, da je od septembra dalje na splošno draginja v Franciji porasla samo za en odstotek. Srečna vojskujoča se Francija! Menda bo precej res, kar je hotela povedati neka karikatura v švicarskem listu, da so v sedanji vojski nevtralci tisti, ki nosijo težino vojskinega bremena. Res je pa, da so tudi v Franciji trije dnevi v tednu, ko so mesnice zaprte. To pa ne pomenja, da smo brez mesa. Skoraj bi mogel reči: Nasprotno! Kajti v dneh, ko se meso razprodaja, se lahko založite tudi za ostale dneve. Razen tega lahko dobile v velikih magazinih dovolj perutnine. Le restavracije se morajo držati predpisov in smejo dajati mesne porcije 150 gr s kostmi in 100 gramov brez kosti. Toda kdor dnevno dobi svojo porcijo 100 gramov mesa, ni ravno pomilovanja vreden.
Kar človeku v podzemski železnici in na cesti pade v oči, so vojaki, ki imajo res izvrsten izraz. Njihove ženičke so naravnost v zadregi. Kajti vojaki, ki prihajajo s fronte, so se v odsotnosti od doma popravili in poredili. Prej so se z njimi doma trudili, da jih nasitijo. Toda večkrat ni bilo pravega apetita. In sedaj so jim pošiljali na fronto darove in jim pisali ganljiva pisma, naenkrat pa prihajajo domov, tako neverjetno svežih lic, da domači ne vedo ne kako in kaj. Torej je res, da oblasti v prvi vrsti skrbe za vojaštvo na fronti in da je najboljša hrana zanje odločena. Tudi vina jim ne manjka. Zaradi teh pojavov se je morala v zaledju, posebno pa razpoloženje v ženskem svetu, ki je za Francijo važno, zelo važno, Izredno dvignilo, posebno odkar je vojaška oblast tako uredila, da možje'in fantje od časa do časa prihajajo domov in širijo svoj zdravi humor, ki ga ima francoski vojak.
Parlament je obračunal s komunizmom v zbornici in v senatu. Od 73 komunističnih poslancev v zbornici jih je 60 izgubilo mandat. In od dveh senatorjev je moral oditi stari Cachin. V pariški okolici je oblast razpustila enajst občinskih svetov. To so vsi tisti, ki še po 26. oktobru niso odpovedali svoje vdfinosti in službe Moskvi. Kajti odkar je Nemčija sklenila zvezo s Sovjetijo, se v francoski javnosti s komunisti postopa kakor z zavezniki Nemčije. Njihovo nadaljno rovarjenje so oblasti, pa tudi javnost sprejele kot izdajstvo nad domovino. Mnogi se čudijo, zakaj komunistične voditelje, ki so po večini že tri mesece v ječi, kolikor jih ni pobegnilo iz države, niso postavili že pred sodišče. Toda notranja politika in bramba dežele imajo svoje zahteve, ki ne tečejo vedno vzporedno z zunanjo politiko. Brali ste, da je več poslancev v zbornici zahtevalo prelom s Sovjetijo. Celo večina zbornice je bila za takšen korak. Toda odgovoril jim je notranji minister Chautemps: »Prelom s Sovjetsko Rusijo bi imel za posledico daljnosežne diploinatične in vojaške posledice, o katerih sodi, da bi trenutno ne bilo koristno razpravljati.« Pierre Cot, ki ga v ostalem poznamo kot znanega zagovornika francoskega prijateljstva s Sovjetijo, piše v svojem glasilu »Oeuvre«, da bi Hitler hotel ves svet potegniti v križarsko vojsko proti Sovjetiji, da bi tako dokazal, da je Evropa brez nemške pomoči brez moči in brambe proti komunizmu. Nekako tako danes Sovjetom dokazuje, da brez nemške pomoči niti male Finske ne bodo mogli zmagati. Na ta način bi se Hitlerjeva Nemčija zopet rehabilitirala, odšla kazni in v nekaj letih obvladala ves svet. To past pa je treba
Štiri balkanske države na važnem posvetu v Belgradu
Balkanska konferenca bo ugotovila miroljubnost in nevtralnost iuinovzhodne Evrope
Turško-bolgarski sestanek v Sofiji
Danes se začenjajo v Belgradu posveti med štirimi zunanjimi ministri Jugoslavije, Grčije, Romu-m>* 10 Turčije, ki tvorijo stalni svet Balkanske zveze. Posveti bodo trajali dva dni in bodo imeli velik odmev po vsej Evropi.
Iz vseh štirh držav so bili že v naprej objavljena poluradna tolmačenja o pomenu te konference, ki da ne bo rodila nobenih senzacij, ki so jih nekateri napovedovali, ampak, ki bo samo zelo glasno in slišno podčrtala voljo zaveznic, da ostanejo v sedanji vojni strogo nevtralne, da bodo storile vse, kar je v njihovih močeh, da se vojni požar ne razširi na Balkan, da se ne bodo vdajale nobenim ideološkim taborom in da bodo sporazumno uredila nekatera gospodarska vpraianja, ki )ih )e vojna postavila v ospredje.
Od zunanjih držav najbolj pazljivo in s prijateljskimi čustvi sledijo posvetom v Belgradu vse evropske države brez izjeme. Madžarska, Bolgarija in Italija pa, ki so se zadnje tedne hudo prizadevale za mirne rešitve, bodo na posvetih moralno prisotne, da pomagajo belgrajski konierenci do polnega uspeha.
Zunanji ministri Balkanske zveze prihajajo
in ako ne bi nastali dogodki, ki bi nas prisilili izvajati naše obveznosti, smo odločeni do kraja iti po poti miru, ki smo si jo izbrali.
Gafencu
Bukarešta, 1. februarja. AA. Havas: Danes dopoldne ob 10 se je romunski zunanji minister Gaienco odpeljal iz Bukarešte s simplonom v Belgrad. Jutri bo prispel v jugoslovansko prestolnico, kjer bo zastopal Romunijo na konferenci stalnega sveta Balkanske zveze.
Kako so sestavlfena zastopstva zaveznic
Belgrad, 1. februarja, t. Jugoslovansko delegacijo na belgrajski konferenci vodi zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič. Njemu so dodeljeni kot delegati pomočnik zunanjega ministra Miloje Smiljanič, načelnik političnega oddelka Radovan Petrovič, šef balkanskega odseka Jakov Ljotič, pomočnik v političnem odseku llija Militič, svetnik zunanjega minisrstva dr.' Stojan Gavrilovič in šef kabineta zunanjega ministra Vii-kašin Sečerovič.
Romunsko odposlanstvo vodi zunanji minister Grigorije Gafencu. Njemu so dodeljeni: šef kabineta zunanjega ministra Ciciu Pop, pomočnik zunanjega ministra minister Crecianu, njegov tajnik Popescu.
Grško odposlanstvo vodi ministrski predsednik grške vlade general Metaksas. Njemu »o dodeljeni načelnik političnega oddelka Leon Malasa, načelnik oddelka za študije minister Papadakis, šef balkanskega odseka Grafos, načelnik predsednikovega kabineta Andrulis in pribočnik predsednika vlade polkovnik Nobelis.
Turško odposlanstvo vodi zunanji minister Saradžoglu, ki so mu dodeljeni načelnik političnega oddelka Čevad Errkin, šef balkanskega odseka Rešad Eerhan, šef kabineta zunanjega ministra Zeki Polar.
Dr. Aleksander Cincar-Markovič
Metaksas
Solun, 1. februarja. AA. Havas: Grški ministrski predsednik Metaxas je prispel s člani grškega zastopstva, ki se bo udeležilo konference stalnega sveta Balkanske zveze v Belgradu, snoči v Solun. V pristanišču ga je pozdravil generalni guverner solunske pokrajine Kirilis z ostalimi zastopniki oblasti in tujimi konzuli. Metaxas je odpotoval dopoldne z ekspresnim vlakom v Belgrad. V Nišu se je sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom ter bo skupno z njim nadaljeval pot v jugoslovansko prestolnico.
Časnikarji
Saradžoglu
Carigrad, 1. februarja. AA. Anatolska agencija. Zunanji minister Saradžoglu je sprejel v Carigradu novinarje ter jim dal tole izjavo:
Potujem v Belgrad, da se udeležim rednega letnega zasedanja stalnega sveta Balkanskega sporazuma. Upoštevati morate, da naša država napram sedanjim vojnam ni nevtralna temveč je samo izven vojnega spopada. Upoštevati morate, da ne pomeni ohraniti nevtralnost ali biti izven vojnega spopada, mirno čakati, da se izpolni to, kar je sojeno. Varovati nevtralnost ali biti izven vojnega spopada pomeni podvzeti vse potrebne ukrepe, da se prepreči, da plamen vojne ne zažge lastne strehe. Samo s pomočjo takih ukrepov se lahko reši mir. Naša politika je zelo jasna in zelo določena. Mi nimamo nobenega tajnega sporazuma ter ga tudi ne moremo imeti. Naše obstoječe obveznosti so tako jasne, odločne in določene kot so meje naše države. Ako ne bomo predmet napada
■HtMIM
obiti in zaradi komunistične nevarnosti ne prezreti nemške nevarnosti, ki je za Francijo mnogo bolj pereča. Poudarjam pa še enkrat, da je to mnenje Cota, ki je znan levičar in ki svojih simpatij do komunizma tudi še sedaj ne more prav zakriti.
Posebno ostro borbo proti Nemčiji vodi glavni urednik »Epoipie« Henri de Kerillis, ki je pariški poslanec in v svojem listu neprestano opozarja na nemško delovanje v Franciji. Zaradi njega se je prav za prav debata v parlamentu bolj sukala okrog narodnega socializma kakor pa okrog komunizma. Kerillis namreč trdi, da so med francoskimi intelektualci še vedno skrivni simpatizerji z Nemčijo, ki da imajo kaznive odnose do nemških agentov. Na ta njegova izvajanja so socialisti zahtevali parlamentarno preiskavo. Toda vojaško sodišče najprvo zahteva, da dobi samo vpogled v material, o katerem govori Kerillis. To je verjetno tudi prava pot, kajti z raznimi preiskavami se bo javnost le razburjala. Po mnenju treznih poznavalcev položaja pa gre v tem primeru najbrž le za razne francoske intelektualce, ki so se mnogo let trudili, kako bi mogli zbližati Francijo
in Nemčijo, in sicer so se za ta cilj prizadevali na raznih področjih. Toda to njihovo delo je bilo pošteno in nesebično, vsa javnost je zanj vedela. Saj je znano, da sej se dvajset let mnogi francoski izobraženci prizadevali, da odkrijejo tisti kamen modrih, ki bi med obema narodoma zagotovil trajen mir. Ce niso uspeli, ni to njihova krivda, in najmanj se jim sme sedaj očitali, da je njihovo delovanje bilo v škodo Francije.
II koncu še omenim, kako mnogi francoski politični krogi gledajo na nemško sovjetsko zvezo. Večina je mnenja, da Sovjeti v kakšni izdatnejši meri Nemčije v nobenem pogledu ne bodo podprli. Sovjetsko politiko vodi Kominterna, ki samo to želi, da se vojska zavleče in da izkrvave vsi večji evropski narodi. Le tako more Kominterna upati na zmagovito komunistično revolucijo. Zaradi tpga, tako sodijo v Parizu, nima Kominterna prav nobenega interesa, da bi Nemčija zmagala. Nasprotno. Zato bo Sovjetija podpirala, tako pravijo v Parizu, Nemčijo le bolj na videz, ali pa le v toliko. da se čim dalje raztpgne krvavo klnnip v Evropi, ki ga je komunizem s satansko zvitostjo v prvi vrsti pomagal razpresti nad Evropo. x. y.
lovanjc z njimi. Od tega razgovora bo tudi odvisno, kakšne predloge bo na konferenci stavil Saradžoglu za čim bolj učinkovito mirovno organizacijo Balkana.
Prvi sestanek danes dopoldne
Belgrad, 1. febr. m. Nocoj ob 10 bosta prispela na konferenco stalnega sveta balkanskega sporazuma predesdnik grške vlade Metaxas in turški zunanji minister g. Saradžoglu. Na železniški postaji v Skoplju, ki je bila okrašena z grškimi, romunskimi, turškimi in jugoslovanskimi zastavami sta pozdravila g. Metaxasa ban vardarske banovine Aleksander Andrejevič in poveljnik 3. armijske oblasti, diviz. general llija Brašič. Predsednik grške vlade se je zahvalil za lep sprejem, na kar je godba zaigrala najprej grško, potem pa jugoslovansko državno himno. Med viharnimi vzkliki ogromnega ljudstva, ki 6e je zbralo na kolodvoru, se ie nato odpeljal naprej proti Belgradu. Predesdnik Metaxa6 je v Nišu potem počakal na brzovlak iz Sofije, s katerim se je pripeljal turški zunanji minister Saradžoglu. Oba državnika sta se nato z istim brzovlakom odpeljala Na belgrajski postaji, ki jc okrašena z romunskimi, turškimi, grškimi in jugoslovanskimi zastavami, sta bila zastopnika Grčije in Turčije sprejeta z vsemi vojaškimi in civilnimi častmi. V imenu kraljevske vlade ju jn pozdravil zunanji minister dr. Cincar-Markovič.
Tokratni predsednik stalnega sveta balkanskega sporazuma romunski zunanji minister Gri-gorij Gafencu bo prispel v Belgrad jutri ob 9 dop.
Zastopniki balkanskega sporazuma se bodo jutri dopoldne najprej vrnili v dvorske knjige,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z vsemi inozemskimi delegacijami potujejo številni zastopniki tiska, ki bodo za časa trajanja konference gosti jugoslovanske vlade. Med njimi so vsi najbolj vidni časnikarji vodilnih časopisov Turčije, Grčije in Romunije. Časnikarji bodo imeli za časa konference svojp lastne posvete in bodo v stalnem stiku s svojimi delegacijami. Jugoslovanski presbiro je ukrenil vse potrebno za čim lažjo informativno službo in imajo časnikarji na razpolago zadostno šlevilo telefonskih linij za poročanje svojim listom.
Saradžoglu pri Kjuseivanovu
Sofija, 1. februarja, t. Reuter. Na svojem potovanju v Belgrad se je turški zunanji minister Saradžoglu ustavil v Soli ji, kjer je imel daljši razgovor s predsednikom vlade Kjusei-v a n o v i m. Časnikarjem ni bilo dano nobeno sporočilo o vsebini razgovorov. Nekateri menijo, da je turški zunanji minister še enkrat napravil poskus, da bi Bolgarijo pridobil za vstop v Balkansko zvezo, ali pa vsaj sprejeti bolj tesno sode-
Predsednik grške vlade Metaksas
Turški zunanji minister Saradžoglu (na desni).
Romunski zunanji minister Gafcncu
„Jutro" dalfe intriglra
Že ob sami misli, da bi Slovenci dobili samoupravo ali avtonomijo, je jutrovska klika kar ob pamet in napenja vse sile, da ne bi enkrat tudi Slovenci postali v tej državi enakopravni, kajti potem bi »Jutrove« spletke ne mogle nikjer več vžigati. Zato pa sedaj še intrigira ljubljanski Živ-kovičev organ proti slovenski samoupravi kar le more. Po Belgradu letajo njegovi agenti in dopovedujejo slehernemu, kdor jih hoče poslušati, da slovenska samouprava pomenja separatizem in razpad države, za katero je edina rešitev centralizem Živkovič-Kramerjevega kova, v Zagrebu skušajo po svojih prijateljih vplivati, da bi Mačkova skupina brezpogojno vztrajala pri zahtevi po takojšnjih volitvah, s čimer bi se ustvaritev slovenske in srbske banovine zavlekla ali morda sploh preprečila, nasprotno pa v Sloveniji, kjer vedo, da je ves narod za samoupravo, njihovi ljudje agitirajo in hujskajo s tem, da očitajo dr. Korošcu, da še do sedaj nismo dobili avtonomijo in da se naša stranka premalo odločno bori za samoupravne pravice Slovenije. Ta dvoličnost in nepoštenost jutrovske politične klike je itak znana — hvala Bogu, ne le v Ljubljani, ampak tudi v Belgradu in Zagrebu. Tako je te dni »Jutro« napisalo člančič, v katerem pravi, da se »Slovenec« ni vedno dovolj odločno zavzemal za slovensko avtonomijo. — Menda pričakuje Živkovičev organ, da mu bomo sedaj dokazovali, ali smo bili vedno za avtonomijo ali ne in z njim o tej stvari polemizirali! Dvajset let je »Slovenca« in politiko, ki jo je zastopal, »Jutro« proglašalo za separatizem in protidržavno delo! Dvajset let je Slovence v Belgradu črnilo in obrekovalo, da so politično nezanesljivi, ker ne trobijo v Kramerjev centralistični rog. Zaradi zahtev po samoupravi, ali kakor je »Jutro« reklo, zaradi punktacij so morali naši vodilni politiki v internacijo in »Slovenec« je bil tedaj, ko so jutrovci imeli vso politično oblast v Sloveniji plenjen samo zato, ker je zapisal besedo »slovenski narod«. To in še marsikaj drugega ni pozabljeno, kljub res znani pozabljivosti »klerikalcev«, ki še danes na važnih upravnih mestih gledajo ljudi, ki so zelo aktivno pomagali ustvarjati in vzdrževati tedanji valpetski režim v Sloveniji. Zato s centralističnim »Jutrom« ne bomo razpravljali o tem, kdo je bil in kdo je še proti samoupravi Slovenije, tembolj, ker njegova politična klika ni le nemoralna v načinu politične borbe, ampak je tudi bojazljiva, ker bi hotela utajiti vso svojo politično preteklost.
»Novi list« o radikalih
Niški »Novi list«, ki je zelo blizu politiki predsednika vlade g. Cvetkoviča, je objavil članek o reorganizaciji radikalne stranke, v katerem pravi med drugim: Večina Hrvatov je kompaktna v HSS pod vodstvom dr. Mačka. Večina Slovencev je združena pod dr. Korošcem, ki je v JRZ, glede vprašanja bodoče ureditve države pa more iti dr. Korošec samostojno, lahko pa je tudi v spornem primeru razsodnik. Nasproti tema dvema kompaktnima strankama stojijo Srbi razdeljeni v mnoge irakcije z raznimi pogledi. Najmočnejša je JRZ, česar ne smemo pozabiti. V prvi vrsti se teži za tem, da se bodoča stranka okrepi v smislu jugoslovanskega značaja države ln jugoslovanskega značaja radikalne stranke. Radikalna stranka bi stopila v novo državno življenje kot enotna državna stranka, kar je jako važno. Vse te okolnosti silijo vse pametne ljudi bivše narodne radikalne stranke, da se pripravijo tla za zedinjenje, tako da ostane organična zveza s Slovenci in muslimani. To je važna in delikatna zadeva, ki tudi ni tako enostavna, da bi se mogla prelomiti preko kolena, ampak je treba mirnega razpoloženja, potrpljenja in pripravljenosti za kompromise, da se taka velika stvar uresniči.
Hrvatski rdeči križ
Hrvatski listi poročajo, da se bo v hrvatski banovini preuredil tudi Rdeči križ, ki tudi na hrvatskem ozemlju predstavlja važno organizacijo. V kratkem bo objavljena uredba o Hrvatskem rdečem križu, ki bo imel svoje središče v Zagrebu in pododsek v Splitu ter svoje odbore po vseh večjih mestih hrvatske banovine. Zveza Hrvatskega rdečega križa z belgrajskim bo samo reprezentativne prirode. Denar, ki se bo zbiral za rdeči križ na Hrvatskem, se mora tudi trošiti samo na Hrvatskem, oziroma za Hrvate. Razume se pa, da gredo za primer vojne vsa sredstva Rdečega križa za oskrbo ranjencev v skupni državni fond.
Izprememba šolskih knjig na Hrvatskem
Zveza hrvatskih učiteljev je pozvala vse šole in učitelje, da sodelujejo pri anketi o šolskih knjigah. Gre za sledeča vprašanja: Katere od dosedanjih šolskih knjig za ljudske šole se morejo še nadalje uporabljati? Katere so potrebne poprave? Katere knjige je treba sestaviti čisto na novo? Na ta način se začenja počasi likvidirati tudi šolski sistem, ki ga je uvedel bivši centralizem.
Dne 3. februarja bo v Zagrebu skupščina, ki bo likvidirala JUU za bivšo savsko in primorsko banovino. Prav za prav je JUU v hrvatski banovini dejansko že likvidirano in gre samo za pravno formalnost. Ko pride čas za to, se bodo mogle posamezne učiteljske organizacije na srbskih, hrvatskih in slovenskih tleh zopet med seboj sporazumeti o skupnih zadevah in interesih.
H kulturnim zadevam spada tudi vprašanje reorganizacije zagrebškega tiskovnega urada. To delo je poverjeno novo imenovanemu šefu tega urada g. Krešimiru Devčiču, ki je bil glavni so-trudnik »Seljačkega domat.
Mnenje »Hrvatskega dnevnika«
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« zopet uvodoma polemizira proti mnenju, da se mora preureditev celokupne države izvesti še pred skupščinskimi volitvami. »Hrvatskemu dnevniku« so posebno napoti tehtni razlogi ki jih je navedel za to belgrajski »Napred«, Skuša jih obširno pobijati, toda to se mu gotovo ni posrečilo, da bi bila stvar jasna v tem smislu, kakor to trdi to glasilo. »Hrvatski dnevnik« med drugim pravi: »Hrvatsko stališče za časa razgovorov lanskega leta je bilo, da bi se morala razveljaviti sedanja ustava in razpisati volitve za kooetituanto. Ker to stališče ni bilo sprejeto, pomeni sporazum od 26. avgusta kompromis. Hrvati so pristali na kcmprcmis, toda vprašanje se bo moralo rešiti v celoti, ko bo sporazum končnoveljaven. Taka reiitev pa ni mogoča, če se izvede ravno to, česar Hrvati niao hoteli, to je, da bi Hrvatska ostala taka, kakor je sedaj v svoji še nekončni obliki«. — Logike v tem ni, kar preureditev države še pred skupščinskimi volitvami nikakor ne pomeni, da bi Hrvatska morala ostati taka, kakor je. Če je bil mogoč sporazum v drugih vprašanjih, bo pač mogoč tudi v tem.
Belgrajska konferenca
(Nadaljevanje s 1. strani)
nato pa bodo obiskali zunanjega ministra dr. Cln-car Markoviča v njegovem kabinetu. Zatem bedo
sprejeti pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču iu pri podpredsedniku vlade dr. Vladku Mačku. Nato bodo imeli prvo sejo, na kateri bodo pričeli izmenjavati misli v vseh aktualnih zunanjepolitičnih in gospodarskih problemih, kl interesirajo države balkanskega sporazuma.
Mnenje v Italiji
Rim, 1. februarja, b. Zadnje izjave odgovornih balkanskih državnikov so pojasnile cilje konference balkanskega sporazuma, ki se v stvari, kakor trdijo dopisniki italijanskih listov iz Belgrada, popolnoma strinjajo z miroljubnimi napori italijanske politike. Italijanski tisk pripisuje velik pomen zlasti izjavi jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča, v kateri je poudaril, da bo na konferenci v Belgradu stalni svet balkanskega sporazuma nadaljeval svoje delo v smeri ohranitve miru in dobrega sosed-
stva, da se tako dovede do popolnega Izraza politika nevtralnosti balkanskih driav do sedanjega evropskega spora.
Poziv Sv. Stolice
Vatikan, 1. februarja, b. Sveta stoli-ra je poslala balkanskim katoličanom poziv, naj se trudijo za ohranitev miru. Poziv je bil poslan diplomatskim predstavnikom Svete stolice r vseh balkanskih državah.
Bolgarija-Nemčija
Amsterdam, 1. februarja, b. Danes je prispel v Berlin polkovnik Bojkev, šef bolgarskega letalstva. Imel je dveurni razgovor z maršalom Go-ringom. Bojkeva smatrajo kot zaupnika kralja Borisa. Njega so poslali v Moskvo, da vodi pogajanja za vzpostavitev letalske zveze Moskva-Sofija.
Dobrudža dobi samoupravo?
Francoska Havas zanika angleška poročila o tem
London, 1. februarja, b. »New Chronicle« poroča iz Carigrada, da romunska vlada pripravlja zakon, s katerim bo dala Dobrudži avtonomijo. Novica izhaja iz virov, ki so blizu turški vladi! Bolgarija je izjavila, da je pripravljena to smatrati kot dokaz dobre volje Romunije. V tem smislu bo podana tudi izjava na konferenci balkanske zveze.
Bukarešta, 1. februarja, t. (Havas.) Londonski »News Chronicle« je v nekem svojem poročilu iz Sofije vedel poročati, da bodo na belgrajski konferenci balkanske države pritisnile na Romunijo, naj Bolgarom ostopi Dobrudžo, češ da bi bila Bolgarija pod tem pogojem voljna vstopiti kot članica v Balkansko zvezo in bi bil ves Balkan kolikor toliko strnjen. Havasov dopisnik je na merodaj-nem mestu zvedel, da to poročilo ne odgovarja dejstvom. Balkanska konferenca ne bo stavila nobenih takšnih predlogov, ker bi ne spadali v okvir njenega dnevnega reda. V ostalem pa tudi Bolgarija ne pritiska na takojšnjo izročitev Dobrudže, ampak na mirno popravilo obstoječih nepravičnosti, kot se je izrazil sam Kjuseivanov. Tudi vpra-
šanje Transilvanije in Besarabije ne more biti postavljeno na belgrajski konferenci.
Sofija, 1. februarja. AA. (Štefani.) Predstavniku agencije Štefani je bilo na merodajnem mestu stališče Bolgarije v zvezi z belgrajsko sejo stalnega sveta Balkanskega sporazuma podčrtano
takole:
Bolgarija bo nadaljevala s svojo politiko miru ter se pri tem držala striktno nevtralnosti v sedanjem evropskem spopadu. Bolgarija ne odstopa od svojih nacionalnih zahtev, toda je navzlic temu pripravljena sodelovati s svojimi sosedi. Bolgarija ne namerava pristopiti k Balkanskemu sporazumu, dokler države, ki mu pripadajo, ne sklenejo, da se na zadovoljiv način rešijo vsa sporna vprašanja med balkanskimi državami. Bolgarija smatra, da bi rešitev teh vprašanj mnogo pripomogla k ohranitvi miru in nevtralnosti na jugovzhodu Evrope. Bolgarija stremi, da svoje mednarodne odnošaje čim bolj razvije z vsemi državami na osnovi popolne enakosti.

Izpremembe načrta za volitve v narodno skupščino
Belgrad, 1. febr. m. Odbor ministrov je imel danes dopoldne sejo ter je predvsem razpravljal o novem volivnem zaikonu ter o novi razdelitvi države na volivna okrožja. Na podlagi zadnjih sklepov političnega odbora ministrov je minister Konstanti-novič izdelal nov načrt volivnega zakona oziroma je v dosedaj že znanem načrtu spremenil tista določila, ki so v javnosti povzročila največ kritike. Te načrte ob predložil v razpravo in morebitno odobritev nocojšnje 6eje ministrskega 6veta.
Po tem najnovejšem načrtu novega volivnega zakona bo prišel en poslanec na vsakih 40.000 prebivalcev. Če bo višek od 40.000 znašal več kot 25 ti6oč, bodo dotična volivna okrožja dobila še po enega poslanca več. Izpadlo je tudi določilo, da vseučiliški profesorji lahko kandidirajo, ne da bi jim bilo treba zapustiti državne službe, tako da bodo tudi zanje veljali isti predpisi, kakor za vse državne uradnike. Volitve bodo potom okrožnih list, ki so zbrane v državni listi. Državno listo lahko predloži v potrditev samo stranka ali pa koalicija strank, V smislu odredbe tega volivnega reda 6e smatra za stranko vsaka politična skupina, ki se bo smatrala za stranko in ima svoje posebno ime. Državno listo kake stranke ali koalicije strank poleg nosilca liste sestavljajo tudi vse njene okrožne liste, katere predstavljajo njihovi nosilci. V najnovejšem načrtu novega volivnega reda je ostala še nadalje določba, da bo državno listo lahko vložila samo ti6ta stranka ali koalicija strank, ki bo imela vsaj v 15 volivnih okrožjih svojo okrožno listo.
Potrditev kake državne liste z gotovim nazivom stranke ali pa koalicije strank ni ovira za potrditev druge državne liste z istim nazivom stranke ali koalicije strank. Stranka ali koalicija strank lahko postavi v vsakem volivnem okrožju največ dve okrožni listi. Državno listo bo treba predložiti v potrdilo kasacijskemu sodišču v Belgradu najmanj ,15 dni pred volitvami. Če ne bi sestava liste ustrezala vsem zahtevam volivnega reda, bo sodišče pozvalo njene predlagatelje, da te ne-dostatke popravijo. Okrožne liste bo treba predložiti okrožnemu sodišču najmanj 20 dni pred volitvami. Nosilec okrožne liste nima namestnika ter ne more biti okrajni kandidat v istem volivnem okrožju.
Mandati v volivnem okrožju se dele tako: en mandat pripade nosilcu okrožne liste, ostali mandati pa po pristojnem redu kandidatov, ki so dobili največ glasov. Pri delitvi mandatov se dve okrožni listi iste stranke ali koalicije strank smatrajo v odnosu na okrožno listo druge stranke kot ena lista ter se glasovi, ki sta jih dobili obe stranki, seštejejo zaradi ugotovitve, koliko poslancev jima pripada. Ti mandati se dele tako: Število glasov, ki jih je dobila vsaka lista, se deli z t, 2, 3 itd. in končno s številom mandatov, ki so pripadali skupini obema listinama. Državni odbor bo proglasil za izvoljenega nosilca vsake državne liste t»:tega. ki je v vseh volivnih okrožjih dobil nad 100.000 glasov.
Seja ministrskega sveta
Belgrad, 1. febr. m. Nocoj od 6 do 9 je bila pod predsedstvom g. Cvetkoviča seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi člani kr. vlade. Po seji so ministri časnikarjem izjavili, da je bila današnja seja v glavnem posvečena resornim vprašanjem posameznih ministrstev. Dobršen del seje se je pečal tudi s preučevanjem načrtov političnih zakonov. Na vprašanje časnikarjev, če je vlada n? današnji seji sprejela volivni zakon, je minister dr. Konstantinovič izjavil, da je volivni zakon v podrobnostih tehnične narave pregledan in tudi zaključen.
Razgovori vladnega predsednika
Belgrad, 1. februarja, m. Predsednik vlade g. Cvetkovič je danes po sestanku političnega odbora ministrov imel daljši razgovor z ministrom za gozdove in rudnike ter voditeljem muslimanov dr. Kulenovičem. Nato je predsednik vlade Cvetkovič govoril delj časa tudi s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, zatem pa je sprejel francoskega poslanika Brugerea in turškega poslanika Kepelerja.
Zagreb zahteva finančno samostojnost
Prizadevanja hrvatskih političnih činite-Ijev gredo sedaj v prvi vrsti za tem, da se čimprej ustvari finančna avtonomija Hrvatov. O tem piše »Hrvatski list«, rekoč, da dr. Laza Markovič to vprašanje smatra za najtežje, razlogov za to pa da ni navedel. Hrvati so mnenja, da je to vprašanje težko samo v slučaju, ako ni prave volje, da bi se finančna avtonomija Hrvatske realizirala. Finančni od-nošaji banovine Hrvatske z Belgradom se morajo razčistiti prej, kakor se sestane narodno predstavništvo, o katerem nihče ne ve, kdaj se bo sestalo in če se bo sploh sestalo. Mora se pa ta avtonomija rešiti tako, da bo Hrvatska v tem pogledu zares avtonomna in da ji
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in vetrovno.
Zemunska vremenska napoved: Na Primorju in v južnih krajih 6e bo temperatura dvignila. V ostalih predelih hladno. Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem v primorskih kraiih ter t snegom v ostalih pokrajinah.
bodo zagotovljeni vsi gospodarski dohodki, ki ji po pravici pripadajo, nakar se bo pravično in sorazmerno določila vsota, ki jo bo Hrvatska dajala na razpolago skupni državi. Višina tega doprinosa mora biti popolnoma neodvisna od kakršnihkoli političnih konstelacij v Belgradu in od strankarskega značaja osrednje vlade. Finančna sredstva, s katerimi sedaj razpolaga hrvatska banovina, komaj zadostujejo za stroške javne uprave. Hrvatje — zaključuje »Hrvatski list« — ne morejo več trpeti odlašanja tega vprašanja v nedogled.
Kakor smo že poročali, je odpotoval v Belgrad načelnik odseka za finance pri zagrebški banovinski upravi dr. Franohč, da stvar hrvatske finančne avtonomije pospeši. Izjava pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča, ki jo ima v mislih »Hrvatski list«, je bila podana v Kruševcu, kjer je minister rekel, da vprašanje sporazuma in končne državne ureditve ni enostavno in še ni realizirano. Ko se bo razpravljalo o finančni strani avtonomije, bo prišlo do najtežjega vprašanja. Sicer pa, je dejal dr. Laza Markovič, sporazum ne nasprotuje srbskim interesom.
Zbiranje radikalov
Belgrad, 1. februarja, m. Zanimanje za akcijo zbiranja radikalov v zvezi z JRZ, s katero se je te dni tukajšnja politična javnost mnogo bavila, še bolj pa časopisje, je precej popustila zaradi tež-koč, ki so se j>ojavile od strani glavnega odbora in ki so v glavnem čisto osebnega značaja. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se po njihovem mnenju sedanja tozadevna akcija še vedno lahko smatra za propadlo ter bo treba čakati na uspeh druge akcije.
Konferenca Stojadinovičevih prijateljev
Belgrad, 1. februarja, m. V Belgradu so imeli člani politične skupine dr. Stojadinoviča konferenco. Na seji so razpravljali o načrtu novega volivnega reda ter so kritizirali njegove posamezne določbe. Zanimivo je, da so se te seje udeležili razen dr. Stojadinoviča še bivši ministri Svetozar Stankovič, Bogoljub Kujundžič, Gjura Jankovič, Dušan Letica, Dobrivoj Stošovič, dr. Gjura Kotur hivši senntor Hr. Tripkovič, bivši poslanci dr. Po-povič, Dragomir Kazimirovič ia Momčilo Jankovi«.
Sv. oče je v radiu nagovoril katoličane Nove Zelandije
Vatikan, 1. febr. AA. Štefani: Sveti oče Pij XII. je imel danes dopoldne ub 10 po radiu govor v angleškem jeziku. Svojo poslanico je naslovil na katoličane Nove Zelandije. V tej poslanici je sv. oče med drugim dejal, da je evharistični kongres, ki so ga priredili v tej deželi, prva manifestacija kntoličnnstva v Novi Zelandiji po dveh stoletjih. Svojo poslanico je končal z željo, naj Vsemogočn: reši Novo Zelandijo pred vojnimi strahotami nato pa je katoličanom Nove Zelandije podelil svoj apostolski blagoslov.
Položaj na Češkem
Baltiški Nemci se naselijo okrog in okrog Prage
Pariz, 1. febr. t. Havas. Iz Češko-Moravske poročajo, da so dobili prebivalci nekaterih okoliških krajev okrog Prage nalog, naj se preselijo drugam, ker bodo po teh okrajih naseljeni baltiški Nemci. Izpraznili bodo 11 okrajev okrog in okrog Prage, tako, da bo »ta nekdanja prestolica rimsko-german-skega imperija obdana od iekleneea obroča ger-manstva«.
Ameriški Rdeči križ na Poljskem
Krakov, 1. febr. AA. DNB. Predstavnika ameriškega Rdečega križa Nikolson in Gamble sta prispela v sredo popoldne v Krakov, kjer sta jih sprejela predstavnik nemškega zunanjega ministrstva, ki je dodeljen generalnemu guvernerju, ter predstavnik nemškega Rdečega križa. Po obisku pri pristojnem uradu generalnega guvernerja sta oba ameriška predstavnika odšla na dvor, kjer sta bila predstavljena generalnemu guvernerju ministru dr. Franku. Nato je bil prirejen sprejem v toku katerega sta imela Nikolson in Gamble prilika razpravljati o načinu pomoči prebivalstvu teh nekdanjih poljskih krajev. Generalni euverner Frank je izjavil, da bodo oblastva povsod podprla delo ameriškega Rdečega križa.
Zadnji avstrijski kancler Seiss-lnquart
hvali razmere na Poljskem
Berlin, 1. februarja. AA. DNB: Minister dr. Seiss Inquart je danes podal izjavo, v kateri se je dotaknil lažnivih vesti, ki se širijo na račun Nemčije in ki se v glavnem nanašajo na razmere na Poljskem. Dr. Seiss Inquart je predvsem poudaril, da duhovnikom niso bile storjene nobene krivice in da jih Nemci ne preganjajo. Del tujega časopisja je namreč trdil obratno. V izjavi je govoril tudi o delovnih pogojih za obnovo onih pokrajin, ki so prej pripadale Poljski. V nekaterih poljskih krajih — je dejal dr. Seiss Inquart — so še angleški agenti, ki skušajo ščuvati prebivalstvo k uporu, ter je treba tudi v bodoče pričakovati gotovo sovražno stališče poljskega prebivalstva, predvsem izobraženih krogov Čisto naravno je, da Nemčija v času vojne ne more trpeti takšnega dela. Nemčiji je bilo do tega, da vzpostavi popolno varnost in popolni red, da se ustvarijo enaki delovni pogoji za vse sloje. V nadaljnjem je Seiss In-quart omenjal vse, kar bi bilo treba storiti na Poljskem, ki je mnogo trpela za časa vojne. Posebno je poucjaril, da se je večinoma v vseh industrijskih pokrajinah začelo normalno delo in da je nad 200.000 delavcev na Poljskem spet našlo zaposlitev.
Znižane voznine
Belgrad, 1. febr. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah: vsem zastopnikom avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije, ki se bodo udeležili izrednega občnega zbora tega kluba 11. in 12. t. m. v Zagrebu Olajšava velja za odhod od 9. do 12., za povratek pa od 12. do 14. t. m.; udeležencem tekme za državno prvenstvo v smučanju mladine v Planici od 2. do 4. t. m., za tekme, ki jih prireja športni klub Ilirija Ljubljana. Olajšava velja za odhod do 4. febr. za povratek pa od 3. do 6. febr.
Osebne novice
Belgrad, 1. febr. m. Postavljeni so: za poli-tično-upravnega tajnika V. pol. skup. pri banski upravi drinske banovine Dominik Dereani; za okrajnega podnačelnika V. pol. skup. palanskega okraja Zdravko Kajnik, politično-upravni tajnik donjestubiškega okraja; za okrajnega načelnika 4-2 pališkega okraja Anton Kapus, politično-upravni tajnik vardarske banovine; za okrajnega podnačelnika VIL pol. skup. novomeškega okraja Karel Prah, politično-upravni tajnik banske uprave v Ljubljani; za glavnega arhivarja VII. pol. skup. pri komisariatu železniške obmejne policije na Rakeku Stevan Dželepdžič; za okrajnega načelnika VIL pol. skup. celjskega okraja dr. Jakob Olrin, politično-upravni tajnik istega okraja; za politično-upravnega tajnika VI. pol. skup. pri banski upravi vrbaske banovine Alojz Juvan, okrajni načelnik iste skupine.
Belgrad, 1. febr. A A. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je danes dopoldne sprejel predstavnike zavarovalnih družb, ki jih je vodil dr. Dragutin Pecič in Božidar Brzakovič. Delegacija je razložila ministru svoje stališče glede prispevkov zaFeniksa. Minister dr. Andres je pozorno poslusal razlaganje delegacije in obljubil, da bo proučil predloge, ki so mu jih izročili.
Dotrpel nam je, naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, gospod
Aniič Lovro
poštni brzojavni nadziratelj v pokoju.
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 4. februarja 1940 ob 16, iz hiše žalosti Stari trg pri Trebnjem 23, na lamo pokopališče v Trebnjem.
Trebnje, dne 1. februarja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
NASE BELE DNEVE
Veliki vojaški posveti v Berlinu
Mnogo znamenj govori za to, da bo Nemčija začela z ofenzivo
v kratkem času
Bern, 1. febr. t. Reuter: »Corriere Tiči no«, ki je v nemških stvareh dobro poučen, objavlja iz Berlina poročilo, da so bili zadnje dni večji posveti poveljnikov vseh vrst orožja pri Hitlerju. Vesti o teh posvetih so prodrle tudi v berlinsko javnost in so tako med domačini, kakor med nevtralnimi diplomatičnimi krogi rodile spoznanje,
da pripravlja Nemčija svojo veliko ofenzivo na morju, v zraku in na suhem, ki naj bi se začela takoj, kakor hitro bo dopuščalo vreme.
Isti list objavlja tudi poročilo, vzeto iz poluradnega madžarskega lista »Pesti Uj-s a g«, ki pripominja k Hitlerjevemu govoru v Sportpalastu v Berlinu,
»da je zdaj jasno, da je tišine na zahodni fronti konec in da bo Nemčija sedaj napadla z vsem orožjem in na vseh mogočih in nemogočih krajih. Na to naj se pripravijo ne samo nasprotniki Nemčije, ampak tudi nevtralne države.«
Pariz, 1. febr. t. Havas: Ilavasov poročevalec javlja iz Amsterdama, da so inozemski opazovalci v Nemčiji prepričani,
da Nemčija v najkrajšem času pripravlja poskus, da predere obroč, ki jo obdaja. Vsi vojaški poveljniki se ne strinjajo glede načina, obsega in dneva te ofenzive, toda vsi so mnenja, da je treba seči po učinkovitih sredstvih, da se vojna konča pred prihodnjo zimo, ki bi odprla nove velike težave glede preskrbe s surovinami.
Inozemski opazovalci menijo, da je z vojaškega stališča Nemčija že vse pripravila za izvedbo svojega spomladanskega udara
Na morju
Oslo, 1. febr. AA. DNB: Grška ladja »Eli« (1000 ton) je zadela pri Lillisundu ob potopljeno ladjo ter obtičala. Posadka 22 mož je morala prestopiti v rešilne čolne. Pozneje jih je sprejela neka obalska ladja, ki jih je izkrcala v Kristi jansundu.
London, 1. febr. t. Reuter: Iz Nizozemske javljajo, da je v bližini nizozemskih voda pri Fluschingu neki nemški bombnik spustil 20 bomb na angleško ladjo »H i g h w a v e«. Ladje sicer ni zadel, toda dejstvo, da razpolaga Nemčija z bombniki, ki nosijo po 20 bomb, ie presenečenje za angleške vojaške kroge. Nemški bombnik je imel štiri motorje.
Kopenhagen, t febr. t. Reuter: Danska ladja »Vidar« je zadela na mino in se potopila. Šest mož posadke je rešenih, 16 jih je utonilo.
London, 1. febr. t. Reuter: Na škotski obali je nemški bombnik napadel 5000 tonsko ladjo »C i t y o f B a t h« ter vrgel na n jo 6 bomb, nato pa jo napadel še s strojnico. Ladja ni bila poškodovana. Pregnala je bombnik s protiletalskimi topovi.
Nemška podmornica uničena
London, 1. jan. t. Reuter. Admiraliteta objavlja nekatere podrobnosti o potopitvi nemške podmornice, ki je napadla skupino angleških trgovskih ladij, ki so plule v spremstvu vojnih ladij. Podmornica je napadla transport včeraj in je potopila 5000 tonsko ladjo »Vactite«. Posadka je bila rešena. Vojne ladje iz spremstva so takoj začele lov na podmornico, toda podmornica jim je ušla. Šele popoldne so letala opazila nemško podmornico, ki se je pomikala na površini morja, kakor da bi ne mogla več pod vodo. Letalo je vrglo težko bombo. Podmornica je odgovorila s protiletalskim streljanjem, nakar je bombnik
odgovoril z ognjem iz strojnice. Potem je oblak zakril podmornico. Letalo je letelo k vojnim ladjam in jim sporočilo, kje se nahaja podmornica. Toda ko se je vrnilo, je bila podmornica že potopljena. Posadka je veslala v čolnu iz gumija. Angleške vojne ladje so jo rešile.
Na suhem
Berlin, 1. febr. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodnem bojišču malenkostno artilerijsko udejstvovanje. En naš ogled-niški oddelek ie uničil 30. januarja sovražno predstražo v obmejnem področju zahodno od Saarlauterna, sam pa ni imel nobenih izgub. Nemško letalstvo je nadaljevalo z ogledniški-mi poleti nad Anglijo.
Pariz, 1. febr. AA. Havas: Na treh raznih točkah bojišča so francoske patrole prodrle na nemško ozemlje. Posrečilo se jim je priti v globino 4 km za nekatere nemške postojanke. Dva takšna patrol-na pohoda sta bila izvedena na področju gozda Warndt, tretji pa na Vogezih, kje je bilo ujetih nekaj nemških vojakov. Zaradi goste megle so letalci počivali.
smo na splošno željo podaljšali za kratek čas.
Pomislite torej, če Vam ni potrebno katerokoli belo ali drugo blago za dom. Sedaj imate še priliko za izredno ugoden nakup.
MANICA K. D.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 17
Pariz, 1. febr. b. Na vsej zahodni fronti je pričel kopneti sneg, zaradi česar pričuku-jejo povodnji. Zuradi blata ne bo mogoče storiti kakšnih večjih vojnih podvigov Patrulje se zdaj še nekam gibljejo po zemljišču, ki ni od nikogar, vendar pa njihova aktivnost ne predstavlja pomembnejših dogodkov. Računajo, da bosta blato in voda vsii še mesec dni onemogočala večje operacije. Opažajo pa, da je pričelo nemško topništvo obstreljevati posamezne francoske postojanke in Nemci zlasti hočejo odstraniti ovire pred francoskimi utrjenimi postojankami.
Poročajo, da so francoske patrulje na zahodnem bojišču uspešno predrle proti neka-
terim nemškim postojankam. Nemci so se morali umakniti ter so izgubili več vojakov.
Ameriške ladjedelnice grade 222 ladij z nad I milijon tonami
Newyork, 1. febr. AA. Havas: Predsednik ameriškega odbora za plovbo Louis Lakenback je izjavil, da bo v letu 1940 zgrajenih za 100% več ladij kot v minulem letu. V teku tega leta bo v Ameriki zgrajenih najmanj 52 novih ladij 6 skupno 450.000 tonami Leta 1939 je bilo zgrajenih 28 ladij 6 fkup-no 239.858 ton. Sedaj gradijo v ladjedelnicah 722 ladij s skupno 1,157.365 tonami.
Nemčija
Na Balkanu
v boju za surovine
- na zahodu - na Skandina¥skem
Kaj hoče Nemčija od Romunije
Bukarešta, 1. febr. »Exhange Tolegraph« poroča o trgovskih pogajanjih med Nemčijo in Romunijo naslednje:
V romunski prestolnici se nahajajo sedaj naslednji zastopniki nemškega gospodarstva: dr. Kari von C 1 o d i u s — ki je šel za nekaj dni v Rim in se vrne spet v Bukarešto, bivši avstrijski zunanji minister Guido Schmidt, ki je generalni ravnatelj nemških železarn »Hermann Goring Werke«, oba ravnatelja Dresdener Bank in Deutsche Bank, dunajski župan N e u g e -b a u e r, izvedenec N e u b a c h e r ter večje število uradnikov iz različnih nemških ministrstev.
Kaj počnejo ti zastopniki nemškega gospodarstva v Bukarešti? Pogajajo se z romunsko vlado za popolno preosnovo medsebojnih gospodarskih odnosov na ta način, da bi Romunija oddala Nemčiji čim več surovin in živeža, Nemčija pa bi vse plačala v blagu, ponajveč z orožjem. Pogajanja se razvijajo na več ločenih poljih.
Petrolej
1. Pogajanja za petrolej so bila najbolj opažena. V glavnem so zaključena in je Romunija dne 3. januarja podpisala sporazum, s katerim se obveže pošiljati vsak mesec ves razpoložljivi petrolej — številk v javnosti ne imenujejo — v Nemčijo, kakor tudi prepustiti nemškim strokovnjakom, da pomagajo izkoriščati nekatere petro-lejske vrelce. Sporazum je povzročil veliko razburjenje pri petrolejskih družbah, nakar je romunska vlada postavila vso petrolejsko industrijo pod državno nadzorstvo. Nato so prišli protesti Anglije in Francije, ki pa za enkrat niso zalegli in je položaj še popolnoma nejasen.
Železarska industrija
2. Pogajanja za prilagoditev romunske železarske industrije po-
Sovjetske izgube na Finskem znašajo četrt milijona ljudi
Barbarski napadi sovjetskih bombnikov
Helsinki, 1. febr. b. Danes stopa Finska v tretji mesec svoje obrambe proti sovjetskemu napadu. Po sovjetskem razumevanju med Sovjetsko Rusijo in Finsko ni vojne, ker ni bila objavljena. Sovjetsko uradno tolmačenje pa je označilo vojno proti Finski kot kazensko odpravo, ki bo trajala samo par dni. Uradni pregled o vojnem položaju kaže, da je ta »kazenska odprava« prinesla Sovjetski Rusiji skoraj četrt milijona mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov. Vi6oka številka izgub je izračunana na podlagi podatkov o stanju v sovjetskih lazaretih in bolnišnicah. Uradno poročilo dalje trdi, da 60 Sovjeti izgubili doslej v borbah 270 letal, če pa k temu pri-štejejo še izgube, ki so nastale zaradi drugih okoliščin, pa so Sovjeti izgubili najmanj 350 letal.
Iz osrednjega finskega bojišča poročajo, da so se danes razvnele na najožjem delu Finske hude borbe. Topniški dvoboj je bil izredno močan. Od 300 članov smučarske posadke, ki so jo Sovjeti vrgli proti Fincem, so Finci ujeli 50 mož, mnogo co jih pobili, nekaj pa jih je ušlo.
Poročila iz odseka K u h n a in Raasti potrjujejo, da so finske čete v protinapadu na tem sektorju popravile svoje položaje Do odločilne bitke še ni prišlo. Ves včerajšnji dan so z obeh strani grmeli topovi Finci so napadli sovjetske postojanke s topovi, da bi preprečili prevoz rezerv in maten-jala. Z močnim topovskim obstreljevanjem pa so Sovjete prisilili tudi na nepredvidene manevre. Mesto Kuhna je popolnoma uničeno. Sovjeti so izvršili napad na sami cesti, ki vodi proti Kuhm z namenom, da bi čimprej prodrli do Bolniškega zaliva in presekali Finsko v dva de!» Uradno poročam, da so imeli Sovieti okoli 2500 do 3000 mrtvih m ranjenih-
Pri letalskem napadu na Rovenieni pa je bilo ubitih 12, 55 pa ranjenih. Največje so bile izgube v nekem bombnem zavetišču, v katerega je bomba padla direktno in eksplodirala v njem. Hud sovjetski napad pa )2 bil izvršen včeraj v smeri Tli n g e h o s a p ki pa so ga Finci štrli. Finske čete so nato izvedle oster protinapad in vrgle Sovjete v njihove izhodiščne postojanke severno od Ho-j e m j e r v i j a.
Na odseku pri Raasti, Suomisalmi, Rovanieni so Finci v zadnjih dneh ujeli 7.000 sovjetskih ujetnikov. Eden na tisoč je komaj član komunistične stranke. Med njimi jih je mnogo, ki so sami prostovoljno pribežali na finsko stran. Med njimi je en sovjetski pisatelj, ki 6e je takoj ponudil Fincem, da jim bo sestavil letake v ruščini, da jih bodo metali za fronto med sovjetske vojake. Mnogo ujetnikov ima rane, ki 60 si jih sami prizadejali, da bi mogli s fronte.
Finsko službeno poročilo o borbah se glasi:
Na suhem so bili dne 31. januarja severno od jezera Ladoga hudi sovjetski napadi, ki pa so bili odbiti z velikimi izgubami za Sovjete. Na Lapon-skem so Finci odbili vse sovjetske napads pri Salli in Raasti. Opazili smo sovjetski namen, preiti v napad pri Pečengi (Petsamo). Vsi napadi so bili zavrnjeni. Sovjetski bombniki so bombardirali Rovanieni in je pri tem nekaj desetin civilnih ljudi izgubilo življenje, 40 pa jih je bilo ranjenih. Dva sovražna bombnika sta bila sestreljena.
Sovjetska poročila
Moskva, 1. febr. AA. Havas: Agencija Tass objavlja poročilo vrhovnega poveljstva, ki pravi: Ogledniška delavnost in ogledniški poleti našega letalstva.
t r e b a m Nemčije. Nemčija ponuja, da prevzame vso oskrbo Romunije z orožjem, ki je potrebno za hitro, bliskovito vojno, zato naj bi se pa največji romunski železarni, ona v Rešici in ona druga okrog Brašova, lepo prilagodili nemški železarski industriji, združeni v »Herman Goring Werke« ter delali po skupnem načrtu z nemško industrijo. Ta predlog od romunske strani še ni bil sprejet, a tudi ne odklonjen, izvzemši kolikor tiče dobavijanja čim več orožia v Romunijo.
Les
3.	Pogajanja za i s v o z romunskega lesa zanimajo obe banki: Dresdener in Deutsche Bank. Vojna na Finskem je preprečila izvoz finskega lesa v Nemčijo, zato bi ga Nemčija rada nadomestila z romunskim. Pogajanja dobro uspevajo in je Nemčija že dobila romunski pristanek na ustanovitev večjega nemškega lesnega podjetja v Romuniji, ki bi les samo nakupovalo, ga prežagalo in odpravilo v Nemčijo po Donavi ali pa po treh železniških progah, glede katerih so pogajanja tudi v teku.
žito
4.	Pogajanja za izvoz romunskega žita, o katerem ni res, da bi bilo vse pokup-ljeno. V Braili leži še danes 30.000 ton neprodanega dobrega romunskega žita. Nemci so ponudili, da kupijo ves žitni odvišek, toda pri pogajanjih so nastopile težave predvsem glede prevoza in prevoznih sredstev, kar je umljivo, ko bi že prevoz petroleja zaposlil vse na razpolago stoječe železniške proge, pot po Donavi pa je odvisna od različnih okoliščin.
Nemoten prevoz
5.	Pogajanja za tranzitni tovorni promet iz Romunije skozi B u k o v i n o in sovjetsko Galicijo do Nemčije, to
rej na železniški progi Bukarešta, Černovice, Ora-šeni, Kolomea, Stanislavov, Przem.vsl, Krakov. Ta prog a je dolga 328 km in teče večjidel po sovjetskem ozemlju. Nemčija in Sovjetija sta se glede te proge sporazumeli, da je Sovjetija ne bo raz-širjevala na svojo sovjetsko širino tirov, ampak, da ohranijo dosedanjo evropsko normalno širino. Med Nemčijo in Romunijo je bil dosežen sporazum, da bo po tej progi vozilo vsak dan najmanj 5 vlakov, vsak po 00 vagonov. Nemčija se je tudi ponudila, da sama prezida in preuredi romunsko obmejno postajo Oraseni ter jo tako izpopolni, da bo zmožna za največji železniški promet. Nemčija ima sedaj tri železniške zveze z Romunijo, od katerih gre ena skozi sovjetsko ozemlje, drugi dve pa skozi Madžarsko. Nemčija bi rada, da bi po Vseh treh progah vozilo vsak dan najmanj 25 tovornih vlakov, ali skupno dnevno 1000 do 1500 vagonov.
Politične protiponudbe
V zadnjih tednih, posebno pa po konferenci v Benetkah, se je v Romuniji močno spravilo v ospredje, da ne bo preostalo nič drugega, kakor da Romunija ugodi nemškim težnjam, posebno, ker bi Nemčija v tem primeru gotovo obljubila Romuniji, da se ne bo dotikala romunske neodvisnosti ter držala nazaj tudi Madžare in Sovjete, da ne bi Romunije napadli. Romunija bi v tem primeru sicer ostala še nevtralna, toda oslo-nila bi se na Nemčijo, češ, da ji tako narekujejo stvarne koristi. Ker pa imata Anglija in
Francija v Romuniji zelo močne prijeme — ne glede na to, da sta Romuniji že zajamčili njeno nedotakljivost — ni verjetno, da hi se iz Romunije kar tako umaknili. — Borba za Romunijo bo šla dalje. — J. D.
Nemške zahteve
do Belgi:e
Bruselj. 1. febr. t. Inforniations de Presse: V zvezi z nedavnimi razburljivimi dnevi, ko je belgijska vlada mobilizirala, češ, da ji grozi neposredni napad od strani Nemčije, izjavljajo na poučenih mestih, da kriza še ni mimo, kajti Nemčija da je stavila Belgiji nekatere izredno hude zahteve, ki njihova izpolnitev naj dokaže, da je Belgija zares nevtralna. Tako ie Nemčija zahtevala od belgijske industrije, naj ji dobavi čim prej 1000 železniških vagonov. Belgijska industrija bi ne mogla dobaviti več kakor 250 vagonov, ker potrebuje za gradnjo mnogo materiala, ki ji prihaja samo iz Anglije in Francije. Toda če bi tudi sprejela naročilo 250 vagonov, jih ne more izdelati pred 4 meseci. Zato ie Nemčija svojo zahtevo spremenila v toliko, da se do prihoda novih vagonov zadovolii s takojšnjim izposojiloni 2000 vagonov. Belgija tudi tej želji ne more ustreči in je vprašanje, kaj se bo iz vsega tega razvilo.
Skandinavsko železo
»Inforniations de Presse« objavljajo tudi poročila o zbiranju nemških čet na vsej baltiški obali od Kiela do Kiinigsberga, iz česar sklepajo, da hoče imeti Nemčija tudi tamkaj pripravljeno vojaško silo za primer, če bi bilo Ireba izvajati pritisk na skandinavske države, kjer je domovina železne rude, ki se ji Nemčija ne bo odpovedala.
Propaganda
Pariz, 1. febr. t. Havas: Na merodajnih mestih trdijo, da je nemška vlada dovolila, da na radiu v Stnttgartu nastopajo govorniki komunistične internacionale, ki imajo nalogo, delati propagando med francoskim ljudstvom v smislu komunističnih ciljev. Stuttgartska postaja je imela že več takšnih oddaj, kjer so se vrstili napadi na Daladiera s pozivi na jfrancoske delavce in kmete«, naj se otresejo jarma, ki jih sedaj oprijema. Predavatelji so izbraniin so prišli baje iz Moskve. Menda imajo še eno postajo, ki stoji na vzhodnem Bavarskem na razpolago za svoja početja. Postaja se predstavlja z naslovom »Glas svobode«. Kominterna je dobilu na razpolago tudi neko poljsko postajo na ozemlju, ki je sedaj zasedeno po Sovjetih. Tudi ta postaja govori na ušesa francoskemu ljudstvu. Nn merodajnih francoskih mestih pravijo, da so točno poučeni o tem, da pripravljajo v Nemčiji in v Sovje-tiji posebne oddajne postaje, na katerih bodo preizkušeni komunisti naslavljali govore na »delavce, mornarje in kmete Anglije« ter jih pozivali, naj »zrušijo sedanji režim ter pomagajo Nemcem in Sovjetom, da ustanovijo
režim svobode v Evropi.«
*
Vatikan, t. febr. AA. Štefani: Sv. oče Pij XII. je danes dopoldne sprejel v avdijenco španskega generala Queipa de Liano.
Nenaden odstop načelnika belgijskega generalnega štaba
Bruselj, 1. febr. AA. DNB: Snoči se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedništvom Pier-loia. Po seji je bilo izdano uradno sporočilo, ki pravi, da ie vojni minister obvestil vlado, da je šef generalnega štaba Deem Bergen zaprosil kralja, da ga razreši njegove dolžnosti in da ga dodeli poveljništvu kake vojne edinice. Voini minister general Denis je obvestil ministrski svet, da namerava predlagati kralju imenovanje generala Mikielsa za šefa generalnega štaba. Minisirski svet je soglasno odobril ta predlog vojnega ministra.
Odstop načelnika glavnega generalnega štaba je dal »Agenciji Belga« povod za objavo sledečega sporočila:
Odstop načelnika generalnega štaba je povzročil splošno presenečenje, ker tega odstopa ni bilo pričakovati. Ni bilo dano nobeno pojasnilo in se tudi ne pričakuje. Obveščeni krogi potrjujejo, da general Bergen ni odstopil nn neki pritisk ter med njim in drugimi merodainimi činitelji tudi ni bilo nobunih sporov.
Načrt nove uredbe o kontroli cen
Na zadnji seji odbora ministrov za gospodarska in socialna vprašanja je bil sprejet nov načrt uredbe o kontroli cen. Ta novi načrt se v mnogo-čcm razlikuje od prejšnjega načrta, zlasti pa glede uspešne kontrole.
Prvi načrt je bil izdelan po posebnem odboru v ministrstvu socialne politike in ljudskega zdravja, v katerem so bili tudi zastopniki industrijskih, trgovskih, obrtnih, zadružnih in delavskih organizacij in delegati zainteresiranih ministrstev.
Po prvem načrtu je bila osnova uredbe v tem, da ne bi smel nikdo brez opravičenih razlogov prodajati blaga dražje kot po onih cenah, ki so ve-ljaU pred 1. septembrom. Vsako novo povišanje cen predmetov, najvažnejših za življenje, bi moralo biti najprej preiskano glede razlogov, nato bi se ugotovil odstotek podražitve in končno bi se odobrila. prodaja teh predmetov po zvišani ceni. Ured-bodatalci so smatrali, da bi bila uspešnost kontrole zagotovljena tako, da bi se vršila pri velikih producentih in veletrgovcih, nato pa bi povišanje, ki bi ga odobril komisar za cene, avtomatično veljalo za celo vrsto prodajalcev in drugih posred-
nikov med produtfenti in konzumenti. Pod uredbo o kontroli cen bi spadali vsi predmeti, ki so našteti v uredbi o pobijanju draginje in brezvestna špekulacije. Po novem načrtu pa bi spadala pod uredbo o kontroli cen samo manjša vrsta predmetov, okoli 25 do 30.
Po novem načrtu trgovci in industrije! sploh niso obvezani zahtevati dovoljenja Za povišanje cen, ampak morajo samo obvestiti upravno oblast, katerim proizvodom in za koliko so povišali ceno, upravna oblast pa lahko (ne mora) prekontrolira povišek cene.Po novem načrtu morajo prijavljati zvišanje cen tudi najmanjši trgovci in obrtniki. To praktično pomeni preobremenitev upravnih obla-stev. Z novo uredbo >e ustanavlja pri ministrstvu trgovine in industrije urad za kontrolo cen, ki bo po svojem namenu paralelen z onim odborom, ki že obstoja pri ministrstvu socialne politike in ljudskega zdravja s to razliko, da dolžnost tega urada ne bo pobijanje draginje in preprečevanje poviSa-nja cen, ampak mora preiskovat! razloge za po-višaje cen in da študira vprašanje oskrbe države s surovinami in drugimi proizvodi.
Izvoz surovin
surov bombaž bomb. predivo surova volna volnena prediva svilena prediva petrolej bencin nafta parafin kože premog cin loj
izdelki
Iz statistike naše zunanje trgovine za lansko leto posnemamo v primeri s prejšnjimi leti naslednje podatke o uvozu raznih surovin in industrijskih izdelkov naslednje podatke (v tonah, ker vrednosti zaradi različnosti cen zelo variirajo): 1937 1938 1989 30.815 21.635 18.066 18.289 13.972 12.175 3.235 4.761 3.703 1.785 1.515 1.794 2.728 2.247 3.040 13.122 9.412 2.504 1.927 4.749 1.148 94.521 132.195 142.100 2.514 2.211 1.787 5.502 8.613 1.529 in koks 412.610 497.778 305.591 331 356 484 6.510 6.506 4.706 iz gume 912 1.097 938 bakr. galica	262 741 493
kava	6.441 7.159 7.169
kakao	1.138 1.336 1.246
Čaj	198 206 167
riž	28.008 22.239 17.886
sladkor	105 96 4.869
sol	25.117 60.845 58.122
Iz tega seznama je razvidno, katerih predmetov uvoz je v lanskem letu najbolj nazadoval. Naj-znatnejši je padec pri uvozu surovih kož, kar je občutno za usnjarsko in čevljarsko industrijo. Med ostalimi predmeti izkazuje znatnejši padec še uvoz riža, dočim se je uvoz drugih surovin in predmetov bolje držal. Glavni padec uvoza pri skoraj vseh predmetih je nastopil šele v zadnjih štirih mesecih leta.
Na listi pa je mnogo predmetov, ki smo jih uvažali samo prehodno. To je na primer sladkor, katerega smo uvozili skoraj 5000 vagonov, da premostimo primanjkljaj od ene kampanje do druge kampanje. Tudi naša proizvodnja soli bi se dala povečati, tako da ne bi bil skoraj več potreben uvoz iz inozemstva. To velja tudi za mnoge druge predmete, katerih domača proizvodnja bi se dala povečati in bi se v veliki meri lahko znebili odvisnosti od inozemstva. Za organiziranje domače proizvodnje pa je treba mnogo časa in tudi mnogo organizatornih sposobnosti, da bi nam prineslo to trajne uspehe.
Takle prvovrsten šivalni stroj, ki ga bo dobavila
tvrdka Ign. Vok, Ljubljana
Tavčarjeva ulica
e določen za prvo nagrado naročnikom >Bogo-jubac. — Prepričajte se pri poverjeniku, če ste uvrščeni med one, ki so poravnali naročnino I
Označevanje cen
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je poslala banski upravi posebno predstavko, v Kateri je opozorila bansko upravo, da zahtevajo policijske oblasti, da se označijo s cenami tudi luksuzni predmeti, katere jasno izvzemajo določila čl. 1 točke uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije Po teh določilih so predmeti nujne potrebe, če so v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Banska uprava je v zvezi s to predstavko poslala vsem okrajnim načelstvom, nredstoj-ništvom mestnih občin in mestnih policij dne 4. januarja naslednje okrožnico.
»Po določbi čl. 1 alincia t točka 6 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ne spadajo pod določbe navedene uredbe predmeti nujne potrebe, če so v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Glede na to se označevanja cen posameznih predmetov, ki je odrejeno po čl. 6 navedene uredbe pri prodaji življenjskih potrebščin in ostalega blaga v prodajalni (obratovalnici) na trgu ali v drugem kraju, ne nnna-"a na predmete o skupnem davku na poslovni nroniel ter v takih primerih odpada preiskovanje in sojenje.«
Naša trgovina z Romunijo
Konec decembra je bila zaključena med našo državo in Romunijo trgovinska in plačilna pogodba. Te dni je to pogodbo ratificirala romunska vlada in je že objavljena v romunskem uradnem listu, dočim pri nas še ni bil objavljen tekst pogodbe. Obe državi sta se po besedilu pogodbe pogodili, da bosta druga napram drugi postopali ugodno, da se omogoči normalni razvoj trgovinskih odnošajev. Jugoslavija bo dala interesentom na njih prošnjo izvozna dovoljenja za zadostne količine strojil, ra-finiranega aluminija, železnih spojin (ferosilicij), krom, mangan, živo srebro in železne rude za izvoz v Romunijo. Na drugi strani pa bo romunska vlada dala izvozna dovoljenja za izvoz nafte in proizvodov v Jugoslavijo. Med predmeti, ki jih bo naša država izvažala v Romunijo, so našteti naslednji: brusilni kamni, morfij, zdravila in mlinski kamni, na drugi strani pa bomo uvažali iz Romunije ie izdelke iz stekla, mineralno vodo, sol in kemične proizvode. Ves trgovinski promet med obema državama po novi pogodbi bo moral biti plačan v devizah. Obstoječi klirinški saldo bo likvidiran na dosedanji način vplačil, oz. izplačil. Pogodba velja do 29. februarja 1940. Še pred potekom pogodbe se bodo začela že nova pogajanja o podaljšanju obstoječe pogodbe.
K vprašanju nostriiikacije zunanjih posojil, o
čemur smo prinesli pred dnevi poziv na prijavo, nas naproša g. dr. Čeme Ivan, Gajeva 3, v imenu pripravljalnega odbora, da lahko oni lastniki, ki 6e še niso prijavili, to store potom svojih bančnih zvez, ki naj sporoče sumarično na gornji naslov zneske in vrste posojil, da se tako omogoči pregled vseh v6ot, za katere tukaj gre. Morebiti bi bilo najbolje, da banke in denarni zavodi sami prijavijo svoje oziroma svojih klijentov obveznice, £aj gre za korist! vseh prizadetih.
Zvišanje cen železarski stroki. Iz strokovnih listov posnemamo, da je kartel ključavničarske stroke in črne pločevine sklenil povišati ceno za ključavničarsko blago za 8%, za izdelke iz črne pločevine pa za 14.5%, ambalažo bo zaračunaval z 2.5% vrednosti blaga. Nove cene so stopile v veljavo dne 30. jan. 1940. Nadalje so povišane cene vijakov od 20—29%. Nadalje so se podražili žeblji za približno 65 par, trgovski Iiv za 1.60 din, oso-vine eo dobile izpremenjen odstotek od 11.8 na 15%, podkve so poskočile za nadaljnjih 50 par in je to že njih tretja podražitev, pile so narasle v ceni za okoli 15%.
Naša produkcija sladkorja. Po podatkih mednarodnega združenja za sladkorno statistiko je znašala letošnja proizvodnja sladkorja (v kampanji 1939—1940) v naši državi 119.391 ton, dočim je znašala v prejšnji kampanji samo 85.659 ton.
Poseben tečaj za uvoz kave, začimb, banan in pomaranč. Na osnovi odloka deviznega odbora je uvedlo devizno ravnateljstvo pri Narodni banki poseben obračunski tečaj za uvoz kave, začimb, banan in pomaranč. Dosedaj so uvozniki tega blaga plačevali dolar po 60 din, od 30. januarja 1940 dalje pa bodo morali plačevati dolar po 75 dinarjev, to je za 25% več kot prej. To se bo kmalu poznalo tudi v cenah kave in navedenih predmetov na debelo in potem tudi na drobno.
Devize za plačilo uvoza strojilnih ekstraktov. Iz Belgrada poročajo, da je devizno ravnateljstvo Narodne banke ukinilo predpis, po katerem so lahko uvozniki za uvoz ekstraktov za strojenje kož iz neklirinških držav kupovali devize po posebnem tečaju, ki je znašal 60 din za dolar. V bodoče bodo morali uvozniki kupovati devize za plačilo uvoženih ekstraktov za strojenje po svobodnem tečaju.
Podaljšujemo!
rok zu nabiranje novih naročnikov »Domoljuba« do
12. februarja 1940
Žrebanje pa prestavljamo na 26. februar 1940 Do 12. februarja 1940
si vsak, dosedanji in novi naročnik, laliko pridobi pravico do žrebanja, pa tudi do požarne podpore 1000 din, ako plača naročnino za »Domoljub« za celo leto 1940, bodisi pri poverjeniku ali pa direktno pri upravi »Domoljuba« v Ljubljani — lahko pa kar po položnici na naslov ček. računa: »Domoljub« — upravništvo, Ljubljana. Štev, ček. računa 10.652. — Vsak dobi »Domoljuba« zastonj s pravico do žrebanja in do požarne podpore, ako pridobi pet novih naročnikov.
Vseh nagrad je 700
Prvi dve nagradi po 5000 din v gotovini!
ostale pa: radijski aparati, šivalni stroj, harmonike, dvokolesa, brzoparilniki, kuhinjska posoda, razno blago, ure, knjige itd. itd. — Žrebanje bo pred komisijo naročnikov, in sicer bo tako izvedeno, da bodo naročniki razdeljeni na več sto skupin. — Tako bodo nagrade lahko razdeljene po vseh farah.
Naročite takoj »Domolfub«. Sreča vas čaka!
Nakup dolarjev za uvoz avtomobilov ln drugih predmetov iz USA. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izpremenilo okrožnico št. 40 z dne 9. marca 1940, s katero je bil določen nakup deviz po posebnem tečaju za plačilo uvoza iz Severnoameriških Zedinjenih držav za tele predmete: avtomobili, cevi in omotači za pnevmatike, radijski aparati, (Ivokolesa, motocikli in njih priklopni vozovi in deli za motocikle. Na osnovi omenjene okrožnice so bile devize za uvoz omenjenega blaga kupo-vane pri Narodni banki po posebnem tečaju, ki je znašal 60 din za dolar. Sedaj je ta predpis ukinjen in se bodo morale devize za plačilo tega uvoza nabavljati po svobodnem borznem tečaju. Z ukinitvijo tega predpisa preneha tudi preiniiranje izvoza naslednjih predmetov v Severnoameriške Zedi-njene države: fižol, hmelj, predelano meso, kozje in jarčje kože, kože divjačine in predelane kože vseh vrst kakor tudi za druge predmete, katere je Narodna banka kasneje, v teku leta, pretniirala.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokaznjejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min »oc pol tn n. zdr. S-br. 15 485 25 V. 35
Kaj ho z deviznimi odbori? Nedavno se je pojavila zamisel priključiti devizni odbor, uvozni in izvozni komite, ki so sedaj pri Narodni banki, ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Sedaj poročajo iz Belgrada, da ostanejo vsi devizni posli še nadalje pri Narodni banki, ravnotako seveda tudi omenjeni trije odbori. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino pa bo vseeno ustanovljeno. Ustanovitev je pričakovati za konec februarja ali začetek marca.
Industrija in rudarstvo Južne Srbije. »Industrijski kurir«, ki izhaja v Belgradu je izdal kot prvo knjigo svoje industrijske biblioteke pregled industrije in rudarstva Južne Srbije izpod peresa gosp. Zdravka M. Petroviča. Knjiga vsebuje nekaj splošnih člankov o industriji v Južni Srbiji, o predpogojih za gospodarski razvoj Južne Srbije, nadalje pa prinaša opise posameznih podjetij, zlasti so obsežni popisi rudnikov in nekaterih večjih podjetij. Cena knjige, ki ima 108 strani osmerke, je 50 din.
Borze
UMRL JE NAŠ NAJBOLJŠI SOPROG, 0CE, DEDEK, TAST, GOSPOD
DR. BELA ŠTUHEC
BANOVINSKI ZDRAVNIK V PTUJU
POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO OB 4. POPOLDNE IZ HIŠE 2AL0STI AŠKERČEVA ULICA 18.
PTUJ, CELJE, ČRNA PRI PREVALJAH, DNE 1. FEBRUARJA 1940.
RODBINE: STUHEC, RAMSAK, VIDMAR
Dne 1. februarja;
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 7,049.035 din, na belgrajski borzi 8.75 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 200.000 dinarjev,
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt....... 176.42— 179.62
Pariz 100 frankov ...... 99.70— 102.—
Newyork 100 dolarjev . . . . , 4425.-4485.— Ženeva 100 frankov . , , , , 995.00—1005.— Amsterdam 100 gold.	2348.75—1386.75
Ljubljaia — svobodno tržišče«
London 1 funt	217.93— 221.13
Pariz 100 frankov . . , , , .	123.21— 125.51
Newyork 100 dolarjev , , . ,	5480 00—5520 —
Ženeva 100 frankov . ... .	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold..........2900.86—2938.86
Bruselj 100 belg..............927.20-— 939.20
Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka 14.70—14.90.
Zagreb — zasebni kliring Zagreb—Solun za 100 drahem 29.65—30 35. Zagreb—Sofija 100 dina 94 blago.
Belgrad — zasebni kriling Belgrad—Solun 100 drahem 30.50 blago,
Curih. Belgrad 10, Pariz 10 035, London 1780.5, Newyork 446, Bruselj 75.70, Mislan 22.51, Amsterdam 236.775, Berlin 178 75, Stockholm <06.175, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.10, Sofija 530, Budimpešta 87 Atene 3.30 ponudba, Carigard 3.55 ponudba, Bukarešta 3.30 ponudba, Helsingfors 7.75 ponudba, Buenos-Aires 101.75.
Vrednostni papirji Vojna Skoda g
v Ljubljani 423 —425 v Zagrebu 421.50 blago v Belgradu 422 —423
Ljubljana. Državni papirji: 7% investijsko posojilo 98—99, agrarji 50—32, vojna škoda promptna 423—425, begluške obveznice 74—76, dal. agrarji 70—71, 8% Bler. pos 96-98, 7% Bler. pos. 100 do 101, 7% stab. Dos. 98—100. — Delnice Narodna banka 7350—7500, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98.50 denar, vojna škoda promptna 421.50 blago, begluške obveznice 74 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 8%BIerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo posojdo 87 50 denar. — Delnice: Trboveljska 245 do 250 (245), Gutman 56—62 (60), Sladk. tov. Osijek 140 denar Osj. livarna 160 denar
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 98 blago, vojna škoda promptna 422—423 (422 75), begluške obveznice 76 50 denar, dalm. agrarji 70 25—71.25 (71), 4% severni agrarji 50 50 denar, 6% šumske obveznice 67 50—68.75, 8% Blerovo posojilo 95 den., 7% Blerovo posojilo 88 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 190 denar (drobni) komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač okolica Novi Sad 198- 200. srun 195—197, slav 196-198, gornja bač 199—201, bač. ladja Tisa 202— 204. — Oves: bač., srem, slav. 151—153. — Ječmen: bač., srem. 64/65 kg 172.50—175, — K o r u z a : bač , ban., stara, neizprem, bač nova 122—123, bač nova pariteta, Indija 121 — 122. — Otrobi: bač, srem, 125—127.50. ban. 122.50-125. — Tendenca stalna. Pioinel srednji.
Novo otroško zavetišče v Ljubljani
V Trnovem je bilo včeraj blagoslovljeno veliko novo mestno otroško zavetišče 900 letnica prvega zavoda za mladinsko skrbstvo v Ljubljani
Novo zavetišče v Trnovem
dinsko skrbstvo ter k tem stroškom računamo tudi novo poslopje velikega trnovskega zavetišča in pa poslopje ter opremo zavetišča pri delavski stanovanjski koloniji za Bežigradom, nadalje prispevke za privatna otroška zavetišča, naposled pa še nad 3 milijone izdatkov v prihodnjem preračun-skem letu, dobimo okroglih 18 milijonov Za mladinsko skrb v petih letih.
• t-......
Novo mestno otroško zavetišče v Trnovem
Včeraj je bilo v Ljubljani slovesno blagoslov- « ljeno in izročeno svojemu plemenitemu namenu veliko mestno otroško zavetišče v Trnovem z in- I ternatom, dnevnim zavetiščem in otroškim vrtcem. S tem velikim zavodom za mladinsko skrb se Ljub- . ljana prične pripravljati na praznovanje najlepšega jubileja svoje srčne kulture. Prihodnje leto bo namreč dopolnjenih že 900 let, odkar je naše mesto | dobilo prvi zavod za mladinsko skrbstvo. Valvasor in Dolničar ter drugi kronisti našega mesta nam namreč poročajo, da je leta 1041 bogati meščan in trgovec Peter Brljak (Berlack), ker ni imel v sorodstvu dedičev, v našem mestu ustanovil pu-pilno hišo ali sirotišnico in zanjo zapustil ves svoj imetek in posestva. Valvasor nato nadaljuje dobesedno: » Take otroke so v tej hiši vzgajali k dobremu in vsakega otroka, ko je nekoliko dorasel, dali učit rokodelstva, če je pokazal veselje zanj.«
Skrb za mladino v preteklosti
Z mladinskim skrbstvom so se pozneje v našem mestu pečale predvsem razne bratovščine in skrbele v prvi vrsti za tako imenovane najden-čke. Silovito se je razpaslo beraštvo. Med berači je bilo tudi polno otrok, da so se tudi najvišje oblasti zavedle nevarnosti, če ti zanemarjeni in zapuščeni otroci dorastejo brez vzgoje. Že 13. februarja 1. 1757 je v Ljubljani izšel letak kot predhodnik današnjih časnikov, ki jih tedaj niso imeli. Ta priložnostni časnik je objavil ljubljanskemu meščanstvu »Kratko poročilo zaradi ustanovitve sirotišnice v Ljubliani v vojvodini Kranjski«, hkrati je bila pa v njem prav topla prošnja za prispevke. Natanko pred 183 leti je torej Ljubljana poznala že tudi zimsko pomoč in pa boj proti beraštvu. Na povelje cesarice Marije Terezije je bila 1. 1857 sirotišnica res ustanovljena.
In spet se je našel meščan dobrega srca, ko je 1. 1761 reprezentacijski in komorni svetnik Josip Janez pl. Hoffmann ustanovil novo sirotišnico, ki so jo Ljubljančani tako bogato podpirali, da je že 1. 1780 imela 58.000 goldinarjev premoženja in na leto 3920 goldinarjev dohodkov, da je lahko dajala 38 otrokom popolno oskrbo.
Meščanstvo je ustanovila komisijo za zavode za reveže — Armen - Instituts - Commission, ki je razdelila mesto na več delov in vpeljala ubožne očete, že prej smo pa poznali beraške valpte, ki so preganjali berače.
Ljubljanski tednik »Laibacher Wochenblatt« je 19. decembra 1817 objavil »poročilo človekoljubnim novoletnim gratulantom v Ljubljani« ter jih povabil, naj se odkupijo od novoletnih voščil v korist ubožne komisije. Odkupnina za osebo je znašala 20 krajcarjev. Od tedaj so današale odkupnine zlasti vsem akcijam za mestne reveže prav velike dohodke, ki so jih posebno pomnožili čisti dobički raznih sijajnih plesov, koncertov, predstav in tudi maškarad v dobrodelne namene.
Posebno je ljubljanska dobrodelnost spet oživela po prizadevanju in dobrem zgledu slavnega župana Janeza Hradeckega. Z njegovim sodelovanjem je bilo 4. novembra 1835 odprto spet prvo otroško dnevno zavetišče v šentjakobskem okraju, kjer je še sedaj.
To prvo pravo ljubljansko otroško dnevno zavetišče je bilo ustanovljeno popolnoma po načelih kneginje Pavline Lippe-Detmoldske in zanimivo je, da so tudi že tedanji ljubljanski ustanovitelji poudarjali, kako je »ustanovitev otroškega zavetišča s prihrankom velikih denarnih sredstev, ker tisočaki, porabljeni za smotrno ureditev in vestno vodstvo takih zavodov, ne morejo prihajati v poštev napram tisočakom in milijonom, ki bi jih morali v prihodnjosti izdati za kaznilnice, jetnišnice, po-boljševalmce, bolnišnice in norišnice,« če bi ne skrbeli za rešitev zanemarjenih otrok s krivih potov.
Osem otreških zavetišč in prehodni otroški dom
Sedanja mestna uprava je poleg tega zavetišča pri sv. Florijanu pred štirimi leti prevzela še dvoje otroških dnevnih zavetišč, odslej bomo imeli že sedem dobro urejenih otroških zavetišč s 450 otroki, Na svoje majhne prebivalce čaka še otroško zavetišče v posebnem poslopju delavske kolonije za Bežigradom, kjer bodo varno spravljeni dojenčki in otroci do 7 let tamošnjih stanovalcev. Posebej pa moramo omeniti še prehodni otroški dom v stari cukrarni, kjer imajo otroci, ki so prej beračili, vso vzgojo in oskrbo. Ta prepotrebni mladinski zavod naj čim prej dobi svoje lastno poslopje. Poleg tega pa dobimo tudi pri šoli na Ledini dnevno otroško zavetišče, da bomo imeli v kratkem osem otroških zavetišč in še posebej prehodni otroški dom.
Sedaj skrbimo v dnevnih otroških zavetiščih za 450 otrok in bomo imeli v svojem varstvu 500 otrok, ko dobe tudi otroci stanovalcev delavske stanovanjske kolonije za Bežigradom svoj drugi topli dom v tamošnjem zavetišču.
Prej v Ljubljani nismo poznali šolskih kuhinj, sedanja mestna uprava jih je ustanovila 17, kjer dobiva vsak dan čez 800 revnih šolskih otrok topel zajtrk.
V 5 letih 18 milijonov za mladinsko skrb
Če računamo, da nam samo proračuni minulih štirih let izkazujejo 9,922.034 din izdatkov za mla-
V	velikem poslopju novega otroškega zavetišča je na prvem mestu internat za 36 revnih otrok, poleg teh otrok bo hodilo v dnevno zavetišče 150 otrok in v otroškem vrtcu bo 40 otrok. Novo poslopje stoji na zemljišču, ki meri precej nad 12 tisoč kv. metrov. Večji del zemljišča je podarila Vincencijeva konferenca mestni občini s pogojem, da na njem sezida dnevno zavetišče, nekaj sveta pa je občina še prikupila, da je zemljišče lepo zaokroženo in povečano. Vse to veliko zemljišče je namenjeno otrokom, saj bo takoj ob poslopju s peskom posuto igrišče, ob njem pa velika trata za igranje. Na zapadu ob vhodu v otroški vrtec bo posebno igrišče za majhne otroke z gugalnicami, vrtiljaki in bazenom, a na jugu bodo večji otroci lahko igrali odbojko. Na severni strani bo zrasel mičen park, da bo nežni drobiž v zavetišču varoval pred mrzlimi vetrovi. Seveda bo pri zavetišču tudi velik vrt, da bodo otroci spoznali obdelovanje zemlje in se spet navezali nanjo.
Poslopje ima dva trakta. V prvem ob nameravani Jadranski cesti so zvečine gospodarski in stanovanjski prostori ter je deloma dvonadstropno, v drugem enonadstropnem traktu so pa dnevni prostori z učilnicami in rajalnicami.
Pri glavnem vhodu pridemo v prostorno vežo, ki je s stekleno steno ločena od velike obednice. Iz veže pridemo še v otroški vrtec, ki ima tudi svoj poseben vhod z zahodne strani pod pokritim hodnikom. V pritličju je tudi slačilnica in pa najmodernejša kopalnica v Ljubljani, razen tega pa še prehod na igrišče in vrt. Ta prehod je opremljen za odlaganje obutve in mokre obleke. Na levi strani je pisarna uprave, toalete in dohod v veliko kuhinjo. Poleg kuhinje so na severni strani potrebne shrambe, pisarna za sprejemanje dobaviteljev, ki ima tudi poseben dohod s ceste, in pa prostori za centralno kurjavo, takoj od glavnega vhoda pa vodijo na desni stopnice v I. nadstropje.
Kuhinja ima direktno zvezo s stranskim stopniščem. Razen štedilnika ima kuhinja tudi tri velike in dva mala brzoparilnika. Z velikim oknom je kuhinja zvezana z jedilnico, kjer je prostora za 100 otrok. Otroški vrtec ima tudi obiskovalcem primerna stranišča, lastno garderobo, a v kopalnici je zanje namenjena posebna prha in nizek krožni umivalnik. Poleg tega umivalnika je v kopalnici še višji umivalnik za večje otroke, štiri prhe in korito za pranje nog z osmimi iztoki.
V	I. nadstropju so predvsem dnevni in spalni prostori otrok. Po vrsti je 5 učilnic. Vse so obrnjene proti jugu in je v vsaki prostora za 34 otrok. Velika veža je namenjena rajanju otrok, na kraju jo pa zložljiva vrata ločijo od majhne kapelice, da bo v veži tudi služba božja aH tudi druge prireditve. Ožja veža vodi k spalnicama. V vsaki je prostora za 18 dečkov in 18 deklic.
Kuhinja v novem zavetišču
Kopalnica s krožnim umivalnikom
V	II. nadstropju so nad ambulanto enaki prostori namenjeni za klavzuro sester, na severni strani pa so pralnice, sušilnica, šivalnica in soba za hišne pomočnice, ki imajo tudi svojo kopalnico.
V	mezzaninu je dvosobno stanovanje za duhovnika s stranskimi prostori.
Zazidana ploskev meri okrog 950 kv. metrov, zazidana prostornina znaša okrog 900 kub. metrov.
Vsi gradbeni stroški z raznimi manjšimi deli znašajo 3,420.000 din. Če to vsoto razdelimo na število obiskovalcev, dobimo za vsakega otroka po 17.000 din stroškov.
Poslopje popolnoma ustreza sodobnim vzgojnim in življenjskim potrebam, saj so vsi prostori zračni in sončni ter z večino obrnjeni na prisojno stran, spalnice so pa proti vzhodu.
Z novim velikim otroškim zavetiščem je mestna občina spet pokazala svoja skrbna prizadevanja za manj premožne sloje in svojo veliko ljubezen do otrok, ki je njih zdravje in dobra vzgoja temelj srečne bodočnosti Ljubljane.
Zastopnikom »Bogoljuba«
Pošljite nemudoma sezname naročnikov in pa denar zanje, sicer ne bodo uvrščeni med one naročnike, ki imajo pravico do žrebanja!
Uprava »Bogoljuba« Zavetišče blagoslovljeno
Ljubljana, 1. februarja.
Danes popoldne ob 16 je bilo novo najlepše ljubljansko zavetišče za mladino blagoslovljeno. V le|>o novo moderno poslopje se je danes zbrala cela vrsta odličnih zastopnikov, prihitela pa je tudi mladina, da se ob ostali mladini veseli nove pridobitve.
Na prvo svečano prireditev v zavetišče so pohiteli mestni župan dr. Jure Adlešif s soprogo, poveljnik dravske divizijske oblasti in poveljnik mesta Ljubljane divizijski general g: SttrfanOvIč, bana dravske banovine je zastopal načelnik gosp. Kosi, prosvetni oddelek banske uprave inšpektor g .Silvo Kranjec, ravnatelj mestnih firadov gosp. Jaučigaj z načelnikom tehničnega oddelka inž. Požcnclom. Občinski svet je zastopala cela vrsta mestnih svetnikov, odbor Vincencijeve konference pa sta zastopala minister g. dr. Leonid Pitamic in g. dr. Levifnik.
Po lepi pozdravni pesmi, ki jo je zapel dekliški zbor šentjakobske ljudske šole, si je sledilo več otroških deklamacij, nato pa je g. župan dr. Adlešič nagovoril vse in očrtal pomen novega zavetišča. V svojem govoru se ie zahvalil vsem. ki so sodelovali pri pripravah za novi otroški dom in odločilno podprli vse delo.
Po njegovem govoru je arhidiakon in občinski svetnik g. stolni župnik dr. Klinar novo svetišče blagoslovil. V imenu varovancev in tistih, ki jim je poverjena skrb za novo zavetišče se je zahvalil za vse upravitelj zavetišča g. Stular. mestni svet-j nik za trnovski okraj g. Pavlin pa se je v imenu krajevnih činileljev zahvalil za vso skrb in delo mestni občini ljubljanski.
poklanja v dar leposlovne
l
»i
Vsak naročnik lahko dobi za nagrado knjigo po izbiri zastonj!
Seznam knjig in pogoji so objavljeni v 2. številki »Obiska«
OBISK« razpisuje veliko nagradno tekmovanje! »Obisk«-'ijubljana
j knjige
Izšla je
2. številka ilustriranega družinskega mesečnika
»OBISK«
Celoletna naročnina 72 dinarjev
Boguslav Knczynski:	4
Beg iz Varšave
Zvedel je še, da ji je telefonirala prijateljica, s katero sta se v drugič dogovorili za sestanek ob eni. ln še to, da pride tja znana inozemka, ki si je že zdavnaj zaželela svidenja z njo.
Stachowiak je romal no trgovinah. Kupil je nekoliko olja in sadja. Potem je šel na dogovorjeno mesto. V kavarni je biio prazno. Na vrtu je sedel general Zamorski, komandant policije. Pogovarjal se je z dvema moškima, ki sta bila videti inozeinca. Stachowiak je še enkrat pregledal znane revije, čakal je dolgo. Izpil ie kavo, plačal in stopil na ulico. Telefoniral je Mariji, ki je pa ni bilo več doma. Nato še njeni prijateljici, ki bi morala biti tu že pred uro. Pa tudi tam ni telefon odgovoril. Začel je hoditi sem in tja pred kavarno in čakal. Neprestano so hodili mimo njega tuji ljudje. Včasih so bili tu le znanci. Ura je odbila že dve.
Hipoma je zagledal Marijo. Razveselil sc je, kakor da je ni videl že dolgo, in stopil z njo nazaj v kavarno.
»Ali ni nikogar?« je vprašala Marija. Kavarna se je že nekoliko napolnila. Toda nobenega znanca. General Zamorski je že odšel.
.Sedla sta k mizici.
»Ali ona dama pozna tebe?« jc vprašal Stachowiak. Odgovorila jc, da ne in da se nista šc nikdar videli.
»Samo od znancev s popotovanj mi prinaša pozdrave.«
Stachovviak je stopil k vratarju in mu naročil, koga čakajo. Kmalu nato pa je vstopila tudi ona. iNi bila sama, temveč z nekim tujcem, ki je slabo govoril francosko
Zraven, takoj za ograjo, je bilo slišati iz revnega prizemeljskega stanovanja cvileč ženski glas. Stachovviaka je bilo sram zaradi tujcev. Čez hip pa mu je pomen teh krikov postal jasen, ter jih je začel tolmačiti. Mož da ji je odšel v vojno, brat j>a še prej in je ona ostala sama. In tako je zdaj kričala:
»Če tako hočejo, pa se bomo tolkli. Bili se bomo, in se bomo! Bili!«
Slišati je bilo še udarec s pestmi ob vrata. Tedaj pa je ženska pritekla v vežo. Obstala je. Lepa, srednje velika, z razpletenimi lasmi. Oči je imela kot odsotne, še druge ženske so prišle iz stanovanja in jo pomirjale. In neka starka jo je božala po rokah. V radiu so medtem jieli pesem o fantih, ki trenirajo z orožjem, in o dekletih, ki šivajo obveze.
»Kaj naj storim, kaj naj storim?« je ponavljala nervozno ino/.emku. »Kako pridem dom ov?<
Pomirili so jo, da lahko takoj dobi pre-horlhico. Plačali so in stop i 1 i na ulico. Inozemka je sedla v avtobus. Stachovviak ji je razložil, kje naj prestopi in zn|>rosil tudi sprevodnika.
Ostali so samo trije Inozemec ni hotel biti sum. Imel pa je še četrt ure časa do drugega sestanka. Stopali so počasi, tla jim mine ta četrtka ure. Pogovor se ni razvil. Na ulici je bilo polno ljudi, ki so vsak čas pričakovali letulskega napada.
»Prosim, kar telefonsko se obrnite,« mu je rekla Marija ob slovesu. Ostala sta sama in odšla na kosilo v majhno restavracijo.
»Torej ostaneva v Varšavi,« je rekla Marija. »Kam i>a naj tudi greva?«
»Da. v Varšavi,« ji je pritrdil Stachovviak. »Vsaj toliko časa, dokler boin jaz tu. Če bom pa odšel drugam, bi te pa ne hotel pustiti same tukaj.«
Toda sedaj nista mislila na to. Še enkrat, sta prebrala vse časopise.
Treba jc bilo iti.
»Ko sem v mestu,« je rekla Marija, »se bojim iti domov; če sem pa doma, me je strah stopiti no ulico.«
šla sta nekaj časa peš. V Alejah sta počakala na avtobus. Ker ga pa od nikoder ni bilo, sta šla dalje, luko sta šla mimo zadnje tramvajske postaje Takoj v prihodnji ulici so ljudje tekali pod zidove. Visoko nad njimi so leteli aeroplani v strnjeni skupini. Videti je bilo, da merijo prav na to točko. Nista se imela kam skriti. Stala sta pod zidom in gledala. V zraku so pokali šrapneli, na Stacho-vviaka in Marijo pa so streljali iz strojnic. Prvo letalo se je nenadoma nagnilo in začelo jiadati, drugi pa so še neprestano krožili nad glavami. Prav blizu nekje je bilo slišati detonacije bomb.
»Tam so vrata,« je rekel Stachovviak in potegnil Marijo za roko. »Morda nas skrivajo vsaj pred drobci.«
Bila je res velika nevarnost, da ju ranijo šrapneli. ki se razletavajo v zruku.
Stopila sta na dvorišče za vrtni zid. Hiša ni bila velika in se je v veži trlo ljudi. Mariji so ponudili stol. Bilo je tu še več žensk iz tega dela mesta. Otroci so tekali po hodniku. Nekatere ženske so jokale. Prišla je tuja ženska:
»Jaz nadziram hiše,« je rekla, »in pazim na otroke. Prosim vas, prišijte vsakemu otroku na obleko listek z njegovim imenom. K na izmed gosjia naj napravi seznam vseli otrok v hiši.«
Potrebno je bilo varstvo nad otroci ter njih zaznamovanje. Ženske so začele klicati svoje deklice in fantke. Neka gospa je prinesla pero, |>a|)ir in črnilo.
»Kako je na ulici?« je vprašala Marija in zvedela, da je mirno Nato sta stopila iz ve/e in se podala domov. Nista imela daleč Nista še napravila |>ar korakov, ko so se letala naglo vrnila. Tu blizu je stala vila njunih znancev. Zatekla sta se tja obenem z drugimi ljudmi. Sprejela jih jc služkinja.
»Kaj, so se vsi /e izselili?« je vprašal Stachovviak. Služkinja je pritrdila. Takoj pa jih je opravičevala:
»Mati na vasi je bolna. Tako so torej šli k njej.«
lam sta čakala skoruj celo uro. Ko pa se je na nebu spet pomirilo, sta šla domov Premikala sia se tesno ob zidovih, kajti alarm še ni bil preklican in nekje blizu so bile v zraku hude bitke.
»Težko mi bo izseliti se odtod.« je rekla Marija, ko sta bila v stanovanju V to stanovanje sta namreč vložila veliko truda in ljubezni. Marija je obstala pred omaro z dokumenti in družinskimi spomini. »Zapuščena stanovanja so najbolj izpostavljena nevarnostim.« je rekla še enkrat. Toda oba sta mislila, dn Varšave no morejo nikdar zavreti Sedaj sta sklenila, da dokler bosta skupaj, nc bosta šjn odtod.
»Tako pra/no jc.< se je pritn/ila Marija. »Nihče nc pride, nihče nc telclon-ra.«
Q\o&Jtte
Koledar
Potek, 2. februarja: Svetnica. Darovanje Gospodovo.
Sobota, 5. februarja: Bla/, škof, mučenec; Oskar, škof.
Novi grobovi
t V Ljubljani je v 73. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Grobelnik, mati gospe Minke dr. Tominčeve. Na zadnji poti jo bomo spremili danes ob štirih popoldne i/, hiše žalosti, Cojzova cesta št. I. nn pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zuduš-nica bo v soboto zjutraj ob 7 v trnovski župni cerkvi. — 8S. letu starosti je zu vedno zatis-nila svoje oči gospa Ivana Rebek roj. Ahčin, vdova po višjem davčnem inšpektorju. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz mrtvašnice Jo-žefišča na Poljanski cesti št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mašu zadušnica bo v soboto ob sedmih zjutruj v stolnici sv. Nikolaja. Nuj jima sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
t V Radomljah je umrl in bil ob veliki udeležbi ljudstvu pokopan posestnik in bivši trgovec g. Janez Hribar. Dosegel je starost 72 let. Med svetovno vojno je bil delj časa tudi v Judenburgu; morda bi bila tudi njega zadela ena izmed krogel, ki so bile namenjene določenemu številu slovenskih vojakov, če ne bi bil takrut slučajno na dopustu. Veselil se je zlate poroke, ki bi jo obhajal če/, pet let s svojo dobro ženo Marijo iz znane (ernrjeve družine. Znan je bil pod imenom Anzeljev stric. Svojih otrok namreč ni imel in je zato tem raje zbiral okrog sebe nečake in nečakinje. s katerimi je ob nedeljskih popoldnevih navadno prebiral »Slovenca«, pozimi pa tudi Mohorjeve knjige. Vedno je bil vedrega duha, s vojo dobrohotno, pa tudi duhovito šalji-vostjo je znal vsakogar razveseliti. Naj blagi, vedno delavni, po resničnem napredku stremeči mož v miru počiva!
+ V Rušah je umrla gospa Jožefa Sinko, soproga orož. narednika v pokoju. Pogreb bo rlanes ob 15.15. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I
f Franc Trost
Kdo bi verjel, da je danes mrtev on, ki je še pred dnevi bil čil in živahen, ki se je še pred dnevi z mladeniško živahnostjo zanimal za vse in sledil vsem domačim in svetovnim dogodkom s tako natančnostjo, kakor da bi stal v sredi javnega življenja. Pa je užival le svoj zasluženi pokoj po 46 letih vestne aktivne učiteljske službe. Včeraj mu je pretrgala neizprosna smrt nit življenja in njegovo mirno smehljajoče obličje kaže, da je imel pred sodnim stolom lahek obračun. Knjiga njegovega življenja je debela, popisana vsa z neštevilni-mi dobrimi deli v poklicu in izven njega ,.,
Rodil se je 25. septembra 1857 v Benetkah. Ko pa je leta 1859 izbruhnila vojna, se je s svojimi starši preselil v njihovo ožjo domovino v Vipavo. Tu je začel hoditi najprej v šolo, pozneje je pa končal v Ljubljani realko z maturo iit dodal temu še 4. letnik učiteljišča z maturo, da je mogel poslali učitelj, kamor ga je vleklo srce. Že v mladih letih je bil tako dober risar, da je šlo nekaj njegovih šolskih risb na razstavo na Dunaj. In malo je manjkalo, da ga ni to izvabilo v inženirski poklic.
Služboval je 3 leta v Ihanu, 15 let v Vodicah, 28 pa v Ljubljani, dokler ni bil upokojen.
Franc Trost je bil učitelj po poklicu: v šoli izvrsten pedagog, ki je svoje izkušnje ponudil v pisanih člankih »Učiteljskega tovariša« tudi drugim. A zaklenil se ni srmo v šolo, temveč se je ves čas vsega posvetil ljudstvu in njegovemu gospodarskemu in prosvetnemu napredku. Ni delal z uro v roki, ni ločil dneva od noči, vse življenje mu je bilo samo en dan nepretrganega dela. V tem oziru niti njegova upokojitev ni bila izjema.
Ko je po treh začetnih letih službe prišel v Vodice, si je ondi takoj uredil vzoren šolski vrt in ga zasadil z najžlahtnejšim sadjem, da so se hodili k njemu učit vrtnarstva in sadjereje iz bližnje in daljne okolice. Za zasluge na tem polju je dobil ponovno priznanje in pohvalo. Tu je kmalu postal najvažnejša osebnost vsega javnega življenja. Izvolili so ga v občinski odbor in izbrali za tajnika. Ni je bilo javne ustanove, kjer ne bi bil on najdelav-nejši delavec. Ves se je predal narodu in se zrasel z njim, kakor se more le mož takega značaja, kot je bil on.
V šoli je manjkalo več učil. Sam jih je izdeloval in tudi drugim tovarišem dajal v tem ustna in pismena navodila. Manjkajoče zemljevide je kar sam narisal. Vodice, na katere ga je vezala tudi življenjska družica, je posebno ljubil.
Posebej pa je treba poudariti njegovo delo na polju glasbe. Glasbeno nadarjenost mu je zapustila že njegova mati, izvrstna klaviristka. Sam je vodil ccrkveno petje 25 let in orglal v Vodicah, na Šmarni gori in v Ljubljani v Trnovem. Nabiral je tudi stare cerkvene, posebno Marijine in božične pesmi in jih prirejal za zbor. Kaj čuda, da si je izbral za ženo izvrstno pevko. Čudno tudi ni, da so njegovi otroci vsi glasbeno nadarjeni, dobro izšolani in na vidnih mestih med našim glasbenim svetom. Tone je znani umetnik klavirist, sedaj redni prof-fesor nove Glasbene akademije; Ivan koncertni violinist v naši operi, Mirko učitelj v Kočevju, Franc izboren violinist v Ljubljani in Angela priznana pedagoginja na naši Glasbeni akademiji.
Njegovo dobro srce dokazuje tudi dejstvo, da je imel vedno svojo domače lekarno, ki je bila vsem potrebnim na razpolago. Učitelj Trost ni imel nobenega nasprotnika, kaj šele sovražnika. Njegovim domačim se v žalosti pridružuje neštevilno njegovih hvaležnih učencev in iskrenih prijateljev. Blag mu spomin!
žena gospa Jožefa Pikelj roj. Kukovica. Naše iskrene čestitke!
—	Iz vojaške službe. Postavljen je za zdravnika VI. pol. skup. dr. Franc Kleinhapl, kootraktualni zdravnik pri vojski. — Prevedeni so v aktivno službo v letalstvo rezervni pehotni poročniki Peter Zlatar, Rudolf Papist, Maksimilijan Klobovec, Milan Vasič, rezervni letalski poročnik Zvonimir Simunec, rezervni pehotni podporočniki Božidar Tomič, Jo-sip-Mutimir Kelez, Dragutin Kapuu, Franc Lončar, Milan Kastel, inženirski podporočnik Anton Sič, pehotni podporočniki Marko Župan, Ljudevit Hodak, Branimir Ličen, Anton Kastelic. Ivan Slade, Milo-rad Stanar. — Upokojena sta orožniški kapetan I. razreda Dušan Komadina in orožniški poročnik Ilija Babovič in prevedena v rezervo. — Razrešeni so službe rezervnega častnika pehotni poročniki Ivan Zagažen, Koloman Seko, Oto Čerge, Andrej Lich-tenberger, pehotni podporočniki Bolfenk Honigman, Henrik Lam, Edmund Denert, Martin Braun, Jakob Eliker, Anton Sauer, topniška podporočnika Rihard Wagner, Stojan Cirk. Upokojena 6ta pehotni nared-nik-vodnik I. razreda Ivan Konjarek po službeni potrebi in pehotni narednik-vodnik I. razreda Julij Novajovič.
—	Poročila sta se pri Sv. Barbari v Slov. goricah posestniški sin Srečko NVeingerl, član Fantovskega odseka, in Amalija Mandl. Mlademu paru želimo mnogo sreče.
= Poročilu sta se včeraj v župni cerkvi na Brezniei g. Slamnik Viktor, meh. ključavničar pri KI D. in ga. Cernilec Marija, gostilničarka pri »Čopu« v Žirovnici. Iskreno čestitamo!
Lep življenjski jubilej
V Laškem je 3t. jan. praznovala 80-letnico svojega življenja gdč. Marija Krener. Osem križev prenaša v vsej dušni svežosti, pu tudi v vsej telesni moči, visoka leta zu njo še niso postala težko, neprijetno breme. Svoj poklic opravlja v družbi svojih sester še vedno s polnim veseljem. Rojena je bila 31. jan. 1860. »Slovenec« svoji zvesti bralki k prelepemu jubileju najsrčnejše častita z željo, da bi ji Bog dal dočakati v polnem telesnem in duš. nem zdravju tudi devetdeseti življenjski jubilej in še čez.
*
— Podpore Delavske zbornice. Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Na seji upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani, ki je bila dne 30. januarja 1940, so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi: 1. Razdeljene so bile podpore strokovnim organizacijam in brezposelnim delavcem in sicer samskim po 100 din in poročenim po 150 dinarjev. Skupni znesek razdeljenih podpor zna^a 83.000 dinarjev. Prej se je v namene brezposelnih pod|>or razdeljevalo mesečno po 5.000 din. Ta ine-sec pa se je razdelil večji znesek, ker so zaradi draginje in sezonskih okolnosti potrebe brezposelnega skrbstva večje. 2. Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega se je odobrila subvencija 2.500 din za zidavo delavskega otroškega zavetišča. 3. Izse-Ijeniški zbornici v Ljubljani se je podelila subvencija v znesku 2.500 din. 4. Socialno ekonomskemu institutu v Ljubljani se je podelila podpora v znesku 5.000 din. 5. Da ne bi nastali kaki kom-pelenčni spori, je upravni odbor točno razmejil IKidročje ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru in Dopisništva Delavske zbornice v Celju. V območje ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru spadajo: območje Borze dela Murska Sobota in območje Borze dela v Mariboru. V območje celjskega dopisništva pa spada območje Borze dela v Celju. Ostalo področje spada pod neposredno pristojnost centrale Delavske zbornice v Ljubljani, (i. Izvršile so se naslednje nastavitve: v uradu v Ljubljani je bil nastavljen kot referent g. Lom-bardo Peter, v eksiiozituri v Mariboru je bila nastavljena gdč. Krašovic Danica, za poročevalca DZ sta bila imenovana za Dravsko dolino g. Peler Rozman in za radovljiški okraj g. Markič Matevž.
atenski sod Jaje I /vednost našim I elegantnim, lahkim. robaprosUm očalam, katere se nabavile pri
'W-¥>* LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
— K volitvam obratnih zaupnikov. Kraljevska banska uprava odnosno inšpekcija dela v Ljubljani nas je obvestila, da bo potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za leto 1940 samo v onih podjetjih, kjer se je volivni postopek za-počel v mesecu januarju t. j. da so bili volivni odbori najpozneje do 31. januarja prijavljeni Inšpekciji dela. To velja tako za volitve po rednem, kakor tudi po skrajšanem volivnem postopku. Samo-obsebi pa se razume, da bo banska uprava potrdila volitve v onih podjetjih, ki so sezonskega značaja in ki se zaradi neobratovanja volitve v januarju ne morejo izvesti. V podjetjih, kjer se volitve iz kakršnega koli vzroka v zgoraj navedenem terminu niso započele in so dosedaj obstojali obratni zaupniki, bo kr. banska uprava na prošnjo teh zaupnikov njihove mandate podaljšala za nadaljno
krtin
sredstvo za prečiščevanje pri slabi prebavi
2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27,—
Heg. S. br. 318SS/38.
—	Avtobusno podjetje 0. žužek naznanja, da v petek 2. februarja ne bo moglo obratovati na progi Ljubljana-Vodice-Komenda-Cerklje-Kranj zaradi premočno zasneženih cest in zametov^če bo mogoče, bo v soboto 3. t. m. zopet vzpostavljen redni promet.
—	(»g. rezervni oficirji I Vse, kar potrebujete za Vašo uniformo, dobite najceneje pri tvrdki A. K a s s i g , Ljubljana, Miklošičeva cesta 17 — blizu glavnega kolodvora.
—	Zavodu slepih otrok v Kočevju darujeta družini Poljšak-Aljančič din 100 mesto cvetja na grob blugopokojne gospe Kovač Marije,
—	Licitacija za glavne tobačne zaloge. Uprava državnih monopolov je razpisala za 7. febr. ofer-talno licitacijo, na kateri bo oddan zakup prodaje tobačnih izdelkov na debelo za čas od 1. aprila IS 10 do 31. marca 1945. Licitacija bo obenem v tobačni tovarni v Ljubljani (za jirodajne rajone šl. 4 in 9), v Zagrebu, Sarajevu in v upravi drž. monopolov v Belgradu za vse druge rajone.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
Obisk
Pravkar je izšla druga številka ilustriranega družinskega mesečnika »Obiska«. Na naslovni strani prinaša krasen posnetek naše visoke knežje dvojice, kneza namestnika Pavla in Nj. kr. Vis. kne-ginje Olge, ko sta bila na obisku v Zagrebu. Tudi posnetki na drugi strani so posvečeni temu obisku. Uvod v številko nam pripravi mesečni koledar z reprodukcijo Jakčevega »Prešerna« in z važnimi mesečnimi kulturnimi obletnicami. Sledi sestavek »Temne globine«, ki je vzet iz I. zvezka »Izbrani spisov« največjega slovenskega modroslovca, dr. Aleša Ušeničnika. Zgodbo pohabljenca nam na pretresljiv način prikaže mladi, nadarjeni Jože Krivec v svoji črtici »Invalid«. Kratka humoreska »Najtrše buče « nas povede v slovaško vas ter nam približa mišljenje slovaškega človeka ter njegov smisel za dovtip. Roman »Juarez in Maksimiljan«, ki bo izhajal vse leto, je tudi tokrat opremljen z lepimi ilustracijami. Prav zanimiva je priobčitev sloven-sk im »Šembiljinih bukev«. To stran je oskrbel in opremil s primernim komentarjem Niko Kuret, ilustriral pa na neprekosljiv način naš znani slikar Slavko Pengov. Priobčitev teh starih slovenskih ljudskih prerokb bo v sedanjem času nedvomno vzbudilo veliko zanimanja.
Poučen in izčrpen je sestavek »Slovenska
t 7"Cu \ 350 Ielih<<' Prav inf°rmativen je članek Janka Hafnerja, »Zgodovina tekočega zlata«, v velikih, pa jasnih obrisih podan pregled »petrolejske« zgodovine. Odličen, prav gotovo eden najpomembnejših člankov v reviji je »Svet v mesecu dni vojne«, Avtor, novinar in publicist Ruda Jurčec, nam na edinstven način razgrinja kronološki razvoj svetovnih dogodkov ter nam s svojim sočnim in jedrnatim komentarjem pojasnjuje z markantnimi črtami tudi razmerja sil in njihova prizadevanja iz najširše perspektive. Oddelek »Moda-Žena-Družina«, bogato opremljen z risbami, ustreza tudi najzahtevnejšim bralkam, prav tako njegovi pododdelki »Kuhinja in gospodinjstvo«, »Nekaj pletenja«, »Dve večerni obleki«, in drugi. Nekaj tehtnih misli o ravnanju z rastlinami v stanovanjih je prispeval Juvan Marijan. Tehten in zelo informativen je članek novinarja in publicista Draga Potočnika »Poseg države v zasebno gospodarstvo«. S krepkim akcentom nas avtor opozarja na gospodarske naloge, ki so bile postavljene pred nas, nevtralce. V »Obisku pri knjigah« nas Ivan Čampa seznanja z novimi pridobitvami našega književnega trga. Ciril Šoukal zaključuje svoj zanimivi športni sestavek »O največji skakalnici sveta«. Sledita dve poučno-znan-stvem kramljanji, »Knjiga narave govori« in »Skrivnost rasti, počitka in umiranja v rastlinju«. Najmlajšim prijateljem sta namenjeni »Dve pravljici«. Lepa, odlično komentirana partija in trije problemi izpolnjujejo tokrat šahovsko rubriko. Spretno sestavljene »Uganke prevejanke«, prvi sestavek iz slovite knjige Georgeja Lafumčeja »Skrivnosti Scot-land Yarda«, stran dobrih smešnic ter rubrika za fotoamaterje zaključujejo (50 strani!) to številko, ki
ERROC FtYN jn oiivla de navliiand v
največjem barvastem filmu
Osebne novice
In nastalo ie novo carslio
= Zlalo poroko obhajata danes v Horjulu g. Korenčan Anton in njegova družica gospa Ivana roj. Malovrh. V zakonu se jima je rodilo II otrok, od katerih jih živi še šest in so vsi dobro preskrbljeni. Kljub visoki starosti sta naša slavljenca še zdrava in čvrsta. K redkemu slavju jima prav iskreno čestitamo!
= šestedesctlctnico svojega življenja obhaja dunes v Zagorju ob Savi posestnikova
leto. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj na Inšpekcijo dela v Ljubljani je določen do konca februarja t. 1. in se pozneje predložene prošnje nikakor ne bodo upoštevale.
— Potniki v Italijo smejo po novih predpisih i/ naše države vzeti s seboj v denarju samo 230 lir in to 200 lir v bankovcih a lir 10, 30 lir jia v kovancih; razen tega zneska si lahko potniki v Italijo nabavijo |>ri pooblaščenih zavodih in »Putniku« do 3000 lir v kreditnem pismu in lir 2300 v hotelskih bonih.
-24
21. uri
ima osem strani ilustracij v bakrotisku (Meščanska šola na Viču, Nepoznana Finska, V postu, Filmi, Gledališče in prelep motiv iz zimske prirode) ter krasno, mnogobarvno prilogo. Posebna privlačnost le odlične nove revije so književne nagrade za tiste naročnike, ki bodo do konca februarja poravnali vso naročnino. Te književne nagrade niso paberki, ampak knjige, po katerih vlada na književnem trgu največje povpraševanje. Revija stane celoletno 72 dinarjev ter se naroča v upravi, trgovina Ničman v Ljubljani-
Ljubljana, 2. februarja
Gledališče
Drama: Petek 2. februarja ob 15: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzd. Ob 20: »Profesor Klejiec«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, 3. februarja: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 4. februarja ob 15: »Profesor Klepec«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Na prisnjn: struni«. Izven. Znižane cene od 20 din.
Opera: Petek, 2. februarja ob pol 11: »Pri treh mladenkah«. Izven. Gostovanje Dečjegu carstvu iz Zagreba. Ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Irrasquita«. Izven. Gostovanje Zlute Gjungienac. — Sobota, 3. februarja: »Lumpa-cius Vagabundus« Izven. — Nedelja, 4. februarja ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Lumpacius Vagabundus«. Izven.
Rokodelski oder
Danes popoldne ob petih bo v Rokodelskem domu premiera velezabavne veseloigre »Dva para se ženita«. Toliko zanimanja ni bilo še za nobeno predstavo kot za današnjo. Vljudno vabimo občinstvo, da si oskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo dopoldne od 10—12 in popoldne od 4—5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Ker bo konec igre že ob sedmih, imajo ugodno priliko okoličani, da se udeleže predstave v obilnem številu.
Radio Ljubljana
Petek, 2. febr.: 9 Jutranji pozdrav — 9.05 Napovedi, poročila — 9.15 Veseli utrinki (plošče) — 10 Verski govor (p. dr. Gvido Rani) — 10.15 Prenos cerkv. glasbe iz Zavoda sv. Stanislava v št. Vidu n Lj. — 11.15 Schumannovi dvospevi (gdč. Poldka Zupanova in ga. Lida Kalin-Vedralova (ob spremlj. klavirja - prof. Pavel Šivic) — 12 Naša pesem in glasba (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi
—	13.02 Pevski in orkestr. koncert. Sodelujejo: Vekoslav Janko, član ljubi j. opere, in Radijski orkester; dirigent P. M. Šijanec — 16.30 Načela ZFO (dr. St. Žitko) — 16 40 Korošci pojo (plošče) — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Nastop otroške skujiine »Dečje carstvo« iz Zagreba — 18 Venček plesne glasbe (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ob 100 letnici Muzejskega društva za Slovenijo (dr. R. Ložar, Lj.) — 19.40 Objave — 19.50 Božične legende (V. Rudolf) — 20.30 Koncert Radij, orkestra. Solist Filip Bernard (flavta) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Drugi programi
Petek, 2. februarja: Beograd: 20 Simfonični koncert — Zagreb: 20.30 Klavir — 21 Zbor in mandoline — Bratislava; 21 Ruska gl. — Sofija: 19.50 Opera — Angleške postaje: 21 Glasbena veseloigra »Irena« — Beromiinster: 20.45 Duhovna glasba
—	Budimpešta: 19.30 Opera — Bukarešta 19.35 Opera — Trst-Milan: 17.15 Pl. gl., 22.35 Komorna gL — Rim-Bari: 21.10 Simfonični konc, Oslo: 22.15 Klasična gl. — Sottens: 21.30 Bollmannova sonata — Stockholm: 20 Čajkovskega opera »Ev-genij Onjeg;n«.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Trnovo priredi v soboto, dne 3. febr. od 20 naprej v društvenem domu družabni večer za člane in po njih vpeljane goste.
Ljubljanska filharmonija bo na svojem koncertu v petek 9. t. m. v Unionu izvajala Čajkovskega V. simfonijo v e-mollu v |ioeasti-tev stoletnice rojstva slpvnega ruskega skladatelja. Vstopnice za koncert bodo v prodaji pri blagajni kino Uniona.
Prosveta v Zeleni jami priredi v soboto večer ob 8 v Zavetiščni dvorani družabni večer z bogatim sporedom.
Spored violinskega koncerta, ki ga bo igrala v jjonedeljek 5. t. m. ob 20 v mali Filharmonični dvorani sloveča italijanska violinistka Lilija d'Al-bore. 1. Vitali: Chacomna, Schubert: Sonatina v d durti, 2. Brahms: Sonata v d molu op. 108. Po odmoru Vercini: Largo viocco, Allegro, Sarasate Zingaresca. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa, 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Poizvedovanja
»Na poti Vrtača—glavni kolodvor, glavni kolodvor—Šiška sem izgubil polkrožno sivozeleno ple-skano ploščo k blatniku osebnega avta. Najditelj naj jo odda na Vrtači št. 9 ali na policiji.
V nedeljo v Bohinj!
Prvič bo letos v Bohinju ZFO izvedla del svojega zimsko-športnega programa, to ie tekmovanje za prvenstvo zveze v alpski kombinaciji. Prav tako bo tudi ZDK izvedla tekme v smuku in teku v Bohinju.
FO Bohinjska Bistrica, ki je prevzel izvedbo teh tekem, se na ta dogodek z vso resnostjo pripravlja. Progo, ki je določena za smuk, je dolga približno 4 km, z višinsko razliko razliko 450 'm in j>oteka iz|)od Koble mimo Graničarskega doma v smeri proti Bohinjski Bistrici. Cilj bo oddaljen le 5 minut od vasi Bistrica.
Vso to progo so fantje že na široko pretlačili, tako da je že danes sposobna zadostiti željam tekmovalcev. Proga za slalom pa je pripravljena na pobočju Sela, ki je kot nalašč za tovrstno prireditev. Tudi za tekmovanje deklet, ki se bodo borile za prvenstvo ZDZ v smuku in teku, so izvršene vse predpripravi.
Bohinjci pravijo, da se hočejo ob tej priliki posebno izkazati s svojo gostoljubnostjo. Na raz-jtolago bo dovolj prenočišč po zmerni ceni. Prav tako bo poskrbljeno za dobro in ceneno prehrano. Vse informacije, tako glede prenočišč kakor tudi glede prehrane, bo vsak udeleženec dobil v Prosvetnem domu na Bohinjski Bistrici, ki je oddaljen tri minute od postaje.
Pričakujemo, da se bo čim več fantov in deklet prijavilo za tekmovanje, pa tudi ostale, ki se nameravajo udeležiti tekem kot gledalci, prosimo, da po možnosti prijavijo svojo udeležbo /'TO, ali pa naravnost FO Bohinjska Bistrica, to predvsem zaradi prenočišč in prehrane.
I1UBUANA
70. letni občni zbor prostovoljnih gasilcev
Letos bodo praznovali 70 letnico te najstarejše gasilske čete v Ljubljani
V sredo zvečer je bil 70. redni občni zbor Društva prostovoljnih gasilcev v Mestnem domu. Zborovanje je začel predsednik gospod Leopold Zupančič, ki je najprej izrekel uda-nost Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju gasilcev kraljeviču Tomislavu in vsemu kraljevskemu domu. Pozdravil je zastopnika župana mestnega svetnika g. Baša, zastopnika mestnega županstva g. fizika dr. Rusa, komisarja g. Freliha, zastopnika župe g. Erbežnika in jim izrekel za njihov trud iskreno zahvalo. Upravni odbor si je lani zadal nalogo, da četo čimbolj opremi, vendar pa v tem oziru ni popolnoma uspel. Nabavljene so bile delovne obleke, četa je dobila raztezno lestev, kupljene so bile nove pnevmatike, kar pomeni veliko finančno breme. Predsednik se je zahvalil gasilski zajetlnici, ki je finančno priskočila na pomoč, da je četa sploh mogla poravnati vsaj najnujnejše obveze. — Zavarovanje avtomobilov. Zahvalil se je tudi mestni občini za redno podporo. Ves trud je posvetila četa v pre-tclkem letu gasilskemu kongresu, na katerem je bila častno zastopana. Sodelovala je pri vseh gasilskih slovesnostih in proslavah. Že v začetku svojega poročila se je g. predsednik Zupančič spominjal v preteklem letu umrlih podpornih članov Alojzija Vodnika, Viktorija llohrmana in Katarine Volkarjeve.
Poveljnik g. Pristovšek je poročal o vsem gasilskem delu in o vseh požarih, pri katerih je četa lani sodelovala. Tajnik g. Bahar je podal poročilo o notranjem delu gasilske čete, ki šteje danes 68 izvršujočih članov, 9 priprav-
1 Križanska moška kongregacija ima danes zvečer ob šestih slovesen shod v proslavo Marijinega praznika. Člani Marijine družbe vabljeni k polnoštevilni udeležbi!
1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih duhovnikov je preložena na prihodnji četrtek, 8. februarja, ob običajni uri in na običajnem kraju.
1 V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku se danes obhaja praznik sv. Janeza Boska, ustanovnika Salezijanske -družbe. Ob 10 bo slovesna sv. maša, popoldne ob pol 4 pa slavnostni govor, ki ga bo imel g. inšpektor Ivan Špan, nato pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov. Ob 5 bo v gledališki dvorani spevoigra »Kraljica ljubezni«. — Na mirovno de-vetdnevnico na Rakovniku, ki se je pričela predvčerajšnjim, prihaja kljub zimi izredno veliko vernikov. Verjetno predvsem zato, ker se pobožnost vrši v kripti pod cerkvijo, kjer je znatno topleje kot v cerkvi sami. Pobožnost je vsak večer ob pol 8.
Opozorilo!
Opozarjam moje cenj. odjemalce, da je bil g. Šlegel Karol odpuščen iz službe pri meni dne 1. januarja 1940 in iz tega razloga ni upravičen sprejemati naročila za mojo tvrtko in kasirati denar. »StOklO« D. JOD«", Št. Vid nad Ljubljano. Tel. 734
1 Redek jubilej. 35-letnico svojega službovanja pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani slavi g. Ivan Pavčnik, ki je nastopil službo dne 1. febr. 1905, ko je bil star 26 let. Ves ta čas je služboval nadvse marljivo in požrtvovalno ter v polno zadovoljstvo uprave zavoda. Zaradi svojega umirjenega značaja je bil pri tovariših vedno zelo priljubljen in je še danes zvest pristaš njihove strokovne organizacije. Razmeroma še mlad se je poročil z gdč. Terezijo Koščuk, s katero je vzgojil 3 otroke, ki so vsi po uglednih službah. S pridnostjo in varčnostjo mu je uspelo, da si je ustvaril pred nekaj leti svoj lastni dom. Želimo mu, da bi še dolgo vrsto let užival v krogu svoje rodbine, zdrav in vesel, nadvse srečno starost.
1 Vodstvo po razstavi Edo Deržaja. Danes ob 11 ima slikar Edo Deržaj vodstvo po razstavi, na kar opozarjamo posebno zunanje obiskovalce. Nihče, ki ljubi lepo umetnost, naj ne zamudi prilike ogledati si razstavljena olja, akvarele in grafike. Srednje in meščansko šolsko dijaštvo ima pri obisku v skupinah znaten popust na vstopnini.
1 Opozorilo borcem za osvoboditev naše severne meje. Vsi oni, ki so mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani predložili vloge za podelitev spominske kolajne na borce za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-1919 in niso priložili nikakih dokazil, morajo dodatno k tem svojim vlogam najkasneje do 10. februarja 1940 predložiti še overjen prepis vojaške odpustnice ali vojaške knjižice, ki
ne bo mogoče
er si-vzeti v
cer njihovih prošenj pretres.
1 Filharmonična družba v Ljubljani ima
svoj redili letni občni zbor v ponedeljek, dne 12. februarja 1940 ob 18 v Ilubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica. Poleg običajnih poročil so na dnevnem redu tudi volitve odbornikov.
1 Trnovski dekliški krožek ima danes ob 3 popoldne v prosvetnem domu lepo slovesnost združeno z nastopom naraščaja. Vabimo zlasti vse starše, da se te prireditve polnoštevilno udeleže. Vstop prost. Odbor.
1 Dve nesreči. 52-letna vdova vlakovodje Eleonora Vodlak je n« poledeneli cesti padla in si zlomila levo roko v rami. — Mizarskega pomočnika Ivana Matjašiča je pri delu zgrabil stroj in mu hudo poškodoval levo roko.
1 »Bohemski večer« na pustni torek pri Mikliču prinuša spored, ki bo zadovoljil vse
nikov, 12 naraščajnikov in 156 podpornih članov.
Blagajrtik g. Kopač je med drugim poudaril: Kakor vsa zadn ja leta je bilo tudi v preteklem letu denarno gibanje zvezano z velikimi težavami. Dohodke ima četa vedno manjše, potrebe po novih nabavah pa so vedno večje. Proti koncu leta je nabiralna akcija dobro uspela. Darovali so g. župan dr. Adlešič 500 dinarjev, g. ban dr. Natlačen, TPD in tvrdka šarabon po 300 dinarjev, Colaričevi dediči 250 din, dalje po 200 din: Kreditni zavod, Kmetska posojilnica. Mestna hranilnica ljubljanska, francoski konzulat in drugi. Dalje so darovali po 150 din: dr. Snvnik, tvrdka llrovat, Kolin-ska tovarna in tvrdka Metlic. Po 100 din je darovalo 65 darovalcev, 570 darovalcev pa manjše zneske.
Orodjar g. Vidmar Janko je kratko poročal o vseh nabavah, ki si jih je lani preskrbela četa. G. Anton Zaje pa je v imenu g. dr. Rusa poročal o delovanju samari jonskega odseka in njegovi organizaciji. G. Breskvar je v imenu nadzorstva naglasil, da je četa vzorno poslovala in so knjige v najlepšem redu. Zahvala gre predsedniku in tajniku za velik trud. Na njegov predlog je občni zbor dal upravi razrešnico s pohvalo.
Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor s predsednikom g. Leopoldom Zupančičem na čelu. Občnega zbora so se udeležili tudi stari gasilski veterani gg. Ivan Pernic, Ivan Breskvar in Fran Medic, ki je 1. novembra lani obhajal šestdesetletnico svojega gasilskega udejstvovanja.
okuse. Nastopili bodo n. pr. gge: Vidalijeva, IIeybalova. Ribičeva, Ba.šičeva, Španova, Bar-bičeva. Kogejeva z g. M. Sancinom, ki se je razvil v prvovrstnega operetnega tenorja, bosta postregla z originalnimi duhovitostmi. GG. Kralj in Sever bosta vsak po svoje prispevala s komičnimi točkami. Nepogrešljivi konferant je g. Daneš, bo z neusahljivim humorjem vodil vso pisano družbo nastopajočih. Igral bo Odeon jazz. Mesta so na prodaj pri dnevni blagajni v operi po cenah od 15—25 din.
1 Gospodinje, neveste — ne pozabite, da se vršijo beli dnevi tvrdke »Manica« k. d. na Mest-
Jarmila KSIrova
i/.vrstna češka oper. divaprvičv filmu v zabavni filmski opereti mladosti, ljubezni, melodij in petja
Kino Union 22-21
(eika opereta — feJki filmi — Ob 15., 17., 10. in VI. uri
VESELI BOHEMI
Vesela bida, veselo siromaštvo. Last Emona Film, Ljubljana | OH 10.30 dop. matineja (nizke centi: MEMiEnn hapume BUitmnTj
irl
FERNANDEL
slavni francoski komik in humorist v sijajni filmski burki:
KINO SLOGA
S 5 parami okrog sveta
TELBF.
37-30
Jutri premiera zabavne komedije
Bistre glave
s Stan Lavrelom
in Oliver Hardyem
nem trgu 17, samo še kratek čas. Ce jih zamudite se vam ne bo nudila kmalu zopet prilika za tako ugoden nakup. Preglejte torej takoj svoje perilo, posteljnino in drugo blago za dom, ter si manjkajoče stvari še pravočasno nabavite pri omenjeni tvrdki.
1 Ceste v mestu so postale spet vse spolzke.
Včeraj so si kar trije zlomili noge, ko jim je spodrsnilo in so padli. Marinko Frančiška je padla pred pivovarno lUnionf na Celovški cesti in si zlomila nogo, ista nesreča je doletela Pahorja Josipa na Borštnikovem trgu, prav tako ključavničarskega vajenca Robifa Eduarda, ki je padel pred zavetiščem sv. Jožefa. V vseh treh primerih so mimogredoči poklicali reševalno postajo, ki je takoj s svojim avtomobilom ponesrečence odpeljala v bolnišnico.
1 Lopate za sneg izdeluje in poceni dobavlja domača tvrdka Remec & Co, Duplica-Kamnik. Lopate priporočamo zasebnikom in prav posebno cestnim in občinskim odborom. Dobe se v Ljubljani, Kersnikova 7, tel. 22-66 in v Mariboru, Prešernova 4.
1 Popis konj. Na uradni deski mestnega poglavarstva je razglas, s katerim se pozivajo vsi posestniki v območju mestne občine ljubljanske, da zaradi novega popisa prijavijo svoje konje in drugo vprežno živino ter vozove in vprežno opremo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., sol« št. 3, v naslednjem abecednem redu po začetnici rodbinskega imena: A —Č dne 5. febr. 1940., D—J dne 6. febr. 1940., K—L dne 7. febr. 1940., M-<P dne 8. febr. 1940., dne 9. febr. 1940. T—Ž dne 10. febr. 1940. Kdor se razglasu ne bi odzval o pravem času, ali ne bi napovedal točnih podatkov, mu v smislu zakonskih določil preti najstrožja kazen.
Zaslužni možje dobijo skupno grobnico na frančiškanskem pokopališču
Maribor, 1. februarja.
V zvezi z opustitvijo in zatvoritvijo 6tarega mestnega pokopališča 6e je pojavilo tudi vprašanje, kaj se naj zgodi z zemskimi ostanki zaslužnih mož, ki počivajo na tzm pokopališču. V zvezi e tem je bil na zadnji seji mestnega sveta sprejet sklep, po katerem naj mestni župan imenuje poseben odbor, ki naj reši to pereče vprašanje. Ta odbor je že sestavljen, načeljuje mu pa mestni župan dr. Juvan.
Naš urednik je danes obiskal prof. Franja Baša, ki je tudi član tega odbora in ga povprašal za njegovo mnenje o tem vprašanju. Prof Baš mu je o tem razvil naslednje misli:
»Namen odbora za prenos zemskih ostankov zaslužnih mož, ki so pokopani na starem pokopališču in vsega dela tega odbora je, da se mariborsko mesto primemo oddolži vsem tem možem, ki so kulturno, gospodarsko ali kakorkoli zaslužni ali za mesto samo ali pa tudi za ves slovenski narod. V prvo skupino, t j. tistih, ki so si pridobili zaslug za mesto, je šteti mariborske župane, ki so na tem pokopališču pekopani. To so O. Reiser, A. Tappeiner in A. Nagy. V to skupino je šteti tudi dobrotnika mesta J. Langerja, ki je mestni občini daroval zemljišče, ki je do nedavnega bilo zmano pod imenom Ljudski vrt in pa može, ki eo v Mariboru kulturno, narodnostno in gospodarsko delovali kakor mestni svetnik in soustanovitelj Čitalnice J. Sernec, čital-ničar VI. Sernec, znani organizator slovenskega petja v Mariboru I. Miklošič, mariborski zgodovinar R. G. Puff in M. Lešnik. V skupini za ves narod zaslužnih mož pa so časnikar A. Tomšič, mariborski Ilir in narodni buditelj Vogrin, zgodovinar I. Orožen,
politik in pisatelj Košar, profesor učiteljišča J. Ko-privnik, ki ima zasluge za narodnostno prebujo uči-teljstva in prof. Blaž Matek, ki je spisal prve slovenske učne knjige za matematiko za višj2 razrede srednjih šol.
Za vse te zaslužne može naj bi se na frančiškanskem pokopališču kupili dve grobnici v arkadah in jim postavila skupna spominska plošča. Stroške za izvršitev tega načrta naj bi nosila mestna občina in javnost. Zamisel je taka, da bi stroške za prenos ostankov za mariborsko mesto zaslužnih mož nosila mestna občina, za ostale pa naj bi stroške prevzela javnost, na katero bi 6e bilo treba s posebnim pozivom obrniti.
Ker na starem pokopališču ni več spomenikov in ker ni seznama vseh na pokopališču pokopanih, je možno, da počiva na pokopališču še kak mož, ki zasluži, da*bi mu ali mesto ali javnost preskrbela prenos ostankov v nov grob. Če bi kdo za takega moža vedel, nai bi to sporočil Muzejskemu društvu v Mariboru, ki bo poskrbelo, da bo tudi spomin tega moža primerno počaščen. Pomembno za delo tega odbora je tudi to, da doslej še ni bilo mogoče ugotoviti ali ima eventuelno kdo od svojcev namen sam oskrbeti prenos in nov grob enemu izmed imenovanih zaslužnih mož.
Vsa mariborska javnost bo gotovo pozdravila tako zamisel oddolžitve mariborskega mesta in javnosti možem, ki so v Mariboru v preteklosti ustvarjali in nam tako gradili sedanjost. Upamo, da se bodo mogli načrti kmalu do kraja izvesti in tako likvidirati vprašanje, ki se je z zatvoritvijo starega pokopališča pojavilo.
Advokat Branko Cvetko
se je preselil iz Sodne ulice 9-11. v Sodno ulico M.
Telefon 28-75
(Palača zavarovalnice »Drava«)
m Občni zbor mariborskih gasilcev je vodil načelnik bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, ki je uvodoma pozdravil vse odlične goste. Sledila so potem izredno zanimiva poročila, iz katerih je razvidno, kuko ogromno in važno nalogo opravljajo mariborski gasilci in reševalci s svojo nesebičnostjo in veliko človekoljubnostjo. Iz poročila poveljnika Kram-bergerja se je videlo, da so gasilci s svojim nastopom obvarovali mesto in okolico ogromne škode v vrednosti 9,398.000 din. Nastopili so v 47 primerih, od tega pri 36 požarih ter 9 nezgodah. Od požarov je bilo 5 velikih s' škodo do 150.000 din, 7 srednjih s škodo do 50.000 din ter 24 malih s škodo do 10000 din. Skupno so povzročili ti požari 1,028.700 din škode. Iz
KINO KO DEL J EVO
ER0L FLYN, 0LIVIA de HAVILLAND
ter 10 000 Statistov v barvanem velefilniu:
Telefon 41-64
Robin Hood
Največje pustolovno in senzacionalno delo vseh časov z najprominentnejšimi igralci
Robln Hood - osvoboditelj svojega naroda Robin Hood - borec za pravico in svobodo tlačenih Robln Hood - legendarni junak naših sanj
za dodatek: V Indijskih loviščih
Pomnožili smo število predstav: Na svečnico ob Veli., '/»3., »/,5.. »/»7. in V.9., v soboto ob 4., 6. in 8., v nedeljo ob «/»U., '/>3., '/»7. in Vi9., v ponedeljek ob 8. uri. Predprodnja: Ob delavnikih od 3. ure dalje, v nedeljo in praznik od 10. do 12 ure dop.
poročila šef zdravnika reševalnega oddelka dr. Bedjaniča posnemamo, da je imel oddelek lani 2200 prevozov ter so njegovi avtomobili napravili 22.481 km. Interveniral je oddelek v 56 primerih obratnih nezgod, v 49 primerili cestnih nesreč ter v 13 primerih samomora. Reševalec Drago Janžek je dosegel lani svoj 2000., reševalec Lojze Ivan pa 1000 prevoz. V ambulanci je bilo izvršenih lani 549 obvez. Iz poročila blagajnika Divjaka pa se vidi, kako obsežni so gospodarski posli čete, saj je promet dosegel lani skoraj 1 milijon dinarjev. Dohodkov je bilo 451.253, izdatkov 444.213 din. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen v celoti dosedanji odbor z načelnikom ravnateljem Pogačnikom.
m Nežičeva stara mama obhaja 80-Ietnico.
Danes obhaja 80-Ietnico svojega življenja gospa Marija Kalister, roj. Blažič, vdova po Janezu Kalistru, uradniku v Tržaški luki. Ju-bilantka se je rodila 2 februarja leta 1860. v Orehku pri Postojni. Do prevrata je živela v Trstu, potem pu se je s svojo hčerko poročeno Nežič preselila v Maribor. Nežičeva stara mama je velika prijateljica našega lista, do nedavnega je naš list še sama z veseljem prebirala, sedaj pa so ji oči opešale in ji zato njeni svojci vsak dan na glas berejo iz »Slovenca«. Blagi mamici k 80-letnici i«kreno čnsti-tamo in ji želimo, da bi še mnogo let zadovoljno in srečno živela.
m Ljudski oder vprizori danes ob petih popoldne v režiji g. Leskovška najzabavnejšo Vlolierovo komedijo »Namišljeni bolnik«.
m Ruska Matica v Mariboru preuredi dne 6. februarja v prostorih Narodnega doina svoj VI. ruski večer. Pričetck ob pol 21.
m Smrtna nesreča na kolodvoru. Včeraj zjutraj je spet posegla smrt med železničarje, ko opravljajo svojo težko službo na kolodvoru. Žrtev nesreče je poslal 30-letni premikač in zavirač Anton Deutschmnn i? Pragerskego, oče dveh malih otrok. Deutschman je bil zapo-
slen s čiščenjem kretnice, ko je ob tričetrt na 9 dopoldne pripeljal graški osebni v lak s precejšnjo zamudo v postajo. Lokomotiva je za-vozila naravnost v Deutschmanna, ki se je prepozno umaknil ter je prišel pod kolesje. Izvlekli so gu izpod lokomotive mrtvega.
m Najstarejši ' mariborski fant je g. Blaž Zafo.šnik, ki je v četrtek obhajal svojo 80 letnico v popolni duševni in telesni čiiosti. Želimo mu še mnogo let veselega in srečnega življenja.
Zeiss očala
samo pri
Dipl. optik E. PETELN
Maribor, Grajski trg 7
m Streljali so skozi okno. Na posestnika Franca Omika v Zg. Koreni je bil izvršen divjaški napad, pri čemer so napadalci streljali skozi okno v hišo ter se je več strelov zarilo v sobi v peč in v steno. V hiši je ležala njegova žena na porodu ter se je zaradi napada tako prestrašila, da bo imela od tega še hude posledice. Orožniki pri Sv. Barbari so štiri napadalce izsledili.
Slanikova pojedina
Sredo 7. II. ob 20. uri. Od 8. do 18. ure kulinarska razstava. — Pustni torek domača veselica. Razna razvedrila. — Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracija »OREL«.
m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce opravlja danes na svečnico dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica 14-1., v nedeljo 4. februarja pa dr. Teobald Zirngast, Krulja Petra trg 3-1.
Gledališče
Petek, 2. februarja ob 15: iVse za šolo«. Znižane cene. Zadnjič.Ob 20: »Viu Mala«. Znižane cene. — Sobota, 3 februarja ob 20: »Othello«. — Nedelja, 4. februarja ob 10: -.Prodana nevesta«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: »Konto X«. Znižane cene.
Celjske novice
c Pester družinski večer priredi Kat. prosv. društvo v ponedeljek 5. februarja v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Ker je spored zelo lep in bo nastopila tudi godba, vabimo vse, da se tega večera zanesljivo udeleže!
c Glavni turnir Celjskega šahovskega kluba. V sredo zvečer jc bilo odigrano 5. kolo glavnega turnirja. Rezultati s onaslednji: prof. Tavčar : Mar-janovič 1:0, dr. Čerin : Dielil VI. 0:1, černelč : Pešič 0:1, Grašer : inž Sajovic 0:1. Druge partije 60 prekinjene. Po 5. kolu vodi g. Pešič s 4 in pol točke.
Opozarjajo na vsakoletno prireditev Olepševalnega in tujskoprometnega društva, ki bo na pustni torek ob 8 zvečer y jNarodnem domu
c Veliko skakalne tekme bodo danes ob pol
3	popoldne na skakalnici v Liscah pri Celju za prvenstvo Mariborske ziipskošportne podzveze in prvenstvo Celja.
c Šolski pouk v prvem polletju na celjski gimnaziji. Na državni realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob prvem polletju 1306 učencev (428 učenk). Učni uspeh v prvem tečaju je zadovoljiv. Na 31 oddelkih, od katerih jih ima t4 popoldanski pouk, je zdelalo v prvem polletju 963 učencev (319 učenk) ali 66.087c; padlo je v prvem tečaju: s slabo oceno v enem predmetu 225 (67) ali 17.24%; iz dveh predmetov 122 (30) ali 9.34%, s tremi ali več slabimi ocenami 92 (9) ali 7.04%. Zaradi bolezni niso bili ocenjeni
4	učenci ali 0.3%. Iz zavoda so bili odslovljeni zaradi preslabe ocene 4 učenci.
Vabimo na zabavno športno prireditev SK Celja, ki bo jutri v Narodnem domu
c Smrtna nesreča dveh delavocv v opekami na Zg. Ložnici. V opekarni na Zg. Ložnici pri Žalcu se je zemlja vsula pri delu v opekarni in pokopala pod seboj opekarniška delavca Franca Verdeva s Plevne pri Žalcu in Pavla Malokrava s Polzele. Podkopavala sta zemljo v dolžini 6 m. Nad njima je bila poldrugi meter debela plast zemlje. Delavci so po enournem delu odkopali nesrečneža, ki pa sta bila že mrtva.
Fino čajno pecivo in bonboni!
Bonboniera Ruff, Prešernova ulica 1.
c Zborovanje skupnih obrtnih združenj bo danes ob pol 9 dopoldne v hotelu »Pošta«.
c Hlod ubil 10 letnega dečka. 0 žalostnem dogodku blizu Luč, kjer je pri spravljanju lesa ubil hlod, ki je pridrsel na cesto, 10 letnega Valentina Goloba, stno že poročali. O tej zadevi je obravnavalo celjsko sodišče, pred katerim se jo moral zagovarjati drvar in delo/odja v Lučah Klemen Planinšek Obtožnica mu je očitala, da bi moral kot delovodja paziti pri spravljanju lesa na delavce in jih opozoriti na nevarnost drsenja hlodov na cesto. Sodišče se ie postavilo na stališče, da pade krivda na Planinška in ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni strogega zapora.
c Celjska mestna občina razpisuje nabavo 800 komadov brezovih metel. Ponudbe je vložili do 14. februarja.
c Na progi Celje-Sv. Peter pnd Sv. gorami avtobus ne l>o vjzil. dokler ne bo očiščena snega cesta med Mestinjein in Sv. Petrom.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Eda Deržaja v Jakopičevem paviljonu
Razstavljene so oljnate slike, akvareli, risbe in nekaj grafike.
Gora je v sodobni likovni umetnosti izredno težak problem. Pri nas se z redko izjemo impresionistov ne bavi z njo kot edinim umetnostnim predmetom nihče. Edo Deržaj, ki je znan alpinist, pa se je, kakor je videti, povsem posvetil temu težavnemu predmetu, ki mu je očitno zelo pri srcu. S stilističnega vidika nadaljuje tradicijo naših impresionistov z opaznimi naslonitvami in pridobitvami mlajše slikarske generacije. Kvalitetno razstavljena dela so zelo različne vrednosti. Poleg nekaterih dobrih akvarelov visijo prav slabe oljnate podobe in še slabše risbe. Kar manjka Der-žaju, je risba, ki je posebno v oljnatih slikah povsem zanemarjena. Vendar pod pojmom risbe n«. mislim zgolj čiste risbe, konture, marveč ono notranje ogrodje slike, ki bi. mu tudi lahko rekli kompozicija ali struktura ali ravnotežje mas na poedinih izrezih iz narave. Impresionistična tehnika — široka drzna poteza s čopičem ali lopatico, daje slikarskemu predmetu — če počiva za njo popolno obvladanje forme in slikarskega materiala — gotovo silen in neposreden vtis in je
Italijanski kulturni zavod v Ljubljani
Pri našem uredništvu je napravil svoj nastopni obisk novi profesor italijanskega jezika v Ljubljani prof. Alfredo Grillo ter imel ob tej priložnosti z našim urednikom kratek pogovor o kulturnem sodelovanju med našimi in italijanskimi kulturnimi delavci.
»Osnova vsakega kulturnega izmenjavanja in oplajanja od katere koli strani je prav poznanje jezika. Zato se je v Ljubljani ustanovil Italijanski kulturni zavod. (Instituto italiano di cultura), ki si je najel svoje prostore na Napoleonovem trgu (nasproti Križank), kjer bi naj se sčasoma razvilo tesno sodelovanje med našimi in vašimi kulturnimi delavci, in kjer bi se vaš človek lahko poučil o italijanski kulturi, in naš zopet o vaši. Ker je poznanje jezika osnova, na kateri je mogoče zidati dalje, zato bomo s 7. febr. pričeli s tečajem italijanskega jezika za začetnike pa tudi za tiste, ki se žele v italijanščini izpopolniti. Predaval bo poleg mene še prof. dr. Gasparini, ki je v Ljubljani že dobro poznan. Priglasilo se je že precej kurzistov, kar nas samo veseli.«
Na vmesno vprašanje, kako je z vpisi in pogoji, je gospod profesor Grillo odgovoril, da je čas za vpis še do 6. t. m. in sicer velja vpisnina za tečaj po trikrat na teden eno uro do konca junija 50 din. Potem pa je nadaljeval z načrtom Italijanskega kulturnega zavoda v Ljubljani.
»Za začetek bodo sedaj samo jezikovni tefaji. Upamo pa, da se bo zavod razvil v centralo medsebojnega kulturnega sodelovanja s pomočjo najrazličnejših načinov. Prvič bo tu šest lepo urejenih lokalov, kjer bo na razpolago italijanska knjižnica, najnovejše revije in časopisi. Tu bo predavalnica. kjer ne bodo predavali samo naši gosti, kulturni delavci, temveč tudi slovenski kulturni delavci v slovenščini ter tako posredovali našemu občinstvu svojo duhovno vsebino. Zavod bi skrbel za knjižne razstave, posredoval za umetniške razstave na obeh straneh, za umetniške nastope bodisi pevcev, virtuozov, igralcev in opernih ansamblov itd., skratka, posredoval za poznavanje tudi tako imenovane višje kulture. Praktičnim vajam bi služili kulturni sestanki in prijateljski večeri. Poudarjam pa, da zavodu gre izključno samo za kulturne vrednote in nobeno politično propagando, kakor bi kdo mogel imeti kakšne predsodke ali strah. Naš zavod je popolnoma samostojno telo, ki je sicer v ozkem stiku s konzulatom, toda se zanima samo za pospeševanja medsebojnega kulturnega zbliževanja kot posrednik med kulturnimi vrednotami dveh narodov. — To prosim, gospod urednik, še posebej podčrtajte, če boste kaj pisali o Italijanskem kulturnem zavodu v Ljubljani, ki bo stopil v življenje ta mesec s svojimi jezikovnimi tečaji.«
Prof. Grillo razume dobro tudi slovensko ter bo z prof. Gasparinijem gotovo mnogo pripomogel k okrepitvi kulturnih vezi med dvema narodoma, katerih usodi sta tako tesno povezani. Mi mu želimo mnogo uspeha.
Proslava 125-letnice rojstva ruskega pesnika Lermontova
V ponedeljek zvečer je ljubljanska Ruska matica priredila v Francoskem institutu v Narodnem domu literarni večer v proslavo 125 letnice rojstva velikega ruskega pesnika Mihajla Lermontova. Ob udeležbi najizbranejših članov ljubljanske ruske kolonije ter slovenskih prijateljev ruske kulture je začel in vodil večer univ. prof. dr. E. Spektorskij, ki je v svojem globoko zasnovanem uvodnem govoru podal filozofski oris življenske pesnikove podobe in njegovega svetovnega nazora in religiozne osnove. Slavnosten govor je imel univ. docent 1'reobFaženskij, ki je podal rast Lermontova iz življenja in okolice ter narisal njegovo življenjsko pot in tragično usodo, ki je bila enaka Puškinovi. Razbral je njegovo pesniško delo ter organsko rast njegove romantične pesniške narave. Poudaril je nacionalni verski značaj njegove umetnosti, ki nima nič skupnega z ogorčenim protestom byroniz-ma, kakor so še do nedavnega mislili tudi pri nas. Tako je Preobraženskij približal pesniško in človeško podobo toga velikega ruskega pesnika tudi slovenskemu občinstvu. Za njim so učenci ruskega tečaja Ruske matice, ki ga vodi S. Kun, v lepi ruščini deklatnirali Lermonlovljeve pesmi Domovina«, »Duma« in »Prenos Napoleonovih ostankov«. To pesem je v lepi ruščini podala gdč. Zlata Hribarjeva. S tem se je Ruska matica lepo oddolžila
s|)Otninu velikega ruskega pesnika Lermontova. *
»Bogoslovni vestnik«, leto XIX, zv. 4. — Takoj z ustanovitijo slovenske univerze se je ustanovila Bogoslovna akademija, ki je tudi strnila prejšnje slovenske bogoslovne revije v eno, znanstveno na višku sloječo revijo »Bogoslovni vestnikki odslej predstavlja pred svetom slovensko bogoslovno znanost. Urejujeta jo sedaj bogoslovna profesorja dr. F. K s. Luk man in dr. A. O d ar. S pričujočim 4. zvezkom je končan XIX. letnik in prinaša naslednje razprave: na uvodnem mestu je razprava o praven nravnosti dr. Janeza Kraljiča, v kateri je zgodovinsko razvojno podal eno najtežjih vprašanj iz filozofije nravnosti, namreč o tem, kaj je pravec nravnosti in zakaj je nekaj pravec. Mnenja o temu vprašanju so med sodobnimi filozofi različna: enemu je nravnost zadnji cilj človekov, drugemu najvišje dobro, tretjemu
lastna velikim umetnostnim potencam. Če pa vsega tega ni, je le na škodo podobi in budi videz labilnosti in zrahljanosti slikarske kompozicije. Pri Deržaju ostane po vsem tem le še nekaj vrednote na podobah, to je nastrojenje, ki je gotovo iskreno in izvira iz neposredne in stalne zveze s predmetom. Ko bo po bolj deskriptivnem študiju prešel napake, ki so lastne nekaterim delom na tej razstavi, bo razpoloženje v njegovem delu gotovo prišlo do večje veljave — in, kar je glavno — tudi do estetske potence.
Od dobrih del bi omenil akvarele »Ob Scotto-vem spomeniku«, »Katedralo«, »Trafalgar square«, »Ljubljano«, »Kotlino iz Uskovnice«, »1'lazovine« itd. itd.
Glede organizacije same razstave bi omenil, da množica del, ki bi z malce avtokritike brez škode odpadla, prej znižuje višino razstave, kakor pa mu koristi. Tudi pregled razstave je na ta način otežkočen. Sicer pa je razstava zbudila med občinstvom, posebno gorč ljubečim, veliko zanimanje, je s tega stališča torej povsem uspela in jo tudi priporočamo.	S. Mikuž.
ŠPORT
določena krepost, četrtemu vsaj stremljenje h kreposti itd. Kraljič je v svoji razpravi podaj mnenja svetovnih filozofov o nravnosti, začenši pri grških modrecih ter dalje preko cerkvenih očetov do sv. Tomaža ter vseh vodilnih poznejših filozofov do Vebra. Vse te dosledke osvetljuje tudi z ugotovitvami ruskega velikega Solovjova. Vse ugotovitve komentira s svojimi kritičnimi opazkami ter kot rezultat podaja misel, da spada pravec v naravni red, kolikor se da spoznati z naravnim umom. Zadnji razlog nravnosti pa je Bog in vsemogočni božji um. — Prevajalec in kritični komentator cerkvenih očetov univ. prof. dr. F. Ks. Luk man je pri prevajanju Tetulijana naletel na več, še ne dovolj kritično razložljivih mest. Vsa ta mesta iz razprave »De paenitentia« je sedaj zbral ter jih osvetlil s svoje strani v razpravi »Pripombe k Tertulianovemu spisu De paenitentia«. S tem so glavne razprave zaključene. — V praktičnem delu piše univ. prof. dr. Potočnik o zlorabi zakona in sollicitatio, ki ima velik pomen za dušno pastirstVo, kakor tudi naslednja njegova članka o previdnosti pri pospeševanju pogostnega sv. obhajila ter skrbi za tabernaklje. Duhovnemu vzgojitelju bo prišla tudi prav univ. prof. dr. Odarja razlaga, kako je treba umeti odlok, da so »opera omnia« kakega leposlovca na indeksu. Prof. Odar podaja misel tega cerkvenega zakona, potem pa pregled tistih romanopiscev, katerih vsa dela so na indeksu (iz 19. in 20. stol.). Praktično važno je, da prof. Odar potem ponatisne razlago francoskega znanstvenika L. Bethleema, ki imenoma navaja tiste romane, ki so pri teh pisateljih izrecno prepovedani (pri Balzacu n. pr. »Oče Goriotc), medtem ko drugi lahko bero odrasli (n. pr. Emilija Grandetova). Pri Dumasu »niso n. pr. obsojeni, a vsebujejo nekatere zmote« znani romani »Trije mušketirji«, »Grof Monte Christoc, »Vitez iz Rdeče hiše«, medtem ko lahko odrasli bero »Črni tulipan«. Nasprotno pa so vsa dela Maeterlinckova prepovedana, tudi Zolajeva, D'An-nunziova, Stendhalova ali Anatola Franca. — Med pregledom bogoslovnega slovstva je ocenjeno več
knjig v različnih jezikih, ki zanimajo bogoslovca. ♦
Češkojihoslovanska revne, č. 8, leto IX. — Na uvodnem mestu prinaša članek zagrebškega publicista in znanega slovanskega posrednika dr. 1. Esiha: Kaj so dali Čehi in Slovaki Hrvatom, prevod brošure, ki je pred leti izšla v hrvaščini. Vojteh Merka iz Moravske Ostrave je napisal ob petdesetletnici slovenskega pesnika Frana Albrechta lep članek (2 in pol strani), kjer pravi, da je Albrecht prinesel v slovensko literaturo barve, podobne francoski književnosti, kakor jih vidimo pri Verhaerenu. V njem čutimo prepletanje klasične umetnosti s simbolizmom ifi dekadenco. Nato poda vsebinsko prepletanje snovi v Albrechtovih pesmih ter ga analizira kot erotičnega pesnika, kot nacionalnega ter socialnega. Tu v zadnjem delu vidi njegove predhodnike v Verhaerenu pa tudi v Rusu Brjusovu ter ima veliko skupnega z ruskimi futuristi (to v socialnih Pesmih življenja). Konča pa: »Fr. Albrecht ni prinesel s številom in obsežnostjo, temveč s polnostjo svojega dela obogatenje slovenske literature. Izoral je brazdo, iz katere so semena naslednjih pesnikov mogla vzrasti v mogočno drevo ter se odeti v polne in krasne plodonosne cvetove.« Še posebej pa se ga spominja kot prevajalca iz če-ščine (Bezruč, NrStyk, Baar). Predstavljene so tudi hrvaške pisateljice. Bogat je kritični del: poročila o jugoslovanski novi literaturi. Tako je J. Strakaty pozitivno ocenil homoseksualni roman Franceta Novšaka »Dečki«, »ki da zasluži pozornost že zaradi izvirnosti snovi, ki je tudi v drugih literaturah nenavadna, da neznana(l). Prof. Pata omenja knjižno izdajo Meškovih Pri Hrastovih. Dr. 0. Berkopec pa slovenski prevod Mačkovega Maja, kjer govori o prevodu: »Debeljak se je zavedal težke naloge, ki jo prevzema nase prevajalec Maja, tu če ima pri roki že en prevod (in morda prav zaradi tega?). Dve leti je delal in kakor smo videli iz njegovih člankov in primerov iz prevoda, je pridno študiral machovsko literaturo. Pri podrobnem razboru in primerjavi s predlogo se pokaže Debeljakova prevajateljska umetnost v polni sili, vendar pa na nekaterih mestih čutimo nekakšno neprirodnost in prisiljenost, ki je nastala zaradi prevelike naslonjenosti na predlogo. Toda to je le malokje. Debeljakov verz je drugače gladek in skoraj ne čutiš, da bereš prevod.« Nato citira nek odlomek. O Malešovi opremi pa že v začetku pove, da je »izdana knjiga tako resnično luksuzno opremljena, da zveseli tudi češkega bibliofila. Mladi umetnik se je vživel v duh pesniške skladbe ter je nežno oblikoval tiste dele pesnitve, ki so ga kot slikarja najbolj razvneli. Za stranjo prevoda sledi stran ilustracije na japonskem papirju.« Iz ostalih beležk je zanimivo, da je znani ljubitelj našega morja Adolf Vesely spisal ep o Jadranskem morju v treh delih »Fe-ler od morja*, v katerem govori najprej (Stražnik svetilnika) o tragični ljubezni ribarja, drug del (Klic morja) je vinogradniško - kapitanska idila, tretji (Sončni vrisk) pa kaže zedinjenje Jugoslavije in prijateljstvo z Bolgarijo. To delo bo od Holečkovili dob največji epos o balkanskih Slovanih. Nagrajeno je bilo tudi z nagrado Češke akademije. Ko bomo delo dobili v roke, bomo o njem več poročali, ker bo gotovo izredno zanimivo delo
in nov dokaz češko-jugoslovanskega prijateljstva. •
Milan Vukasovif ie izdal na 80 straneh svoie karakteristične »Misli«.
Smučarstvo
v Zvezi fantovskih odsekov
Smuški šport je tako važna, tako koristna in tako priljubljena telesna vaja, da se je mladina vsega sveta z največjim zanimanjem oprijemlje. Zato dandanes skoraj ne dobimo mladinske organizacije, ki ne bi imela v svojem programu športa, v tem pa seveda tudi zimskega, pri katerem igra glavno vlogo smučanje. Samoobsebi se razume, da je naša mladinska organizacija ZFO takoj ob svojem pričetku mislila na vse sodobne telesne vaje in da je prevzela v svoj obširni telesnovzgojni program tudi smučarski šport. Kaj pomeni smuški šport v telesnovzgojnem oziru, kaj pomeni smučarstvo v gospodarskem in tujskoprometnem pogledu in kakšne vrednosti je ta zimskošportna panoga v dr-žavnoobrambnem pogledu, menda vsakdo dobro ve in bi ne kazalo zato še posebej izgubljati besedi. Smučarstvo je športna panoga, katero moramo povsod upeljati, kjer je količkaj zime, smuški šport je telesna panoga, katere se mora vsak mlad fant, vsako mlado dekle oprijeti, ki hoče dobro sebi, narodu in državi.
Zveza fantovskih odsekov ima v svojem programu telovadbo, ki je res glavni in najvažnejši del telesne vzgoje te mladinske organizacije; toda prav z isto vnemo propagira med svojim članstvom druge športe, kakor lahko atletiko, plavanje, igre z žogo (zaenkrat odbojko) in zimski šport, zaenkrat še samo smučanje. Komaj je začela organizacija delovati in že je uvedla v svoje vrste vse one športe, s katerimi se bavi današnja mladina pri nas. In tako je seveda prevzela v svoj program tudi smučanje kot najvažnejšo in najlepšo zimsko-športno panogo.
Smučarstvo pa pri ZFO ni ostalo samo na papirju, ker se tehnično vodstvo dobro zaveda, da so potrebne tekme, da so potrebni tečaji, ako naj se uveljavi ta šport, ako naj se mladina zanj zainteresira. Že v zimi 1937-38 je izvedla prve slovanske smučarske tekme in prve smučarske tekme ZFO na Črnem vrhu in Planici. Teh tekem se je udeležilo tudi zastopstvo češkega Orla.
Že takoj prve tekme so pokazale, da je padlo seme na rodovitna tla. Proti pričakovanju je bila velika udeležba tekmovalcev, proti pričakovanju lepe rezultate so dosegli posamezni tekmovalci. In to v obeh tekmah: v alpski in klasični kombinaciji ter v solo skokih Pa tudi od strani gledalcev je bilo mnogo zanimanja, kar velja zlasti za zaključne skoke v Planici, kjer se je nabralo res veliko število prijateljev naše mladinske organizacije. Prve tekme so v vsakem pogledu uspele nad pričakovanje tekmovalcev in prirediteljev.
Druge tekme so se vršile v zimi 1938-39. Alpske discipline so bile zopet na Črnem vrhu, klasične pa na Mošanjski planini nad Kropo. Pri teh tekmah je bil zopet lep napredek, zlasti kar se tiče mladih tekmovalcev, ki so se v prav lepem številu odzvali vabilu Zveze. Mladi rod prihaja v ospredje in izpodriva iz prvih vrst vse, ki se temeljito ne pripravijo za borbe na snežnih poljanah.
Letos pa Bohinj in Mojstrana!
Za tretje tekme si je vodstvo izbralo klasična tla našega smuškega športa Bohinj in Mojstrano. V Bohinjski Bistrici se izvede v nedeljo 4. februarja tekmovanje v alpski kombinaciji (smuk in slalom) ter smuk starejših članov (nad 38 let starih), 10. in 11. februarja pa borbe v klasični kombinaciji-(tek in skoki), solo-skoki ter tek tročlanskih štafet na progi 3X10 km. Program je kompleten in tudi prijave so tako mnogoštevilčne, da lahko pričakujemo letos najlepših borb in najbrž tudi največjo udeležbo od strani tekmovalcev.
Mladi borci se zbirajo te dni v Bohinju in v Mojstrani. Na belih poljanah lepega Bohinja in v Dovjem-Mojstrani zbira ZFO svoje najboljše smučarske sile, ki bodo v plemeniti borbi merile svojo hitrost, pogum, spretnost na smučeh, na oni napravi, ki je omogočila človeku kretanje pozimi, na onem inštrumentu, katerega je današnji svet tako navdušeno sprejel. Fantje naprej, navzgorl Brez tekem ni boja, brez boja ni zmage. Bog živil
Ivo Kermavner.
Začetek smučarstva v Bohinju
Razumljivo je, da se j; smučarstvo . .. ^reje razvilo v krajih, kjer je zima najdaljša in kjer je običajno največ snega. Za Bohinjski kot pa je znan pregovor, da ima devet mesecev zime in tri mesece pa mraz. Snega pa pade navadno še v dolini in kar na metre. Izjemo 60 delala le zadnja leta.
Stari Bohinjci so se kar čudili, kako je to mogoče. Splošno je veljalo prepričanje, da se je zemlja nekoliko presukala. Letos pa, ko je padlo v dolini že meter in pol snega, pa je seveda prišla spet v svojo naravno lego.
Smučarstvo sega v Bohinju precej daleč nazaj. Ze v preteklem stoletju so uporabljali smuči lovci, ko so hodili po planinah za divjačino.
Seveda je bila takratna smučarska oprema še zelo primitivna. Precej zanimanja za smučarstvo,
Pllfca
mm
Tt t ' f 1 f||	» - •' ----P JP
i- : ;/'■■ m	
	
zlasti med mladino, j: zaneslo v Bohinj v eimi od leta 1912-13 vojaštvo bivšega 27. pešpolka, takozv. 'krompirjevcev«, ki so se vežbali na smučeh po Bohinjskin lenožetih. To vojaštvo je imelo 6muči že precej izpopolnjenje, le mesto današnjih dveh palic so imeli samo eno močno, meter in pol dolgo hribovsko palico.
Prav dobro se spominjam kako so se prekuca-vali in valili iz hribov v doline. Mesto današnjih plužnih zavojev in kristjanij so pri spremembi 6meri uporabljali takrat še najbolj poznan »Telebenmark«, Mladina, ki je videla to zabavo, si je seveda zaželela smučk Nekateri starši so željam mladine ustregli in ji oskrbeli precej današnjim podobne dil-ce. Otroci 6taršev, ki pa niso imeli toliko razumevanja za tovrstni šport, 6o si pa pomagali 6ami, kakor je bilo pač mogoče. Samo, da je bilo spredaj malo kriva dilca, in na sredi pribit jermenčak, da 6e je čevelj v6aj malo pritrdil na dilco, pa je bilo veselje.
Razvoj smučarstva v Bohinju kakor tudi drugod, je gotovo nekoliko zavrla svetovna vojna, si-car bi bil napredek smučarstva, zlasti kot športne panoge, dokaj hitrejši. Po vojni se je najprvo uveljavilo smučanje pri planincih. Bohinjske gore co v zimskem času, posebno ob nedeljah, stalno posečali na 6muČeh znani slovanski prijatelji gora, med katerimi so bili tudi bratje Ravniki iz Boh. Bistrice.
Okoli leta 1920 pa so v Boh. Bistrici, blizu vojaškega pokopališča, zgradili prvo skakalnico v Jugoslaviji. Na tej skakalnici so bili takrat možni skoki do 15 metrov.
Od takrat dalje se je smučarstvo v Bohinju in polagoma drugod kot športna panoga razmahnilo. Danes ima Bohinj kar dve skakalnici: zgoraj navedeno najstarejšo skakalnico pri nas, katera je letos preurejena in 60 na nji možni skoki do 30 metrov, in splošno znano »Hansenovo skakalnico, ki leži med vasjo Žlan in Polje.
Bohinj ima gotovo kot malokateri kraj V6e pogoje za razvoj smučarstva. Škoda je le, da j a tako oddaljen od Ljubljane, ali, da bi bile vsaj prometne zveze boljše.
Smučarske tekme SK Korotana
SK Korotan je izvedel v nedeljo svoje klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji za seniorje in juniorje. Rezultati v smuke seniorjev: Berlot B. 1 min. 4 sek., Hribar J. 1:5.4, Plevčak Zv, 1:14, Ga-brovšek L. 1:16. — Juniorji: Beranek Fr, 1:60, Gor-še 1:8, Žerjal S. 1:22. Prvak seniorjev v alpski kombinaciji je postal Berlot B. v času 1:51; juniorjev pa Beranek Fr. s časom 1:56.6.
V nedeljo, dne 4. februarja t. 1. priredimo »tradicionalni smuk« iz Golovca k rakovniškim ribnikom. Proga je lahka za vsakega povprečnega smučarja. Zato vabljeni vsi golovški smučarji. Člani kluba tekmujejo v konkurenci, vsi ostali pa izven konkurence. Prvi trije v konkurenci in prvo plasirani izven konkurence prejmejo »okusno«, času primerno darilo. Prijaviti se je vključno do sobote zvečer.
Velike skakalne tekme v Kamniku
Nastopili bodo naši najboljši skakalci iz Ljubljane in Gorenjske.
Kamnik, 31. januarja 1940.
SK Kamnik želi izrabiti letošnjo ugodno zimo, zato priredi v nedeljo 4. februarja ob 3 popoldne velike skakalne tekme, katere naj pokažejo velik napredek te krasne zimskošportne panoge. Nastopilo bo nad 20 skakalejv iz Ljubljane in Planice. Ta dan bo gotovo zbrana v Kamniku elita naših jugoslovanskih skakalcev. Pričakuje se, da se bo na hm tekmovanju dosegel skok do 40 metrov. Pa tudi SK Kamnik bo postavil v vrste tekmovalcev kar 7 tekmovalcev. Omembe je vredno, da 6e bo na tem tekmovanju pomerila med seboj naša najmlajša skakalna generacija v starosti od 12 do 14 let.
Vstopnina je malenkostna. Za otroke in dijaka po 2 din. za odrasle po 4 din, sedeži po 10 din.
Zanimanje za prireditev je veliko in je pričakovati rekordnega obiska. V nedeljo torej vsi v Kamnik na to veliko zimskošportno prireditev.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Planina — lahkoatletska sekcija. Zimski treningi lahkoatletske sekcije bodo odslej samo v telovadnici na Stadionu, in sicer vsak torek ob pol 4 popoldne ter vsak petek ob pol 7 zvečer. V petek, na svečnico, odpade trening zaradi praznika; prihodnji trening je torej v torek 6, februarja v stadionski telovadnici, ki bo odslej zopet redno zakurjena. Pozivamo vse atlete, da se treningov pod strokovnim vodstvom redno udeležujejo.
JZŠZ (službeno) javlja vsem, ki so vložili prošnjo za sprejem v tečaj za smučarske tekmovalke na Pokljuki, da je isti zaradi tehničnih zaprek preložen na čas od 11, februarja do 2. marca t. 1.
ZFO
Praznik slovenskih fantov-smučarjev v Bohinju
Danes se zberejo v Bohinju smučarji, člani Zveze fantovskih odsekov v skupni trening, da se čim bolj pripravijo za tekme v alpski kombinaciji, ki bo v nedeljo, 4, februarja. Trening bo pod strokovnim nadzorstvom in ima namen seznaniti vse tekmovalce s tereni, na katerih se bodo vršile tekme.
Nedeljske tekme obetajo biti zelo zanimive, kajti prijavljenih je veliko število tekmovalcev, med katerimi so naši priznani mojstri. Borba bo huda, kajti konkurenca bo velika.
Kdor hoče videti lep šport, kdor hoče uživati svež gorski zrak in praktično preizkusiti lepoto bele opojnosti, naj pride v nedeljo v Bohinj. Bohinj vabi in kliče! V nedeljo vsi v Bohinjl
Zimski trening lahkoatletov
Bohinjska Bistrira. torišče smuških tekem ZFO.
Zimski trening lahkoatletov bo odslej samo v telovadnici na Stadionu, in sicer vsak torek ob
Pol 4 popoldne ter vsak petek ob pol 7 zvečer, rihodnji trening bo zaradi svečnice šele v torek 6. februarja. Trening bo pod strokovnim vodstvom. Pozivamo vsi lahkoatlete. da se treningov zanesljivo udeležujeo,
•
Okrožje FO Kranj razpisuje tekme v teku na 15 km za člane in na 5 km za mladce. Tekme se bodo vršile v nedeljo 4. februarja ob 10 dopoldne v Preddvoru nad Kranjem. Najboljši tekmovalec prejme pokal, ki ga je daroval industrijalec g. Za-bret Joško iz Britofa pri Kranju. Prijave za tekmovanje sprejema tajništvo okrožja.
Z D K
Vaditeljska telovadba v ponedeljek, 5. februarja odpade.
gtraiki
kotiček
SLON SAMBO
(265) >Zdaj pa prejmita tudi vidva svoje plačilo,« je rekel Sambo. »Okrenita se, takole, s hrbtom proti meni!« Tedajci je spet za-brnelo po ušesih, skoraj bi ju bil Sambo odpihnil na tla, tako močno je pihal, in kar zabaval se ]e s tem.
Svečnica v zgodovini
(266) »Zdaj pa pojdita po vode za druge živali,« je dejal Sambo. In medtem ko sta fanta stekla, kot bi gorelo za njima, sta čutila, kako se jima ušesa bolj in bolj manjšajo. »Ozdravljena sva, rešena sva!« sta veselo vzklikala, ko sta pritekla v palačo. »Zdaj pa urno k sultanu, da mu poveva to veliko novico!« Niti pomislila nista, da ju sultan ne bo mogel več razumeti, ker ni bil še sam ozdravljen.
Razpis
Občina Ambrus, okraj Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika
Pogoji: Praksa v občinski službi ali tajniški izpit ali spregled.	v .
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje 2 listinami po 61. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini.
Uprava občine Ambrus,
dne 28. januarja 1940.
Štev. 210.
Razpis
Občina Trebelno, okraj Krško, razpisuje mesto
občinskega tajnika in blagajnika
Pogoji za sprejem: Štiri razredi srednje šole, vsaj triletna praksa v obč. službi, odslužen vojaški rok in kavcija 5000 din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po 61. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 28. febr. 1940 pri tej občini.
Občina Trebelno, okraj Krško,
dne 28. januarja 1940.
Rajhenburg
Družabni večer prostovoljne gas. čete bo tudi leto« na svečnico ob 6 zvečer v prostorih restavracije Jug in ne v postnem času, kot je poročalo »Jutro«. Vse prijatelje gasilstva na to domačo prireditev vljudno vabimo.
Zvočni kino v Rajhenburgu predvaja na svečnico, 2. februarja in v nedeljo, dne 4. februarja krasen film »Čuvarji Indije«.
Prodaja lesa
Parna žaga »Gorjanci«, d. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6, proda iz svojega gozda na Gorjancih, na panju, okoli 10.500 m3 smrekovega žagarskega in tramskega lesa, 8200 m3 bukovega lesa za hlode in 39.000 prm lesa za bukova drva. — V najem odda tudi žago na Gorjancih. — V poštev pridejo interesenti, ki kupijo celotno množino lesa.
Veliko industrijsko podjetje v Sloveniji
sprejme takoj
strojnega inženirja
za vsa v strojno stroko spadajoča dela. Mlajši reflektanti s prakso naj pošljejo pismene ponudbe s popisom dosedanjega delovanja, osebnimi podatki itd. v upravo »Slov.« pod značko »Strojni inženir« št. 1297.
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti naše drage
matere
sočustvovali z nami in spremili pokojnico na njeni zadnji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. Prav posebej pa veljaj zahvala preč. g. Lovru Sedeju, vizitatorju azaristov in es lazaristom za vodstvo pogreba, g. zdravniku dr. Volavšku, ki je pokojni materi lajšal bolečine, čč. sestram usmiljenkam, ki so ji stregle ter za njo molile, in preč. gg. duhovnikom, ki so se je spomnili pri sv. daritvi in v molitvah. Bog povrni!
Ljubljana, 1. februarja 1940.
Dr. Alojzij Odar za žalujoče.
Po Mozesovi postavi je bila sleherna (udov-ska mati, ki je rodila moško dete, sedem dni nečista, in še nadaljnjih 33 dni se ni smela udeleževati službe božje. Ko je minilo teh predpisanih 40 dni, potem je morala oditi mati v tempelj in se s kako žrtvijo očistiti. Bogatašinje so darovale jagnje in goloba, revne pa par golobčkov.
Tudi Mariia se je pokorila tej postavi. Sicer se nanjo, blagoslovljeno in milosti polno, niso nanašale besede: »Glej, v grehih me jc spočela mati (Ps. 50, 7). Vendar se je Ona, zmeraj čista, ponižno pokorila splošni zapovedi S prvorojencem v naročju se čez 40 dni po božiču odpravi s svojim svetim ženinom v sveto mesto.
Častitljiv starček, razsvetljen po Svetem Duhu,
gobožni Simeon, pričakuje med stebriščem sveto ete. »Bil je pravičen in bogaboječ in je čakal tolažbe Izraelcev, in Sveti Duh je bil z njim« (Luk. 2, 25). Oprt na razodetje božje, »da ne bo prej zagledal smrti, preden ne bo videl Gospodovega ma-ziljenca« (Luk. 2, 26), je več desetletij hrepenel po Odrešeniku in ga pričakoval. Zdaj pa se mu zasveti pozen, blažen božič. Veselje jc presunilo pobožnega starčka, ko je dolgozaželjenega Mesijo držal v naročju. Kot zahvala in veselje se je sprostilo z njegovih ustnic: »Zdaj pa, Gospod, pusti, da tvoj hlapec v miru gre odtod. Zakaj, moje oči so videle odrešenika sveta, ki si ga ti pripravil pred obličem vseh narodov. Luč za razsvetljenje narodov in za poveličanje svojega ljudstva Izraela« (Luk. 2, 29—32).
»Luč za razsvetljenje narodov«. Že preroki so gledali Mesijo v podobi luči »Ljudstvo, ki roma v temi,« pravi Izaija (9, 2), »vidi veliko luč. Prebivalcem pokrajine smrtnih senc se odpira luč ... Glej, napravil sem te za luč poganov, da prineseš moje odrešenje do vseh meja zemlje« (49, 6). Zveličar sam je privzel podobo preroka in podobo Simeona in se razodel kot luč sveta. »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne hodi v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jan. 8, 12). Resnično, on je bil »resnična luč, ki razsvetljuje vse ljudi, ki pridejo na ta svet« (Jan. 1, 9). Ni čudno, da kristjani, ki se radi nazivajo »razsvetljence«, že od nekdaj obhajajo tisti dan, na katerega se je Bog po Simeonu slovesno razglasil kot luč narodov, v veselju in hvaležnosti.
Kristus, luč narodov — ta misel se je v litur-giji službe božje na svečnico čim bolj razvila. Do 4. stoletja naprej moremo zasledovati ta praznik. Prvo vest o obhajanju svečnice smo dobili po ustnem izročilu pobožne kristjanke, ki je v 4. stoletju romala iz Francije v Sveto deželo. Videla je ondi obhajanje praznika, česar v njeni domovini niso še poznali. Na 40. dan po rojstvu Gospodovem je ljudstvo v Jeruzalemu v slovesni procesiji romalo v cerkev Vstajenja. Ondi so brali evangelij o prikazovanju Jezusa v templju, na koncu pa je bila pridiga. Iz Jeruzalema se je praznik prikazovanja Jezusa ali Marijinega očiščenja razširil po vsem svetu.
Ta praznik je postal za Rim posebnega pomena. Tu so v prvih 12 dneh februarja pogani obhajali vsakoletni očiščevalni praznik. Ponoči so imeli s plamenicami sprevode v zadoščenje 'vseh pregreškov prejšnjega leta. Namesto tega poganskega očiščevanja je Cerkev uvedla praznik Ma-
rijinega očiščevanja. Namesto obhoda s plamenicami, so imeli kristjani slovesno procesijo po cestah večnega mesta, pri čemer so nosili goreče sveče Od te procesije s svečami je nastalo kasnejše ime praznika: svečnica. Šele v 11. stoletju se je udomačila navada, da so dali svefe blagoslovit nalašč za ta praznik. Te posvečene sveče so bile v prejšnjih časih v veliki časti Sleherna hiša je morala imeti o svečnici svojo svečo Kadar je bila nevihta ali če so kužne bolezni ogražale življenje; če se je bližala zadnja ura in je prišel duhovnik s sveto popotnico; če so satanske sile ogražale srečo hiše: potem so v veri in zaupanju prižgali svečo, ki je bila o svečnici blagoslovljena. Saj je bila simbol Jezusa Kristusa, ki je Luč vseh narodov.
Kranj
Dramatski odsek Prosvetnega društva igra danes ob 4 popoldne in v soboto ob 8 zvečer komedijo »Pri belem konjičku«.
Kino Smariinski dom predvaja danes ob 3 in 7 »Snegulčico«, ob 5 in 9 »Poslednja zapoved«. V soboto ob pol 9 »Snegulčica«, ob 10,15 »Poslednja zapoved«. V nedeljo ob 10.30 »Snegulčica«, ob 3 in 7 poj>o!dne »Poslednja zajKived«, ob 5 in 9 zvečer >Suegulčica«.
Krško
Prosvetno društvo v Krškem uprizori danes popoldne ob 3 v prosvetni dvorani veseloigro v treh dejanjih »Gosposka kmetija«. Med odmori igra društveni šramel. Vsi prijatelji smeha in zabave vabljeni.
Dobrepolje
Danes ob 3 popoldne bo priredila v Jakličevem domu igralska družina iz Žalne Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Ker bodo pustili igralci iz Žalne polovico dobička za Jakličev dom, ste vljudno vabljeni domačini in okoličani.
Po kratki bolezni nas je zapustila naša ljuba, dobra mati, babica
ŠlitKO JOŽEFA
soproga orož. narednika v pok.
Pogreb bo 2. februarja ob 15.15 v Rušah.
Maribor, Ruše, Ljubljana, Neumarkt,
dne 1. februarja 1940.
Jakob, soprog; s.Osvalda Justi, por. Ledcrhaas, učiteljici; Josipina, por. Seško, hčerke; šeško Ivan, šol. uprav, in Josip Lederhaas, carinik, zeta; Milan, Marija, Josip, vnuki.
Ob pretežkem slovesu od našega ljubljenega soproga, očka, brata, zeta, svaka in strica
Zahvala
. Pavla Brošlja
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam s tolažilnimi besedami lajšali naše neizmerno gorje, spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti, mu obsuli prezgodnjo krsto s cvetjem ali kakor koli počastili njegov svetal spomin. Posebno zahvalo pa smo dolžni zastopniku zagrebškega vseučilišča g. univ. prof. dr. Borisu Zamiku za prijateljske obiske v pokojnikovih najtežjih dneh in za izbrano lepe besede v poslednje slovo, dalje rektorju ljubljanske univerze g. univ. prof. dr. Matiji Slaviču, ravnatelju mestne ženske realne gimnazije g. dr. Ant. Bajcu in zastopniku Prirodoslovnega društva g. univ. prol. dr. Aliji Koširju, ki so se tako sočutno in spoštljivo poslovili od pokojnika, ter Orkestralnemu društvu Glasbene Matice za globoko občuteno žalostinko.
V Ljubljani, 2. februarja 1940.
Davorina in Vid Grošelj z ostalim sorodstvom
Jakob K, Heeri
Berninski kralj
Roman t švicarskega pogorja,
»Tako pravijo ljudje, pa pravijo še več,« odvrne stari osiveli mo-žiček, žugaje z dvignjenim kazalcem in s skrivnostnim obrazom. »K.a-mogaskarji smejo vse tvegati, tvegajo vse, morajo pa tepsti tiste, ki jih najbolj ljubijo ...«
Strah prevzame četico, da umolkne in dospe v Samaden.
2
Tržič je slavnostno živ, Med starimi zidanimi hišami, ki tvorijo nekaj uličic, se prerivajo ljudje. Bistri otroci gledajo iz malih, globokih oken, ki dajejo s svojimi četrtnookroglimi zidanimi pečnicami, molčečimi daleč iz sten, ter s starimi slikarijami in napisi engadinskim vasem njihov svojevrsten pečat, in udeleženci narodnega zbora se zgrinjajo na trg pred Plantovo hišo.
Ob oknih lepe, vendar preproste Plantove palače, katere največji okras so umetniški križi iz kovanega železa, stoje v slavnostno rožastih oblekah tistega časa najlepša dekleta Gornjega Engadina, dekleta, s tistimi izrazitimi obrazi in temnimi očmi, kakršne pristajajo ženskam ljudstveca, ki izvaja svoj rod neposredno od starih Rim-
1'an°Tedaj privede župnik Tass še Cilgijo Premont v sobano in odide. Cilgija se ljubko prikloni in pozdravi tako dekleta, ki so ji namenjena za tovarišice; potem stopi k oknu in se zagleda v gnečo na trgu.
»Kako je ponosna,« si šepečejo mladenke in pogledi jim uha
'a'0 »Doml^je!« To je edina misel, ki prevzema Cilgijo, odkar je govorila z Markom Paltramom. Soh. podobna sloni ob oknu, svetlo-rjav venec klasja ji krasi glavo liki šapelj, mlade lahnovzbočene prsi dihajo mirno, njena vitka postava razodeva pridržano moč ter ikromno plemenitost, in lepe rjave oči pod dolgimi vekami gleda,o
na znotraj, kakor bi sanjala.	,	. .
Dekleta imajo prav: ponosna je in lepa in nasmejano čila, tako v resnici prirodno zdrava, da ne razumeš prav, kako more tako
StrmMislirnl priznanje, ki ga je obljubila stricu župniku. Skrivnost,
ki jo je prinesla s seboj v župnišče, jo muči. Kako čudno vendar je stopil Marko Paltram v njeno življenje!
Tedaj zagrmijo pri starosivi cerkvi Sv. Petra na pobočju za Samadenocn topiči, odjeknejo od štren Muotte Muragla, in po ulici se začne pomikati sprevod kot uvod v narodno veče. Spredaj jaha birič v dolgem dvobravnem plašču z bundnerskim grbom, kozorogom v skoku, na prsih. V primerni razdalji sledita za njim stari in novi deželni sodnik z meči ob boku in roglji na glavi. Za njima jezdi sam zase deželnosodni pisar in opira s srebrom okovano deželno knjigo na sedelni glavič. Nato koraka pešec, kaj mrk pajdaš, ki nese v mišičasti pesti navpično dolg, dvorezen, krvoželjen meč. To je Domino Cla, ki pri Beversu na travniku ob Innu izvršuje sodbe iz življenja v smrt. Sledijo na konjih trinajsteri sodini v temnih oblekah in za njimi po dva in dva mladi in stari jezdeci.
Nekaj mladeničev se odkrije in pozdravi Cilgijo, in ona jim ljubko pokima. Bivši gojenci v a Portinem zavodu so: dolgi Lucij Planta iz Samadena, preudarni Andrej Saratz iz Pontresine in Fortunat Lorsa iz St. Moritza, pogumna ognjevita duša.
Eden pa ne pozdravi, Konradin Flugi, sin novega deželnega sodnika, in Cilgija se veselo našobi.
»Seveda pesnik, očeta slavijo, on pa sedi na konju kakor krojač — čakaj, ti skrivni engadinski Tasso!«
Za četo na konjih, ki se počasi izgublja za trškimi hišami, se pomikajo vozarji, skupina starejših dobrodušnih gospodov, ki so vzeli žene in hčerke k sebi na koleslje, in končno pešci, med katerimi capazi Cilgija tudi Marka Paltrama.
Odzdravi mu in zardi.
V vsem bi utegnilo biti udeležencev sprevoda, ki nosijo svetlo-rmene dokolenke iz jelenjega usnja in napol visoke klobuke, nekaj sto mož; selško elegatni plemiči, ki si laste dvorogelj in meč, ponosni gospodski kmetje, bogati trgovci, mnogi, ki se jim pozna, da so videli tuje dežele, in domorašče ljudstvo tovornikov, potov, plan-šarjev in malih kmetov, ki nosijo vsi v nasprotju z obrito gospodo brke in brado. In z juga žareča srebrna bleščava Bcrnine, ki gleda radovedno kakor otrok izza vseh hišnih oglov ter blagoslavlja to preprosto ljudsko slavje.
Toda v Cilgiji živi iz njenih otroških dni spomin na pestrejše podobe laškega življenja, na veselejše zvoke toplejše ljudske duše: tu pa, v domovini njene matere, je vse tako resno in dostojanstveno, tako preprosto in trdno.
»Kako bi sodil to strogi narod, ako bi vade!, kaj ss je dogodilo v Fetanu?«
Na zborovališču narodnega veča, kjer je ostalo naposled samo še nekaj malo gruč zijalastih radovedcev, uzre Cilgija staro grdo babo, ki hodi med ljudmi in ponuja pohajkovalcem kozje kraguljčke in kravje zvonce. To je mati ciganskega vozarja in zvonarja Pejderja Golzija, vedeževalka z glavo brez mesa — živa smrt. Tudi ona spominja Cilgijo na Fetan. Ali bi bila mogla ravnati tam drugače, kakor je ravnala? Saj bo do zadnje ure vesela, da je otela mlado življenje in vrnila materi sina. Pride, kar pride, nosila bo odgovornosti
Negibno stoji in premišlja. V spomin ji vstaja od sonca obsijana vasica Fetan, ki se dviga napol še na zemlji, napol že v oblakih na gorskem pomolu Gornjega Engadina in gleda v globoko tesen, po kateri se vije srebrnoluskinasta kača Inn. V a Portinem zavodu je ostalo le malo gojencev, vse druge je vojna razkropila po domovih. Zbrani so — bilo je v začetku preteklega tedna — v redkem borovem in brezovem gozdiču okoli potrtega dekana in prisluškujejo daljni bitki, ki divja že od sinoči in zgodaj davi niže ob Innu v okolici Martins-brucka in Finstermiinza. Zdi se, da prihaja zamolkli grom topov iz zemlje same, in po tem, kakor se obrača veter, se sliši tudi pokanje pušk, liki šum toče. Gojenci legajo z ušesi na zemljo, da bi presodili, ali se bitka približuje ali oddaljuje. Pa ne morejo uganiti. Kdaj pa kdaj pridrvi po cesti francoski brzi sel. Jezdec zahteva vode, nič ne odgovarja, preklinja samo Avstrijce, Boga in svet. Končno si gojenci izprosijo, da smejo oditi proti Remiisu, da poizvedo, ako mogoče, kako poteka bitka.
Tedaj pride od druge strani, od Steinsberga, samoten potnik, pozdravi in vpraša a Porto: »Ali ste vi gospod dekan?« Izroči mu dve pismi. Prvo razradosti častitega človekoljuba do omame. »Poglej, Cilgija, ka) mi piše slavni gospod Henrik Pestalozzi iz Ziiricha: »Blagoslavljam Te in poljubljam, Ti engadinski angel varuh. Cilgija, to je nebeška mana v hudih stiskah današnjih dni! Postreži slu z okrepči-lom!« Marko Paltram — on je prinesel pismi — pravi radoznalo: »Preberite tudi drugo pismo, gospod dekan!« Ta stori tako in se hudo prestraši: »Konradinovega očeta so prijeli. Pripraviti moram na to reveža, jutri ga odvedem sam k materi! Cilgija, ako bom dobil konja, pojdeš z nama, v Gornjem Engadinu boš tudi bolj na varnem!« In častivredni človekoljub pohiti za gojenci.
Sama z Markom Paltramom. S ponjavo nadkrit voz se priziblje naproti. Vlečeta ga močan črn možak in ženska, ki jo obliva znoj, onale suha starka z mrtvaško glavo gleda spredaj, zamazani otroci se ozirajo ob straneh izpod ponjave in eden izmed tega drobiža zavpije: »Mati, mleka, tam je mleko!« Voz obsta®e in možak zaknlne: »Hudič vzemi vse skupaj, dalje ne gremo!«
f
Z vseh krajev sveta
novosti in norosti
poslušajte z našim RADIO APARATOM
Tehnik Dantfll, Ljubljana, NihloSICeva 20
□I
Gramofone in plošče
najugodneje kuplto pri »Tehnik« Banja), Ljub Ijanu, Miklošičeva c. 20
Mali oglasi
T malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltoTanJskl •rlnsl t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši snesek ia ma!l oglas IS din. • Mali orlnsl se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oclaslh reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka eatltna vrstica po I din. • Za pismene odiovor« glede malih oglasov treha priložiti snamko.
CI * l .'•*»■ •
\luzbeucejo
Hlapec ali delavec
vajen vsakega dela, posten, nekadilec, išče službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod 1334
Dekle
vajeno vrtnih del in v pomoč v kuhinji — se sprejme. Ponudbe v tipr. »Slov.« pod »Pošteno dekle« št. 1-103.
Pomočnik
mesarski in prekajcvalski želi s 15. februarjem pre-menitl službo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Sposoben 212«.
Absolventka
dvorazredne trg. šolo želi nastopiti mesto kot pisarniška moč ali kot bla-gajničarka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna«.
Dekle
s S. razredi mešč. šole išče primerno zaposlitev kot pomoč gospodinji ali kot sobarica ali kaj sllč-nega. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 1397.
mm\
Učenca
za pekovsko obrt sprejme Josip škot, pekarna, Gu-štanj.
Mlinarskega vajenca
z meščansko šolo, starega najmanj 17 let, zdravega, močnega, sprejmem v dveletno učenje. Oskrba v hiši, plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod šifro »Pošten« 1318.
Službodobe
Prvovrstno krojiljo
za triko perilo sprejme »Lana«, Gregorčičeva 6.
Krojaškega pomočnika
za damsko delo, sprejme modni salon Aleš Rok, St. Vid.
Služkinja
za vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, se sprejme takoj. Štefan Turk, Celje, Sp. Hudlnja 71.
Revno dekle
ali starejšo žensko, sprejmem k dvema otrokoma. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1307.
Pomočnico
dobro, zanesljivo, starejšo, sprejmem v tečjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1350.
Urarskega pomočnika
vojaščine prostega, s kompletnim orodjem, takoj sprejme A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva št. 8.
Šteparico
dobro Izurjeno, ln vajen-ko, takoj sprejmem. Vsa oskrba v lilšl. Ivan Jazbec, čevljarstvo, Sebenje št. 37, p. Križe, Gorenj.
Trgovsko pomočnico
katera bi pomagala nekaj pri gospodinjstvu — sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomočnica« št. 1295.
I
Kupimo
Knjigo »Via Mala«
dobro ohranjeno, kupim. Naslov v podružnici »SI.« v Celju.
Starinsko sobno peč
večjo, kupim. Cenj. ponudbe na tehnično pisarno, Gajeva ulica, LJubljana, telefon 36-36.
Bukova drva
za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. Meštrovlč, Zagreb, Zrinjevac 15, tel. 23-612.
MHHBMflBHHHB
I -J "1 fTtt^
Fižol za kuho
dobite poeenl pri Sever et IComp,, Gosposvetska cesta 6.	(1)
Špecerijsko trgovino
prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Februar« št. 1334.
&
Smuči
kompletne s palicami za otroke 150 D. za odrasle od Din 195'— dobite pri
Danlal, Llubliana
Miklošičeva cesta 20
t«ga n« mer« nlkdo
Poljubne najnovejše ploSče sanin no Din 35'-. Zahtevajte
seznam.
li
Pohištvo
Vsakovrstno
I
pohištvo
dobavlja še vedno po sta rlh cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročila.
STRD01
Debelinski skobeljnik
(Dlekenhobelm.), ca. 40 centimetrov širine, rab ljen, dobro ohranjen — kupimo. Ponudbe na Remec & Co., Kamnik.
Parni stroj
150/300 ks. alt lokomobtlo, DInamo ln elektromotor lstosmernega toka kupim Informacije honorlram. -Perles, Osljek.	(k
Mešalni stroj za beton
rabljen, a dobro ohranjen, 150 elektro pogon ter dva mala mešalna stroja na ročni pogon — kupim. Prevzem In plačilo takoj. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Stroj« P št. 13-14.
Suha bukova drva
800 m1, prodam. Štrukelj, Sp. Loke, p. Lukoviea.
Dekle
dobro računarlco, močno, pošteno, za vsa dela — sprejme: Perutninarstvo »Nlko«, St. Vid nad LJ.
Kuharica
1<I opravlja vsa hišna dela, dobi stalno, dobro plačano službo. Predstaviti se: Drogerija »Her-mes«, Miklošičeva 30.
Trgovsko pomočnico
specerljske stroke, spretno pakarico, samo prvovrstno moč, sprejmemo. Oferte z referencami v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 1387.
Kuharico
varčno in pošteno, za kuhinjo kmetskih poslov oz. kmetsko gospodinjstvo — sprejmem, riača dobra, službo stalna. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 1260.
Uradnika
z dovršeno trgovsko akademijo ali dvorazredno trgovsko šolo, sprejmemo v službo. V poštev pridejo le moški prosilci. Prošnje do 10. februarja 1940 na Ljudsko posojilnico v LJubljani.
Kuharico
veščo dobre kuhe in ostalih gospodinjskih del — sprejme kot samostojno gospodinjo družina štirih članov. Nastop 15. febr. t. 1. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Poštenost ln čistost« št. 1280.
Perfektna sobarica
popolnoma izvežbana, ki zna šivati, likati ln ser-viratl, se proti dobri plači takoj sprejme v fino hišo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Ljubljana 127« št. 1260.
I2SH3I
l BMiirefiiilMI IIHmlBMIHBaBI I
Vida Hribar-Jerajeva
violinistka, Oll Jeraj, čelistka, poučujeta privatno. Gradišče 7-1. — Prijave vsak četrtek ln ponedeljek od pol 3 naprej. — Večletna praksa, uspeh zajamčen, cene nizke.
Oblastv. koneeslonirana
šoferska šola
za poklicne šoferje tn amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28

Kompanjona (-ko)
s 25.000 din sprejmem za prvovrstno tvornieo. Zaslužek mesečno 6000 din. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Sigurno« št. 1390.
Hranilne knjižice
obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Mesarski inventar
naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1368.
Dva pisalna stroja
rabljena, poceni prodam. A. Knez, Večna pot 41, Ljubljana.
Pisalni stroj
zelo dobro ohranjen, prodam za 750 din. — Clzel, Kotnlkova 21-11.
Žaganje
2—3000 kg mesečno dajem celoletnemu reflektantu. -Cena po dogovoru. Moste, Zaloška 102.
Krojači
i!
Lokal z delavnico ln Inventarjem, ugodno prodam. Dobro vpeljano. — Rožna dolina, Cesta X. št. 10.
^Preii^ i
koks, drva nudi l> Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postraiba brezhibna
Dva šivalna stroja
»Slnger« ženski In krojaški, novejše vrste, prodam. Jekovec, Studenec št. 26, D. M. v Polju.
Kavne mlinčke
električne (»Mahlkonlg«), več komadov, zelo poceni proda Ludvik I 1 e r š 1 č , Ljubljana, Rimska 13.
Damske smuči
dobro ohranjene, In damsko smučarske hlače (za manjšo postavo) prodam. Rožna dolina, Cesta IX. št. 29.
Starejša gospodična
prosi nujno 20—40.000 din posojila proti prv^ vknjižbi na pol milijona vredno hišo v LJubljani. To-nudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurna varnost« št. 1364.
Šivalne stroje »Anker«
za gospodinje, šivilje in krojače, cikcak, tudi z dvema Iglama, malo rabljene Verltas, Central, Boljbln, prodaja Triglav, Resljeva 16.
Jajca
štajerska, vsak dan sveža, na drobno ln debelo, dobite v trgovini deželnih pridelkov Mira Cuček, Sv. Petra cesta 13. Telefon št. 42-25.
\\2sm
Philips radio aparat
4 + 1, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1362.
Seibt super radio aparati
Dospela je večja pošiljka po zelo nizkih cenah 10>/. rabata. Tudi dva angleška radio aparata, pet-cevna po 2000 din naprodaj pri Ludvik Ileržič, Ljubljana, Rimska 13.
Radio aparat Telefunken
moderen, malo rabljen -naprodaj pri ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška.
Radio
nov, prodam zaradi smrtnega primera. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Radio« 1399.
Tovorni avto
poltovornl avto ln novi mali osebni, za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnlkova 21-11.
Najcenejši zajtrk
za večerjo mlečno hrano po naročilu - v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2.
Prometna knjižica
od kolesa evld. št. 42773 se je izgubila od Teharja do Celja. Vrniti v podr. »Slovenca« v Celju.
Važno za prašičerejo!
Vsakemu, ki redi prašiče, pošiljam brezplačno zavitek ln navodilo »Ma-stelln«. Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače. r
Vnaje
LUL
ODDAJO:
Pisarniške prostore
moderno urejene, telefon, plin, elektrika, v sredini mesta, oddamo tnkoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pisarna« št. 1400.
GJavno
žrebanje
V. razreda 39. kola
se bo prifelo 10. februarja in bo trajalo do 7. marca 1940
V tem zaključnem žrebanju bo možnost dana vsem, ki kupujejo srečke državne razredne loterije, da lahko upajo na velike dobitke.
Med 57 miljoni din, katere bo izplačala državna razredna loterija, morate tudi Vi zadeti kak večji dobitek.
Srečke si nabavite čimpreje v glavni kolekturi
.Vrelec sreče1
tam imate na izbiro številke raznih serij.
Znano je, da je žrebanje V. razreda zelo važno in se zato srečke tega razreda pošiljajo izključno samo proti predplačilu. Po pravilih državne razredne loterije se srečke V. razreda obnavljajo najkasneje 5 dni pred žrebanjem.
Onim, ki pa kupujejo srečke v V. razredu na novo, so jim na razpolago še tudi med žrebanjem dokler traja zaloga.
Priporoča se Vam glavna kolektura državne razredne loterije
.Vrelec sreče* Alojzij Planinšek
Llubliana, Beethovnova 14
ki Vas bo v vsakem pogledu postregla točno strogo solidno in kulantno.
Cene srečk: Vi din 1000'- 7* din 500'-
7* din 250'-
Lep gozd za sečnjo
2 ha, na prometnem kraju, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 1285.
Stavbišča in njive
med Stadionom in Stoži-eami, ugodno prodam. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Takoj« št. 1404.
Kupimo industrijske obratne
prostore cca 600 do 1000 m1
v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Metalna industrija« 1359
Varno naložen denar
Naprodaj tri parcele. — Ugodni plačilni pogoji. Posredovalci izključeni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1340.
»ReaiiMa«
pisarna za nakup in prodajo nepremičnin
LJUBLJANA Prešernova ulica 54-1. Tel. 44-20. - »Hotel Slon« Vsa naročila Izvršimo točno, hitro in solidno. Prepišite si naslov!
IŠČEJO:
Za maj
iščem komfortno dvo- ali trisobno stanovanje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Udobno« 13S9.
Trisobno stanovanje
komfortno, Išče za takoj ali najkasneje do 1. maja starejši zakonski par brez otrok. - Ponudbe v knjigarno Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16.
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
v I. nadstropju, oddam v Rlharjevl ulici 1, Mirje.
ODDAJO:
Sobo
s hrano ali brez, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1333.
Stanovanje
sončno, tri sobe. kabinet, pritlkline, na Cesti 29. oktobra, oddam s 1. marcem. Informacije v pisarni dr. Mije Frlan-Jernej-člč, Miklošičeva cesta 4-1., telefon 30-19.
čitajte »Slovenca«
Zahvala
Vsem, ki so se nas kakor koli spomnili ob izgubi našega očeta gospoda
Jakoba Ledra
nadzornika proge v pok.,
se prav iskreno zahvaljujemo. Posebej pa veljaj zahvala č. gg. duhovnikom, godbi in pevskem zboru društva »Sloge« za žalostinke, ravnateljstvu, učiteljstvu in gojencem gluhonemnice za spremstvo, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubi jan a j 1. februarja 1940.
DRUŽINE LEDER, ZUPANČIČ.
Izdihnil je danes ob 8. zjutraj svojo blago dušo v 83 letu naš ljubi soprog, dobri oče, stari oče, brat, tast in stric
gospod
Franc Trosi
učitelj v pokoju
previden s sv. zakramenti za umirajoče. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 3. februarja 1940 ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Lepi pot štev. 15 na pokopališče Vič.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1940.
MARJANA, soproga; TINCA, sestra; ANGELA, hči; FRANC, MIRKO, TONE, IVAN, sinovi. In ostalo sorodstvo.
li jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: jože Kramariii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžiž