PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenijaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. tnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ekl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 187 (12.512)
Trst. sobota, 9. avgusta 1S
I TRST
| Ul. M~..—
TJ (h ► O "D O ►
<A
7-. M
S.
$
7i
I
I
5
I
u
N'-.
Z
H
S
S59
lije)
3
%
l
l
v
Ob nepričakovani pozornosti predsednika vlade do stališč kom
Craxijeva vlada sinoči prejela zai Polemike o zamenjavi v palači Chigi
Pogovor z deželnim tajnikom KD Longom
Zaščitni zakon naj predstavi vlada
Reagan nenadoma v bolnišnico
VVASHINGTON — Predsednik Reagan bi moral danes odpotovati na vikend v Čamp David, vendar so sporočili, da bo odšel v vojaško bolnišnico Bethesda, kjer ga bodo podvrgli vrsti uroloških Pregledov. Vest je povzročila nemalo ugibanj, saj je znano, da so Reagana že operirali na debelem črevesu zaradi raka, odstranili pa so mu nekaj novotvorb tudi iz nosa.
Glasnik Bele hiše Larry Spea-kes, ki je prav tako preklical svoj vikend, je skušal vso zadevo minimizirati in je izjavil, da sedanji Pregledi niso v zvezi z rakasto tvorbo, ki so jo Reaganu odstranili debelega črevesa pred dobrim letom. Reagan ima že dalj časa težave z mehurjem, vendar poudarjajo, da jih je imel že pred desetimi leti, ko je bil guverner v Kaliforniji. Larry Speakes je Povedal, da bo pregled potekal v lokalni anesteziji in da se bo Reagan najbrž po pregledu vrnil s helikopterjem v Belo hišo.
Za sedaj ne predvidevajo, da bi se podpredsednik George Bush vrnil z dopusta, ki ga preživlja v zvezni državi Maine.
RIM — S sinočnjim glasovanjem v poslanski zbornici je druga Craxijeva vlada postala pravnomočna. Vendar pa ni mogoče trditi, da bi Craxi začel vladatj brez polemik ali da bi zaupnica v parlamentu pomenila tudi zmanjšanje sporov znotraj pet-strankarske večine. Spori obstajajo, čeprav je predsednik vlade včeraj v svojem sklepnem govoru v bistvu potrdil vsebino sporazuma in večkrat ponovil, da gre za »dober sporazum«. Izrazil je tudi željo, da bi koalicija znala ovrednotiti vse, kar je reformističnega in naprednega v tradiciji petih strank, ki jo sestavljajo. Craxi se je tudi navezal na predlog »programske vlade«, kj ga je med krizo predstavila komunistična partija ter ga je označil kot »najresnejšo« izmed hipotez, ki so bile alternativne doseženemu dogovoru. Opozoril je, da gre za resno vprašanje, ki ga ni mogoče kar tako odpraviti. »To je tematika, v okviru katere se postavlja vprašanja prisotnosti, ali če kdo želi povratka, KPI v vlado. To je politično vprašanje primarnega pomena, ki ga ne bo moč pretihotapiti skozi okno, ampak bo moralo, na dan, ko bi se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BREDA PAHOR
GORICA — »Mislim, da je napačno delati si utvare, da bi se moglo preko avtonomnega dela senatne komisije rešiti to vprašanje na osnovi zakonskih osnutkov, ki jih ima na voljo parlament. Venomer sem trdil, moja stranka je vedno dejala, pa čeprav smo predstavili lasten osnutek, o katerem menimo, da je uravnovešen, torej moja stranka je vedno poudarjala, da je najboljša rešitev ta, da bi vlada pripravila zakonski osnutek in s tem omogočila parlamentu, da bi razpravljal o natančno opredeljenem predlogu.«
Tako meni deželni tajnik Krščanske demokracije za Furlanijo - Julijsko krajino Bruno Longo, nanašal pa se je na vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v
Italiji. Oceno o tem vprašanju, ki mu sam pripisuje velik pomen in za katerega • meni, da je čas, da se u-godno reši, je izrekel v intervjuju za agencijo Alpe Adria.
Z Longom smo se po nekoliko zapletenem dogovarjanju srečali v Go rici po manijestaciji, ki se je je ude ležil tudi italijanski obrambni minister Spadolini.
Iz posega obrambnega ministra v Gorici je še zlasti želel opozoriti na stavek: »Nihče se v domovini ne sme počutiti tujca!« Po Langovem mnenju je sicer opomin letel v prvi vrsti na Furlane, vendar pa ni oglašal nič dobrega niti za Slovence in njihove zahteve po globalni zaščiti.
Bruno Longo je namreč merjen, da je najboljša pot za dosego zaščitnega zakona direktna pobuda predsednika Craiija in vlade, ki ji načeluje. Ministrski svet bi moral iz-
delati lasten predlog in ga soglasno odobriti; član vlade pa je seveda tudi Spadolini.
Zaenkrat pa, tako meni Longo, je Craxi ubral staro pot in nekako prepustil zadevo senatni komisiji. V tem duhu je tolmačil omembo zakonske zaspite slovenske manjšine v pošeb nem dokumentu, ki ga je Crari predložil ob ponovni poveritvi mandata za predsednika italijanske vlade.
S precejšnjo skepso pa Bruno Longo gleda tudi na zavezništvo med socialistično stranko in Listo za Trst, do katerega je prišlo na tržaški občini. »Med drugim sodelovanje med PSI in Listo ne more pozitivno vplivati na reševanje problemov Slovencev...«. Zato meni, da je okvirni sporazum med strankami o ponovnem izenačenju položaja na občini, pozi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odgovornost prevzela samozvana protisirska revolucionarna organizacija
Bombni atentat v muslimanskem delu Bejruta zahteval najmanj 20 mrtvih in 50 ranjenih
BEJRUT — Najmanj 20 mrtvih in 50 ranjenih: to je obračun novega bombnega atentata v glavnem mestu Libanona, ki so ga včeraj zjutraj izvršili člani teroristične organizacije revolucionarne osvobodilne celice — odpor proti sirskemu imperializmu«. Kakor je sporočil sunitski radio »Glas naroda«, se je tragedija odvila v. neposredni bližini poslopja, kjer je sedež šiitskega gibanja Amal, torej v zahodnem, muslimanskem predelu Bejruta, in to sredi četrti, v kateri se nahaja Arabska univerza. Na zelo prometni ulici je ob 10.50 po srednjeevropskem času razneslo avtomobil fiat 132 z več kot 50 kilogrami (rotila, povezanega z določenim številom nabojev, vse skupaj pa so atentatorji sprožili na daljavo. Eksplozija je povzročila strašen pokol, saj so bili sami reševalci zgroženi nad prizorom: vse naokoli zoglenela trupla moških in žensk, starih in mladih pa tudi dveh otrok. Poleg tega je bilo uničenih več parkiranih vozil, veliko škodo so utrpele bližnje hiše, a razvili so se tudi številni požari, ki so jih gasilci le s težavo gasili _ zaradi nastale zmešnjave. Žal se utegne obračun tragedije še
poslabšati, saj so podatki o žrtvah začasni in se nanašajo le na trj bolnišnice.
Gre za deseti atentat s tako imenovanim av-tom-bombo v Bejrutu letos in za drugega v muslimanskem delu mesta. Da ga je izvršila gori omenjena protisirska organizacija, je neki zahodni tiskovni agenciji v libanonski prestolnici javil moški glas s pojasnilom, da so atentatorji hoteli zadeti »patruljo sirske imperialistične vojske«.
Predvčerajšnjim so neznanci streljali v helikopter italijanskih vojaških sil v sklopu mirovnega kontingenta OZN v Južnem Libanonu (UNIFIL), ki je letel nad vzhodnim (krščanskim) delom Bejruta, na srečo brez posledic.
Spadolini na proslavi zajetja Gorice
NA 8. STRANI
P
rtetep med britanskimi n°gometnimi navijači
naJj?5P0N — Angleški nogometni Ospj.p.S1 80 bili včeraj ponovno v Oa t u krvavega pretepa, tokrat •ike r-R^tu.’. ki jih je peljal iz Vehi “Ttanije na Nizozemsko, kjer telkv'?1'31’ Prisostvovati vrsti prija-naviif- ^ein- Na ladji so se znašli chtwu 01. verP0°la, Evertona, Man-^ er Uniteda in West Hama.
dveh6 ,skupine so se znašle v pili '-ocilnicah na ladji, kjer so Zafr, Cenon-i alkohol. Začeli so se
delova zatem so se začeli ob-še 11 s pestmi, ob koncu pa so je	iz žepa nože. Kapitan
na vi k- Posadki, naj ne poseže, ra v-Ce Pa 80 zaklenili v oba ba-obrnu ° 56 i6 vnel pretep je ladja ^ritardirfrnie^ ^ se vrnila v Vdiko liciia n’, k-’er ^ ^koj posegla po-sen- ’ ^končni obračun je dokaj re-ee desetin ljudi z ranami.
Cossiga poslal Craxiju pismo o državni obrambi
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga je poslal predsedniku vlade Bettinu Craxiju pismo o »ustavnih vprašanjih, ki zadevajo oborožene sile in državno obrambo«. Tako je sinoči sporočil Kvirinal.
Že pred dnevi je milanski tednik »Panorama« objavil da Cossiga namerava s pismom opozoriti vlado na nasprotujoča si ustavna določila glede poveljstva italijanskih oboroženih sil, zlasti v izrednih okoliščinah. Pisanje tednika je vzbudilo marsikatero polemično reakcijo češ da gre za vprašanja, ki spadajo pod pristojnost parlamenta. Kvirinal je podrobnosti, ki jih je objavil tednik, demantiral, ni pa zanikal obstoja pisma.
O natančni vsebini pisma ni uradnih sporočil, pač pa se je na Kvirinalu včeraj razvedelo, da je Cossiga poslal na isti naslov še drugo pismo, šlo naj bi za formalno vabilo vladi, naj pojasni okoliščine, v katerih je 27 junija 1980 umrlo 81 ljudi v letalski nesreči pri Ustici, že dalj časa se govori, da je nesrečo povzročila vojaška raketa pred kratkim pa je sedem uglednih osebnosti pozvalo predsednika republike, naj poseže, da bi prišla resnica na dan.
Kremelj ni zadovoljen z Reaganovim odgovorom
MOSKVA, VVASHINGTON — Kremelj je včeraj posredno dal vedeti, da ni zadovoljen z Reaganovim odgovorom na nedavno pismo Mihaila Gorbačova. Medtem ko sovjetsko vodstvo uradno še »pozorno in odgovorno preučuje« Reaganoie razorožitvene protipredloge, jim je včeraj Pravda posvetila kritičen komentar, ki ga je podpisal Vsevolod Ovčinikov.
Glasilo KP SZ opozarja, da ni upravičen »orkestrirani optimizem«, ki ga iarijo ameriška občila, češ da je Reagan povsem konstruktivno odgovoril na sovjetske razorožitvene predloge. V resnici, piše Pravda, odgovor Bele hiše ni zadovoljiv iz dveh bistvenih razlogov. Prvič zato ne, ker naj bi Reagan še vedno stremel po vojaški premoči. Slednjo naj bi si skušal zagotoviti s tem, da bi ohranil večje število jedrskih iztrelkov, ki lahko dosežejo sovjetsko ozemlje, kot pa bi bilo število sovjetskih raket uperjenih proti ZDA.
Kljub temu med opazovalci prevladuje mnenje, da se sovjetsko-ameriški odnosi pozitivno razvijajo. To naj bi dokazoval predvsem dvodnevni sestanek med najvišjimi razorožitvenimi pogajalci obeh velesil, ki se ba v ponedeljek pričel v Moskvi.
Nova laza
tržaške krize
BOGO SAMSA
Rimski velesestanek petstrankarske koalicije o Trstu in tržaškem županu se je končal z znanimi sklepi: župan Agnelli odstopi 10. septembra, ko se sestane tržaški občinski svet in s tem se vrnemo na staro stanje, kot da se ne bi nič zgodilo.
Resnica je seveda povsem drugačna in izredno zapletena. Prof. Arduino Agnelli je odstop res sporočil in ni dvomov, da bo na seji tržaškega občinskega sveta tudi odstopil, toda s tem se že zdaleka nismo vrnili na prejšnje stanje.
Poglejmo, kaj je predvideval »scenarij« pred zadnjo sejo tržaškega občinskega sveta. Na seji bi morali izvoliti demokristjanskega župana Ri-chettija, na naslednji seji manjšinski občinski odbor, ki bi ga sestavljali poleg demokristjanov še socialisti, socialdemokrat, republikanca, liberalec in odbornik SSk, neofašisti, Lista, Pa-rovel in komunisti pa bi bili v opoziciji. Odbor bi v kratkem času (do velikega šmarna) predložil proračun in posojila, za kar je potrebnih 31 glasov občinskega sveta in ker teh glasov ni bilo, bi prišlo do nezaupnice, imenovanja komisarja in novembra do predčasnih volitev. Scenarij je nekaj podobnega predvidel tudi za tržaško pokrajino.
Sedaj pa imamo bistveno novost: Lista se je odpovedala županskemu mestu, o mestu pokrajinskega predsednika sploh ne govori in komaj še nekaj prosjači za ustrezno število odboru iški h mest, ker je očitno, da je v taki knzi, da jo mislijo ošibiti prav povsod. To pa odpira možnosti za povsem nov scenarij in drugačne politične rešitve.
Prvi scenarij je namreč temeljil na zadnji skupščini Liste in takratnem plebiscitarnem zaključku, da zahteva župana, drugače pa nič, in torej volitve. Ta grožnja pa se je izkazala za jalovo, ker se je Lista ustrašila volitev in pristaja na karkoli, le da bi do volitev ne prišlo.
Pa tudi tradicionalne vsedržavne stranke se v bistvu volitev boje, vedno so govorile o možnosti trdne in večinske uprave, čeprav so se za temi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Nova faza tržaške krize
Craxijeva vlada prejela zaupnico
NADALJEVANJE S 1. STRANI
demogoškimi gesli skrivale in so v resnici izza zidka pripravljale volilni boj z geslom, da je Lista kriva zanje, da bo do volitev prišlo, ker zahteva župana, ker zahteva stolčke in podobno. Ko pa se je Lista županskemu mestu odpovedala, se je seveda ta zimanja propagandna kulisa porušila in stranke si ne upajo odkrito nastopiti, zato tudi najbolj verjetna rešitev v sedemstrankarskem zavezništvu na občini in pokrajini in torej v sodelovanju strank z Listo.
V	tem prvem novem zaključku tržaške krize in rimskega posredovanja pa se pričenja tudi novo razdobje napletene kombinatorike, ki naj odgovori: kdo bo župan, kdo bo sestavljal odbore (občinskega, pokrajinskega, krajevne zdravstvene ustanove in še vrsto važnih predsedniških mest), kakšen bo odnos sil? Za vse je najvažnejše župansko mesto. Dokončno je pogorel Cecovini, ki ga niti Lista ne podpira več, ker se je vsemu odpovedala. Manj možnosti ima Richetti, saj Lista glede njegovega imena postavlja še edini preostali veto, podobno je s socialistom Agnellijem, za katerega veto postavljajo demokristjani. Govori se o kandidatih liberalcu Traunerju in republikancu Pachorju, pa vendar je skoro absurd, da prevzamejo prvo mesto v izvoljenih organih na primer liberalec, ki zastopa komaj dober odstotek volivcev. Ta kombinatorika je še posebej zapletana s pokrajino, Id jo ima v rokah Marchio in ki z Giuri-cinom zahteva sodelovanje na pogajanjih, kar pa je za Listo nesprejemljivo, češ da se z izdajalci ne bo pogajala. Skratka izredno zapleten klobčič nasprotij, katerega bo težko razvozlati. Najbrž se ne motimo, če trdimo, da ga ne bodo rešili do desetega septembra. To tudi zato ne, ker novi vladni dekret podaljšuje možnost o-dobritve proračunov do 30. oktobra.
Kot v Rimu, je torej tudi v Trstu prevladala logika stabilnosti, sposobnosti upravljanja, bojazen pred volitvami, skratka logika, ko se stranke kregajo med seboj izključno o podrobnostih pri razdeljevanju oblasti, kar pa je od ljudi in njih resničnih interesov oddaljeno in zaradi česar politika v vseh mnogoterih pomenih izraza izgublja na popularnosti.
V	tej logiki je le malo prostora za programe. Med vso dolgo in zapleteno krizo tržaškega krajevnega upravnega sistema nismo niti enkrat slišali izraza program, pa tudi v našem listu smo ga redko napisali pa še takrat izhajajoč iz naših potreb in zahtev po jasnem odnosu do slovenske narodnostne skupnosti.
• Zaščitni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tiven tudi s tega vidika. »Sicer pa se bo treba tudi na ravni tržaške ob čine dogovoriti o zaščitnem zakonu: sami smo večkrat naglasili meje takšne rešitve, predstavili smo lasten osnutek. Zakonskih osnutkov je več, nekateri so blizu našemu, drugi so diametralno nesprotni, kot na primer socialistični predlog. Mislim pa, da se bomo morali najprej dogovoriti v okviru petstrankarske koalicije.«
Razgovor se seveda ni začel z analizo vprašanja zakonske zaščite Slovencev o Furlaniji - Julijski krajini: najprej je bila na vrsti ocena tržaškega političnega položaja. »Po našem mnenju je bila napaka, kar se je zgodilo v občinskem svetu, ker se je porušila solidarnost med stranka mi deželne večine... Zato smo tudi zahtevali, da se vrnemo na izhodiščno točko.«
In ob tem je izrazil pomislek alt je bil dosežen resnični sporazum ali pa je šlo le za trenutno domeno. Posredovanje vsedržavnih tajništev strank je po njegovem mnenju hh godejno vplivalo na rešitev »tržaškega primera«; koliko so doseženi sporazumi trdni pa bo seveda pokazal nadaljnji razvoj dogodkov.
BREDA PAHOR
Tržaška federacija KPI je bila v celotnem razdobju aktivna in — po našem osebnem mnenju — dokaj spretna, ko se je skušala vključiti v igro. Pa vendar ji je uspelo le delno in o-brobno, ker je prevladala notranja logika sredinskih strank, ki si ponovno porazdeljujejo oblast. Skratka do volitev ni zgodovinskih kompromisov, ker prevladuje boj za glasove Liste in za njeno nasledstvo.
Na okrogli mizi o krajevnih upravah na festivalu Unita je neki Tržačan, ki se je po dvajsetih letih vrnil na obisk iz Avstralije, potožil: To mesto je skrajno umazano, zakaj je povsod toliko smeti in umazanije?
Odgovor je bil jasen in prepričljiv: umazano je zato, ker je slabo upravljano. Z Listo in zavezništvom z njo ni mogoče resno upravljati ničesar. Umazane so ceste, ker je umazana politika.
Listo imamo torej pred nami kot razpadajoč kadaver, ki zastruplja ozračje in odnose in to bo po vsej verjetnosti trajalo še precej časa. Odnosi se sicer spreminjajo, vzporedno s tem kot se njen vpliv in teža zmanjšuje, toda ostaja njena nacionalistična in zaprta usedlina, s katero se tržaški politični svet ne upa odkrito spopasti.
BOGO SAMSA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
morali res s tem ukvarjati, vstopiti skozi vrata. V primerjavi s polemičnimi odgovori, ki jih je Craxi dal Pecchioliju v senatu je bil včerajšnji govor dejansko izraz pozornosti do predlogov, ki so prišlj na dan na zadnjem zasedanju centralnega komiteja KPI.
Predsednik vlade je tudi naslovil vrsto opozoril na zaveznike: moti se, kdor misli, da bo pot uglajena. Zadostuje enominutna napaka, pa bo ravnovesje v krizi. Potreben je torej »aktivni duh sodelovanja«.
Vendar vse kaže, da je poziv predsednika vlade naletel v praznino. Predsednica poslanske zbornice Nil-de Jotti skorajda še ni uradno spo
ročila izida glasovanja, v katerem se je za zaupnico izreklo 352 poslancev proti pa 227, ko so se že pojavile polemične izjave nekaterih predstavnikov petstrankarske koalicije. Tako je socialistični nanister De Michelis dejal, da ni nikjer rečeno, da marca že čaka demokristjane predsedstvo vlade, ampak da zamenjavo lahko sanjajo, če bodo spremenili programski sporazum v vidiku konservativnega preobrata. Videti je bilo, da gre pravzaprav za potrditev dvomov, ki jih je marsikateri demokristjan izrekel v zvezi z dejansko pripravljenostjo socialistov, da pustijo predsedstvo vlade. S temi dvomi v celoti soglaša tudi podtajnik republikanske stranke Giorgio La Malfa. Po njegovem mnenju obstaja dvom, da gre za obvezo, ki so jo socialisti sprejeli neradi, skrivaj z namenom, da jo kršijo.
Bolj pomirjujoč je bil demokristjan-ski tajnik De Mita, ki ni glasoval za novo vlado, saj je praznoval god — sv. Ciriaca — v rodnem Nuscu. Dejal je, da ni Craxijev antagonist in da, medtem ko hoče biti Craxi predsednik vlade, želi on ostati tajnik svoje stranke. Vendar je takoj pojasnil, da gre verjetno za konflikt med dvema načinoma gledanja na politiko.
G. R.
v
Železniška nesreča v Indiji
V železniški nesreči, do katere je prišlo pred dnevi v Indiji (slike so prišle komaj sedaj do nas), je izgubilo življenje najmanj 50 ljudi, še enkrat toliko pa je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko je potniški vlak na mostu naletel na zapuščene vagone tovorne kompozicije (Telefoto AP)
Huda prometna nesreča na magistralni cesti ZG-BG
SLAVONSKA POŽEGA — Včeraj ob 2.45 so v hudi prometni nesreči na magistralni cesti Zagreb - Beograd v bližini Nove Kapele umrli trije turški državljani. Nesreča se je pripetila, ko je grški državljan Mihel Angelis, 54, sicer na začasnem delu v Belgiji, ki je vozil peugeot 505 proti Beogradu, nenadoma zapeljal levo in prehiteval vlačilec. Takrat mu je nasproti pripeljal Zrimel Avci, 21, turški državljan z ascono. Vozili sta trčili, ascono pa je odbilo na levo stran pod tovornjak mariborske registracije. V trčenju so umrli voznik ascone in potnika v njem, Bolat Avci, 21, Bolat Ceprail, 17.
Sodnik bo sodil italijanskima ribiškima ladjama zaradi nedovoljenega ribolova
PULJ — Posadka mejnega patrolnega čolna št. 133 je v jugoslovanskih teritorialnih vodah jugozahodno od svetilnika Porer pri nedovoljenem ribolovu zalotila italijanski ribiški ladji »Bruno« in »Babi« iz pristanišča Fano. Ladji so pospremili v puljsko pristanišče, kjer jim bo občinski sodnik izrekel denarne kazni. V zadnjih 17 mesecih so v vodah severnega Jadrana pri nedovoljenem ribolovu zalotili 15 italijanskih ribiških ladij, (dd)
Včeraj zjutraj v Kalabriji
Tri osebe mrtve in 18 ranjenih na avtocesti A-3
POTENZA — Na avtocesti A-3 (Salerno - Reggio Calabr’a) je prišlo včeraj ob 7.30 do verižnega trčenja, v katerem so bile tri osebe mrtve, 18 ljudi pa ranjenih, med temi 10-letni otrok hudo. Zgodilo se je v bližini izhoda za Cosenzo: tovornjak je silovito trčil v spredaj vozeči avtomobil, ta pa je treščil v lancio beto, ki jo je sunek {»rinil pod zadnji del drugega tovornega vozila, kjer so jo hip zatem zajeli plameni. Vsi trije potniki lancie, od katerih je bilo mogoče preko osebne izkaznice istovetiti samo 21-letnega Fabia Zaccario iz Avellina, so bili ob življenje in upati je, da je smrt nastopila pred požarom.
V nesrečo so bili vpleteni še drugi avtomobili in južno stezo avtoceste je bilo treba med Lagonegrom (Po-tenza) in Campotenesejem (Cosenza) za dalj časa zapreti. Med osemnajstimi ranjenci jo je najhuje izkupil komaj deset let stari Carmelo Ma-gnano iz Villasmunda (Sirakuze), ki so ga sprejeli na nevrokiruitkem oddelku bolnišnice v Lagonegru
Ameriški pritisk na Angolo odraz politične krize na jugu Afrike
NAIROBI — Ob tem ko iz krogov angolskega odpadniškega gibanja UNTTA Jonasa Savimbija prihajajo novice, da so v zadnjih dneh v bojih z vladnimi enotami MPLA sestrelili šest sovjetskih oklepnih helikopterjev, se je v delu afriškega tiska pojavila teza, da se je v ameriškem kongresu okrepil lobby, ki od Reaganove administracije zahteva, naj bi ZDA prekinile stike z Angolo in prisilile ameriške družbe, da bi se umaknile iz Angole.
Zanimivo je, da se ta lobby krepi vzporedno s predlogi v predstavniškem' domu o uvedbi delnih (opozorilnih) gospodarskih sankcij proti Južni Afriki. Nasprotniki ameriških gospodarskih stikov z vlado v Luandi menda poudarjajo, da je »absurdno', da ZDA trgujejo z nasprotnikom« (nekateri konservativci uporabljajo izraz s »sovražnim prosovjetskim in prokubanskim marksističnim režimom«). Verjetno bi nasprotniki vlade v Luandi radi dosegb nekaj podobnega kot lani, ko so v kongresu izglasovali amandma o ukinitvi Clarkovega amandmaja iz leta 1976, ki je vvashingtonski vladi prepovedoval pošiljanje vojaške in finančne pomoči angolskim odpadmšldm gibanjem (predvsem UNTTA in tudi FNLA Holdena Roberta).
Z zaostrovanjem krize na jugu Afrike v Washingto-nu določeni politični krogi čedalje bolj poudarjajo ne-vzdržnost. in absurdnost odnosov na relaciji ZDA - Angola. Po lanskih podatkih je namreč angolski izvoz v ZDA znašal 1,1 mibjarde dolarjev (v veliki večini nafte), s čimer se je ta »sovražna država« uvrstila na tretje
mesto med izvozniki v ZDA v podsaharski Afriki (na prvem je Nigerija s 3,1 milijarde in na drugem Južna Afrika z 2,2 milijarde dolarjev izvoza). Po drugi strani so Združene države izvozile v Angolo za 137 milijonov dolarjev, kar po teh trditvah tudi ni malo.
Ameriški konservativni nasprotniki vlade v Luandi trdijo, da ameriške družbe z velikimi naložbami v naftno industrijo oskrbujejo Angolo z 80 odstotki trdnih valut, ki jih vlada v Luandi seveda krvavo potrebuje, med drugim za nakup sovjetskega orožja in za plačevanje kubanskih vojakov in sovjetskih ter vzhodnoevropskih vojaških strokovnjakov. Gledano iz ameriškega zornega kota so razmere pravzaprav dvakratno absurdne: ameriške naftne in druge družbe s črpanjem, predelavo in kupovanjem nafte plačujejo Angoli z dolarji' po drugi strani pa Reaganova administracija trosi dolarje za vojaško in finančno pomoč gibanju UNTTA-
Zagovorniki antiangolskega lobbyja v kongresu čedalje bolj odločno zahtevajo, naj bi Reaganova administracija prisilila ameriške družbe, da bi se umaknile iz Angole (med njimi naftna družba Chevron, ki je lastnica 49 odstotkov kapitala v naftnih nahajališčih v Kabindb nadalje Texaco, Conoco, Camation, Seafoods, General tyre and rubber company in druge), če bi do tega dejansko prišlo, potem bi se med drugim potrdila stališča komentatorjev, da v ZDA s pritiski na Angolo in druge južnoafriške sosede, skušajo razbremeniti krizo v Južni Afriki in jo vsaj deloma nevtralizirati
AVGUST PUDGAR
Tudi junija narasla industrijska proizvodnja
RIM — Italijanska industrijska proizvodnja je junija narasla za 4,1 odstotka v primerjavi z junijem 1985. Ta spodbudni podatek je včeraj objavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT. Izboljšanje so zabeležili v večini industrijskih panog in še zlasti v industriji pisarniških strojev, avtomobilov, plastičnih in lesenih izdelkov ter na energetskem področju. Slabše je stanje v kemični, rudarski in kovinski industriji ter v precizni mehaniki.
Porast industrijske proizvodnje v juniju ne predstavlja posebnega presenečenja, saj so podobne podatke zabeležili tudi v prejšnjih mesecih letošnjega leta z izjemo maja. V prvem polletju 1986 je dnevna industrijska proizvodnja bila povprečno za 2,6 od sto višja kot v istem obdobju lanskega leta.
Liberalec Virgilio Barco 91. predsednik Kolumbije
BOGOTA — Liberalec Virgilio Barco je postal 91. kolumbijski predsednik. Na čelu države je zamenjal konservativca Bebsaria Betancura, potem ko je požel prodoren uspeh na volitvah, ki so bile 25. maja letos.
Novi kolumbijski predsednik je včeraj prisegel v parlamentu ob navzočnosti predstavnikov 75 držav. Jugoslavijo je zastopal predsednik skupščine Ivo Vrande-čič, Italijo pa podtajnica za zunanje zadeve Susanna Agnelli.
Med uglednejšimi osebnostmi, ki so se udeležile slo-, vesnosti ustoličenja, je bil ameriški državni tajnik George Shultz. Shultz je izkoristil priložnost za pogovore s številnimi latinskoameriškimi državniki, pa tudi za to, da je potrdil nekatera stališča ameriške vlade. Med drugim je zagotovil, da bodo ZDA spoštovale sporazum o vrnitvi Panamskega prekopa Panami.
Veleblagovnica Tolentino
Divo
TRST
Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento
VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA
obv. občini
Številni ukrepi deželnega odbora
Zakon za preureditev knjižnic in muzejev
TRST — Med včerajšnjim zasedanjem je deželni svet Furlanije-Julijske kra-Tne odobril vrsto ukrepov. Med drugim je namenil 310 milijonov lir za izboljšanje deželne protipožarne službe, medtem ko je na predlog odbornika za kmetij-stvo Antoninija odobril številne spremembe pravilnika novoustanovljene deželne agencije za delo. Na svoj račun je prišel tudi zdravstveni sektor, za katerega ]e izvršni svet deželnega odbora odobril vrsto finančnih podpor za nakup novih strojev namenjenih intenzivni terapiji v raznih bolnišniških oddelkih.
Pred časom je osrednja vlada dodelila posameznim deželam nalogo urejanja niestnih in študijskih knjižnic ter muzejev. V tem okviru je deželna uprava FJ-K odobrila zakonski osnutek, ki predvideva preureditev tovrstnih struktur in sis-6In njihovega upravljanja. Dežela si namreč pridržuje pravico, da upravo ome-djenih struktur dodeli pokrajinskim, občinskim in drugim ustanovam ter konzor-clJem in združenjem za dobo, ki naj ne presega dvajset let. Istim krajevnim ustanovam bo deželna uprava pomagala pri nakupu pohištva, gradiva in v neka-erih primerih tudi prostorov in površin z 8 odstotnim 'prispevkom. Prositelji dnko na deželno upravo naslovijo prošnje z vso potrebno dokumentacijo najkas-ne]e do 22. septembra letošnjega leta, za vsa naslednja leta pa bo treba prošnje Predložiti do konca januarja.
Deželni odbornik za javna dela Adriano Bomben pa je predložil zakonske esnutke, ki predvidevajo prenovitev grezničnega in vodovodnega omrežja na uezelnem teritoriju. V glavnem gre za dela, ki naj bi jih izvedli v južnem Predelu Furlanije in v nekaterih manjših občinah. Za vodovod, ki bo oskrboval srednjo Furlanijo je dežela namenila približno pet milijard lir, medtem ko je eriak znesek namenjen ureditvi grezničnega sistema za videmsko občino.
Vsi gornji ukrepi spadajo v okvir triletnega načrta za realizacijo javnih del v V;ci‘h občinah dežele Furlanije-Julijske krajine. Odbornik Bomben je nadalje z]avil, da bodo dela izvedena v najkrajšem možnem času, že z ozirom na to, da s° zainteresirane občine predstavile svoje načrte že pred časom.
Taborniki RMV v Gozdu Martuljek
Doživetja z letošnjega taborjenja
Dvotedensko taborjenje v Gozdu Martuljku je za nami. Hitro je minilo. Morda prehitro. Kakšno pa je bilo naše taborjenje?
14. VII. smo se odpeljali iz Sežane do Nove Gorice. Tam smo počakali brate in sestre goriške čete in se skupaj popeljali do Jesenic, kjer nas je čakal avtobus, da bi nas peljal do Gozda.
Čeprav smo tam večkrat taborili, večina izmed nas tega tabornega prostora ni poznala. Lepa jasa, ob kateri se Mar-tuljščica zliva v Savo Dolinko nas je takoj očarala.
Tu nas je čakala že predhodnica. Vsi skupaj smo si zavihali rokave in dokončali dela, tako da smo tabor lahko postavili že naslednjega dne. Takoj po tem smo začeli izvajati letošnji taborni program, ki je bil pester in bogat. Že tretji dan taborjenja je bil namenjen izletu in sicer k I. in II. slapu Martuljščice. Malokateri izmed nas je ta slapa poznal, tako da je bil naš prvi izlet tudi malo odkritje. Temu izletu so sledili še drugi »večji« in »manjši« izleti. Med večje štejemo izlet na Vršič (peš),v dolino Tamar, kjer smo si ogledali tudi skakalnico na Planici, skupina se je podala tudi na Triglav.
Sli smo, kot smo prej povedali, tudi na vrsto manjših izletov: na Srednji vrh, v železarno v Jesenicah, v Kranjsko goro in seveda v Gozd Martuljek.
Vendar vsi dobro vemo, da taborjenje niso samo izleti. Nasprotno!
Čas, ki ga preživimo na tabornem prostoru ni nikakršno počivanje ali lenarjenje. V dneh, ko ostajamo »doma« so na programu raznorazna kulturno-športna udejstvovanja. Med prve uvrščamo pevske vaje, priprave na ogenj, kvize, sten-
Danes na Koroškem Velika puntarija
■ CELOVEC — V Spodnjih Vinarjih pri Šent-firimožu v Podjuni bo drevi posebej slovesno.
lani gledališke skupine "Samorastniki" so sku-P J s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca pri-Premier° predstave na prostem o sloven-; 'G, kmečkih uporih. Izbrali so "Veliko puntari-J° Bratka Krefta.
Zakaj prav ta tekst ? "Korošici gledališčniki eiujemo v posebnih okoliščinah. Pri nas je manj Pomembno, kaj gledališko delo sporoča, pred-st dajemo ohranjanju jezika. Zato je program asnovan tako, da obuja spomine na preteklost, Posteva kmečko — vaško tematiko", je povedal oziser predstave Marijan Srienc. k Pregled koroškega gledališkega dogajanja aze, da je bilo na oder postavljenih že veliko mnh tekstov. Gledalce zadovoljujejo komedije, °cejo zanikati tega, kar jih že štirideset let
spremlja na avstrijskem Koroškem. Želijo si, da bi "Veliko puntarijo" videlo čim več ljudi. Po današnji premieri bodo zato predstavo ponovili kar štirikrat, in sicer še 10., 14., 15. in 16. avgusta.
Kot zanimivost naj na tem mestu povemo, da gre pravzaprav za izjemen gledališki projekt: pri predstavi Kreftove drame naj bi sodelovalo kar 28 polpoklicnih, poklicnih in amaterskih igralcev, nad sto bo statistov, pridružiti pa bi se morali še pevci enajstih koroških pevskih zborov, ki bodo uresničevali zvočno kuliso. Skratka, gre za velik, tudi organizacijski napor, saj ni lahko zbrati na kupu toliko ljudi, upoštevajoč, da so zemljepisne razdalje, kjer živi slovenska narodnostna skupnost v Avstriji, kar se da velike.
Želja organizatorjev je tudi, da bi vreme zdržalo, saj se lahko igra odvija samo na prostem in je ni moč prenesti v dvorano.
Kramarjavi din v Reziji
REZIJA — V četrtek, 14. t.m., bo na pobudo rezijanskega kulturnega društva Rozajanski Duni pomenljiva prireditev Kramarjavi din (dan emigranta). Prireditev bo potekala v Rezijanskem domu kulture, začela pa se bo ob 19.30.
Najprej bodo odprli razstavo Bru-nette Di Lenardo "Magija kot resničnost—resničnost kot magija", nato bo predstavitev fotografske razstave Gabrieleja Cherubinija "Ponovno rojstvo neke zemlje", na koncu pa še osrednja prireditev, namenjena ljudski glasbi, katero bo spremljalo še predvajanje diapozitivov.
čase, gozdne šale..., med druge pa panoga peteroboja in meddvema tekme, taborniške veščine in spretnosti. Letos smo bivanje v taboru popestrili še z nekaterimi tečaji, za katere so nam priskočili na pomoč prijatelji - bratje Zveze tabornikov Slovenije. Imeli smo tako tečaje postavljanja šotorov, lokostrelstva, orientacije in topologije. Naši člani so bili s temi novimi panogami res navdušeni in vsi si želimo, da bi s tem se ukvarjali tudi med letom.
Izleti, kulturno-športne dejavnosti, to že, ampak kaj vsega se še dogaja na taborjenju!
Kuhinjska dežurstva, straže, nočna dežurstva. Tudi to spada v taborni program, še posebno pa v sklop vzgoje nas mladih, da se naučimo samostojnosti in življenja v skupnosti. Taborni dan zaključujemo ponavadi z nočno igro ali z nočnim pohodom, najpogostejše pa s tabornim ognjem.
Večer ob tabornem ognju je za nas tabornike poseben trenutek. Ko po večernem ognju vsi skupaj sedemo okoli tabornega ognja in ob prasketanju brina zapojemo svojo himno, se gotovo začenja najbolj sugestivni moment dneva. Ob tabornem ognju se zamisli in v sebi čuti neznansko srečo. Če pa k ognju stopimo žalostni, razočarani, nam ogenj pomaga, da te trenutke premagamo in v sebi spet začutimo življenje in stike z drugimi. Ogenj govori vsakemu izmed nas v njegovem jeziku. Teh trenutkov se vsakdo izmed nas spominja in prav tedaj razumemo, kaj nam pomeni ogenj in začutimo, kaj je taborništvo.
Vsi ognji niso enaki. Najpomembnejši je gotovo ogenj, ki ga priredimo ko v naše vrste sprejemamo nove člane. Takrat tudi nekateri naši člani prestopijo kategorijo, obenem pa proslavljamo tudi dan vstaje slovenskega naroda. Ta ogenj je za nas slavnostni ogenj. Letos smo v organizacijo sprejeli enajst novih članov, šest pa jih je prestopilo. To je za naše člane magičen trenutek, saj ko preskočijo ogenj dobijo ime in postanejo polnopravni člani organizacije. Na ta korak se pripravljajo čez vse leto na rednih sestankih in v dneh pred slavnostnim ognjem.
Kot smo že povedali, praznujemo tedaj tudi dan vstaje slovenskega naroda in to potrjuje važnost, ki jo taborniki dajemo negovanju idealov in tradicij NOB. Ob tej priliki, 22. VIL, polagamo venec na bližnji spomenik.
Naše dneve v Gozdu Martuljku so popestrili nekateri obiski kot npr. delegacija SKGZ in njenega mladinskega odbora, s katerim smo navezali še tesnejše stike,- posebno pa moramo tu omeniti obisk predsednika skupščine SRS Miranom Potrčem in predsednikom ZTS.
No, to je bil pregled našega letošnjega taborjenja. Toda taborjenje ni samo izvajanje programa, je predvsem spoznavanje novih ljudi, vzpostavljanje novih pirjateljstev in nenazadnje tudi samega sebe, je tudi iskanje vrednot, ki jih v vsakdanjem življenju ne najdemo. In to ni malo. Vse to je bilo letošnje taborjenje.
Živka Peršič
Suša že pobira pridelek v slovenski Istri
Koper - s tem ko je nedavno de-eyje zaobšlo slovensko Istro, si konec fusnega obdobja najbolj želijo kmetje, pa]U suša že odžira del njihove letine.
ri TOK Agraria Koper so povedali, , a se znaki suše kažejo na slabši ka-°vosti paradižnika, ki ga njihovi kooperanti prodajajo z območij, kjer ni ^ejvenega namakanja, na pobočjih pa Je začeli rumeneti listi na trtah ^ sort, grozdne jagode pa so za-le spreminjati barvo, kar je dokaz (,^z90dnjega zorenja in pomanjkanja
Zaradi sušnega obdobja kmetje še so posadili zimske zelenjave, saj ča-1° na prvi dež, ki bi vsaj razmočil 9-nji sloj zemlje. Ker so presahnili k dni viri v zaledju Istre, s kamionom °Prskega komunalneg;a podjetja v te aJe prepeljejo precej vode tudi za aPojitev žejne živine.
ar	— Včeraj so karabinjerji
štn ra** ^—Jetnega ravnatelja po-la.e9a urada v Čedadu Antonia Par-ka^' Sai so ugotovili "primanjkljaj" Toru3 ^ milijonov in 500 tisoč lir. v l,io denarja je namreč zmanjkalo aradu.
Dj ldemski državni pravdnik Ennio z Je včeraj v zaporu zaslišal dr-sjgfjdga uslužbenca, vendar o iz-difu Preiskave ni hotel povedati Pad ,?n.kretnega. Preiskava se tako rebD UR' Pre(ivsem raziskujejo mo-žtia i 6 nepravilnosti v zvezi z mkami, ki naj bi izginile...
Car narodnega parka na otočju Brioni
"Posebna dežela, ki leži na delčku sveta v obliki polotoka, kjer se najbližje severni Evropi nahajajo njeni prvi južni kraji. Surova in pusta, polna trdega kamenja v notranjosti, toda topla in sončna, zelena in ljubka na svojih zahodnih robovih, okoli šumi modro morje. To je Istra." Tako je napisano v prvem brionskem vodniku, ljudska pripovedka pa pravi, da je vsemogočni hotel tudi v naših krajih ustvariti zemljo, podobno božjemu raju. Nastali so Brioni, ki so v vseh pogledih mali raj.
Leta 1983 je Sabor SR Hrvatske izglasoval zakon o narodnem parku in spominskem območju Brioni, leto prej pa je bil kraj razglašen za zaščiteno območje, v teku pa je tudi postopek za vpis brionskega gozda v Uneskov register spomenikov svetovnega pomena. V prvih spomladanskih dneh leta 1984 so preko Fažanskega kanala zapluli proti Brionom domači in tuji izletniki, da bi se na tem edinstvenem arhipelagu srečali z zgodovino, različnimi civilizacijami, bogastvom rastlinskega in živalskega sveta. Predvsem pa da spoznajo ambient, v katerem je tri desetletja živel in ustvarjal predsednik Tito, ki je ta nekdanji mondeni turistični prostor spremenil v oazo miru in prijateljstva.
Današnje ime brionskega otočja je ilirskega izvora. Znanstveniki trdijo, da izhaja iz besede "Erevana". Otočje sestavlja 14 otokov, ki ležijo severozahodno od Pulja, kake tri kilometre od istrskega kopna. Skupna površina otokov znaša 736 hektarjev, obrežje pa je dolgo 46 kilometrov. Brioni se ponašajo z blagim sredozemskim podnebjem s kar 2387 urami sonca letno. Zaradi tega so jih iz antičnih časov do današnjih dni uporabljali za počitek in zdravljenje Vetrovi na brionskih otokih so umirjeni snega tam skorajda ne poznajo, čeprav je zadnji zapadel lansko leto. Blago podnebje omogoča, da na otokih uspeva 680 različnih vrst rastlin in
okoli 250 vrst ptic.	J	J .
Brionsko otočje je v zgodovini pripadalo najrazličnejšim narodom in plemičem. V 14. stoletju so
Pogled na najdišče Bizantinski castrum, ki je bil naseljen od 2. stoletja pred našim štetjem
bili fevdalna last oglejskih patriarhov, spadali so pod beneško nadoblast, zaradi nekaterih zgodovinskih zapletljajev pa nekateri trdijo, da so bili nekaj časa posest Portugalske. Beneška rodbina Franzini, ki je bila med lastniki tega idiličnega kraja, je namreč svoja posestva upravljala s Portugalske, kamor se je odselila leta 1793. Po propadu beneške republike so otoki najprej prešli pod avstrijsko oblast, nato pod francosko, nato so bili spet vrnjeni Avstriji. Prelomni dogodek za Brione se je zgodil leta 1883, ko jih je odkupil dunajski industrijalec Kupelwieser. Ta je ob velikih vlaganjih spremenil otočje v klimatsko zdravilišče in mondeno letovišče. Začel se je gospodarski in turistični razcvet tega edinstvenega kraja. Postopoma so zgradili pošto, telefonsko centralo, elektrarno, športne terene, kopališča na odprtem, pred vojno pa je bil zgrajen tudi prvi bazen z ogrevano morsko vodo. Ostalo ozemlje, ki ni služilo športu in zabavi, je bilo v glavnem zasajeno z vinogradi. Iz mleka, namolzenega na
lastnih farmah so, vedno na pobudo podjetnega Ku-pelwieserja, izdelovali odličen sir, v fažanskem kanalu so lovili najboljšo belff ribo, nabirali so prvovrstne školjke, ker je na otokih uspevala oljka, ni manjkalo niti izvrstnega olivnega olja. Da bi bilo vse čimbolj popolno, je leta 1910 začel izhajati tudi ilustrirani tednik Brioni Insel Zeitung. Ker je bil bogato ilustriran, je postal radovednežem in raziskovalcem dragocen vir in dokument ne samo o preteklosti otokov, ampak tudi o življenju tedanje evropske elite in vladarskih krogov. Čeprav je Ku-pelwieser sanjal o edinstvenem turističnem svetovljanstvu in je svoje sanje večjidel tudi uresničil, se ni mogel izogniti veliki svetovni gospodarski krizi, ki je zajela tudi Brione. Pod pritiskom dolgov in lastnih težav se je leta 1930 ustrelil. Šest let pozneje so Brioni prešli v last italijanske države, pravzaprav finančnega ministrstva, ki je pozneje, pred samim začetkom druge svetovne vojne vložilo vanje nove naložbe. Vse je postalo skrajno kičasto, velik del italijanskega svetovljanstva se je vrtel okoli teh izjemnih istrskih otokov. V času vojne pa se je sem-preselila italijanska vojna pomorska akademija, ki je imela svoj sedež v Livornu. Več kot tisoč kadetov se je naselilo v hotelih in vilah ter v delavskih naseljih. Tudi bombni napadi niso prizanesli malemu raju. Najhujše nesreče so Brione prizadele konec aprila 1. 1945, čeprav so obenem napovedovale konec 2. svetovne vojne. Veliko je bilo uničenega dokler niso v noči med 28. in 29. aprilom na Brione prišli prvi partizani in z njimi svoboda.
1947. leta je Tito prvič prišel na Brione. Prav na njegovo zaslugo je otočje postalo pojem miru in neuvrščenosti širom po svetu, na njem si je predsednik postavil svoj edini pravi dom. Odtlej so se v teh krajih vrstili obiski najuglednješih predstavnikov mednarodnega političnega, kulturnega in gospodarskega dogajanja, tu so se podpisovale pogodbe, sklepala prijateljstva, Brioni so postali cilj poti miru.
Philipp Vandenberg
Hetera
Mornar je pokazal s palcem čez ramo proti človeku, ki Mal okoli vrvi in takoj prišel k Temistoklu: »Olenos Spitan. Kaj želiš?«
Tamle, tista ladja, ki je ravnokar izplula!« Vojskovod-lokazal na morje proti jugu. »Na krovu ima vohume! 'rmesu in vseh bogovih Grčije, za njo moramo!« Vohune?« se je prestrašil Olenos.
Ve smemo izgubljati časa!« oda moj tovor, gospod!«
°lis ti bo povrnila vso škodo. To ti prisegam pri 1 svojega očeta Neokla!«
'lenos je izdal nekaj hitrih ukazov, vesla so se poto-vodo, jugozahodnik se je uprl v sprednje jadro in !e počasi kremila iz pristanišča.
Temistokles, Sikinos in Olenos so stali na prednjem krnu, kjer jih je sonce neusmiljeno žgalo v obraz. Štiri morda pet stadijev prednosti je imela »Filis«; toda počasi je atiška tovorna ladja pridobivala hitrost.
»Miletska ladja,« je rekel Olenos, si z dlanjo zastri oči in pogledal naprej. »Precej dolgo je bila v pristanišču. Vsekakor dlje, kot je bilo potrebno za raztovarjanje.« In kapitan je dal krmarjema, ki sta na vsaki strani krme z dolgima vesloma usmerjala ladjo, z obema rokama tajne znake.
»Ali jih bomo dohiteli?« je zaskrbljeno vprašal Temistokles.
Olenos je potisnil spodnjo ustnico naprej: »Prekleto hiter čoln. Videti je, kakor da ne bi imel tovora na krovu. Toda Pozejdon je na naši strani. Vohuni - si rekel?«
»Opazovala sva dva moška, ki sta merila ostre konice na novih ladjah. Izginila sta na to ladjo, in ta je kmalu potem izplula.«
»Pri Zeusuk je ušlo kapitanu. »Moramo jih dohiteti.« Olenos je dal krmarjema nove znake in ladje je rahlo spremenila smer, krenila je bliže k obali, tja, so iz morja štrlele nevarne čeri, kot je vedel sleherni Helen.
Vojskovodja je vprašujoče pogledal kapitana.
Olenos je to opazil in ga pomiril: »Če so na ladji zares vohuni, bo krenila proti azijski obali, zato bo kmalu usme-
rila proti vzhodu. Mi pa bomo pluli zdaj ob obali proti Sunionu, kar nam bo prineslo prednost močnejših vetrov, šele potem bomo krenili proti jugu. Tako bomo prečkali pot vohunom.«
Medtem ko je Temistokles smeril v globino, kjer so se nenavadne čeri včasih grozeče prebližale vodni gladini, Sikinos pa je gledal, kako se miletska ladja vse bolj oddaljuje, je Olenos poveljeval svojima krmarjema z zanesljivostjo mesečnika. »Na poti proti Evboji se vedno odločim za to smer,« je vzkliknil proti vetru, »ker je najkrajša in najhitrejša, morda malo nevarna, vendar jo poznam kot panatenejsko cesto.«
Temistokles se je zasmejal, vendar se je takoj spet zresnil in vprašal kapitana: »Ali imaš orožje na ladji?«
»Orožje — Nekaj sulic, mečev in bodal, vendar niti enega loka. »Olenes je naredil zaskrbljen obraz. »To ni bojna ladja. Ali pričakuješ spopad?«
»Upam, da do tega ne bo prišlo,« je odgovoril vojskovodja, »moramo jih presenetiti. Kljub temu pa bi moral imeti vsok izmed nas pripravljeno orožje «
Olenos je pokimal in izginil pod palubo, medtem ko je ladja plula mimo bližnjega pristanišča Anallista, ki je skrbelo za laurionske rudnike.
Nemajhne preglavice zaradi pomanjkanja dežja
Mladi »nomadi« si v Trstu
Suša postaja iz dneva v dan hujša Veliko škode za naše kmetovalce
Zemlja je žejna, suša pa.huda kazen, predvsem za kmetovalce. Če se razgledamo naokrog, opazimo globoke razpoke na presušeni zemlji, razpoke, ki jih ne odpravi niti dobro zalivanje, ker primanjkuje tudi pitne vode. Predvsem na nekaterih področjih, kjer ni niti v tem času tako dragocenih vodnjakov za nabiranje deževnice, se kažejo zaskrbljujoči znaki slabe letine.
V najhujšem položaju je živinoreja, ker je bil letošnji pridelek sena zelo skromen, ponekod celo tretinski glede na normalno količino. Prva rez je bila precej revna, otave pa sploh niso kosili: pašniki se razprostirajo kot savana, kjer ne uspeva več niti zelena bilka.
Obvestilo Konzorcija kraškega vodovoda
Konzorcij kraškega vodovoda -Nabrežina priporoča prebivalcem Medje vasi, Cerovelj, Mavhinj, Vižovelj in Slivnega, naj ne uporabljajo vode za zalivanje vrtov in za pranje avtomobilov in naj vsekakor varčujejo z vodo, da bi je v sedanji suši ostalo dovolj za druge najnujnejše potrebe.
Vsi, ki se bavijo z živinorejo, so prisiljeni krmiti živino le s senom, ki ga še imajo na zalogi. Nekateri ženejo na pašo le še zato, da se govedo razhodi in naužije zraka. Alojz Križmančič iz Bazovice nam je povedal, da bo marsikdo prisiljen prodati nekaj glav živine, zato da bi stanje vsaj delno rešil. Problem krmljenja in paše sta nam predstavila tudi Alfonz Guštin s Cola in Miroslav Žigon iz Zgonika, kjer je prav tako kot drugod močno občutiti letošnje pomanjkanje padavin.
Razpokane so tudi brazde v vinogradih, čeprav je trta doslej še dobro zdržala. Neizprosno pa se že kažejo prvi znaki suše: listi rumenijo in grozdje vene. Zorana Parovela, vinogradnika iz Mačkolj, smo vprašali, kakšno je letošnje stanje. Pravi, da bi bila letina odlična, če bi le prišel dober dež, ki bi suho zemljo razmočil. V Mačko-Ijah ni pravega dežja že od maja, trte pa bodo, kljub zalivanju z vodo, ki jo črpajo iz bližnjega Ospa, kmalu začele srkati tekočino iz grozdja, ker jim začenja primanjkovati podtalna voda. Podobno je stanje drugod, trte občutijo pomanjkanje predvsem na zemlji, ki je revnejša, manj zrahljana.
Ko je še na pipi vode premalo in primanjkujejo tudi naravni izviri, je edina rešitev deževnica, ki jo ponekod zbirajo v posebne rezervoarje. V Sliv-
nem na primer si Miloš Kralj za svoje rastlinjake lahko zagotovi zadostno količino vode za skoraj dva meseca; na Kolonkovcu pa si Alojz Debeliš z vodo iz vodnjakov lahko le delno pomaga. Solato in radič uniči še žgoče sonce, ki popolnoma razsuši zemeljsko površino in izčrpa vodo' tudi iz globljih plasti.
Že prav, da po soncu prej ali slej gotovo pride tudi dež, toda: da bi le kmalu prišel, ta mirni, osvežujoči dež in napojil razpokano zemljo...
Konec razstave o »kvadratni gotiki«
Danes bodo v Trstu zaprli razstavo o "Kvadratni gotiki v Trstu v drugi polovici devetnajstega stoletja". V knjigah zgodovine umetnosti bi težko zasledili izraz "kvadratna gotika", saj si je to skovanko izmislila ad hoc Giu-liana Crabi, kije skupaj z Diano Baril-lari in Costanzo Travaglini pripravila razstavo in bogato dokumentiran katalog o mestnih "gradičih".
Katalog nudi zanimive socialne in arhitektonske razlage sloga, ki je v našem mestu pustil dokaj vidno sled. Kvadratno gotični so namreč tudi Mi-ramarski grad in vojaška bolnišnica.
Trst ni Kirgizija in železniška postaja ni prostrana ravnina, kjer si lahko postaviš "jurto", kljub temu pa je naše mesto, ob kopici drugih pomanjkljivosti eno izmed redkih, ki kolikor toliko gostoljubno sprejema 'poletne nomade ■ Medtem ko so v mnogih italijanskih mestih stopili v veljavo odloki, ki prepovedujejo prenočevanje na javnih tleh (v spalni vreči), si mladi 'globtrotterji" t° pri nas še lahko privoščijo.	. .
To lahko storijo brez kakršnihkoli drugih obvez. Ni potrebno, da v tržaščini prepevajo lokalno narodno "Tram de Opcina" ali 'Trieste dormi". Trst je vsekakor zaspan, še posebno glede turistične ponudbe. Zato morda ne gre pretirano hvaliti dejstva, da se nomadi pri nas lahko kjerkoli odpočijejo.
Ko so si enkrat ogledali pet zanimivih stvari, ki jih naše mesto ponuja, lahko mirno odrinejo naprej. Ob zdajšnjih hotelskih tarifah pa so mladi turist) skoraj prisiljeni na nočitev na postaji ali pod milim nebom, saj je mladinski počitniški dom v Miramaru v tem obdobju zaprt...
Na sliki: Počitek mladega "nomadskega" para na tržaški železniški po-
staji.
Bo Jože Tanko postavil nov svetovni rekord?
Celjan bo skušal preplavati 110 km od Benetk do Portoroža
Pristaniško poveljstvo je tudi letos poostrilo budnost
Izredna skrb za varnost na morju
Jože Tanko: ali mu bo uspelo?
Jože Tanko, štiridesetletni mehanski inženir iz Celja, bo 15. avgusta odplaval z beneškega Lida in misli že naslednjega dne priplavati do Portoroža. Če bo res uresničil svojo plavalsko željo, bo postal svetovni rekorder v plavanju na dolge razdalje, saj bi v tem primeru preplaval razdaljo 110 kilometrov in to v pičlih 24 urah.
Včeraj zjutraj so nam v Trstu, na pol poti med Lidom in Portorožem, predstavili "konkurenta" iz Celja in nam opisali pomen njegovega podviga. Da bi ustregli človeku, ki si je za konjič-
Varnost na morju je zagotovljena: jadrnice lahko mirno plujejo
ka izbral plavanje, pa so tiskovno konferenco sklicali kar pri morju, na elegantni terasi prenovljenega hotela Riviera v Grljanu. Prireditelj včerajšnjega srečanja, založništvo Llppogriffo, je poskrbelo tudi za ribjo zakusko v veliko veselje vseh, ki so zavistno zrli v kopalce in zagorelega plavalca.
Kljub zahtevni preizkušnji, ki ga čaka v prihodnjem tednu, se nam je zdel Jože Tanko umirjen in zadovoljen s svojo atletsko pripravo. Še včeraj zjutraj, in to pred tiskovno konferenco, je preplaval svojih "dnevnih 10 do 20 kilometrov", tako da sta trener in zdravnik res zadovoljna z njegovo kondicijo. Nekdo ga vpraša, kakšne so njegove realne možnosti uspeha. "Ko ne bo meduz (zato mu bodo utirale pot tri jahte s posebno mrežo proti meduzam), ko bo tempratura vode okrog 24 stopinj in ne bo burje, bom uspel."
Preplavati 110 kilometrov res ni od muh, zato pa je klub Neptun iz Celja, ki je -organiziral Tankov podvig, poskrbel za "posadko" tridesetih ljudi, od zdravnika do potapljačev, ki bodo Celjanu pomagali priti srečno do cilja. Pomagali mu bodo sicer le psihološko, saj je bistvo velikošmarnega poskusa rekorda v tem, da Jože Tanko preplava zastavljeno razdaljo v čimkrajšem času in to brez vmesnih etap. Lahko si bo le pomazal debelo plast kitje masti pred skokom v morje. Da ga ne bo ponoči zeblo in da mu ne bodo meduze kos.
Velikošmarni prazniki se bližajo hitrih korakov, z njimi pa vse nevšečnosti, ki so značilne za to obdobje, ko noben pošten italijanski državljan ne ostane doma in se poda vsaj na enodnevni izlet. O težavah v cestnem omrežju smo že in bomo še pisali, zato bomo raje sedaj preverili, kakšno je stanje varnosti na morju v našem Tržaškem zalivu.
Po informacije smo se seveda napotili na tržaško pristaniško poveljstvo, ki je z medministrskim zakonskim odlokom iz leta 1978 zadolženo za koordinacijo med raznimi državnimi orga-
ni, ki skrbijo za varnost na morju. Italija ima namreč nezavidljiv položaj, da se na morju poleg enot pristaniških poveljstev nahajajo še plovila vojne mornarice, finančnih stražnikov, karabinjerjev, policije in gasilcev. Seznam se še podaljša, ko se jemlje v poštev vse, ki so tako ali drugače povezani z vprašanjem varnosti na morju. Nič čudnega torej, da ima odlok podpise ministra za trgovinsko mornarico, za obrambo, za pošte in telekomunikacije, za notranje zadeve, za finance in seveda za promet. Povsem razumljivo rabi taka armada koordinacijo in to so,
kot rečeno, poverili pristaniškim £°' veljstvom. V pogovoru z odgovorni® in z operativnimi častniki pri tržaškem pristaniškem poveljstvu pa j® bilo čutiti, da niso preveč navdušeni nad to vlogo. Tega seveda niso izrecno navedli, saj jim uniforma prepoveduje kritične pristope k problemu varnosti na morju. Niso pa skrivali, da bi bila rešitev z ustanovitvijo "obalne straže" po ameriškem zgledu najbolj smotrna, saj bi se denar stekal samo v eno blagajno in se ne bi izgubljal med raznimi ministrstvi.
Po tem morda nekoliko pretirane® uvodu preidimo kar k ukrepom, ki s° jih že sprejeli v pričakovanju velikos-marnih zapletov.
Ves avgust plovi od 7. zjutraj do 1" popoldne v Tržaškem zalivu vsaj en izvidniški čoln po naprej določene® vrstnem redu. Včeraj je bil od 7. do 1J-dežuren patrolni čoln finančnih stražnikov, ki ga je nato zamenjal čoln Prl' staniškega poveljstva. Danes bo skupaj s pristaniškim poveljstvom de^ulj na policija, jutri pa karabinjerji- ^ svoji koordinacijski službi razpela?3 tržaško pristaniško poveljstvo z dve®3 lasnima izvidniškima čolnoma, večja čolna imajo finančni stražniki' dva karabinjerji, dva policija in o.Y gasilci. V tem niso omenjena ma®5^ plovila, predvsem karabinjerska, ki 5 skoraj obvezen gost vzdolž naše 0^ala Na podlagi medministrskega odlok vsako pristaniško poveljstvo lahko za prosi za naknadno pomoč. Zračno kri je nudi Trstu in vsej severni Italiji n likopterska enota z letališča Mon Venda pri Padovi.
Obiskujejo tečaj univerze La Cattolica v Milanu
Študentje z vseh koncev sveta v
Študentje z vseh koncev sveta so se seznanili z našo stvarnostjo
V	četrtek zvečer so študentje višje šole za družbene komunikacije pri Univerzi La Cattolica iz Milana obiskali Kraško hišo v Repnu. Obisk je organiziral mednarodni laboratorij za družbeno, jezikovno in književno komunikacijo pri Videmski univerzi. Študente je najprej pozdravila podžupanja občine Repentabor Sonja Baiss, Pavel Slamič pa jim je izčrpno predstavil našo manjšino in to iz zgodovinskega, jezikovnega, kulturnega in političnega vidika. Gostje so se še posebej zanimali za življenje in delovanje naših institucij, kot so na primer Slovensko stalno gledališče, Radio TS A, Primorski dnevnik itd.
V	pestri druščini smo zagledali visoko plavolaso dekle; približali smo se mu in ga vprašali, kakšen vtis je odneslo od tega obiska. Plavolaska je povedala, da je doma iz Pirana (!) in da položaj slovenske manjšine v Italiji pozna že kolikor toliko dobro. Nives Zulič, tako ji je ime, nam je še povedala: »Taki neposredni stiki s stvarnostjo v kateri živi manjšina so zelo koristni, tako z znanstvenega kot s človeškega vidika. Jaz pripadam italijanski manjšini v Jugoslaviji, zaradi tega so mi vaše izkušnje toliko bližje.«
O tečaju, ki ga obiskujejo, nam je povedala kar sledi: »To je tečaj, ki ga vsako leto priredi univerza La Cattolica iz Milana za študente italijanščine iz vsega sveta, z namenom, da se neposredno seznanijo z italijanskim
jezikom in italijansko stvarnostjo. Letos smo se zbrali iz dvaintridesetih univerz z vseh koncev sveta. Poleg mene, ki študiram italijanščino na Ljubljanski univerzi, je prišlo iz Jugoslavije še pet študentov.«
Tačas ko smo tako prijetno kramljali, se nam je pridružila profesorica Li-dia Nissim. Povedala nam je, da že ne-
kaj let poučuje na teh tečajih. »Profesor De Marchi, ki je odgovoren za te tečaje, nas je že leta 80 popeljal v Trst. Takrat, kljub temu, da bivam v Milanu, torej, sorazmerno blizu, sem prvič slišala za slovensko manjšino v Italiji. Sedaj ko sem se po šestih letih zopet vrnila v Trst, ugotavljam, da je ta čas prišlo do številnih sprememb.
Kraški hiši
Politična klima se je zelo izboljšala. V italijanski skupnosti prevladujejo zmernejša stališča, vsaj v tistih intelektualnih krogih, s katerimi sem Seznanjena. V sami manjšini pa sem zapazila mnogo več pripravljenosti do aktivnega soočanja kot pred šestimi leti.
Našemu pogovoru je z zanimanjem sledilo prikupno temnolaso dekle. Irene Olaziregi nam je povedala: »Ves čas ko sem poslušala predavanja sem primerjala vaše izkušnje z izkušnjami, ki jim imamo mi Baski v Španiji. Kljub nekaterim skupnim zgodovinskim izkušnjam, kot na primer fašistično raznarodovanje, mislim, da nimamo drugih stičnih točk. Dežela Euskadi (tako Baski imenujejo njihovo domovino, op.ur.) je visoko industrializirana in prav "industrijska" kultura izpodriva naš jezik. Pri vas pa se še močno občuti neka kmečka identiteta. Kljub vsemu so se pri nas zadnja štiri leta stvari zelo izboljšale. Dobili smo radio in televizijo. Tudi politični sistem se je razvil v avtonomistično smer.«
Postavili smo ji neizbežno vprašanje: »Kaj pa ETA ?«
»ETA je sekta maloštevilnih posameznikov, ki naši stvari samo škoduje. Nočejo razumeti, da demokracija ni Francov režim. Na žalost mednarodne informacijske mreže istovetijo ETA z baskovskim narodom.«
Pametne besede.	(w)
Natečaj za službo pri poštni upravi
Poštna uprava tržaškega okrožja razpisala natečaj za 31 mest upravi? ga svetovalca na poskušnji. Na n3,0. čaju lahko sodelujejo kandidati z končano univerzo na fakultetah pravo, gospodarstvo in trgovino, 9° podarske in pomorske vede, statisti ' kolonialne vede, književnost in A °.z 0 fijo, pedagogijo, sociologijo, polit® ekonomijo, podjetniško ekonomi]0 za gospodarske in družbene vede.
Prošnje na kolkovanem papir]0 treba poslati priporočeno na osr.fJa urad za osebje v Rim, Viale A®610 201. Rok je trideset dni od objave tečaja v Uradnem listu, ki je bila julija 1986.	di
Vse informacije o tem natečaju nu^a
pokrajinsko poštno ravnateljstvo
Trgu Vittorio Veneto v Trstu.
Na Gradu sv. Justa Posnetek o Leharu
Avtonomna letoviščarska in tična ustanova bo 25. avgusta oh
turi5' 21-
uri v dvorani Caprin na <^raa rep-
Justa predstavila videoposnetek s ^
Gradu sVf i sc
skega koncerta Schon ist die Svet je lep, ki je posvečen s^a<^a m-Franzu Leharu. Ker je število P10^. rov v dvorani omejeno, bo vstop
vsak'
priskrbi od 20. avgusta dal,
........iscai*’
žen le z vabilom, ki si ga lahko do nriskrbi nri 90 nvnustCl dol]e
glavnem sedežu tržaške letov,~~	^
in turistične ustanove na Grad Justa.
Poletje in čas počitnic sta na višku
Ob mejnih prehodih dolge kolone vozil gost promet tudi na mestnih iztočnicah
V tržaški pokrajini je bil cestni promet tudi včeraj zelo gost. Avtomobilske vrste so se vile po domala vsem tržaškem cestnem omrežju in se stekale proti prehodom z jugoslovansko državno mejo. Temperatura je Ponovno presegla 30 stopinj v Trstu, medtem ko je bila v Gradežu in v Lignanu še višja. Toplota je povzročila največ navšečnosti turistom in Potnikom, ki so morali nestrpno čakati na prehod čez mejo. Na trža-
ških obmejnih območjih so namreč tudi včeraj nastale dolge avtomobilske kolone.
Šesto metrov dolga veriga avtomobilov s tujimi in tudi italijanskimi registrskimi tablicami se je zbrala ob mejnem prehodu pri škofijah, kjer je promet v poletnem času stalno gost. Tamkajšnji mejni organi so si olajšali delo, tako da so odprli tri prehodne steze na italijanski strani in štiri na jugoslovanski, kar jas-
no kaže, da se začenja veliko število turistov vračati s kraja dopusta v Italijo.
Tudi na mejnem prehodu pri Pesku, od koder se turisti usmerijo v obmorska mesta vzdolž Dalmacije, je bilo kot ob vseh petkih v poletnih mesecih še kar prometa, ki se bo danes in v prihodnjih dveh dneh gotovo še povečal.
Tudi obmejna policija pri Fernetičih je imela polne roke dela. Vozniki niso prizanesli policistom niti včeraj, ko je kača avtomobilov, ki je čakala na prehod, dosegla pol kilometra dolžine.
Promet je bil še kar tekoč le na mejnem prehodu v Lipici, kjer so avtomobilisti čakali za prestop meje le bornih pet minut. Po predvidevanjih bo promet ta konec tedna povzročil tudi v okolici Lipice večje cestne zastoje.
Prometni vrvež po tržaških mestnih ulicah ni povzročil mestnim redarjem večjih preglavic. Prav tako je bil zmeren tudi cestni promet v Barkovljah, kjer je naval prevoznih sredstev že običajno visok.
Konec tedna je že tu in veliki šmaren je pred vrati. Mestnim redarjem, cestni policiji in še posebej obmejnim organom se v prihodnjih dneh obeta težko in naporno delo.
Predstavili so ju na Devinskem gradu
Pomembni kulturni pobudi v Devinu
Med ruševinami Devinskega grada, pod prijetno senco starih dreves, ob pogledu na prijetni zaliv in novi grad, sta župan devinsko-nabrežinske občine Brezigar in odbornik Tuta včeraj izkoristila krajevno sugestivnost, da sta orisala dve pomembni kulturni pobudi, ki naj bi ovrednotili slovensko kulturno dejavnost v Devinu.
že nekaj let se je občinska uprava trudila, da bi zagotovila ustrezen sedež Fantom izpod Grmade in Dekliškemu zboru Devin. Sedaj je upravi končno uspelo, da zboroma ponudi brezplačno uporabo starega poslopja v bližini otroškega vrtca za obdobje dvajsetih let s pogojem, da zbora sama poskrbita za popravila.
Predstava Kresne noči na Starem devinskem gradu, ki ga je dal na
Sestanek tajništev strank deželne večine
Po odstopu župana Agnellija so se začela nova pogajanja
Novoizvoljeni tržaški župan Arduino Agnelli je včeraj odstopil. Pismo z odstopom je izročil generalnemu tajniku tržaške občine, obvestilo, v katerem med drugim pravi, da želi s tem olajšati pot do iskanja večinskih odborov, pa je poslal pokrajinskim tajništvom in načelnikom svetovalskih skupin vseh strank deželne večine in Listi za Trst.
Takoj po Agnellijevem odstopu so se na sedežu pokrajinskega vodstva socialistične stranke sestali predstavniki pokrajinskih tajništev KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk ter dejansko obnovili pogajanja za sestava novih odborov na tržaški občini in na pokrajini. Seja je bila precej dolga, °b koncu pa so izdali skupno tiskovno poročilo, ki vsebuje v bistvu dve ugotovitvi. Prva ugotovitev je pozitivna ocena Agnellijevega odstopa, ki oo — kot je rečeno v poročilu — omogočila v kratkem času soočanje z avtonomističnimi silami z namenom, da se sestavita trdna odbora. Druga ugotovitev se nanaša na sta-nsče Liste za Trst; predstavniki strank deželne večine so namreč z Zanimanjem ocenili stališče, ki ga ie Lista sprejela na svoji skupščini v sredo v zvezi z namenom, da se sestavita trdna odbora, to stališče pa bo treba pojasniti v okviru po-Sajanj.
Ta^ ocena se nanaša na tiskovno Poročilo, ki ga je Lista izdala včeraj 'o v katerem ni več govora o župan-kem mestu, ampak o pomenu Staf-■crijevega potovanja v Rim, kjer Se je tajnik Liste sestal s predstavniki vsedržavnega vodstva PSI in KD er o programskih obveznostih, med katerimi Lista omenja termoelektrar-o na premog in zaščito slovenske Manjšine. Gre očitno za zadnje oko-
rej Lista za Trst gradila svoje razlikovanje od ostalih strank na problematiki slovenske manjšine, pri čemer, kot znano, zagovarja tezo o preštevanju manjšine, ki pa je doslej druge stranke niso hotele nikoli sprejeti.
Obvestilo
kmečkim zavarovancem
Patronat Kmečke zveze INAC opozarja kmečke zavarovance, ki so prejeli položnice za obravnavo dodatnih prispevkov, da morajo do ponedeljka, 11. avgusta, poravnati prvi obrok. Zainteresirani naj se javijo na patronatu INAC.
Staro mesto so začeli obnavljati
Te dni so razna gradbena podjetja, ki so zmagala natečaj tržaške občine, začela z restavracijo nekaterih zelo starih poslopij v Starem mestu. Poslopja na našem posnetku so tik tako imenovanega »geta« za občinsko palačo, točneje gre za poslopji v Ulici Rettori in del Ponte. Prebivalce so že pred meseci izselili v nove komplekse nad rimskim amfiteatrom, v Ul. Don Bosco in pri Vaknauri
razpolago princ Karel Thum und Tališ, istočasno dopolnjuje pobudo in je kot gledališka predstava kulturni dogodek zase. Celotni izkupiček prireditve bo namreč namenjen popravilu sedeža zborov, medtem ko so pobudo podprle Hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, iz Doberdoba in z Opčin, ki so zagotovile kritje organizacijskih stroškov. V enkratnem okolju bo predstava, ki jo je realiziral režiser Marko Sosič v sodelovanju s Taborom mladih in kriškim društvom Vesna, prav gotovo zaživela drugače kot v dvorani, čeprav prinaša čudoviti prostor tudi vrsto tehničnih problemov. Predstave bodo 5., 6. in 7. septembra, četrt ure po sončnem zatonu. Vsake predstave se bo lahko udeležilo največ osemdeset do sto oseb, ki si bodo morale pravočasno preskrbeti vabila na Občini ali pri predstavnikih obeh zborov.
Gledališka predstava na Starem gradu je prva slovenska kulturna pobuda v zadnjih letih, verjetno pa tudi na splošno, na tem čudovitem prostoru. Pred leti je krajevna italijanska organizacija priredila nekaj reci-tacijskih večerov, vendar se zdijo ruševine, line, stopničke in celo rastline, nalašč postavljene za čarovnice, strahove in zlodeje, ki jih prinaša Kresna noč.
Kulturna ponudba občine Devin-Nabrežina se, kot že v preteklih letih, ne omejuje le na Devin, saj so se komaj zaključili koncerti v štivan-ski cerkvi, prav nocoj pa se začnejo prireditve v Sesljanu pri Karaveli. Spodbuden je podatek, da so koncerti v Štivanu bili zelo dobro obiskani. Če bodo tudi avgustovske in septembrske prireditve doživele isti odziv, bo lahko končen obračun nadvse pozitiven. (nak)
• Včeraj se je začel na Šentjakobskem trgu praznik Unita in Dela, ki ga prireja sekcija KPI »A. Catonar«. Praznik se bo zaključil 12. avgusta.
P6- na katerih hoče Lista graditi svo-diferenciacijo od drugih strank. er je že dokaj jasno, da termo-©ntrale na premog v Trstu, vsaj . taki obliki, kot io je prvotno pred-aSala družba ENEL. ne bo, bo to-
Operetna razstava »Sen valčka« ogled še do konca meseca
na
Umor Pietra Gr e ca i protiinformacijski odbor ostro kritizira preiskovalnega sodnika
Preiskovalni sodnik Patriarchi je pred dnevi uvedel sodni Postopek proh !*n policijskem agentom, ki se bodo morali pred porotnim sodiscem zago-arjati zaradi nepremišljenega oz. nenamernega umora av,»no™sta Pietr £reca. O tem smo že poročali v prejšnjih številkah našega dnevnika. Danes u^ramo zabeležiti stališče odbora, ki hoče nuditi prot.informacajo t0 Preiskavo.
štiri]
zvezi
j?*
znaf aScnte osumil namernega umora, za kar je logično P
^Uga°čnViŠja- kaZen' predvsem pa je Cel°ten dog°dek postavljen v ^
poia0,?r1je'tudi mnenja, da tržaški preiskovalni sodni^/;)d^f vlog° tajnih služb (med obtoženimi je namreč tudi afeat ne bi smel imeti operativnih nalog) in da se_ je zadovo^ i s povrsmrm zbSTmmi analizami. Patriarchijevo hipotezo, ces da le, da ^avtonomist Claudio Latino, pa odbor dobesednoraztrze, .saj zatrjuj, js Latino takrat bil v zaporu v Padovi, kar naj ne bi bilo te p
Zaradi nepričakovanega števila o-biskovalcev (do danes jih je bilo približno 30.000), je Tržaška letoviščarr ska ustanova sklenila, da prenese zaprtje razstave »Sen valčka — Dunajska opereta v Italiji« na 31. avgust.
V Palači Costanzi bodo torej še do konca meseca na ogled fotografije, dokumenti, letaki in vse, kar je o dunajski opereti ohranjenega v Mestnem gledališkem muzeju C. Schmidi ter v zbirki E. G. Oppicelli iz Genove. Razstavo, ki sta jo priredila Gianni Gori in Adriano Dugulin, je odprta od torka do sobote od 10. do 13. ure, v popoldanskih urah pa od 17. do 19.45. Ob nedeljah je odprta le od 11. do 13. ure. Vstop je seveda prost.
Na sliki: Posnetek igralke Emine Vecle, ki ga je podpisal Carlo Schmidi
Pilat v Sesljanu
Drevi, ob 21.30, bo v bivši Caravelli v Sdsljanskem zalivu recital tržaškega kantavtorja Lorenza Pilata. Prireditev spada v okvir »Zalivskih večerov«, ki jih organizirata Tržaška turistična in letoviščarska ustanova ter devinsko-nabrežinska občinska uprava.
• Drevi bo v Miljah predzadnji dan miljskega poletnega pusta 1936. Ob 19. uri je previden start maratonskega teka v maskah, vpisnina uro pred startom. Od 21. do 23. pa tp na Marco-nijevem trgu predstava pustne skupine Lampo.
TRK SIRENA
vabi danes, 9. in jutri 10. avgusta od 18. ure dalje na društveni pomorski sedež na
KALAMARADO Poskrbljeno bo za sveže ribe, dobro kapljico in glasbo.
Pogovor z bivšo mlekarico Marijo Skerk
Iz Trnovce tri ure peš do Barkovelj
Večkrat se zgodi, da mi mladi se ne zavedamo prepada, ki loči naš način življenja od tistega, ki je bil značilen za naše dede in večkrat tudj starše. Tu mislimo predvsem na vsakodnevni boj za kruh, ki so ga naši dedje bili za to, da bi kolikor toliko dostojno preživeli.
Ena izmed značilnih figur naše kraške zgodovine so bile mlekarice. To so bile žene, Id so s podeželja nosile mleko v Trst. V Trnovci živi gospa Marija Trošt vd. Škerk, ki je ta poklic opravljala celih 13 let. V devinsko-nabrežinski občini je še živih več mlekaric, gospa Marija pa je izmed teh edina, ki je peš nosila mleko v Barkovlje. Mlekarice iz Praprota, Mavhinj, šempolaja itd. so se namreč vozile v Trst z vlakom.
Gospa Marija nam je pripovedova la: »Mleko v Trst sem začela nositi kmalu za tem, ko sem se poročila. Sicer sem doma iz Ruše pri Štjaku. Tam sem se rodila leta 1909. Ko sem imela eno leto, mi je umrla mama. Takrat me je vzela k sebi moja teta na Matejno vas pri Postojni. Leta 1924 sem prišla v Tmovco, kjer sem se leta 1926 poročUa. Moj mož Alojz Škerk je delal v apnenici pri nabrežinski postaji. Kot apnar ni za-
služil dovolj denarja, da bi lahko vzdrževal družino. Zaradi tega sem začela nositi mleko v Trst. Vsako jutro in ob vsakem vremenu smo se odpravljale s plenirjem na glavi v Trst. Najhuje je bilo, ko je pihala burja, ker smo morale nositi vrčke mleka kar v rokah. Do Barkovelj sem hodila približno tri ure. Nekoč, ko je bila poledica, sem se drsala po zadnji plati s Kontovela naravnost v Barkovlje. Pri Križcu me je ustavil mitničar, šele tedaj sem se zavedala, da je led preluknjal dno vrčka, ki sem ga drsala za sabo in da je mleko izteklo. V Barkovljah je večina družin kupovala po četrt litra mleka, le premožnejše so odkupovale po cel liter. Ko sem se nekoč ustavila v trgovini na Proseku, je lastnik Gorjup stehtal mene in ple-nir. Plenir je vagal 45 kilogramov, jaz pa 47. Pri tej trgovini smo imele zbirališče, še posebno takrat, ko je kateri od nas zmanjkalo mleka. Ker so bili čevlji dragi, smo nosile copate z gumijastimi podplati. Spominjam se neke mlekarice z Gorjanskega, ki je pri Gabrovici rodila otroka. Otroka smo spravile v plenir, nato pa nadaljevale svojo pot. Ja, kar težko je bilo naše življenje, toda drugih možnosti za nas takrat ni bilo.«
(W)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Emilije Kralj vd. Maganja
se iskreno zahvaljujemo vsero, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Križ, 9. avgusta 1986
Grški pravoslavci so se priselili v Trst okrog leta 1730
včeraj-danes
razstave
Družine grških trgovcev so bile nekdaj najbogatejše in najmogočnejše v mestu
Verjetno ste se že sprehajali ob tržaškem morskem obrežju, ki je v zadnjih desetletjih izgubilo ves svoj nekdanji čar in lepoto. Kljub temu pa je tu še veliko starih in znamenitih palač, ki si jih velja ogledati. Prva izmed teh je nedvomno dvestoletna cerkev pravoslavnih Grkov z dvema visokima stolpoma. Njen zunanji videz je arhitektonsko precej preprost in strogo simetričen, ki ne da slutiti izjemno bogate in naravnost čudovite notranjosti. Vsak, z zlatom prevlečen okrasek, je skrbno izdelan in izrezljan, strop je okrašen s starinskimi umetniškimi freskami, ki predstavljajo sveto Trojico in najpomembnejše svetnike pravoslavnih kristjanov, tla so pokrita z belim in črno—sivim marmorjem, ki sestavlja lepo, simetrično kompozicijo. Izjemno dragocen je ikonostas, posebna pregraja s starinskimi ikonami, svetimi podobami neprecenljive vrednosti v zlati in srebrni preobleki. Ob treh stenah cerkve stojijo visoki sedeži iz temnega lesa, na njih pa so trdno pribite tablice, ki nosijo priimke najslavnejših in najbogatejših grških družin iz časa izrednega gospodarskega razcveta našega mesta : Economo, Galati, Stavropulo, Rali, Scaramada... Srbski in grški pravoslavni kristjani so si v začetku delili isto cerkev, ki je stala na kraju današnjega »božjega hrama« , posvečenega sv. Spiridionu. Kasneje pa so Grki to cerkev prepustili svojim srbskim bratom.
V Trst se je grška narodnostna skupnost priselila okrog leta 1730. Zaradi svojega izjemnega trgovskega čuta so grške družine kaj kmalu postale najbogatejše in najmogočnejše v vsem mestu. Ker so v tistem času del grškega ozemlja zasedali in pustošili turški zavojevalci, je postalo preseljevanje pripadnikov grške narodnostne skupnosti naravnost množično. Številni so si za svoj nov dom izbrali Trst, ki je kot bogato pristanišče nudil velike ekonomske možnosti. Spretni Grki so
Ikona o Kristusovi slavi v cerkvi sv. Nikolaja
v našem mestu začeli graditi prve industrijske objekte, ustanavljati zavarovalnice (npr. RAS) in banke. Obenem so bili izredno aktivni tudi na vseh področjih socialnega in kulturnega življenja. Najmogočnejši med njimi so postali dobrotniki našega mesta. Javnim in dobrodelnim ustanovam so darovali velike terene za gradnjo bolnišnic, domov za ostarele, šol in podobno, pa tudi palače z izredno dragocenimi umetniškimi zbirkami za ustanovitev muzejev. Gradnjo danes evropsko znane otroške bolnice Burlo Garofolo sta z lastnimi sredstvi omogočila dva grška zdravnika.
»Ko je bilo število otrok še dovolj veliko, je imela grška narodnostna skupnost v Trstu tudi svojo šolo,« mi je povedal arhimandrit Timotheos Eleftheriou, duhovni vodja svoje verske skupnosti in pravoslavni vikar za
vso Severno Italijo. Osnovna šola je bila izredno dobro organizirana in av-stroogrska monarhija jo je priznavala za državni šolski zavod. Grških otrok pa je dandanes znatno manj. Zaradi tega ne more šola več redno delovati. Šolska vrata se odpro le dvakrat tedensko in majhna skupina grških otrok, ki je še ostala zvesta svojemu poreklu, lahko obiskuje tu tečaj svojega materinega jezika in ure verouka. V Trstu živi nekaj več kot tisoč Grkov, vendar je večina judovske vere. Italijanskih državljanov grškega porekla je okrog štiristo, vernikov, ki redno obiskujejo svojo pravoslavno cerkev, pa je približno trideset.
V »cvetočih« časih so Grki v Trstu tiskali tudi dva dnevnika — »Imera« , (Dan) in »Kleio« (ena izmed sedmih muz umetnosti), ki je bila izključno literarnega značaja. Oba časopisa sta izhajala vse do začetka tega stoletja. Izredno dobro so bila organizirana tudi razna združenja izobražencev. V času gospodarskega razcveta so nekateri grški bogataši v svojih oporokah zapustili pravoslavni cerkvi vse svoje bajno imetje. Predvsem nepremičnine, ki so večinoma v najemu, dovoljujejo grški cerkvi sv. Nikolaja, zavetnika trgovcev in pomorščakov, da je lahko vse do današnjih dni ohranila svoj sijaj. Obenem pa ima dovolj denarja, da lahko nudi podporo vsem mestnim revežem ne glede na to, ali pripadajo grški narodnostni skupnosti.
»Grške vrste« so se v zadnjem stoletju v Trstu precej zredčile. Tega dejstva so krivi predvsem versko in narodnostno mešani zakoni in gospodarski propad našega mesta, ki ne privablja več nikogar. Res je sicer, da študira na naših fakultetah precejšnje število grških državljanov, vendar nanje za ponovno okrepitev te narodnostne skupnosti ni mogoče računati. Po opravljenem študiju se bo namreč velika večina vrnila spet v domovino...
HJ
mali oglasi		razna obvestila		čestitke
PRODAM pletilni stroj defendi brother Kh 840, skoraj nov po zelo ugodni ceni. Informacije po tel. na št. 040/299360.
PRODAM motor honda 500 CX, prevoženih 14.000 km , letnik '81. Tel. ob uri kosila na št. 040/281376 ali 304932.
MOTORNI ČOLN iščem v najem od 10. do 25. t. m. V zameno nudim zidarska dela in druga hišna opravila po dogovoru. Ponudbe na tel. 0481/882179.
PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/228390.
PRODAM 2.400 kv. m nezazidljivega zemljišča z vodo na Montebellu. Tel. 040/228390.
TEREN v okolici Bazovice ali Lonjerja vzamem v najem za obdelavo ob prostem času. Tel. 577786 — Elide.
RESTAVRACIJA išče sposobno kuharico-natakarico. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Kuharica".
PRODAM travnik ca 4000 kv. m v Štanjelu na Krasu (Merce) najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu na št. 003861-314019 od 15. ure dalje, razen ob sobotah in nedeljah.
PRODAM 80-basovsko harmoniko Scan-dalli v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. (0481)78034.
PRODAM mercedes 200 — benzin, v odličnem stanju, letnik '79, prevoženih 90.000 km. Tel. 299269.
PRODAM avto 127, letnik '79, v odličnem stanju. Tel. 228670.
PRODAM moto guzzi 50, v dobrem stanju. Tel. 226113 ali 228547.
PRODAM motor alfa romeo 1750. Tel. 226113 ali 228547.
OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran.
KPI — Sekcija Prosek-Kontovel
prireja DANES in JUTRI na • Proseku zraven Kulturnega doma
FESTIVAL UNITA’ IN DELA
Danes ob 16. uri tekmovanje v briškoli, zvečer od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Jutri ob 10. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop domače godbe, od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
OBVESTILO
Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni pred odhodom.
Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure na telefonsko številko 764-832.
Zveza vojnih Invalidov NOV obvešča, da bo zaradi dopustov pisarna zaprta do 23. avgusta 1986.
ZSKD obvešča, da bodo uradi zveze zaprti od 11. do vključno 16. avgusta 1986 zaradi letnega dopusta.
Danes in jutri je na Proseku zraven Kulturnega doma FESTIVAL UNITA' in DELA, ki ga prireja proseško-kontovelska-sekcija KPI. Danes ob 16. uri tekmovanje v briškoli, jutri odprtje kioskov ob 10. uri, ob 18.30 nastop domače godbe. Oba večera od 20.30 dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
poletne prireditve
GLEDALIŠČE ROSSETTI
FESTIVAL OPERETE
Danes, 9. t. m., ob 20.30: Hiša treh deklet (F. Schubert in H. Berte). Zadnja ponovitev.
Jutri, 10. t. m., ob 20.30: Pri belem konjičku (R. Benatzky in R. Stolz). Ponovitve: 12. in 14. 8.
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Danes, 9. t. m., ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
SESLJANSKI ZALIV (pri Karaveli)
Drevi ob 20.30 nastop tržaškega kan-tavtorja Lorenza PILATA.
menjalnica
Ameriški dolar............ 1.410.—
Nemška marka ............. 685.—
Francoski frank........... 209.—
Holandski florint ........ 608.—
Belgijski frank............... 32,5
Funt šterling............. 2.090.—
Irski šterling............ 1.900.—
Danska krona.............. 180.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.000. -
Gleb, Jurij, Milica in Vanček iz srca voščijo RUDEŽEVIM ob zlati poroki in jim nazdravljajo še na mnoga leta skupnega življenja.
Danes praznujeta zlato poroko CECILIJA in PEPI RUDEŽ Ob lepem jubileju jima iz srca čestitajo in želijo še na mnoga zdrava in srečna leta
sinova Pino in Karlo, snahi Alenka in Laura ter vnuki Alessia, Jasmin in Peter.
Mladinski krožek I. GRUDEN
priredi na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini danes, 9. t. m., ob 21. uri koncert in ples s pevko
N EDO UKRADEN
V primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v občinski telovadnici.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
NAKUPNI TEČAJI 8. 8. 1986
Japonski jen................... 8,75
Švicarski frank ........... 850.—
Avstrijski šiling.......... 97.—
Norveška krona ............ 190-
Švedska krona.............. 202.—
Portugalski eskudo............. 9,20
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 810.—
Debeli dinar............... 3.—
Drobni dinar................... 3,20
Dp I	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881
dUIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
DONAGGIO
■ ZA MOŠKE:
poletne obleke, poletni nepodloženi jopiči in praktične majice »operi - obleci«
■ ZA ŽENSKE: chemisiers, poletne odprte majice in privlačna izbira najrazličnejše poletne konfekcije.
NADALJUJE SE RAZPRODAJA S
DONAGGIO
Nabrežje 3. november 9 TRST
POPUSTI
Danes, SOBOTA, 9. avgusta
JAROSLAV
V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.23 — Dolžina dneva 14.25 — Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 22.11.
Jutri, NEDELJA, 10. avgusta
LOVRENC
PLIMOVANJE DANES: Ob 6.08 najnižje -54 cm, ob 12.46 najvišje 46 cm, ob 18.50 najnižje -25 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 30,8 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb rahlo narašča, veter 20 km na uro jugozahodni, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Luca Apollonio, Valentina Dapiran.
UMRLI SO: 83-letna Olga Zadnik, 77-letna Maria Maier, 81-letna Maria Buka-vec, 77-letni Giovanni Zucca, 80-letna Celestina Leban, 73-letni Umberto De Gasperi, 74-letni Luciano Segotta, 76-let-ni Daniele Godina, 71-letni Marcel®o Bussani, 87-letna Anna Maria Grassi, 80-letni Enrico lugo, 61-letna Laura Boscar-din, 83-letna Felicita Scherck.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Veneto 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00.
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič iz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do 14. t. m. na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
SKD Tabor — TABOR '86. V torek, 12. avgusta ob 20. uri odprtje razstave Lutke in maske Trdinove — Sosičeve KRESNE NOČI. Uvodna beseda Sergej Verč.
kino
OKLICI: gojilec školjk Alessandro Co-verlizza in uradnica Loredana Baldini, inštalater Fabio Pedarra in trgovka Vivi-ana Neppi, trgovec Roberto Benedetti in uradnica Cinzia Vecchiet, uradnik^ Car-melo Bianco in uradnica Mirjana Čehič, bolničar Marino Comisso in bolničarka Marina Favretto, gasilec Diego Blagi in uradnica Elena Kodarin, železničar Marino Bosich in cvetličarka Tiziana Rebek, uradnik Patrich Loic Marcel Matel in uradnica Maila Sincovich, trgovski agent Bruno De Marchi in učiteljica Nives Marcon, avtoličar Roberto Novel in asistentka Silvia Sabadini, trgovec Gio-vahni Moro in uradnica Daniela Bronza-to, upokojenec Dario Cecchetti in brezposelna Alessandra Milella, finančni stražnik Giuseppe Manduca in Damiana Liso, brezposelni Massimiliano Perossa in gospodinja Rosanna Ceppa, gasilec Diego Parma in uradnica Donatella Jogan, bolničar Luciano Martini in brezposelna Antonella Ventola, uradnik Giulia-no Vendrame in uradnica Barbara Loy, izvedenec Fabio lurissevich in uradnica Eliana Zečchin, podjetnik Ettore Bisa in študentka Raffaella Borghesi, arhitekt Giorgio Penco in fizioterapevtka Monica Giacomini Pilon, arhitekt Fabio Rada-nich in prodajalka Cinzia Magni, elektronski tehnik Walter Sualdin in uradnica Marina Plusnich, agent JV Gabriele Petozzi in vzgojiteljica Ornella Zilli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 4. avgusta, do sobote, 9. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Iskrska ulica 35, Trg ospedale 8.
PROSEK (tel. 225141/225340) in ŽAV-LJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 21.00 Passaggio In India,
dram., VB 1984; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Banerjie.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 L'onore dei Prizzi, dram., ZDA 1985; 130' r. John Huston; i. Jack Nic-holson, Kathleen Turner.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pariš Su-pergirl, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Incubus, il potere del male, srh., ZDA 1985, 100'; r. Mark Boyman; i. John Cassavetes,
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Guerriero americano, dram., ZDA 1985, 100'; r. Sam Firstemberg; i. Michael Dudikoff, Steve James.
EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta. EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 L'uomo con la scarpa rossa, kom., ZDA 1985, 105'; r. Stan Dragoti; i. Tom Hanks, Lori Singer. CAPITOL - 16.30, 22.00 La foresta dl sme-raldo, dram., VB 1985, 115'; r. John Bo-orman; i. Powers Boothe, Charley Boor-man.
FENICE - Zaprto do 21. avgusta.
MIGNON - 16.30, 22.15 Lenny, kom.; ZDA 1974, 112', r. Bob Fosse; i. Dustin Hoffman, Valerie Perrine.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta. VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Nighty Girls, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ " 18. letom □ □
V okviru miljskega poletnega pusta danes, 9. avgusta ob 21. uri na Trgu Marconi v Miljah skupina LAMPO vabi na
VOKALNI IN INSTRUMENTALNI KONCERT SKUPINE
FILARMONICA Dl S. BARBARA
Nastopata sopranistka Elisabet-ta Richter in tenorist Giuseppe Botta
Dirigent: Liliano Coretti Napovedovalka: Maurizia Panzini
Na sporedu skladbe: Meyerbe-er, Verdi, Lehar, Brahms, Donizet-ti, Schubert, Cardillo, Strauss, De Curtis, Puccini, Lara, Offenbach.
elio
obvešča svoje kliente, da bo trgovina pohištva zaprta
od 11. do 18. avgusta
Vsem prijateljem želi vesele počitnice.
MOBILI ELIO — Prosek (Trst) — Tel.: 225277
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na TV zaslonu
kinoatelje
Razgovor s pedopsihiatrom
Naši mladostniki so taki, kakršne zaslužimo
V novogoriški ambulanti za motnje v razvoju sva se s Pedopsihiatrom dr. Viljemom Ščuko pogovarjala o motnjah, ki najbolj pestijo mlado populacijo. Dr. Ščuka je ugotovil, da so na prvem mestu specifični razvojni zaostanki, ki jih je Pri narodih, ki do otrok niso tolerantni, več.
"Po številčnosti so na drugem mestu otroci, ki kažejo svoje čustveno nezadovoljstvo s telesnimi znaki".
"Gre za čustveno nezadovoljstvo do okolja, v katerem živijo. To so otroci, ki imajo razne tike, sesajo palec, močijo Posteljo, blatijo hlačke, jecajo in podobno. Lahko jih muči nespečnost ali mora. Teh otrok je skoraj 18 odstotkov."
'Tn ostali primeri?"
"Približno deset odstotkov otrok prihaja k nam izključno Po nasvete. To so ali pubertetniki sami, ki imajo težave s svojo lastno puberteto, ali starši, ki potrebujejo nasvet zaradi raznih vzgojnih ukrepov pri posameznih odklonih."
"Kako veliko je takih otrok, ki prihajajo sem zaradi raznih zdravstvenih okoliščin. To so ločene družine, socialno neskladje doma, odpor do šole ali druge telesne bolezni, ki ovirajo otrokovo učljivost..."«
"Katerih primerov pa je manj?"«
"Nekaj manj, na petem mestu je otrok, ki so duševno nianj razviti."
"Se njihov odstotek pri Slovencih razlikuje od splošno evropskega?"
"Ne. Približno toliko jih je kot pri drugih evropskih narodih. To pomeni, da 2,4 odstotka slovenske populacije ne zmore opraviti programa rednega šolanja in da je treba pripraviti specialne programe."
"Kako se v praksi izvajajo ti posebni programi?"
"Slovenci imamo še posebne šole, v njih izvajamo posebne programe. Z razliko od ostalih Jugoslovanov smo še izjema, še nismo prišli do integracije šolstva."
"To šolstvo je torej ločeno."
Da. V okviru teh šol so vsi programi individualni, bodisi da gre samo za prilagojen učni program ali za delovno usposabljanje."
"Kaj pa druge motnje?"
Šele na šestem mestu se pojavijo ostale motnje. To so čustvene motnje otroštva, kot so jokavost, odklanjanje šole, solske fobije, problemi odnosov učitelj-učenec, ali učitelj-starši ali problemi, ki nastanejo po razvezi zakona, po smrti snega od bližnjih...To so lahko kratkotrajne ali prehodne, iahko pa dolga leta trajajoče motnje."
"Katere motnje pa še opažate, poleg teh?" v Na sedmem mestu so vedenjske motnje, ki izhajajo iz čustvenih motenj. Vedenjska simptomatika predpubertetne-9a in pubertetnega obdobja pri mladini je pogojena več ali manj s predhodno čustveno motenostjo in iz nje izhaja. To Je skoraj pravilo za otroško obdobje. Ko se torej vprašujemo, zakaj je naša mladina vedenjsko odklonjiva, se vprašamo enako kot za čustvene motnje. Krivec je okolje: to so ?tarši sami, šola, vrtec in ostale institucije ter sama ekologija in arhitektura mesta. Kajti veliko več je vedenjskih motenj v mestu kot na vasi...Pa tudi netolerantnost vse družbe d° problema adolescence stavi svoje. V naši kulturi ne sPrejemamo otroka v svojo sredino. Ze s tem, ko obravna-
vamo adolescenco in mladostnika, kot posebno kategorijo, odrasli dokazujemo, da jih ne vabimo k sebi, da so oni nekaj drugega. To mladostniki zelo občutijo in taka situacija se pojavlja od malega naprej. Starši delajo izven svojega doma, zato že malega otroka oddajo nekim drugim ljudem. Ta otrok samo prihaja redno po nekaj ur spet na dom, tako da se že kot mali otrok sprašuje, čigava je mama in se stalno mora potegovati za mater, za očeta."
"Kaj pa o družinah, ki svojega otroka ali mladostnika upoštevajo? Ali delujejo te proti toku? Ali se pri takem mladostniku porajajo drugačni problemi?"
"Pred nekaj leti se je začela v Sloveniji opazno razvijati ta diferenciacija družin. Tudi pri nas v mladem mestu, kakršno je Nova Gorica. Mislim na diferencijacijo med kon-formno in nekonformno mladino. Začela se je pa takrat, ko smo Slovenci spet začeli stratificirati sloje. Običajno dela drugače sloj izobražencev; ali tudi če niso formalno izobra-žani, gre vsaj za kulturno široko razgledane starše. Ti so sedaj tisti, ki potegnejo otroka v svoje navade: v šport, naravo, probleme ehologije, psihologije, glasbe, literature. Vse to jih vpelje v take tokove, da postanejo kandidati za naravoslovne gimnazije-nekdanje realke."
"Je to po vašem pozitivno?"
"Za razvoj misli je. Zopet prihajamo tudi v šolstvu do tega, da moramo človeka od malega vzgajati, če hočemo nekdaj pozneje dobiti resnično intelektualnega človeka in ne le strokovnjaka z diplomo v svoji stroki. Ni nujno, da tak intelektualec izhaja iz ozko intelektualnega oziroma intelektualističnega družinskega okolja. Lahko je kmečki sin, če je družina dovolj kulturno intelektualno opremljena. Saj so včasih bili premožni slovenski kmetje tisti, ki so dejansko dajali bazo bodočim intelektualcem. Torej se kljub našemu družbenemu sistemu tudi pri nas sloji stratifi-cirajo in prihaja do nekega srednjega sloja. Nekdo enostavno ne sprejema običajnih konformnih načinov življenja, se ne strinja z njimi, pa naj gre za ehološke, sociološke ali psihološke probleme katerokoli družbe. Ne sprejema jih in se enostavno izolira v svoj svet, v nekakšno "splendid isola-tion". To reflektira seveda tudi na lastne otroke. Iz tega izhaja zelo malo problemov in če prihajajo ti otroci k nam, prihajajo s tipično psihosomatskimi obolenji."
"AH...S preprostimi besedami?"
"Zaradi visoke storilnosti pridobijo čir na želodcu, ali nespečnost ali visok krvni pritisk, ali bronhialno astmo ... Tipičnih vedenjskih motenj pri takih družinah ni, če je družina res sproščena. Kadar pa gre za intelektualistično družino, ki je taka le na videz, to se pravi za meščansko družino, - tudi njih število zopet narašča - ki se samo navzven kaže intelektualna, dobimo iz nje veliko upornikov. To so navadno zelo bistri otroci, ki so od staršev podedovali zelo visoko genetsko sposobnost in so prav zaradi svoje bistrosti odklonljivi. To so tisti mladostniki, ki so bili včasih narkomani, danes pa so v glavnem protestniki, pankerji, včasih pa zasvojeni z alkoholom in z drugimi mamili, zaradi svojih notranjih težav in čustvenih stisk. Te vedenjske motnje so pri naš v hudem porastu."
fse nadaljuje)
OTROCI NAGASAKIJA - Japonska.
Režija: Keisuke Kinoshita.
Igrajo: Go Kato, Yukio Toake, Masatomo Nakabayashi, Mami Nishiyama.
TV Ljubljana, danes, 9. avgusta, ob 16.50.
Kinoshita slovi na Japonskem kot eden izmed najboljših ustvarjalcev "ka-rakterskih" komedij. Njegovi filmi se takoj spoznajo po svojevrstnem slogu; rad eksperimentira z igralci, s katerimi snema brez predhodnih vaj.
Pričujoči film je pravzaprav apolog pacifizma, miroljubni pamflet proti vsem vojnam in še zlasti proti jedrski katastrofi. Pred 41 leti je eksplodirala atomska bomba v Nagasakiju. V trenutku je umrlo osemdeset tisoč prebivalcev japonskega mesteca, med temi tudi mlada žena zdravnika Takashija Nagaija. Ko se tudi pri njem pokažejo smrtonosne posledice sevanja, ukaže svojima otrokoma, naj se borita za mir...
LO SPARVIERO - "I/alpaguer" - Skobec, Francija 1976.
Režija: Philippe Labro.
Igrajo: Jean Paul Belmondo, Bruno Cremer, Patrick Fierry, Victor Garrivier. RAI 2, danes, 9. avgusta, ob 20.30.
Novinar, romanopisec in radiotelevizijski komentator Labro se od 1971 (Sen-za movente) posveča režiji detektivk in kriminalk s psihološkim ozadjem. Vendar njegovi dosežki niso vedno enako uspešni in dosledni.
Skobec je npr. akcijski film, nasičen z vsakršnimi presenečenji, šokantnimi umori, zasledovanji. Zanikrnega in krutega kriminalca zalezuje prav tako nasil-niški policaj, ki nima nikakršnih moralnih pridržkov. Jean Paul Belmondo, naj-simpatičnejši in značilnejši obraz francoskega filma, je igral tudi v drugih Labro-vih filmih, npr. v Dediču.
SANGUE MISTO - "Bhowani Junction" - Mešana kri, ZDA 1956.
Režija: George Cukor.
Igrajo: Ava Gardner, Stevvard Granger, Bill Travers, Abraham Soafers. CANALE 5, jutri, 10. avgusta, ob 15.40.
Berlusconijeva največja TV že nekaj nedelj namenja svoj popoldanski termin velikim hollywoodskim zvezdam (npr. R. Hayword) ali zvezdnikom (G. Pečk, C. Gable). Tokrat je na vrsti angleški igralec Steward Granger, ne povsem znan obraz, ki je zablestel zaradi svoje lepe postave in fotogeničnosti, zlasti v vlogah pustolovca, prešernega, predrznega, a dobrosrčnega avanturista v Rudnikih kralja Salomona, v Ujetniku Zende, v Scaramouchu...
Ob 14.00 nastopa v filmu I fratelli senza paura skupaj z Robertom Taylorom. Po tem filmu je na vrsti pričujoči: po drugi svetovni vojni se tudi za Pakistan začenja faza dekolonizacije; hčerka angleškega železničarja in Indijke doživlja še posebno občuteno velike spremembe.
GOSPOSKA ULICA - "Quality Street", ZDA 1937.
Režija: George Stevens.
Igrajo: Katherine Hepburn, Franchot Tone, Fay Bainter, Erič Blore.
TV Zagreb, jutri, 10. avgusta, ob 17.35.
S suhljatim in oglatim obrazkom, ki je značilen za njeno subtilno in temperamentno izraznost, se je Katherine Hepburn tako uveljavila v Hollywoodu kot malokatera druga igralka.
Kraljica "sofisticirane komedije" je igrala v neštetih vlogah problematične ženske, ki je napol romantična in nežna, napol razborita in ognjevita, za režiserje kot Hawks, Cukor in... Stevens.
TIMBUCTU' - "Legend of the Lost", ZDA 1957.
Režija: Henry Hathaway.
Igrajo: John Wayne, Sophia Loren, Rossano Brazzi, Sonia Moser.
RAI 1, v ponedeljek, 11. avgusta, ob 20.30.
Sophia Loren alias Sofia Scicolone je prvič igrala v zgodovinskem kolosalu Quo vadiš 1949. leta. Zatem je do 1954 odigrala več stranskih vlogic, kjer je prišla do izraza predvsem njena bohotna postava, dokler ni dosegla pravega uspeha z De Sicovim filmom Neapeljsko zlato. Tedaj je šla v Hollywood, kjer je igrala z velikimi zvezdniki ameriškega filma, s C. Grantom, A. Perkinsom, W. Holdenom, B. Lancasterjem in z J. Waynom, ki je njen partner v pričujočem pustolovskem filmu.
11.15 Televideo
13.00	Balet: Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45 Film: Amore e chiacchiere (kom., It. 1957, r. Alessandro Bla-setti, i. Vittorio De Sica, Gino Cervi, Carla Gravina)
1515 Dokumentarec:
II mondo che scompare - I Mehi-nacu
16.05 Risanka: Richie Rich 15.50 Športna oddaja: Sabato šport
16.30	Iz parlamenta
l''00 Otroška oddaja: Speciale II saba-.	to dello zecchino
jo.05 Izžrebanje loterije jo JO Verska oddaja |o.20 Risanka: Grisu il draghetto 10.40 Nadaljevanka: VVilliam Shakes-.	peare - II vivo ricordo
9.40 Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
0-30 Variete: Sotto le stelle, vodi Ed-
ss5rch
2.00 Una festa per il teatro, vodi Pip-po Baudo, prenos iz Taormine ■30 Dnevnik - zadnje vesti
11.15 13.00
13.15
13.45 13.50
14.45
17.20
18.30
18.40
19.40 19.45 20.20
20.30
22.15
22.20
23.20
23.30
Televideo
Dnevnik
Dnevnik. Bella Italia Izžrebanje loterije Nanizanka: Saranno famosi Športna oddaja:
avtomobilizem, pentatlon, kolesarstvo
Film: Non ti pago!
(kom., It. 1942, r. C. L. Bragaglia, i. Eduardo, Peppino, Titina De Filippo)
Športne vesti
Nanizanka: Cera una volta un samurai
Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Film: Lo sparviero (krim., Fr. 1976, r. Philippe Labro, i. Jean Paul Belmondo, Bruno Cremer, Patrick Flerry)
Dnevnik
Informativna oddaja: Speciale sereno variabile Dnevnik Športne vesti.
11.45 Televideo
19.00	Dnevnik
19.25 Informativna oddaja: Archivio dellarte
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30 Opera': Turandot (Giacomo Puccini)
22.40 Dnevnik
23.05 Informativna oddaja: Storie nella storia
Prizor iz TV opere Turandot, RAI 3, 20.30
15.10
15.15
15.50 16.05
16.50
19.10
19.24
19.26
19.30 19.45 19.50
20.15
20.35
21.00
21.20
21.30 21.55 21.58 22.00
Poročila
Nadaljevanka: Smer deveti otok (5. del)
Video serija: Vroče-hladno Poučna oddaja: Amazonka: Začarana reka (7. del)
Mladinski film: Otroci Nagasakija. 9. avgusta se je nad Nagasaki zgrnil pekel. 80 tisoč ljudi je umrlo takoj, na tisoče jih je trpelo v bolnišnicah in čakalo na počasno smrt.
Risanka TV nocoj Zrno do zrna Dnevnik
Vremenska napoved Dokumentarec: Turčija - Rojstvo človeka (1. del)
Zrcalo tedna
Lutkovna serija: Muppet Show Vedno lepe melodije - Vransko '86 (3. del)
Risanka
Dnevnik
Vremenska napoved TV nocoj in jutri Film: Osumljenci
17.00	Nanizanka: Bellamy
18.00	Nadaljevanka: Tra lamore e il potere
18.55 TV Novice
19.00	Nanizanka: Avventure in alto mare
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Start - Muoversi come e perche
20.30	Glasbena oddaja: Jugoslovanski operni solisti (1. del)
21.35 TVD - Vsedanes
21.45 Glasbena oddaja: Violinist Štefan Milenkovič
22.50	Šport: Beograd, lahka atletika
Film II promontorio della paura bo na sporedu na Rete4 ob 20.30
'.m CANi
q . r 9'15 Aliče 9'45 Film; A Soho (koi
■'amzan
»■s« S0;
(kom., It
i, „ Ralli) l5-30 Film;
(kom., Ii i,,n ce.i.L. 17'3° Nanizaj co Rick ro deli Dalle r que, ig
19.30	Kc
daja: 1 Corrai
24.00
c®
'30 Nanizanki: I giorni di Br‘an, 9.20 Mary Be-
10 10 SJfmm
Film: Due numero per-tetto (kom., ZDA 1982, r. M. Pressman, i. L. La-Vln, P. 0'Neal)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Jo-sie and The Pussycats, Dino Boy, Banana Splits, Alpenrose
14.15	Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: La padrona del Paradise (dram., ZDA 1981, r. P. Medak, i. G. Bujold, C. Everett)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-gue, 19.30 New York NewYork
20.30	Film: Il promontorio della paura (dram., ZDA 1962, r. J. L. Thompson i. G. Pečk, R. Mitchum)
22.30	Nanizanke: Cassie & Co, 23.20 Vicini troppo vicini, 0.201 Ropers
0.40 Film: Alfredo il grande (zgod., VB 1969, r. C. Donner, i. D. Hem-mings, M. York)
□JT ~ ITALIA1
8.30	Nanizanki: Sanford and Son, 8.45 Daniel Boone
9.30	Film: La vergine della valle (vestern, ZDA
1965, r. R. B. Webb, i. R. Wagner, D. Paget)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Športna oddaja: Šport spettacolo
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Thunder-bird, Holly e Benji, Lo specchio magico
18.00	Glasbena oddaja: Musiča e
19.00	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Nanizanke: A-Team, 21.25 Dimensione Alfa, 22.20 Hardcastle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.25 Glasbena oddaja: Dee-jay television
~ MšM TELEPAPOVA I
14.00	Nadaljevanka: La cit-tadella
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo,
18.30	Uomo Tigre,
19.00	Charlotte
19.30	Nanizanka: Laredo
20.30	Film: Zambo, il domi-natore della foresta (pust., 1972, r. A. Albertini, i. B. Harris, G. Hahn)
22.30	Športna oddaja: Catch - svetovno žensko prvenstvo
23.30	Film
1.15	Nanizanka: Brett Ma-verick
^ TELEFRIULI _________
13.30	Nanizanka: Luomo e la citta
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.40 Film: Villa il generale dei desperados (pust., r. J. B. Clark, i. C. Ro-mero, B. Keith)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: L'enigma che viene da lontano
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40-10.00 Glasbeni almanah (1. del): Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 10.10 Koncert v Avditoriju RAI v Turinu: Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut, hornist Jože Falout; 11.40-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poletni mozaik (1. del): Poti do branja, Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovnica, (5. del); 18.40 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 S poti po Jugoslaviji;11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom A la carte; 20.00-
23.00	Slovencem po svetu; 22.50 Lite-
rarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik, informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z...; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.30-20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabrijela in Martina 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Na proslavi 70-letnice zavzetja Gorice
Prijetno počutje turistov ob morju
Spadolini poudaril vrednote humanosti in sodelovanja med narodi
Obrambni minister Giovanni Spadolini je včeraj v svojem govoru na Trgu Battisti podčrtal misli predsednika republike Cossige, da se manifestacije ob 70-letnici vojaškega zavzetja Gorice v prvi svetovni vojni vršijo v duhu miru, solidarnosti in bratstva, Poslanico Cossige smo objavili že včeraj v našem listu. Spadolini je namreč dejal, da, poudarjati z goriškim prebivalstvom obrambo domovinskih vrednot pomeni tudi poudarjati republiško ustavo, vrednote humanosti in sodelovanja med narodi, ki jih lahko zaobjamemo v sedanji srečni tok odnosov med Italijo in jugoslovansko federacijo. Gre za zgodovinski prerez, v katerem smo imeli trenutke nasprotovanja, danes pa dve državi z različnim socialnim ustrojem sodelujeta, vsaka v svojem prostoru, zato da bi se ustvarila boljša koeksistenca in boljše mednarodno sodelovanje proti vsem strašilom fanatizma in nasilja ter proti mednarodnemu terorizmu, ki je tako hudo prizadel Italijo.
Spadolini je dospel v Gorico malo pred začetkom svečanosti. Skupno z županom in visokimi oficirji se je poklonil žrtvam v Spominskem parku. Na Trgu Battisti je pregledal postroje-ne oddelke mehanizirane brigade Go-rizia v spremstvu poveljnika generala Bacca.
Na odru sredi trga so bili poleg Spadolinija župan Scarano, župani okoliških občin, zastopniki Pokrajinske uprave, politični zastopniki, zastopniki borčevskih in partizanskih združenj ter pobratene občine Celovec. Pred govoroma Scarana in Spadolinija so šli v mimohodu nosači praporov občin Goriške.
Zupan Scarano se je v svojem govoru dotaknil dogodkov med prvo vojno, ko so italijanske čete zavzele Gorico in tedanje dogodke povezal s položa-
jem po drugi vojni, ko je šlo za dokončno pripadnost teh krajev.
Tudi Spadolini se je dotaknil dogajanja pred in med prvo vojno. Bolj kot o vojaških podvigih je govoril o političnih vrednotah interventizma, ki je imel različne prijeme, ter o takratnih željah in današnjih potrebah združene Evrope.
Po govorih so vojaški oddelki šli v mimohodu po glavnih goriških ulicah do Travnika, kjer je bila svečanost dviga državne in mestne zastave.
Drevi v Gradežu Brasil Tropical v četrtek pa izvolitev miss
V	Gradežu, kjer je tačas polno domačih in tujih gostov, znajo dobro skrbeti, da se turisti prijetno počutijo. Ne nudijo jim le čistega in vzorno urejenega kopališča, hotelske postelje ter dobre restavracije z ribjimi specialitetami. Skoro vsak večer imajo v Parku rož ali na tem ali drugem trgu slikovitega starega ribiškega mesta kako prireditev. Turisti se seveda zabavajo, vrh vsega pa pustijo še kup denarcev. Na tak način pridejo na svoj račun vsi: turisti, ker jim zvečer ni dolgčas, domači turistični delavci, ki zaslužijo še veliko več kot bi zahtevala navadna penzionska poraba.
V	glavnem za prireditve skrbi Leto-viščarska ustanova, ki že nekaj časa združuje Gradež in Oglej, saj se morski turizem širi tudi na kopno, t. j. ha obalo Ogleja, ki ima sicer še druge znamenitosti. Tu pa tam za prireditve poskrbijo društva, gostinci ali ribiči.
V	Parku rož bodo imeli drevi eksotični plesno-folklorni večer. V naših krajih že znana skupina Brasil Tropical bo ob 21.30 ponudila program brazilskih plesov z naslovom »Amazo-nas«. Nastopa dvanajst plesalk, šest plesalcev, devet orkestrašev, pa še sedem solistov.
Čez nekaj dni, v četrtek 14. avgusta, bodo v istem parku izvolili letošnjo najlepšo lepotico naše dežele, Miss Friuli-Venezia Giulia, ki bo potem sodelovala na natečaju za najlepšo Italijanko. V zadnjem mesecu in pol so bile izločilne »tekme« lepotic v raznih krajih dežele. Žirija bo delo opravila
že v popoldanskem času, mimohod lepotic pa bo v večernem hladu.
Pred tednom dni je veliko gostov tri dni poslušalo tipične pesmi lagune, med temi tudi pesmi letošnjega zimskega festivala gradeške pesmi, ki so jih mladi in odrasli izvajalci ponovili za turiste. Vrh vsega je domača gledališka skupina imela že nekaj predstav na malih trgih starega mesta. Is-totam so kot gostje nastopili folkloristi iz nekaterih furlanskih krajev, glasbeniki, pevci. Ribiči, ki so se pred kratkim iz dveh združili v eno samo zadrugo, so sinoči kar na pomolu por-tiča ponujali plavo ribo. Ta večerja na pomolu se bo ponovila danes zvečer.
Samotna smrt
Samotne smrti priletnih oseb v poletnem času žal niso redkost. To se je pripetilo tudi včeraj v Gorici. Goriški gasilci so okoli desete ure vdrli v stanovanje sedemdesetletne Antonie Ma-cor vd. Fioritti v Ulici Ariosto 14, kjer so dobili slednjo že brez življenja. Dežurni zdravnik je povedal, da je pokojna umrla verjetno naravne smrti. Žal tako moramo še enkrat več zabeležiti samotno smrt starejše osebe. Take smrti pa postajajo že pravi družbeni problem.
izleti
Gledanje mladih liberalcev na slovenske šolske stavbe
Urniki maloobmejnih prehodov v mesecu avgustu na Goriškem
Da ni italijanska javnost, še zlasti mladina, v celoti seznanjena s slovensko problematiko, dokazujejo nekateri nastopi predstavnikov mladinskih gibanj nekaterih strank. Pisali smo že o nekaterih izjavah tukajšnjih mladih socialdemokratov, ki se boje bilingvizma, in ki so napovedali nastop tudi pri ministru Vizziniju.
O naši problematiki so spregovorili tudi mladi liberalci. Mestna tajnica liberalne mladine Monica Marcolini, nam je poslala tiskovno poročilo. Mlade liberalce skrbijo nekatera ostra nasprotujoča si stališča v zvezi s šolskimi prostori. Gre za vprašanje stavbe v Ulici Alviano. Če bo nadškofija stavbo prodala Tržaški univerzi bodo slovenske srednje šole morale iz nje. Slovenci zahtevamo gradnjo novega šolskega centra v južnem delu mesta, za kar je Dežela pred kratkim nakazala denar. Slovenci tudi trdimo, da se bomo iz stavbe v Ulici Alviano preselili le v nove šolske stavbe, ne pa v stare stavbe v razne kraje mesta, ker dobro vemo, da bi to pomenilo nadaljnje zavlačevanje z gradnjo stavb za naše šole. Mladi liberalci tega našega stališča najbrž ne razumejo. Menijo, da ne bi bilo nič slabega če bi se preselili v razne stavbe, tudi take, ki so se zaradi padca šolarjev, izpraznile. Saj imajo tudi nekatere italijanske šole v mestu velike težave z dotrajanimi prostori, menijo mladi liberalci.
Če pogledamo na današnje stanje, ko je prazna stavba klasičnega liceja na Drevoredu 20. septembra in ko tudi stavba italijanskega učiteljišča terja popravil, imajo mladi liberalci svoj prav. Ne vedo pa, da v vsem povojnem času, t. j. v štiridesetih letih, so bile slovenske šole puščene ob strani, medtem ko se je na veliko skrbelo za
italijanske šole. Za te so bile zgrajene številne nove stavbe, popravljena ter povečana so bila stara poslopja. Slovenske šole pa so bile v zasebnih stavbah, kasneje pa v stavbi last nadškofije. Občinska uprava je zgradila (prvič v njeni zgodovini) le stavbi za slovensko osnovno šolo in vrtec na Livadi. Popravila pa je ali zgradila stavbe v predmestjih. In vendar slovenske šole v Gorici obstojajo že več kot sto let. Zaradi tega, prav je da so mladi liberalci s tem pravilno seznanjeni, je naša zahteva po primernih šolskih stavbah čisto na mestu. Večkrat smo bili opeharjeni in drugače prizadeti. Zaradi tega naša upravičena zahteva po čimhitrejši zgraditvi slovenskega šolskega centra. Če do tega ni še prišlo je krivda na tistih, ki bi zdavnaj morali pohiteti.
Nocoj v Bovcu čomparska noč
V Bovcu vabijo nocoj na tradicionalno turistično prireditev "čomparsko noč". Pravzaprav gre za cel tgden prireditev, ki so se v prejšnjih dneh pričele z odprtjem razstav likovnih del slovenskih slikarjev, fotografij o Triglavskem narodnem parku, otroških izdelkov ter z uspelimi glasbenimi večeri.
Osrednja prireditev bo nocoj na bovškem trgu. Pripravili bodo razstavo in sejem izdelkov domače obrti in prikazali na vozovih sedanja ter nekdanja kmečka opravila. Ob drugih zabavah in zanimivostih pa bo kraljevala bovška tipična jed, krompir (čompe) s skuto.
V mesecu avgustu so mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniški prehodi, na Goriškem odprti po sledeečih urnikih.
MIRNIK: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in delavnikih od 8. do 18. ure.
ŠKRLJEVO: od 6. do 21. ure; prehod je odprt samo ob ponedeljkih, torkih in sredah.
JENKOVO: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.
PLEŠIVO: od 7. do 21. ure; ob nedeljah in praznikih od 8. ure dalje.
CEGLO: od 8. do 21. ure; ob nedeljah in 15^avgusta je prehod zaprt.
VIPOLŽE: od 6. do 20. ure; ob nedeljah odpirajo prehod ob 7.30.
UKLANCI: od 7. ure do 20.30; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
STEVERJAN: od 7. ure do 19.30; ob nedeljah odpirajo prehod ob 8. uri.
Vse kaže, da je na Tržiškem na delu kak piroman. Po namernem požigu skladišča Essegi, ki je povzročil več sto milijonov lir škode, je včeraj ponoči zgorela palirska hiša cestnega pod-tja ANAS v Ul. 1. maggio, tj. na cesti iz Tržiča proti Benetkam.
Gasilci so na kraj prihiteli okrog 1.30 ponoči. Z dvema protipožarnima enotama so bili pri gašenju zaposleni vse do zore. Stavba je bila že dalj časa zaprta, v njej pa so hranili le nekaj starega orodja in druge opreme. Zgorelo je vse, ogenj pa je tudi precej poškodoval notranjost hiše.
Gasilci močno sumijo, da je bil ogenj podtaknjen nalašč, saj v hiši ni bila več priključena elektrika, ki bi lahko bila v nasprotnem primeru povzročila izbruh ognja. Če je hipoteza pravilna, potem je včerajšnji le zadnji od vrste namernih požigov oz. požarov zelo sumljivega izvora v nekaj tednih v Tržiču.
Omenili smo Že požig skladišča Essegi. Pred dvema tednoma je v še nepojasnjenih okoliščinah zgorel velik silos ob cesti Tržič—Gradež. Po mnenju lastnika je bil podtaknjen tudi
PODSABOTIN: od 7. do 19. ure; ob nedeljah je prehod zaprt.
SOLKAN 2 (dvolastniški): od 6. ure do 19.30; ob nedeljah in 15. avgusta je prehod zaprt.
SOLKAN 1: od 6. do 20. ure; ob sobotah in nedeljah je prehod zvečer odprt do 21. ure.
UL. S. GABRIJELA: od 7. do 20 ure; ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri, ob sobotah in nedeljah pa ga zapirajo ob 21. uri.
RAFUT: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in 15. avgusta je prehod zaprt.
ŠEMPETER: od 6.30 do 20. ure.
MIREN: od 6. do 20. ure; ob nedeljah odpirajo prehod ob 7. uri.
DEVETAKI: od 7. do 20. ure; ob nedeljah in praznikih odpirajo prehod ob 8. uri.
PALKIŠČE - MIKOLI: od 6. do 21. ure; prehod je odprt samo v dneh ob ponedeljka do četrtka.
JAMLJE: od 7. do 20. ure.
ogenj, ki je prejšnji teden uničil manjše gospodarsko poslopje pri Turjaku,' končno pa so te dni neznanci zažgali dvigalo v neki večnadstropni stavbi v Tržiču.
Ribe pri Selcah so zastrupili
Če se kdo v Tržiču zločinsko zabava s podtikovanjem požarov, so tudi taki, ki zastrupljajo vodo. Poročali smo, da je sredi julija zastrupitev jezerca Močile pri Selcah povzročila pogin vseh rib. Jezerce je bilo z ribami posebno bogato, saj so jih tam gojili, zato da so prirejali ribiška tekmovanja.
KZE je opravila analize vode, iz katerih izhaja, da je vodo zastrupila vari-kina, ki jo je po vsej verjetnosti kdo nalašč zlil v vodo. Hipoteza je zaskrbljujoča, vendar so njene posledice manj nevarne od morebitne zastrupitve zaradi strupov, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Občina Ronke je vsekakor zadevo prijavila sodstvu.
Slovensko planinsko društvo Gorica
prireja danes in jutri izlet z vzponom na Prisojnik. Odhod ob 14. uri s Travnika.
Društvo nadalje obvešča, da bo od četrtka, 14., do sobote, 16. t. m., tridnevni izlet na Triglav in Smir. Informacije pri Ivu Berdonu.
razna obvestila
Uradi SKGZ in KZ V Ulici Malta
bodo zaradi počitnic zaprti v tednu od 11. do 17. avgusta.
Goriško županstvo obvešča vse, ki imajo po zakonu pravico do nadomestka za plačilo stanovanjske najemnine, da vprašajo za pojasnilo socialne asistentke, ki imajo pisarno v Večnamenskem centru v Ulici Baiamonti 22. Odprta je vsak delavnik od 10. do 13.ure.
Sedež goriškega pokrajinskega odbora Rdečega križa v Ul. Codelli 9 je zaradi poletnega dopusta zaprt od 7. do 28 avgusta. Ob ostalih delavnikih v mesecu avgustu bo sedež odprt od 9. ure do 12.30.
Do lO.avgusta je čas plačati dodatne prispevke za kmetovalce. Prijavo je treba sestaviti na posebnem obrazcu. Prijave sestavljajo v pisarnah Confcol-tivatori v Gorici, Krminu in drugod na podeželju.
SDGZ GORICA
sporoča, da bodo uradi združenja v Ul. Morelli 14 zaprti zaradi velikega šmarna od ponedeljka, 11. 8., do četrtka, 14. 8. t. 1.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Vivere e morire a Los Angeles«. Prepovedan mladini p0^ 14. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Amrnazzavampiri®-Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Zaprto do 18. avgusta.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00-21.00 »Psi vojne«, 22.30 »Uči' teljica igra s celim razredom«
DESKLE 19.30 »Policaj na robu zakona«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel' 44387.
NOVA MEHANIČNA DELAVNICA
»MASTROIANNI GOMMEu
prodaja in servis avtomobilskih in motociklističnih gum MICHELIN — SAVA — PIRELLI — VIKING
UGODNE CENE	ODPRTO VSAK DAN
G 0 R I C A — Ul. del Poggio 8 (stranska Ul. Brigata Casale). Tel.: 84092
Se en (nameren?) požar v Tržiču
Marko VValtritsch	8. |
partizansko gospodarstvo j na sovodenjskem območju \
Veliko blaga za razdeljevanje med prebivalstvom je prihajalo iz Gorice, torej iz skladišč na okupiranem ozemlju. Goriški urad je nekatere vrste blaga razdeljeval na podlagi števila prebivalcev. Seveda je bilo razdeljevanje blaga v mestih, kjer ni bilo kmetijskih površin, drugačno kot na podeželju, kjer so ljudje sami pridelali vrsto pridelkov. V Gorici so tedaj smatrali, da so Sovodnje na njihovem ozemlju. To je bilo tudi deloma upravičeno, ker je bila v Sovodnjah nemška postojanka. Blago je iz Gorice prihajalo v Miren, kajti tam je bilo županstvo. Iz Mirna so potem blago delili v razne vasi in zaselke občine. »Na nepošten način«, piše Alojz Tomšič. Blago pa so razdeljevale med prebivalstvo krajevne gospodarske komisije, torej organi
Osvobodilne fronte. To je bil dokaz, da je bila resnična oblast v rokah pristašev narodnoosvobodilnega gibanja, ki so uživali zaupanje prebivalstva, pa čeprav so bile v vasi tudi okupatorske edinice, ki jim ljudje niso zaupali.
V arhivu Okrajne gospodarske komisije za Mirenski okraj je ohranjen dokument, v katerem je popoln seznam družinskih poglavarjev iz Sovodenj in dodano, pri vsakem posebej, število njegovih družinskih članov. Omenjeni so tudi obroki sladkorja, soli, tobaka, testenin (v originalu piše »pasta«), riža (v originalu piše »raiz«) ter moke, ki bi jo morala dobiti vsaka družina. V zadnjem stolpcu najdemo tudi število dojenčkov, kar je brez dvoma veljalo za dobavo določenih vrst blaga, ki pa v tem seznamu niso posebej specificirane.
Iz seznama izhaja, da je takrat v Sovodnjah bilo 187 družin. V nekaterih primerih naj bi bili razne vrste prehrambenega blaga dobili vsi družinski člani, v drugih pa le nekateri. Spet v nekaterih primerih ni imel nihče dobiti ničesar. Šlo je za trgovce ali večje kmete, ki so očitno imeli, po menju sestavljavca ali sestavljavcev seznama, možnost dobiti prej omenjene prehrambene izdelke na drug način.
Seznamu Sovodenjcev je dodan še seznam šestih m1' renskih družin, ki so se v tistem času iz Mirna izselile v Sovodnje. Miren so namreč Nemci sežgali. Prebivalci so se izselili v sosedne vasi. Tudi tem začasnim priseljencem so v Sovodnjah delili prehrambene izdelke. Nismo pa našli podobnih seznamov za Rupo, Peč in Gabrje. Na prej omenjenih seznamih ni označeno, ali so v številu družinskih članov tudi tisti, ki so takrat bili v partizanih ali kje drugje' daleč od doma.
Blago so dobivali iz goriških skladišč, včasih preko Občinske uprave v Mirnu. V Sovodnjah so tedaj ljudje dobivali blago na karte v dveh trgovinah Olge Kodermaceve in Marije Peliconove, v Rupi pa v trgovini Marije Pahorjeve. Na Vrhu je bila tedaj trgovina Serafina Grilja, vendar ]6 bil takrat Vrh v opajski občini in je zato sodil v Kraški okraj. Bone so trgovci dostavljali aprovizacijskemu uradu v Gorici, kjer so tudi dobili blago. Marsikdaj, kot je razvidno iz prej omenjenega pisma, pa je blago prišlo preko Mirna-Včasih je kaj blaga prišlo tudi iz partizanskih virov, vendar je bilo tega zelo malo. V nadaljevanju spisa bomo brali dobavi soli. Revnejšim družinam in tistim, katerih možje s bili v partizanih, je Krajevna gospodarska komisija dajal tudi posebne podpore, predvsem v blagu.
V njej je grobnica zadnjih francoskih kraljev
Cerkev vrh Kostanjevice na starih slikah
Pred nekaj dnevi smo objavili vest, da pride konec avgusta v Gorico skupina francoskih lojalistov, v glavnem Plemičev, ki še vedno častijo rodbino Burbonov, ki so kraljevali na francoskem prestolu, in katerih zadnji predstavnik, kralj Karel X., ki je bil iz Francije izgnan ter se zatekel v Av-strijo, je leta 1836, torej pred 150 leti, umrl v Gorici.
Samostan Kostanjevica, ki je danes na jugoslovanskem ozemlju, na ob-
močju Nove Gorice, je tako postal grobnica zadnjega francoskega kralja.
Ne bomo tu ponavljali pred dnevi že napisanega. Objaviti hočemo dve stari sliki Kostanjevice, narisani v prejšnjem stoletju. Po oblekah oseb, ki so narisane na slikah, gre očitno za izdelke prve polovice prejšnjega stoletja. Na eni teh slik vidimo Kostanjevico s samostanom vrh griča, v neposredni bližini slikarja so kmečke hiše.
Original hranijo v Pokrajinskem muzeju v Palači Attems. Na drugi sliki pa je pogled na Gorico z dvorišča kapucinskega samostana. V ozadju vidimo značilni goriški grad, potem pa še cerkev sv. Ignacija na Travniku, še nekaj drugih cerkva in stavbe v severnem delu mesta. Original slike hranijo v Mestni knjižnici.
Samostan na Kostanjevici so upravljali in še upravljajo slovenski kapucini. Ti so pravzaprav upravljali v av-
strijskih časih tudi Kapucinsko cerkev v Gorici. Slovenski kapucini.so po prvi vojni morali ‘iz Gorice, tako iz cerkve v mestu kot iz samostana na Kostanjevici. Po drugi vojni so upravljanje samostana na Kostanjevici spet prevzeli slovenski kapucini. V samostanu imajo bogato knjižnico. Dokler ni bila pred nekaj leti zgrajena cerkev v Novi Gorici, je cerkev na Kostanjevici služila cerkvenim potrebam Novogoričanov. (mw)
Brošura o planincu Ivanu Bergincu
Planinsko društvo v Novi Gorici je v nakladi 2.500 izvodov izdalo brošuro o Ivanu Bergincu, po domače Štrukljevemu iz Trente, ki je pred okoli sto leti prvi preplezal severno triglavsko steno. Gre za smer, ki se zdaj imenuje Slovenska smer čez triglavsko steno. Brošuro je napisal publicist in alpinist Tone Strojin iz Ljubljane, ki o našem prvem plezalcu čez severno triglavsko steno objavlja tudi mnogo doslej neznanih podrobnosti. Omenja, da so Berginca neznanci na grozovit način in brez razmišljanja umorili v noči 24. marca leta 1926 in ga potem vrgli v Sočo, o čemer pa je še zmeraj polno neznank in ugibanj. Avtor je tudi zapisal željo, da bi se v Sloveniji stoletnice prvega vzpona čez severno triglavsko steno spomnili vsaj približno tako, kot so se dvestoletnice prvega zabeleženega vzpona na vrh Triglava.
V brošuri, ki je izšla v počastitev nedavne 90-letnice ustanovitve posoš-ke podružnice Slovenskega planinskega društva, so opisane tudi preteklost in značilnosti Trente, ki je med najbolj znanimi alpskimi dolinami v Evropi. (m. d.)
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
S tropskim sokom in coca-colo Na šagrah je kar prijetno
neenak boj proti poletni žeji
Meseca julij in avgust pomenita za Bare in kavarne v mestnem središču Pravo zlato sezono. Že res, da je s pričetkom dopustov v mestu manj ljudi se zato krog potencialnih klientov nekoliko skrči, vendar to ne povzroča Prekomernih skrbi kavarnarjem, ki dobro vedo, da jim dela v poletnih mesecih gotovo ne bo zmanjkalo: to Pač zato, ker so ljudje, ki ostanejo v mestu v tem času, precej bolj žejni in Postajajo njihovi vsakodnevni in že obredni postanki v baru pogostejši.
Nesrečneži (med katere se prištevamo), ki tudi v avgustu polnijo s svojo leno prisotnostjo delovna mesta, kljub svečanim zagotovilom, da rade volje delajo avgusta, ker bodo tako lahko Izkoristili dopust kasneje, ko bodo vsi drugi že spet delali, na dnu srca neko-hko zavidajo vsem, ki jim ni treba v lej vročini pretakati znoja nad vsakod-bevnimi delovnimi opravili. In ko se v Popoldanskih urah živo srebro po-Vzpne čez 35. stopinjo, je človek že Popolnoma razorožen pred mikajočo skušnjavo tropskega soka ali druge, P° možnosti ledeno mrzle, osvežujoče Pijače.
Naš tipični avgustovski uslužbenec se tedaj, kot puščavski popotnik proti °a2i, privleče do kavarniškega pulta, kjer z zadnjo sapo naroči pijačo, ki bo Potešila ne samo njegovo neizmerno zejo, ampak tudi željo po begu iz Vsakdanjosti v eksotične dežele, ki nam jih s še posebno kruto vsiljivostjo v tem času s televizijskih ekranov po-
nujajo reklamni spoti raznih proizvajalcev sokov in pijač.
»Tropski sokovi iz ananasa, grenivke in drugih še bolj nenavadnih sadežev so na prvih mestih med izbirami naših klientov,« nam je povedala Norma Lavrenčič, Slovenka s Peči, ki je v baru Torino na Korzu skupaj z Manu-elo Feroleto v vročem popoldnevu delila ne samo osvežujoče pijače^ ampak tudi prikupne nasmeške hvaležnim (za oboje) klientom.
»Kar dobro gredo v prodajo tudi tradicionalne pijače, od coca-cole do tonika, gingerina ali mente in aperitivov raznih vrst,« smo še izvedeli med srebanjem mrzlega čaja, ki nas je počasi oživljal. Iz klepeta smo tudi dobili
potrdilo naši domnevi, da se v tem času pije precej manj kave, kapucinov in podobnega, razen seveda, če ne gre za mrzlo kavo, iz hladilnika. Med najhujšo dnevno vročino tudi ni velikega navdušenja za pivo, ki se, tako kot druge alkoholne pijače, bolj prileže v večernih urah. "Tropical fruit juice" ali coca-colo z limoninim odrezkom in radodarnim dodatkom ledenih kock kvečjemu lahko nadomesti sladoled, ki pa ga je treba okusiti v miru ob mizici pod platneno streho pred kavarno.
A tega si naš junaški avgustovski uslužbenec ne more privoščiti, saj ga spet kliče delo...
MARKO MARINČIČ
V	teh poletnih dneh se prav lepo prileže, še zlasti v večernem času, vrček hladnega piva, da ti uteši žejo, ali kaj pečenega mesa za pod zob. Vse to lahko dobiš seveda v katerikoli gostilni, ki je tačas odprta. Vse to pa dobiš tudi na vaški šagri.
Teh je v tem poletnem času pri nas kar precej. Bolj ali manj kričeči lepaki te vabijo v to ali drugo vas, v to ali drugo predmestje. Vabijo te turistična društva, politične stranke (vse polno je fešt Unitd, garofana ali amicizie), vabijo te športna društva, vaški odbori, prosvetna društva, župnije, pa še kdo drug.
Takih poletnih praznikov je sicer letos nekaj manj kot v prejšnjih letih. Marsikdo se je prirejanju šagre odpovedal že pred časom, ko se je bilo treba spoprijeti z davčnimi knjigami. Marsikdo se je sklenil prirejanju praznika odpovedati lani, ko so v marsikateri občini zahtevali, da morajo vsi, ki imajo opravka s prodajo pijač in hrane, imeti zdravstveno izkaznico (ta je potrebna vsem gostincem in drugim trgovcem s prehrambenimi artikli). V marsikaterem kraju je tudi policija zahtevala svoje: zahtevala je namreč kolavdacijo odra in vseh drugih naprav na prireditvenem prostoru. Vse to je marsikatero društvo, ki si je želelo s šagro pridobiti kaj denarja za kritje stroškov zimskega delovanja, odvrnilo od prirejanja takega praznika.
V	slovenskih vaseh je takih šager čedalje manj. Nekoč smo v Doberdobu imeli tri ali celo štiri praznike v
poletnem času. Letos ni na vidiku ničesar podobnega. Prav tako ni več praznikov na Poljanah, v Jamljah in v Dolu. Na Vrhu imajo že nekaj let opravka z gradnjo športno-kulturnega središča in dokler to ne bo končano že udomačenega piknika ne bo. V drugih krajih Sovodenjske občine so letos že imeli praznike, ki so povsod lepo uspeli. Prav tako so že imeli praznike v Štandrežu. Na vidiku imajo letos jeseni še en praznik, kjer bodo počastili deseto obletnico odprtja Doma Andrej Budal. Nič ne čuje-mb več o praznikih v Pevmi, na Os-lavju, v Podgori. V Števerjanu pa so letošnji prazniki lepo uspeli.
Nekoč so na poletnih praznikih, tako v slovenskih kot v furlanskih vaseh, tako na praznikih političnih strank kot društev, imeli na sporedu vrsto kulturnih ali drugih prireditev. Sedaj vsega tega skoro ni več. Tu pa tam imamo nastop kakega zbora, fok-lorne ali gledališke skupine. Še največ je športnih srečanj. Tudi na praznikih glasil političnih strank je bolj malo govorov in debatnih srečanj. Na ta prihaja le malo ljudi. Zaradi tega so stranke govore na teh praznikih kar opustile.
Na sporedu kraljujejo ples, tekma v briškoli - seveda z bogatimi nagradami - , dobro založeni bifeji. Brez dvoma je res, da skrb za kulturni nastop terja precej zavzetosti in tudi veliko denarja. Morda pa je tudi res, da si ljudje, ki pridejo na šagro želijo predvsem sprostitev ob kozarčku hladne pijače in plesni glasbi.
Čez nekaj dni se odpravi na pot dijakinja učiteljišča E lena Orzan
Enoletno življenje in študij na Finskem
Naši študenti zelo radi potujejo med Baletnimi počitnicami. Mnogi se odlogu? za °bisk kakšne evropske prestol-iez'k ^>ru<=F se raie opredelijo za študij
vi. Med
ov v kakšni bližnji evropski drža-
v ,	- njimi se jih večina odloči se-
let Za Anglijo, tako da bomo imeli vd?S, v Londonu pravo kolonijo sionskih študentov
pr- a*a današnja sogovornica pa se Povija na drugačno, brez dvoma a bbNejšo izkušnjo. Elena Orzan, se-uf.pbajstletna Goričanka, dijakinja Pravi- ^a Simon Gregorčič, se od-ki va na enoletno bivanje na Finsko, šolo d seve<^a redno obiskovala višjo jih n P°.tovanje sodi v paleto pobud, ki ve£jiudi organizacija Intercultura, naj-turn lta^ianska organizacija za kul-va e menjav, Intercultura je sicer rooslr3ie5^,v dva večia organizma, ev-hajv	in mednarodni AFS, ki sta
rod^v svetovni ustanovi za medna-v ? kulturne izmenjave. Vsako leto bljs^ °Pb teh organizacij preživi pri-da] *° ^50 mladih iz Italije leto dni Qa‘ac proč od doma.
Hek?«?' k* 130 poletela iz Milana proti 12 nkom 15. avgusta, bo preživela hahn?SeiCev.y majhni vasi,Parola, ki se od t- kakih 120 kilometrov severno nek;1?. e Prestolnice. Živela bo pri dobrnIlnS“ družini, tako da bo prav Ver' ^Poznala življenjske navade sega zn?- V' Flena je sicer zelo odprte-bn 7 cala’ tako da smo prepričani, da enoletnega bivanja na Finskem
odnesla samo lepe spomine. Zanimiva življenjska izkušnja, ki jo čaka, ji ne dela nobenih preglavic. Prepričana je, da si bo ustvarila številna nova prijateljstva, da si bo odprla nova obzorja. Zato že nestrpno pričakuje dan odhoda.
»Za to izkušnjo sem se odločila, potem ko se je vrnila z Islandije neka moja prijateljica. Pripovedovala mi je na dolgo in široko o tem doživetju m stvar me je zelo zamikala. Starši so bili od vsega začetka sicer malo neodločeni, potem pa so mi vendar dali privoljenje in sem se vpisala v deželni center Interculture, ki ima svoj sedež v Vidmu. Vseh kandidatov je bilo 90, razpoložljivih mest pa samo 14. Zato smo imeli vsi skupaj razna srečanja s predstavniki te organizacije, ki so tudi obiskali posamezne družine in so imeli daljše pogovore s starsi. Zelo sem bila vesela, ko so mi sporočili, da sem prišla v ozek krog izbrancev in bom tako lahko sredi avgusta poletela na Finsko.«
Zakaj pa si med toliko državami izbrala prav Finsko?
»Pravzaprav sem si želela v Kanado, na žalost pa so bila že vsa mesta oddana. Tako sem se odločila za Finsko, kjer bo letos gostovalo v sklopu iste organizacije 50 študentov iz raznih krajev sveta. Vsi skupaj se bomo zbrali štiri dni na skupnem kampu, kjer bomo imeli krajši tečaj finščine,
nato se bo vsak napotil v družino, s katero bo preživel leto dni.«
Elena bo obiskovala navadno finsko višjo srednjo šolo. Tako bo imela tudi možnost, da se bo prav dobro vživela v življenje tamkajšnjih vrstnikov.
»Na Finskem se višja šola deli na tri smeri: matematika, naravoslovne vede in jeziki. Odločila sem se, da bom sledila tečaju za jezike. Največ preglavic mi bo seveda delalo znanje finščine, saj bo celoten pouk potekal prav v tem jeziku. Upam, da mi bo v veliko pomoč družina, tako da mi ne bo po določenem času finščina več tako tuja.
Poleg rednega pouka pa bom morala obiskovati še lekcije iz tistih predmetov, ki jih sicer nimajo na oddelku za jezike, so pa na učnem programu na učiteljišču. Ko se bom vrnila domov, bom morala namreč opraviti še krajši izpit v slovenščini in italijanščini, tako da bom lahko prestopila v zadnji letnik učiteljišča. To pa seveda pod pogojem, da bom uspešno opravila šolsko leto na Finskem. Tudi profesorji in sošolke gledajo z zanimanjem na to mojo izkušnjo in mislim, da me bodo lepo sprejeli, ko se bom zopet vrnila v njihov krog.«
Mimo študijskih obveznosti bo imela Elena še mnogo časa, da si bo lahko ogledala tudi razne zanimivosti. Šolsko leto se bo pričelo 31. avgusta, zaključilo pa 31. maja. Ob božičnih in velikonočnih počitnicah bodo imeli
tudi krajši zimski premor, tako da bo tudi prostega časa dovolj. Enkrat na mesec se bodo tudi redno sestajali vsi študenti, ki bodo prileteli na Finsko s to organizacijo. Srečanja se bodo vsakič odvijala v drugem mestu in bodo tako lepa priložnost, da si bodo udeleženci lahko izmenjali mnenja o bivanju v tujini.
Elena ima tudi manjšo željo, ki nam jo je seveda hitro razkrila.
»Zelo bi si želela nekaj dni v Leningrad, kjer preživlja poletne počitnice
živi pa v Pescari. Večkrat me je vabila, da bi skupaj šli v Leningra nikoli pa se nisem vabilu odzvala.« Enoletna oddaljenost od doma i
moti naše sogovornice. Pozitivnih aspektov je še in še: lahko vidiš nove zanimive kraje, lahko navežeš nova prijateljstva, lahko si tudi ustvariš take življenjske izkušnje, ki so za mladega človeka zelo pomembne.
»Sicer sem že veliko potovala. V sklopu CISV (o tej organizaciji in o njenih zanimivih pobudah smo že večkrat pisali v našem dnevniku) sem med drugim obiskala tudi Švedsko in Japonsko. Vedno sem se vrnila domov zelo navdušena, ker sem spoznala mnogo ljudi z vsega sveta. Prepričana sem, da bo tudi tokrat tako.«
Občutek, ki smo ga imeli v pogovoru z Eleno, je, da bo na starše, na prijatelje in tudi na fanta bolj malo mislila, saj jo bo novo življenje popolnoma prevzelo.
Kaj pa te pred odhodom pravzaprav najbolj skrbi?
»Edina stvar, ki me resno skrbi, je silen mraz na Finskem. Zime so namreč zelo mrzle, saj doseže temperatura tudi 30 stopinj pod ničlo. Zato bom morala vzeti s sabo najtoplejše kožuhe, ker takega mraza nismo tukaj v Gorici vajeni.«
MARKO LUTMAN
Izteka se tudi proces o črnih stavah za ekipe C lige
Danes zjutraj razsodba v Firencah
FIRENCE — Na procesu o črnih stavah v C ligi so bili včeraj na vrsti posegi branilcev, nakar je komisija začela sestavljati razsodbo, ki bi jo morali objaviti danes med 13. in 14. uro, medtem ko utemeljitev lahko pričakujemo v torek ali sredo.
Šele danes zjutraj pa bo znana utemeljitev razsodbe procesa v Milanu, kjer so obravnavali A in B ligo. Komisija je namreč še vedno na delu izredno obširnega dokumenta. Sporočili pa so, da bodo prizive k razsodbi pričeli obravnavati v četrtek, 21. t. m., v hotelu Milton v Rimu. Tajništvo prizivnega urada bo vseskozi odprto, le v petek (od 8.30 do 13.00 in od 14.30 do 20.00) si bodo privoščili nekaj oddiha.
Včeraj pa so se oglasili tudi navijači Tricstnc. Predsedniku De Riuju je koordinacijski center Triestina Club naslovil brzojavko, v kateri v imenu navijačev izraža »gnev zaradi nepravične razsodbe«, obenem pa se obvezuje, da si bo prizadeval, da se vse mesto strne ob ekipi, da bi ven-
darle dosegla tako zaželeni cilj. Na koncu pozivajo predsednika, naj se ne vda,
Solidarnost s Triestino je izrazil tudi pokrajinski odbornik za šport Bruno Cavicchioli*.
Udinese premagal Medeno
TRBIŽ — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Udinese z 2:1 (0:0) premagal Modeno. Zadetke so dosegli Edinho (11-metrovka) in Firi-cano za Udinese ter Aguzzoli (11-metrovka) za Modeno.
Košarka: žensko SP
MOSKVA — VI. kolu ženskega svetovnega košarkarskega prvenstva so takole igrali:
SKUPINA A (Minsk): Kanada -Bolgarija 67:63; SZ - Brazilija 103:95; Kuba - Južna Koreja 83:55.
SKUPINA B (Vilnjus): Madžarska-Avstralija 79:77;. ČSSR - Kitajska 80:74; ZDA - Tajvan 105:52.
DANAŠNJI SPORED - SKUPINA A:
Brazilija - Bolgarija, Južna Koreja -Kanada, SZ - Kuba; SKUPINA B: Tajvan - Madžarska, Kitajska - Avstralija, ZDA - ČSSR.
Polemika Majorca - Majo)
PORTOFERRAIO — Francoz Jac-ques Majol je včeraj dejal, da Italijan Enzo Majorca, ki se je pred dnevi brez kisika spustil 90 metrov globoko v morje, ni dosegel nobenega novega svetovnega rekorda. Svetovni rekord naj bi pripadal njemu, ki se je 19. oktobra 1983 spustil 105 metrov globoko, za kar je potreboval 3 minute in 14 sekund. Majorca mu ni ostal dolžan: Majol naj bi namreč vedno zavračal prisotnost u-radnih sodnikov in naj bi svoje podvige opravljal le v prisotnosti svojih prijateljev. Poleg tega od leta 1983 ne priznavajo več svetovnih rekordov v prostem potapljanju, zadnji uradni rekord naj bi tako še vedno pripadal Majorci, ki se je leta 1974 spustil 87 metrov globoko.
MOŠKI SMUK ZA SP
Takoj prva odložitev
LAS LENAS — Z moškim smukom v Las Lenasu v Argentini bi se morala danes začeti nova smučarska sezona za svetovni pokal (prava sezona se ho sicer začela šele konec novembra v Sestrieresu v Italiji), vendar jo je vreme takoj zagodlo organizatorjem. Zaradi slabe vidljivosti so namreč morali prekiniti drugo serijo kronometri-randh voženj, ko je na start moralo še 25 od skupno 77 tekmovalcev.
Pravilnik predvideva, da izvedejo dve seriji kronometriranih voženj in ker so morali drugo odložiti na danes, je bilo neizogibno, da tekmo samo izvedejo jutri.
Najboljši čas doslej ima Avstrijec Helmut Hoeflehner (2’06”34), takoj za njim sta Švicarja Silvano Meli (2’06” 51) in Gustav Oehrli (2’06”70). Luksemburžan Marc Girardelli je šesti (2’07”29), Italijan Danilo Sbardellotto pa je dosegel deseti čas (2’07”88).
Za točke znova v ponedeljek
šesto partijo povratnega dvoboja za svetovni naslov med Kasparovom in Karpovom bodo odigrali šele v ponedeljek, potem ko je Kasparov včeraj prosil za preložitev. Rezultat je trenutno izenačen 2,5:2,5. (Na sliki AP: šahovsko mizo pred vsako partijo temeljito pregledajo)
AVTOMOBILIZEM: prve uradne poskusne vožnje za VN Madžarske
Williams honda daleč pred vsemi
BUDIMPEŠTA — »Proga je zelo lepa, vendar tudi zahtevna. Da jo dodobra spoznam, pa jo moram še nekajkrat prevoziti, če ne bo deževalo, se bo dalo dosežene čase še izboljšati.« Tako je po včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah povedal angleški pilot Nigel Mansell, ki je dosegel najboljši čas pred jutrišnjo dirko v formuli ena za VN Madžarske. Mansell je tako na najlepši način praznoval svoj 32. rojstni dan, obenem pa je dokazal, če je bilo sploh potrebno, da so vozila vvilliams honda trenutno daleč najboljša. Takoj za njim se je namreč uvrstil njegov klubski tovariš Pi-quet, ki pa je zaostal skoraj za sekundo, medtem ko je bil Senna (lo-tus renault) skoraj za dve sekundi počasnejši.
Nekateri so vse do včeraj upali, da bo Mansell prestopil k Ferrari ju, vendar so ta upanja sedaj splahnela,
saj je prav včeraj za nadaljnji dve leti obnovil pogodbo z Williamsom.
Znova se je slabo godilo vozilom ferrari, saj je Alboreto zaostal za skoraj štiri sekunde, Johansson pa za pet, tako da res ni videti, kdaj se bo kriza pri italijanski hiši končala.
VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ:	1. Mansell (VB) vvilliams
honda, 1’30”516 s povprečno hitrostjo 159,645 km na uro; 2. Piquet (Braz.) vvilliams honda 1’31”417; 3. Senna (Braz.) lotus renault 1’32”281; 4. Berger (Av.) benetton bmw 1’32”888; 5. Prost (Fr.) mclaren 1’33”113; 6. Jones (Avstral.) lola ford r33”737;
7.	Rosberg (Fin.) mclaren 1’34”146;
8.	Tambay (Fr.) lola ford 1’34”187;
9.	Alboreto (It.) ferrari 1’34”255; 10. Warwick (VB) brabham bmw 1’34”561; 11. Brundle (VB) tyrrell renault r34”725; 12. Johansson (šve.) ferrari 1’35”092.
Biasion v vodstvu
CORDOBA (Argentina) — Lancia je na dobri poti, da osvoji končno zmago na avtomobilskem rallyju po Argentini. Med 15. posebno vožnjo 2. etape je bil namreč najnevarnejši nasprotnik,. Kankkuneri na peugeotu, prisiljen k odstopu. Trenutni vrstni red je sedaj naslednji: 1. Biasion (lancia) 3.34T0”; 2. Alen (Lancia) po 1’35”;	3. Blomquist (peugeot)
5’35”; 4. Recalde (lancia) 7’22”.
Ponovno dež
STRATTON MOUNTAIN (ZDA) — Zaradi dežja so morali odložiti ali prekiniti več srečanj teniškega turnirja v Stratton Mountainu. Nekaj izidov: McEnroe (ZDA) - Fleming (ZDA) 6:1, 6:4; Lendl (ČSSR) - Srej-ber (ČSSR) 6:3, 6:2; Becker (ZRN) -Curren (ZDA) 6:2, 3:6, 7:6; Seguso (ZDA) - Pemforns (Šve.) 6:3, 4:6, 6:3;
Jugoslovanski nogomet pred startom
V slovenski ligi favorita ljubljanska Olimpija in Koper
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanska nogometna konkurenca je po kakovosti zelo skromna, toda Slovenci je kljub temu ne morejo dohitevati. Da gre praktično že za umik slovenskega nogometa, je povsem jasno. Koper je bil zadnji up slovenskega nogometa, da je v tem neenakem boju še mogoče vztrajati. Predsodki Slovencev napram jugoslovanskemu nogometu so preprosto premočni.
Slovenci so za čiste zadeve, jugoslovanski nogomet pa je očitno preveč umazan, da bi jih resneje zanimal. O kalnih vodah jugoslovanskega nogometa pričajo zadnji dogodki v zvezi z akcijo predsednika nogometne zveze Jugoslavije Slavka Šajberja, o umiku Slovencev pa dejstvo, da bo Maribor starta! v drugoligaški zvezni konkurenci brez resnejših možnosti. Lani je bil Koper pred startom v boljšem položaju, kot so letos Mariborčani. Ni sicer imel moštva, ki bi bilo oTjiembe vredno, zato pa publiko in vzdušje, ki je zares veliko o-betalo. Na koprskem stadionu se je v povprečju zbiralo največ gledalcev v drugi ligi (obisk na tekmah v Kopru je bil celo večji kot pri veliki večini prvoligašev), toda odziv gledalcev očitno ni posebno pomembna komponenta v jugoslovanskih nogometnih razmerah. Večina jugoslovanskih nogometnih klubov namreč ne živi od vstopnic in od 'upravičene e-konomske propagande, temveč od privilegijev družbene skupnosti. Ti časi bodo zdaj zdaj minili (zaradi ekonomskih razlogov), v Sloveniji pa so sploh že mimo. K moralni čistosti nagnjeni Slovenci morda od nogometa le zahtevajo preveč, kajti mogoče se je vprašati tudi takole: ali so zadeve v politiki, gospodarstvu in drugih usodnejših zadevah zares tako kristalno jasne, da je mogoče od te zabavne in razvedrilne igre terjati povsem čiste in jasne odgovore ter optimalno regularnost in poštenost.
Na to in podobna vprašanja bo odgovorila prihodnost, za zdaj pa so v ospredju le še praktična in bolj aktualna vprašanja. Kot na primer: ali ima kaj možnosti Olimpija, ki si je zastavila razmeroma ambiciozen načrt za vrnitev v jugoslovansko elito, ter kaj bi v morebitnem drugem poskusu zmogel Koper, ki je na prvi stopnji ustrezno animiral publiko. Vsi drugi slovenski klubi — pričujoč mariborskega drugoligaša, ki je formalno prvi slovenski nogometni kolektiv — sodijo v nogometno provinco. Pri Mariboru dolgo niso vedeli, ali naj sploh zaigrajo v drugoligaški konkurenci. Nazadnje pa so se slab teden pred startom le dokončno odločili za igranje. Tedaj so tudi določili novega trenerja, vodil jih bo Mariborčan Vinko Donko, ki se je lotil zares težkega dela.
Prihodnje leto bodo spremenili sistem tekmovanja: prvih osem dru-goligašev se bo neposredno uvrstilo v prvo B ligo, za kaj takega pa Maribor seveda nima nobene možnosti. V tej ligi pa bo imela vsaka republika in pokrajina avtomatično svojega predstavnika in tako tudi Slovenija. Odločitev slovenske nogometne zveze pa je naslednja: če se bo
Trenerja Luča Pertiča (na sliki) je v Kopru zamenjal Popadle
Maribor uvrstil do 12. mesta, bo on slovenski predstavnik, če mu ne bo uspelo, pa bo v prvi B ligi zaigral prvak slovenske nogometne lige. Možnosti Maribora za uvrstitev od 8. do 12. mestd so tudi zelo skromne, bolj verjetno se zdi, da bosta v prvi B ligi igrala Olimpija ali Koper.
Mariborčani imajo zelo skromno izbiro igralcev. Kljub napredovanju sta jih poleti zapustila ključna igralca Ingolič in Prelogar, ki sta se preselila k Olimpiji. Mariborčani so od Crvene zvezde dobili pet igralcev, toda to so le mladinci. Sodelovanje s Crveno zvezdo je za Mariborčane že tradicionalno, toda nič več tako uspešno kot pred mnogimi leti, ko so Beograjčani v enem izmed takih paketov pod Pohorje poslali tudi poznejšega zvezdnika Bogičeviča, ki je kariero nato končal pri Cosmosu. Mariborčani celo nimajo predsednika kluba, prazna pa je tudi njihova blagajna. Na startu bodo Mariborčani v nedeljo igrali v Banja Luki z Borcem.
Še bolj zanimiva kot lani pa b° letos slovenska liga, v kateri sta prva favorita Olimpija in Koper. Obalni drugoligaš je v glavnem obdržal vse nekdanje igralce, angažiral pa j6 novega trenerja. Luča Pertiča je zamenjal nekdanji igralec Olimpije in Beograda Dragan Popadič, ki dobro pozna razmere v slovenski ligi, saj jo bil nekoč že trener ljubljanskega Slovana. Olimpija je prav tako menjala trenerja. Na krmilu je zdaj spet Nedeljko Gugolj, ki je lani vodil prvoligaša iz Vinkovcev, v prestopnem roku pa so ga obletavali številni prvoligaši. Zamenjal je mladega trenerja Verdenika, ki je dobro začrtal slovensko nogometno politiko, v kateri naj bi imela glavno vlogo Olimpija, ki naj bi se spet vrnila na nekdanje položaje, a z bolj zdravimi ideali kot nekoč. Zamenjava je precej razburila slovensko nogometno javnost. Med morebitnimi tekmeci ve~ Ija omeniti le ljubljanskega Slovana, ki v ozadju čaka na morebitni dokončni potop Olimpije. Slovan je svojo moč dokazal ta teden, ko je w finalu republiškega pokala šele po D' metrovkah izgubil v Mariboru, v regularnem delu pa' je bil boljši k°'‘ drugoligaš.
Iz Mehike v francosko prvenstvo
Tudi v francoskem nogometnem prvoligaškem prvenstvu, ki se je začelo v torek, nastopa nekaj asov, ki so se uveljavili na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Argentinec Burruchaga igra za Nantes, Zahodni Nemec Forster pa za Marseille, ki ga trenira bivši zvezni selektor Hidalgo. Na našem posnetku se Brazilec Julio Cesar (levo) in Argentinec Brown, ki igrata za ekipo Le Havre, branita pred napadom napadalca Bresta	(Telefoto AP)
Od 18. do 24. t. m. v organizaciji goriškega teniškega društva
Zanimiv in kvaliteten teniški turnir
GORICA — Od 18. do 24. avgusta bo na peščenih igriščih teniškega kluba Aldo Zaccarelli v Gorici 11. memorial Giovanni Baum. Turnir, ki ga organizira domače teniško društvo ob pokroviteljstvu goriške pokrajinske u-prave, je namenjen igralcem, ki so na jakostnih lestvicah uvrščemi v kategorijah B 3, B 4 in FE. Pravilnik memoriala predvideva, da bo končni zmagovalec tisti, ki b,o trikrat osvojil 1. mesto. V dosedanjih izvedbah je samo enemu igralcu uspelo zmagati, saj je turnir omejen samo na določene kategorije igralcev, tako da ima malokateri možnost, da se večkrat prijavi na tekmovanje.
Kot smo že povedali, bo letošnja izvedba potekala pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave, ki se je v zadnjem času zavzela, da bo podprla določene športne prireditve, ki se odvijajo na Goriškem, že pristop pokrajinske uprave je torej jamstvo,
da je memorial ena največ jih športnih prireditev v Gorici.
Na predstavitvi letošnje 11. izvedbe memoriala Baum, ki je bila v krasnem parku v Drevoredu 20. septembra, so organizatorji poudarili, da je ta največja teniška manifestacija v Gorici in ena izmed najpomembnejših v vsej deželi. Vsako leto se namreč prijavi cela vrsta perspektivnih teni-sačev v predstavništvu raznih klubov iz vse Italije, tako da je igra vedno na kakovostni višini. Zanimanje za tenis se torej veča tudi v Gorici. Organizatorji zato pričakujejo, da se bo v čudovitem parku, kjer so tri peščena igrišča in eno sintetično, zbralo veliko število gledalcev. Lanskega finalnega srečanja si je namreč ogledalo štiristo ljubiteljev tenisa, ki so bili zelo navdušeni nad prikazano igro.
Vpisovanje se bo zaključilo v četrtek, 14. avgusta, potem bodo sodniki
izžrebali pare. Igrali bodo na dva osvojena' seta. Po tretjem nizu pa ne bo prišel v poštev time-break, temveč bodo igrali na razlike. Vsak dan se bodo srečanja začela ob 9. uri m se bodo nadaljevala do večernih ur. v primeru, da se bo kakšna tekma zav' tekla, ali v primeru slabega vremena so organizatorji poskrbeli, da boa ^ srečanja tudi v nočnih urah na razsvetljenih igriščih, oziroma na pom? tih igriščih. Vodstvo goriškega tem ^ kega kluba torej pričakuje lepo ude ležbo tako igralcev kot gledalcev, saj so vložili veliko truda, da bi ta m nifestacija dobro uspela. (MAL)
Motociklizem: VN Švedske
ANDERSTORP (švedska) — Dan« in jutri bo na sporedu motociklistie dirka za VN švedske, predzadnja d ka sezone, ki bj znala prinesti _ končno odločitev o zmagovalcu v r redih do 500 in do 250 ccm.
Na že tradicionalnem poletnem tečaju v Rovinju
Z borovkami letos tudi Kontovelke
Tudi letos je Borov gimnastični odsek opravil svoje tradicionalne poletne priprave v Rovinju, kamor zahaja že več let. V taboru tik ob morski oba-so se naše mlade telovadke pod vodstvom prof. Olge Pavletič in trenerja Tea Pajnika vadile razne gimnastične elemente, prosti čas pa so Pretežno posvečale kopanju.
Vadbo so imele trikrat dnevno in je nila dokaj zahtevna, zlasti za nekatera dekleta. Letos so se priprav v Rovinju skupno z borovkami udeležile tudi nekatere mlade telovadke gimnastičnega odseka ŠD Kontovel, s katerim goji Borov gimnastični odsek prijateljske stike. Za mlade Kontovelke je bila to Prva tovrstna izkušnja, v katero so nrorale vložiti več prizadevnosti od Tržačank, za katere so take poletne Priprave že dokaj »rutinska« zadeva.
Bivanje v Rovinju so tečajnice namenile dvema usmeritvama: služilo
jim je za nabiranje kondicije, poleg tega pa tudi za izpopolnjevanje tehnike posameznih gimnastičnih prvin, zlasti akrobatskih elementov.
Ob koncu tečaja so izvedli- tekmovanje v 14 elementih, končna lestvica pa je bila taka: 1. Pavletič 69,3: 2. Maja Mezgec 60,9; 3. Korošec 58,6; 4. Riolino 49; 5. Pertot in Brezigar 28; 7. Zuccoli 17 točk. Ostala dekleta niso nastopila.
Za celotne skupne priprave lahko rečemo, da so bile letos izredno kakovostne, posamezne vaje pa zahtevne in tudi dokaj naporne. Zato so mnoga dekleta odnesla s teh priprav mnogo koristnega za prihodnjo sezono, doseženi napredek pa jim je lahko le v vzpodbudo.
To je pomembno zlasti za telovadke s Kontovela, kjer se poraja že drugi slovenski center za športno-ritmično gimnastiko na Tržaškem, ki ima vse
možnosti, da se bo z zavzetim delom in strokovnim pristopom v naslednjih sezonah dobro uveljavil tudi v deželnem okviru.
Kot večina naših športnikov so trenutno tudi naše telovadke na zasluženem poletnem počitku, ki pa ne bo dolgo trajal. Že čez dober teden bo namreč začela Borova tekmovalna vrsta z rednimi treningi, ostali naraščaj pa bo ponovno stopil v telovadnico nekaj kasneje. Poleg tega pa ima ŠZ Bor v načrtu v Rovinju še en termin • skupnih priprav za tiste telovadke, ki se prvih (zaradi šolskih in drugih obveznosti) niso mogle udeležiti. Te priprave bi morale biti predvidoma v drugem tednu septembra.
Tudi za naše gimnastičarke so torej letošnje počitnice bolj delovne kot po-
čitniške.
-boj-
Rižna polja in sivi monsunski oblaki
Pred pričetkom drugega dela tekmovalne sezone
Borovi atleti na pripravah v Kranju
Kot sicer že vrsto let bo atletsko društvo Bor Infordata organiziralo tudi J^tos atletske priprave za svoje člane, priprave same se bodo začele že jutri, d. in se zaključile 18. tega meseca.
Mladi športniki atletske šole ter društveni atleti bodo bivali v lepem dijaškem domu Ivo Lola-Ribar v Kra-nJu, trenirali bodo pa na bližnjem, kodraj prenovljenem mestnem stadionu. Skoraj vsi atleti bodo trenirali enkrat dnevno, poleg tega pa bodo imeli na voljo še odprt bazen, kabinet z utežmi er druga športna igrišča.
Vsem 26 udeležencem priprav bo skozi celotne priprave stal ob strani Poleg domačih trenerjev tudi prof. J°plak. Celotno društvo namreč od te dnotedenske skupne vadbe mnogo Pričakuje, saj predstavlja bivanje v Kranju važno etapo pred začetkom druge atletske tekmovalne sezone, ko bodo za naše atlete na sporedu najvaž-nejša tekmovanja.
Ob koncu naj še povemo, da bodo 'T16'! potekom priprav organizirali društveni trenerji poučne izlete za uilade atlete.
(Borut Race)
Tanja Kalc, uspešna Borova zaprekašica
Odbojkarji Vala in Našega prapora v Tolminu
Priprave združenih ekip
h . dMikd združevanja moči za čim 6 dosežke so se oprijela tudi goska odbojkarska društva. Tako sta p dsdca junija društvi Val in Naš pra-R r dosegli medsebojni sporazum in bori združili vse mladinske ekipe, ki st d° letos nastopale v raznih prven-odh Program dela, ki ga je skupni P b°r sestavil za letošnjo sezono, R ddvideva tudi predprvenstvene pri-,ave, ki se jih bodo udeležili igralci 7 *P under 18, under 16 in under 14. dn P5*Prave, ki bodo potekale od 16. ja-, . ■ avgusta, so si izbrali šolski di-tov cen^er v Tolminu. Prostor je za lm«tne pobude idealen, saj bodo s tr 'gralci na razpolago telovadnico bj bpd odbojkarskimi igrišči, trim ka-in <- z utežmi, dve igrišči na odprtem
Pr mle.tsko stezo-
bori lbližno tridesetim mladincem bi »° v Tolminu sledili trije trenerji, ekin -° tuc^ odgovorni za posamezne Re v prvenstvih: Danilo Bordon za
ekipo
Uric?0 bbdor 14, Ivan Markič za eiupo der m 16 in Boris Jelavič za ekipo un-sprcn?i - Udeležence bodo na pripravah RUJ ali še Andrej Vogrič, David
Grinovero in Giorgio Corva. Na enotedenskih treningih bodo namenili veliko pozornost predvsem kondicijski pripravi. Poleg raznih vaj ob mreži pa bodo imeli udeleženci še na sporedu razna predavanja in bodo opravili tudi nekaj izletov v bližnjo okolico.
Politika, ki jo vodita Val in Naš prapor, je brez dvoma pravilna, saj se bo vlaganje skupnih moči v delu s* pomladkom prav gotovo obrestovalo. Današnji mladinci bodo namreč kaj kmalu postali tudi vodilne osebnosti v članskih ekipah.
MAL
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377.
ZSŠDI
obvešča, da bodo uradi združenja zaprti od 11. do vključno 14. avgusta 1986.
TPK SIRENA
vabi danes, 9. in jutri, 10. avgusta (pomorski sedež) na kalamarado, poskrbljeno bo za sveže ribe, dobro kapljico in glasbo.
Vljudno vabljeni.
PLOŠČICE —SANITARIJE
ROLICH & C
ZASTOPSTVO
oanto

S.n.c.
k
Nabrežina 35/c Tel. 200371
Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
Namestimo se v zgornjem delu vasi. V hiši, zgrajeni iz lesa, slame in suhega blata, bomo prespali. Dežuje in gore so v oblakih. Večeri se in za ogromnimi zelenimi hribi predgorja, poraščenimi z gozdovi in džunglo, se tu in tam skozi meglo in razkrite oblake prikažejo zasnežena pobočja visokih gora, ki jih še vedno nisem videl. Vzdušje je turobno in v mračnih dolinah je slišati oddaljene nerazumljive glasove nočnih ptic. Gledam skozi okno v svežem, vlažnem deževnem zraku in si ogledujem greben, kjer nas bo jutri vodila pot, proti vasi Landrung in v sosednjo dolino. Divjina se razprostira, tuja in odljudna, a vendar mogočna, in veselim se, da smo na poti.
Po večerji še dolgo sedimo ob sveči, govorimo, o naravi, gorah, o prostoru, ki čaka, da ga izpolni doživetje. Ko se spravimo spat, dež škropota po strehi, zrak je svež in dišeč.
ALIČA V DEŽELI
Drugi dan poti iz Pokre proti baznemu taboru pod Anapurno je po svoji dolžini, številnih vzponih in spustih verjetno najbolj naporen. Ves dan je potrebno pošteno hoditi. Vreme je zjutraj kar ugodno, celo sonce občasno posije, gora pa ni videti, monsunski oblaki se še masovno vlečejo preko Himalaje. Z Matevžem hodiva bolj zadaj, vegetacija je bujna in zanimiva, prava džungla, pijavk kar mrgoli in sproti si jih 'morava odstranjevati s copat in nogavic. Prizori so veličastni, Matevž je biolog, vendar ne pozna skoraj niti ene rastline, le praproti so podobne našim, vendar veliko večje. Polno je ovijalk, mahov in z lišaji poraščenega drevja, iz gozda prihajajo ptičja vreščanja in tu in tam kak čudaški krik.
Rahlo se vzpenjamo po dokaj dobro uhojeni stezi, gozd se spreminja v subtropsko džunglo. Po dobrih dveh urah prideva v sotesko z veliko vode in v enem izmed potokov se okopava. Nato postajajo pobočja vse bolj odprta, že na drugi strani grebena smo in ne mine dolgo, ko sva pri prvih majhnih naseljih, običajno posameznih kočah, kmetijah. V neki odprti, le s slamo pokriti hiši Beni, Bogdan in Borut pijejo čaj. Ta stari, domačin, nam skuša razložiti, da je sedaj menda nova pot, ki pelje v glavno dolino, ki vodi pod Anapurno, vendar se še z Renzingom, našim kuharjem, komaj sporazumeta. V Nepalu je veliko različnih govoric, jezikov, kakih štirideset, tudi šerpe imajo svojega in se povsem razlikuje od nepalskih. Skupaj pojužinamo jajca in nekaj čapatijev, do Landrunga, velike in razpotegnjene vasi na odprtih, sončnih pobočjih, nas nato vseskozi spremljajo riževa polja. Ograde so postavljene kar preko vsega pobočja, več sto metrov visokega. Tu je riža več kot pri nas kruha in krompirja skupaj.
Z Landrunga se pričnemo spuščati v glavno dolino, k reki Modi Khola.
Borut spet drvi naprej, on je vedno nestrpen in se mu mudi, toda zgrešil je pot in kmalu bi tudi mi zabredli za njim. Spustimo se k divji, razbesneli reki, ki poteka izpod Anapurne in sosednjih vrhov. Te doline sedaj ne bomo.več zapustili. Vzdušje je spet dokaj turobno. Oblačno in vlažno je, ozka dolina pa divja in vasi so ostale zadaj, tu se zdaj na obe strani strma, skoraj navpična pobočja, poraščena z bujno rastjo, dvigajo v skoraj tisočme-trskem zamahu. Spominja me, kot bi hodil nekje ob poraščenih potokih v Baški grapi.
Preko visečega mostu prečimo deročo reko in nekoliko višje se ustavimo ob majhni slamnati kolibi. Danes bomo tu prespali, čeprav je le malo prostora. Spet si fantje pulijo pijavke, kljub temu da smo si zjutraj roke in noge natrli s soljo. Še največ jih ima Borut, ki je med potjo zašel in se zalezel v gosto grmovje. Mesto, kjer se nahajamo, pa je divje in samotno. Že starejši možakar prebiva v tej kolibi, z dvema ženskama in tremi otrkci, a ves kraj je pogreznjen in utesnjen v ozki soteski, ki mu bučanje bližnje reke še bolj zaostruje vzdušje. Med strmimi in poraščenimi pobočji je mogoče ugledati le majhen kos neba. Zadnji nosači se prebijejo šele zvečer v temi, Nuru jim gre naproti z lučjo. Kuhar nam skuha večerjo, riž z nečim, kar nam ni poznano, spat se spravimo v odprt skedenj.
Ležim ob deblu, na robu in ne morem spati. Polno golazni leze, da postajam že kar paničen, iz vreče pobiram razne pajke in podobno pošast. Uvidim, da je najbolje pustiti vse skupaj pri miru. Ponoči se zjasni in na koncu doline se prikaže velika, bela gora: Južna Anapurna. Skrivnostno se svetlika v prosojni svetlobi lune, ki jo slutim nekje nad utripajočimi gozdovi. Prijatelji mirno ležijo, verjetno spijo, raztreseni vse naokrog zaviti v ža-kljevino in cunje ždijo nosači. Služba, šola, družba, kultura, kako malo pomembno je zdaj vse to. Mogočna obdajajoča prisotnost zdaj nemo hladno v nočni tišini vznemirljivo ždi, med vso to prisotnostjo pa neka navzoča večnost. In vendar tu, na vpogled v oblikah narave in banalne stvarnosti.
Jutro je jasno in sveže. Gledamo v Južno Anapurno in Hiunčuli, končno so himalajski vršaci pred nami in se v gmotah večnega snega in ledu iskrijo v sončni svetlobi. Težave imamo z nosači. Štirje so ponoči pobegnili, zaman je iskanje Nuruja in Zambuja, toda k sreči so ostali voljni porazdeliti si tovore. Nekdo prevzame kar celega in bo sedaj nosil 60 kilogramov. Krenemo na pot, ki vodi strmo navkreber, grizemo kolena in vztrajno pridobivamo na višini in tudi še potem, ko se pooblači, nam znoj lije iz sleherne pore. Onkraj grebena se gozd razpre in sredi odprtega pobočja dospemo v najlepšo vas, kar smo jih srečali ali obiskali na poti.
ZEmOVOnastal° društvo je 25. novembra 1949 naslovilo na
v naslednji dopis:
št 5/^49 ^ITlek krošnja za sprejem v seznam članstva
ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO TRST sred^-U?no Prosimo naslov, da sprejme društvo slovenskih bješolcev v Trstu v seznam svojega članstva.
Ys* Potrebni podatki so razvidni iz priloge.
nirt fašizmu - Svoboda narodu.
^ ainik	Predsednik
Marsič Pavel	Mitja Volčič
• ~ Društvene barve javimo naknadno.
z ohnm° kilo opemljeno z društvenim žigom, kar skupaj 0r lko in urejenostjo pisma kaže, da je bilo društvo dobro društmZirano- Iz priložene priloge je razvidno, da se je novo tenic V° pklbbilo ukvarjati s košarko, odbojko, namiznim 9a ri°m 'n šahom. S tem je v bistvu osvojilo program prve-Jaškega športnega društva, ki je bil vsekakor mnogo
žlj realen od onega, ki ga je predložil Circolo sportivo udentesco.
O nadaljnji usodi dijaškega slovenskega športa v Trstu 2 bi več govoril, saj je to že novo poglavje, ki bi ga bilo eba obdelati posebej. Vsekakor smo mladi športniki iz-ašnje, ki smo si jih pridobili v teh pionirskih letih našega torta, uspešno uveljavljali tudi kasneje in smo z njimi ;asih celo prehiteli hotenja in delo starejših športnih akti-stov, kot to izhaja tudi iz dopisa, na katerega sem nepri-ikovano naletel v arhivu ZDTV, ki ga hrani odsek za jodovino pri študijski knjižnici v Trstu in na katerega ;m - glede na to, da sem ga sam napisal (s peresom, saj so ili tedaj pisalni stroji redkost) že povsem pozabil.
iMS I Um i I VLil
V letu 1949 so svoj športni krožek ustanovili tudi novinarji Primorskega dnevnika, Ljudskega tednika in Glasa mladih, časopisov, ki so tedaj izhajali v Trstu. Na desni sliki so Koren, Hreščak, Kraus, Dolgan, Jereb in avtor podlistka, na levi pa vidimo prizor iz
odbojkarske tekme
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
9. avgusta 1986
Prepovedi in fizični napadi na časnikarje
Paragvajska diktatura napada svobodni tisk
Narasle reke pustošijo Avstralijo
Ogromna materialna škoda in mnogo človeških žrtev
ASUNCION - Paragvajska vlada v čedalje manjši meri prenaša kritike na račun režima Alfreda Stroessnerja, ki v tej državi vlada že celih 32 let. V zadnjih dneh se namreč ponovno širijo govorice o motenih radijskih sporedih in o pretepih tujih časnikarjev. Diplomati, časnikarji in organizacije za zaščito človekovih pravic k temu dodajajo vesti o gospodarskih pritiskih, o grožnjah in o ustrahovanju. S tem želi vlada zamašiti usta tistih, ki se upirajo predsedniku Stroessnerju, zmagovalcu šestih zaporednih volitev z (uradno) več kot 90 odstotki glasov.
Humberto Rubin, predsednik Radia Nenduti, ene osrednjih tarč vladne represije, ugotavlja, da je domala neverjeten strah oblastnikov pred resnico. Takoj ko se v radijskih sporedih dotaknejo kakega kočljivega vprašanja, prekrije piskanje in šumenje radijske oddaje. 22. marca 1984 je Stro-essnerjeva vlada prepovedala izhajanje dnevnika »ABC Color«, enega najpopularnejših v državi, pod obtožbo »ogrožanja javnega reda, rovarjenja proti miru v državi, širjenja prevratniških idej ter ogrožanja moralnega zdravja paragvajskega ljudstva«. Takoj nato je začela vlada krniti radijske
postaje. Javier Arancon, španski frančiškan, ki je vodil »Radio Caritas«, postajo, ki je bila last katoliške Cerkve, je 30. junija odpotoval v Argentino in niso mu dovolili povratka v Paragvaj. Katoliški radio je namreč v prejšnjih dveh mesecih oddajal obširne kronike protivladnih demonstracij. Ravnatelj časnikarskih oddaj na tem radio Guil-lermo Yaluf pravi: »O nas trdijo, da smo komunistični prevratniki. Vlada pravi, da se ukvarjamo s politiko. Mislimo, da imamo vsi pravico do lastnega mnenja in naša dolžnost je, da ga javno izrečemo.« Novinarja tega radia Selsa Velasgueza so policisti v civilu
aretirali, ko je intervjuval skupino kmetov, in so ga prisilili, da je marši-ral dvanajst kilometrov z očmi uprtimi v tla.
Tudi tuji časnikarji vladi niso pogodu. V aprilu je policija pretepla tri člane zahodnonemške televizijske ekipe in razbila njihove telekamere v vrednosti 40 tisoč dolarjev. Na kraj je prišel tiskovni ataše zahodnonemške-ga veleposlaništva Arnima Steuer in tudi njega so pretepli. Zvezna republika Nemčija je uradno protestirala.
Neki zahodni diplomat je dejal, da vlada pogosto nastopa proti svobodnemu tisku s »takojšnjo lekcijo stikov z javnostjo v negativnem smislu«. Vladni glasnik Anibal Fernandez pa je drugačnega mnenja in pravi, da je v tujini v teku sistematična kampanja izkrivljanja paragvajske stvarnosti. »Tukaj je demokracija in naša ustava je med najbolj naprednimi v Latinski Ameriki,« je poudaril vladni glasnik. Vendar pa je mnenje predstavnikov tiska drugačno: podravnatelj lista »ABC Color« Adolfo Medina pravi, da so list zaprli, ker so mnenja, da je ta časopis »glas sovjetskega imperializma«. Humberto Rubin pa dodaja, da je januarja vlada sklenila, da zapre Radio Nanduti, a se je tej nameri odpovedala po posegu veleposlanika Združenih držav Amerike. 29. aprila pa je skupina pobalinov ob igranju državne himne s kamenjem razbila šipe poslopja. Tri večere kasneje je skupina zakrinkanih mož zajela nočnega čuvaja in razbila radijsko postajo. »Popravili smo jo, tedaj pa so se začele motnje,« pravi Rubin in dodaja, da je postaja izgubila 40 odstotkov reklame, odkar je začela vladna radijska postaja vsak dan objavljati seznam oglaševalcev na Radiu Nanduti s pripombo, da ta podjetja podpirajo prevratniško dejavnost.
SYDNEY — Položaj na območju rek Georges in Hawkesbury v Avstraliji je še vedno izredno resen. Gre za posledice močnega dežja (480 milimetrov v zadnjih 36 urah), ki je padel na to območje po najbolj suhi zimi v zadnjih 127 letih. Povodenj je doslej terjala 5 smrtnih žrtev, medtem ko je že 2.000 oseb ostalo brez strehe nad glavo. Materialna škoda je ogromna in prekaša 100 milijonov dolarjev, ki jim je treba dodati še drugih 40 milijonov, kolikor znaša vrednost izgubljenih delovnih dni.
Predsednik vlade zvezne države New Wales je zahteval od zvezne vlade izredno pomoč, da bi bili kos elementom. Naj omenimo, da se je gladina omenjenih rek dvignila za 15 metrov, kot posledica odprtja jezov na severu, da bi zmanjšali pritisk narasle vode.
Na slikah (AP): prizori iz prizadete Avstralije.
Ob prvem zastoju turističnih dejavnosti po letu 1979
Kitajci postajajo kritični do lastne turistične ponudbe
PEKING — Na Kitajskem se vse bolj zavedajo gospodarskega pomena turizma in hkrati postajajo vse bolj kritični do lastne turistične ponudbe, na pomankljivosti katere sicer vse glasneje opozarjajo tudi tuji gostje. Tako so kitajske oblasti in občila pričeli v zadnjih časih kazati s prstom na nevljudne natakarje, umazana gostišča, nerodne vodiče in podobna dejstva, ki zavirajo vzpon turističnih dejavnosti.
Kitajska je tujcem odprla vrata leta 1979_po 30 letih "prostovoljne izolacije". Število turistov je potlej strmo naraščalo. Leta 1984 so npr. zabeležili 30-odstotni porast, leta 1985 pa 21-odstot-nega. Lani je 1,38 milijona turistov potrosilo na Kitajskem 1,3 milijarde dolarjev. V zadnjih mesecih pa so zabeležili znaten zastoj v vzponu turističnega sektorja. V prvem letošnjem polletju je število turistov bilo le za 4,4 odstotka večje kot v zadnjih šestih mesecih leta 1985.
Prav v tem zastoju je treba iskati izvor kritik, ki so začele leteti na račun turističnih delavcev. Res je, da nekateri kitajski časopisi navajajo med vzroki manjšega prihoda turistov tudi mednarodni terorizem, toda mimo različnih poudarkov vsi soglašajo, da je glavni vzrok treba iskati v kakovostno nizki turistični ponudbi. To je sicer tudi stališče, ki ga zavzemajo pristojni organi. "Raven storitev je na Kitajskem mnogo nižja od tiste, ki jo dose-
gajo razvite države," je odkrito povedal podravnatelj kitajske turistične ustanove He Guangmei na nedavnem zborovanju industrijcev.
Kitajske oblasti in sploh kitajska javnost so tudi zelo pozorne na mnenja in pripombe, ki jih o turizmu v njihovi državi imajo sami turisti in tuji turistični izvedenci. Tako je neki pekinški dnevnik objavil pismo ameriškega učitelja, ki se je pritožil, da jena-šel v hotelski postelji "drobtinice, umazane rjuhe in neočiščena stranišča". Neki trgovec iz Japonske, od koder prihaja večina tujih turistov na Kitajsko, je časnikarjem povedal, da so se cene na Kitajskem v zadnjem času
znatno povišale, tako da se mnogi Japonci raje odločajo za potovanje v Evropo ali v Združene države Amerike. Predstavnik švicarskega turističnega podjetja Kuoni Travel pa je pripomnil, da zdaj turiste, ki potujejo na Kitajsko, ne vodi več ' pionirski duh", s katerim so pred petimi leti bili pripravljeni prenašati marsikatero nevšečnost.
Iz vsega povedanega je mogoče izluščiti, da je kriza, ki jo preživlja turistični sektor na Kitajskem, tipična kriza rasti. Napake in pomanjkljivosti prihajajo na dan prav zaradi razvoja turističnih dejavnosti, katerim bogata kitajska zgodovina brez dvoma zagotavlja veliko bodočnost.
Nujni ukrepi proti kobilicam ki pestijo afriško celino
RIM — Pri rimskem sedežu FAO, organizacije OZN, ki se bori proti lakoti v svetu, so ustanovili poseben intevencijski urad, katerega naloga je posredovati v najkrajšem času proti kobilicam, ki v tem času pestijo nekatere afriške države, kjer grozijo povzročiti novo prehrambeno krizo. Generalni tajnik FAO Edoardo Saouma trdi, da gre za vdor, ki nima primerjave v sodobni zgodovini: iz Malija in Čada poročajo o čedalje večjih rojih kobilic.
Pri FAO predvidevajo poslabšanje položaja v agustu in septembru, še zlasti na območju južne in vzhodne Afrike, kjer se bo kobilicam pridružila še suša.
Za boj proti kobilicam v vzhodni Afriki so doslej že določili 12 milijonov dolarjev prispevkov, za ostale afriške pokrajine pa še dodatnih 6.
Neposredna prodaja
sveie in imnnjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir
vključen davek IVA
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE